V drugi polovici tedna bo ^ deloma sončno in toplo i vreme, v popoldanskem času j se bodo pojavljale krajevne | nevihte. V četrtek, 13. maja, je štafeta s pozdravi tovarišu Titu za rojstni dan prišla v črnomaljsko občino. Program ob sprejemu štafete se je začel že ob 7. uri zjutraj. Najprej so pred črnomaljskim domom kulture sprejeli lokalne štafete, nato pa se je začel kulturni program, ki je trajal vse do prihoda zvezne štafete. Program je obsegal kar štiriintrideset točk in je trajal več kot eno uro, v njem pa so sodelovali učenci, dijaki, otroci -------------------------N ARTIČANI V CANKARJEV SPOMIN Prosvetno društvo Otona Zupančiča v Artičah pri Brežicah vabi v soboto na otvoritev razstave literarnih del Ivana Cankarja in letošnjega Prešernovega nagrajenca Karla Grabeljška. Na razstavi bodo prikazali tudi dela slikarja samouka Paula Predaniča. V nedeljo popoldan bo v artiškem prosvetnem domu koncert domačega pevskega zbora. V_______________________ J POHOD BRE2ICANOV Brežiško planinsko društvo prireja v nedeljo, 23. maja, prvi množični pohod pod geslom „Vsi Brežičani hodimo". S startno kontrolno postajo pri Bojanu Horvatiču bodo med 8. in 9. uro krenili na pot skozi Mrzlavo in Sobenjo vas do lovske koče na Malem Cimiku, kjer bo vmesna kontrolna postaja. S Cimika se bodo vračali skozi Žejno po poti pod Šentvidom do zaključne kontrolne postaje pri Lesu na Čatežu. Sedma sila je bila v gosteh pri vojakih Skoraj tri desetine slovenskih novinarjev so bile aprila gost Jugoslovanske ljudske armade. Obiskali so vojaške šole in akademije v Rajlovcu pri Sarajevu, Sarajevu, Mostarju, Zadru in Splitu. Petdnevno potovanje je tudi najbolj skeptičnega med predstavniki že po naravi stvari nejeverne sedme sile prepričalo, da so pogoji za šolanje na vojaških srednjih šolah in akademijah najboljši, da fante, ki zapuste vojaške šolske klopi, resnično lahko imenujemo častnike Jugoslovanske ljudske armade. Danes objavljamo na 8. strani prvo v seriji reportaž o žitju, bitju in delu na naših vojaških šolah. Zapis, ki ima naslov „Jeklu vlije nepremagljivost srce", govori o Jugoslovanskem vojnem letalstvu, ki jutri praznuje svoj dan. MLADI IMAJO SRCE Tudi mladina razume tegobe hudi na potresnem območju. Člani ZSMS trebanjske občine so do petka zbrali že 7.000 dinarjev. Učenci nižje skupine osnovne šole Savo Kladnik v Sevnici so do ponedeljka zbrali 5.400 dinarjev, učenci višje skupine pa 3.000 dinarjev. GOSTUJEJO V NABREŽINI V soboto, 22. maja, bo v Nabrežini pri Trstu skupen koncert novomeške in črnomaljske glasbene šole. Za gostovanje so Novomeščani pripravili predvsem solistične nastope, Črnomaljci pa zbor. To je prvi obisk katere od dolenjskih glasbenih šol med zamejskimi Slovenci v Italiji Št. 21 (1400) Leto XXVII NOVO MESTO, četrtek, 20. meja 1976 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Na sobotni četrti posavski pevski reviji v Sevnici pelo nad 400 pevcev iz krajev od Loke do Dobove Premalo prikolic! Na Tolminskem in novogoriškem jih nujno potrebujejo Pomoč prizadetemu prebivalstvu na območju, ki je utrpelo največ škode v zadnjem potre-. su, priteka hitro in organizirano. Preskrba z živili je tudi zagotovljena. Še vedno pa nujno potrebujejo stanovanjske prikolice, saj morajo prebivalci zapuščati 'razmajane hiše, ker niso več varne za prebivanje. Na potresnem območju je trenutno 207 prikolic, po poročilih štaba za civilno zaščito pa jih nujno potrebujejo na Tolminskem še najmanj 114 in na novogoriškem območju še 24. Izvršni odbor predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije zato ponovno prosi vse organizacije sindikata, delovne skupnosti in druge, naj storijo vse, kar je moč storiti, da bi nemudoma poslali na potresno območje čim več stanovanjskih prikolic. Pomoč je potrebna toliko bolj, ker je neuije močno poškodovalo šotore. * Kanižarici pomoč iz Madžarske Na Madžarskem bodo analizirali vzorce iz kanižarske vrtine — Dve toni eksploziva V torek, 11. maja, sta prišla v Kanižarico dva madžarska strokovnjaka in vzela vzorce apnenca in peska iz vrtine, ki jo je nekaj metrov za mestom, kjer je vdrla voda v jamo, izvrtala ekipa geološkega zavoda iz Ljubljane. Strokovnjaka sta vzorce odnesla na Madžarsko, kjer jih bodo analizirali Po zatrjevanju bo to delo kmalu končano, tako da bodo čez B kaka dva tedna spet prišli v Kaniža-r rico. S seboj bodo Madžari pripeljali dve toni posebnega razstreliva. Upajo, da bo eksplozija razkrila razpoke v apnencu, po katerih je v jamo vdrla voda. Ce bo to uspelo, bodo lahko takoj žačeli injicirati mesto vdora, temu pa bo sledilo črpanje. Voda je v ponedeljek, 17. maja, dosegla koto plus 125 in še vedno narašča, vendar ne več tako hitro; v Kanižarici nravijo, da je to dober znak, in kaze, aa se bo ustalila. Do prihoda madžarskih strokovnjakov imajo v Kanižarici veliko dela: do vrtine v gozdu morajo narediti cesto in pripraviti okoli 10.000 kubikov peska. VSAK ZBOR DOŽIVETJE — Kakršnokoli ocenjevanje bi bilo vsiljeno; vsi nastopajoči zbori na 4. posavski pevski reviji v soboto v Sevnici so nudiili svojevrsten užitek. Na sliki: predsednik posavske pevske zveze Adolf Moškon (v sredini) je zbral na odru vse pevovodje in jih za požrtvovalno delo nagradil s knjižnimi nagradami. (Foto: Železnik) POVEJTE NAM! V torek, 25. maja, bo naše uredništvo gostovalo v sevniški občini V ZABUKOVJU Naši novinarji se želijo pogovarjati z vaščani te kozjanske krajevne skupnosti v gostilni Martina Pajka od 18. ure dalje. Pri pogovoru bodo dobrodošli vsi krajani, ki želijo povedati o uspehih in neuspehih svoje krajevne skupnosti ali o drugih, zanimivih stvareh in ljudeh teh vasi in zaselkov. Novinaiji bodo to zapisali in objavili! V PONEDELJEK V NOVEM MESTU: ,,DOMOVI NA, GLEJ, UMETNIK!" V ponedeljek, 24. maja ob 19.30, bo v novomeškem Domu kulture recital, posvečen 1004etnici rojstva Ivana Cankarja. Na prireditvi pod naslovom »Domovina, glej, umetnik!" bodo dela Ivana Cankarja recitirali dramski umetniki iz Ljubljane: Branko Miklavc, Andrej Kurent in Iva Zupančičeva. Prirediteljica Zveza kulturno-prosvetnih organizacij iz Novega mesta vabi na ta večer vse ljubitelje besedne umetnosti, še posebej pa k poslušanju interpretacij Cankarjevih del, ki so jih omenjeni dramski umetniki posebej naštudirali Zborovska pesem jih druži Več kot tri ure se je na odru vrstilo 14 posavskih zborov. Začeli so gostje iz Slovenskega doma v Zagrebu, končal pa je priznani Zbor Franceta Prešerna iz Celja, ki je zamenjal pričakovani celjski Komorni moški zbor. V častni vrsti smo videli kar štiri ugledne osebnosti slovenske zborovske pesmi, med njimi prof. Egona Kuneja iz Celja. 14 zborov, kolikor jih je nastopilo na reviji iz vseh treh posavskih občin, je lepo število, ki jim ga lahko marsikje zavidajo. Ubrano zapeta zborovska pesem tod ni zakup posameznih sredin. Vrstili so sc zbori iz vasi in mest, peli so stari in mladi. Najbolj razveseljivo pa je, da se uspešno uveljavljajo tudi mladi pevovodje. Številne glasove bodrijo pevovodje, največ jih vodi predsednik posavske zveze Adolf Moškon iz Krškega (Mešani zbor Viktor Parma, ki ima 60 pevcev). In še zanimivost: med pevovodji je tudi sekretar brežiškega občinskega komiteja ZK Miha Halcr, ki vodi združena /.bora iz Artič in Globokega. Revija ni bila tekmovanje, kar ie tudi prav. Kvaliteto zborov je bilo mogoče ugotoviti po aplavzu poslušalcev, pa tudi po primerjavi / nekaterimi kvalitetnimi gostujočimi zbori, predvsem z Zborom Franceta Prešerna iz Celja, ki ga vodi l-.di C.or-šič. A. L Predaja štafete na Kolpi Štafetno palico je pri Vinici predal hrvaškim mladincem Fr^nc Barič iz vrtcev ter vojaki iz črnomaljske garnizije. Mladina črnomaljske občine je štafetno palico odnesla do Kolpe. Zadnji slovenski nosilec, mladi kajakaš Franc Barič iz Hrastnika, pa jo je na Kolpi na Vinici predal mladincem iz s Črnomljem pobratene hrvaške občine Duga Resa. DVA LACKOVI CA V TREBNJEM V soboto, 22. maja ob 18. uri, bo Ludvik Golob, član IK predsedstva CK ZKS, v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem odprl skupno razstavo del slikarja Ivana Lackoviča iz Zagreba in kipaija Mate Lackoviča iz Kloštra Podravskega. Slikar je pripravil za razstavo 26 risb, ki jim je pridružil še 11 grafičnih listov iz mape, posvečene Krstu Hegedušiču, kipar pa 18 skulptur. Sodelovala bosta Slovenski godalni kvartet in sopranistka Zlata Ognjanovič. Ženska košarkarska vrsta v Novem mestu V ponedeljek zvečer sta se v športni dvorani „Marof“ v Novem mestu v trening tekmi pomerili vrsti domačega Novoteksa, člana slovenske košarkarske lige, in izbrana ženska državna reprezentanca, ki je v novomeški dvorani ter na Otočcu trenirala pet dni. Jugoslovanska državna vrsta se je pripravljala na evropsko prvenstvo, ki bo od 20. do 23. maja v Mulinsu, nastopila pa bo v skupini s Sovjetsko zvezo, Belgijo in Romunijo. Trener modre vrste Borivojc Cenič je povedal, da imajo njegove varovanke v predtekmovanju lepe možnosti, da se uvrstijo v finale, ki bo od 25. do 29. maja. Dokaj zanimivo trening tekmo, v kateri so se Jugoslovanke izkazale predvsem v začetku prvega dela, si je ogledalo okoli 200 gledalcev Zmagali so slovenski ligaa s 95:66 (55:31), za državno vrsto pa so nastopile: Slavojka Taušan, Marija Demšar, Marijana Bušljeta, Gordana Vukmirovič, Vukica Milič, Sonja Pekič, Branka Milatovič, Vera Djura-škovič, Tanja Pavlič, Andža Vukmirovič, Mira Bjelov. Pekič, Branka Milatovič, Vera iuraškovič, Tanja Pavlič, Andža ukmirovič, Mira Bjedov. TRADICIONALNE „KRKINE NAGRADE4* - Minuli teden je bila v novomeški „Krki“ slovesnost, na kateri sta generalni direktor tovarne Boris Andrijanič ter dr. Miha Japelj podelila 45 študentom “ *n domovine *n desetim dolenjskim srednješolcem „Kxkine nagrade*', priznanja za dosežke pri znanstveno razisko-vainem delu. Obširnejše poročilo o pomenu nagrad in seznam Mik 1- na*rajencev °bjavljamo na novomeški strani. (Foto: S. Mimo delavca ni poti nazaj Skupaj smo poskušali najti nekatere odgovore in pri tem ugotovili, da pelje pot v boljšo organiziranost, pot v bogatejšo regijo samo prek združenega dela in krepitve položaja delovnega človeka, je povzel Franc Šetinc minuli teden na skupni seji IK predsedstva CK ZKS in medobčinskega sveta ZK Posavja v Krškem. Organiziranost ZK v regiji je pred- vanja sprejetega programa, je menil stavil Mirko Kambič V vseh treh občinah so sprejeli v ZK veliko novih članov. Osnovnih organizacij je 130, od tega 101 v delovnih kolektivih. Brez njih so samo še v 30 delovnih organizacijah in v 12 krajevnih skupnostih. Sekretar medobčinskega sveta ZKS Posavje je nato prikazal še gospodarski položaj regije. Razprava se je nato osredotočila na povezovalne procese. Dosedaj se je polovico delovnih organizacij fizično združilo s partnerji zunaj regije. V.občinah so bile tri integracije, v regiji pa nobene. Posavje je prvo v Sloveniji sprejelo svoj razvojni koncept. Zdaj mora steči razprava o načinu uresniče- tovariš Uršič in poudaril, da vodi do cilja predvsem krepitev pozicije delavca. V Posavju je treba učvrstiti partijska jedra, ki presegajo občinske interese, hkrati pa naiti vzvode za pomoč tistim razvojnim nosilcem, ki so sposobni izpeljati sprejete usmeritve. Franc Šali je ocenil, da se bo za nekatere akcije treba dogovarjati s širšim okoljem (šolstvo, zdravstvo). Menil je, da je ob doseženem količinskem napredku čas za ugotavljanje kakovosti premikov v vlogi in položaju delovnih ljudi Posavja. Predstavniki Posavja so spregovorili šc o razcepljenosti zdravstva in oživili predlog za enotno rizično skupnost zdravstvenega zavarovanja v SRS. Silvo Gorenc je izjavil, da moramo v posavskih dokumentih videti racionalno jedro in da je ZK že doslej sledila predvsem tem ciljem. Franc Šetinc je v povzetku stališč omenil tudi, da kažejo na nerazumevanje položaja delovnega človeka tiste razprave, ki se začnejo in končajo s tem, kje bo sedež kake ustanovitve. Vsak komunist mora v kali zatreti take poglede, sicer ga je treba odstraniti. J. TEPPEY Kdor je le utegnil, je v prenovljeni gasilski dvorani v Sevnici sledil že drugemu velikemu pevskemu nastopu, četrti reviji posavskih pevskih zborov. „TITO“ V DOMU JLA - Razstavo „TITO, strateg revolucije, tvorec in vrhovni komandant oboroženih sil“ je v prisotnosti predstavnikov novomeške garnizije, družbenopolitičnih organizacij občine, pionirjev in občanov odprl 13. maja v novomeškem Domu JLA komandant garnizije Rade Petrovič. Razstavo (odprta bo do 21. maja) 253 fotografij in dokumentov, ki bogato ilustrirajo Titovo zmagovito pot skozi socialistično revolucijo, je pripravil Vojni muzej iz Beograda. Bližnjemu Titovemu življenjskemu jubileju, ki je praznik vse jugoslovanske mladine in vseh jugoslovanskih narodov, posvečamo danes na 7. strani dva odlomka iz njegovih biografij pod naslovom: BODI NAM ZDRA V, TO VARIŠ TITO! tedenski mozaik Ali je Warrenova komisija, ki je leta 1963 in 1964 preiskovala umor nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Johna Fitzgeralda Kennedyja, res objavila vse, kar bi morala in raziskovala vse, kar bi bilo treba? Ali je resnica o umoru ameriškega predsednika sploh prišla v javnost? To so vprašanja, ki še vedno burijo duhove in ne samo v kavarniških razgovorih. O tem pričajo tudi razprave na zasedanjih odbora ameriškega senata, ki se ukvarja z obveščevalno dejavnostjo. Ta teden so namreč predstavniki tega odbora izjavili, da bodo ustanovili posebno skupino, ki bo začela raziskovati nekatere še vedno - vsaj po njihovem mnenju - ne dovolj dobro pojasnjene sledove, na katere so pred leti naleteli preiskovalci Warrenove komisije, pa so jih pustili vnemar. Gre za to, da bi dokončno odvrnili sleherni sum, da so bile v umor predsednika Kennedyja vpletene „nekatere osebnosti.4' Tačas pa so češkoslovaške oblasti pokazale kar precejšnjo mero razumevanja za skupino šestih zahodnonemških študentov, ki so poskusili v Pragi ukrasti češkoslovaško državno zastavo. Zakaj so jo hoteli ukrasti ni znano, menda je šlo za študentsko objestnost. Tako je vsaj mogoče sklepati iz uradnega sporočila zahodnonem-škega zunanjega ministrstva, ki je interveniralo v Pragi s prošnjo, naj bi pristojne češkoslovaške oblasti oprostile izgred zahodnonemških študentov, ki so ga v Bonnu označili kot ..neumno in razbrzdano dejanje mladostnikov". Sporočila so si zadnje dni izmenjavali tudi predstavniki britanskega in islandskega zunanjega ministrstva, vendar pa je šlo za bistveno resnejše stvari: Islandija in Velika Britanija sta namreč v sporu zaradi pravice do ribarjenja. Medtem ko Islandci trdijo, da segajo njihove ozemljske vode kar 200 milj od obale, so jim Britanci pripravljeni „odstopiti“ bistveno manj. Spor je resen, saj islandske vojne ladje nemudoma streljajo na britanske ribiče, če jih zalotijo v 200 milj-skem pasu - kar seveda vzbudi viharne proteste uradnega Londona ... vsak terja svoje.. ■ Odkup ni zapostavljen Še: kmet in novi zakon o zavarovanju plačil Kdaj naj kmet dobi denar za prodano mleko, živino, les in druge pridelke? Po zakonu o zavarovanju plačil, ki je začel veljati v aprilu, so vse delovne organizacije, tudi kmetijske zadruge, obrati za kooperacijo in gozdna gospodarstva, dolžna plačati račune v določenem roku le uporabnikom družbenih sredstev, ne pa tudi zasebnikom, med katere so všteti kooperanti. Ali bodo kmtje torej dobili plačilo za prodane pridelke šele takrat, ko bo ostalo kaj denatja po poravnavi vseh drugih obveznosti? Denaija namreč dco-raj nikoli ni dovolj. 'i' ^ ^ - -J Ob površni oceni tega zakona se zdi, da so prodajalci kmetijskih pridelkov hudo zapostavljeni, oziroma da so ob pripravi zakona pozabili na rgih. Pa ni tako. Hitreje bo le treba uresničevati tudi^druge zakone in krepiti samoupravljanje kmetov pri kmetijskih in gozdnogospodarskih organizacijah. Organizacije, ki prevzemajo od kmtov živino, kmetijske pridelke in les, so družbene. Klavnice, trgovina in druge delovne organizacije jim morajo plačati prevzeto blago v določenem roku, kot dri^im delovnim organizacijam. V zadrugi je potem odvisno le še od notranje organizacije, ali bodo denar takoj dobili kmetje ali ga bodo prej porabili še za kaj drugega. Po zakonu o zavarovanju plačil je najprej res treba poravnati vsa dospela plačila drugim delovnim organizacijam, kmetje pa naj bi počakali. V zadrugi, kjer sta kooperacija in lastna proizvodnja povezani, ker nima temeljnih organizacij oziroma temeljnih zadružnih enot, je lahko veliko takih računov, ki imajo prednost pred plačili kmetom. Kjer imajo kooperanti svojo enoto, pa plačila za živino, mleko, kmetijske pridelke in drugo lahko prihajajo na njen račun. Če dobro gospodari in nima vezanih veliko sredstev v % v: -S ■.-.••X- ' • '' * ... .*» - '-'č- ; . I * > x.::::: mm mZz&mm - J j iy |jm ill ■ " ■ ■ " * * ~ ,. »V m * * # * Hi >&■ LA CORUNA — Pred špansko obalo je iz razbitih skladišč velikanske ladje zprevoz „črnega zlata“ steklo v morje več tisoč ton surove nafte. Ladja je bila last neke španske družbe in je prevažala po nekaterihpodatkih okoli 100.000 ton nafte. Sedaj si strokovnjaki prizadevajo, da bi čimhitreje očistili morje, ki je že začelo naplavljati velike količine nafte na obrežje. Na sliki: del obale pri španskem mestu La Comna, ki jo je umazala nafta iz razbitega tankeria. (Telefoto: UPI) IZ ZADNJEG\ PAVLIHE - VI V GLEDALIŠČU SE PRITOŽUJETE, DA IMATE PREMALO GLEDALCEV, MI V GOSPODARSTVU PA JIH IMAMO PREVEC I reprodukcijskem materialu, ki ga prodaja v svojih trgovinah, lahko sprejeti denar takoj izplačuje kmetom. Tako kmetje pravzaprav niso zapostavljeni, le ustrezno naj bi se organizirali, kar jim omogoča zakon o združevanju. Verjetno bodo spet oživele razprave, ali naj bodo tudi tiste zadruge, ki imajo precej lastne proizvodnje, brez tenreljnih enot ali naj bo kooperacija kmetov posebna temeljna enota. Zakon o zavarovanju plačil uporabnikom družbenih sredstev ne omenja plačil odkupljenih kmetijskih pridelkov posebej verjetno za-radi-tega, ker naj bi odkupovale organizacije kmetov. Njihova dejavnost naj bi bila bolj posredniška kot trgovska in bi zato tudi denar, ki bi ga dobile od prevzemnikov blaga, morale takoj posredovati prodajalcem, kmetom. Obrati za kooperacijo se tako urejajo. Podob no naj bi bilo pri gozdnogospodarskih organizacijah. Če imajo zasebni lastniki gozdov svojo temeljno organizacijo, mora ta dobiti plačilo za les od prevzemnika v določenem roku. Ker nima drugih dejavnosti, za katere bi potrebovala večja sredstva, lahko dobljen denar takoj izplača kmetom, ki so prodali les. Po zakonu o gozdovih bi zasebni lastniki gozdov morali biti organizirani tako. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled V ospredju sedanje politične akcije je — oceni uveljavljanja samoupravnega družbe- za odpravo posledic potresa na infrastruk-kot smo na tem mestu že pisali — še prav ne8a planiranja in oblikovanja srednjeročnih turnih objektih, pa še odlok, ki določa, da posebno poudarjena javna razprava o planov razvoja za obdobje do leta 1980. prizadetim delovnim organizacijam v teh osnutku zakona o združenem delu ki se je Ocena je bila, da so prvi osnutki sporazumov občinah ne bo treba plačevati carine za že začela Od uresničevanja osnovnih idejnih in Planov marsikje še oblikovani po starem - pomoč, ki jo bodo zastonj dobivale iz tujine, in družbenopolitičnih opredelitev v terh iz- na ravni dosedanjih podjetij. Marsikje je Ob tem povejmo, da je ZiS prejšnji teden redno pomembnem ter celovitem novem očitjl° še xl° zapostavljeno razvijanje samo- tudi sicer sprejel odredbo, s katero so spre-zakonu je neposredno odvisna nadaljnja uPravmh odnosov in v zvezi s tem ustrezno menjeru in dopolnjeni splosm pogoji za po-krepitev ustavnega položaja delavcev v povezovanje osnutkov planov OZD, KS, SIS trošmško kreditiranje. Tako bo npr. po no-združenem delu ter s tem tudi nadaljnji tok in občin- To stan)e bomo morali upoštevati vem mogoče najemati potrošniške kredite . . f nrii 'ro ftronKoni m ofanol tar i o nr/M^iiArla \s < NADVSE POMEMBNA JAVNA RAZPRAVA tudi za gradbeni material ter za proizvode, ki se vgrajujejo v stavbe pri adaptaciji in rekonstrukciji stanovanj, določena je višina pologa v posameznih primeri kreditiranja itd. Republiški izvršni svet je prejšnji teden sprejel predlog za izdajo zakona glede pokrivanja primanjkljaja dohodkov v našem elektrogospodarstvu - v zvezi s tem je bila sicer že sprožena akcija podpisovanja samoupravnega sporazuma, ki pa ga večina OZD pri nas doslej še ni podpisala. Povedati je celotne družbene preobrazbe našega samoupravnega socialističnega sistema. To so še posebej poudarili v začetku prejšnjega tedna v Krškem na seji izvršnega komiteja CK ZKS — ob tem, ko so oblikovali sklepe nedavne šeste seje CK ZKS. Ti sklepi — če jih samo bežno povzamemo — govore o nalogah in neposrednih dolžnostih komunistov v vseh okoljih v zvezi z nadaljnjim razvojem samoupravnih sociali- pri nadaljnjem delu in pri pripravi srednje-stičnih odnosov. Poudarjeno je, da morajo ročnega razvojnega plana, so poudarili na komunisti uresničevati aktualne družbene seji predsedstva, sicer bomo ostali samo ob naloge hkrati z uveljavljanjem samoupravnih lepo napisanih postavkah, navzlic sprejetim treba, da naše elektrogospodatstvo hudo družbenoekonomskih odnosov v duhu re- načelom samoupravnega planiranja, živ- P^t* primanjkljaj sredstev — celotni razvoj šitev osnutka zakona o združenem delu, za- ljenjska realnost pa bo pokazala, kako daleč našega gospodarstva pa je še kako odvisen od kona o družbenem planiranju in drugih smo od zaželenih ciljev. Predsedstvo CK planirane izgradnje elektroenergetskih ob-sistemskih zakonov. Poudarjeno je tudi, da ZKS bo v prihodnjih dneh dalo v javnost jektov, s katerimi si moramo zagotoviti po-morajo biti komunisti pobudniki organiza- oblikovana konkretna izhodišča in kritično trebno delovno energijo. Tako je že gotovo, torji in usmerjevalci celotne družbenopoli- oceno sedanjega stanja v zvezi z izdelavo da se bodo občutno povečale prispevne tične aktivnosti v sedanji javni razpravi ob osnutkov srednjeročnih planov. stopnje gospodarstva v ta namen (kar za osnutku zakona o združenem delu - da Po hudem potresu, ki je opustošil velik 50%), kar pa je nujno, če hočemo doseči morajo ob tem redno in kritično preverjati del sosednje Furlanije-Julijske krajine ter je začrtane cilje. Gospodinjstva ob teh podra-dosežene rezultate v svojih delovnih okoljih, prizadel tudi naše obmejne občine — pred- žttvah (zvišanju prispevkov) ne bodo nič ter da morajo odkrivati in prepoznavati no- vsem Novo Gorico, Tolmin in Idrijo, pa tudi prizadeta. silce in pojave, ki nasprotujejo uresničevanju Radovljico — je zvezni izvršni svet prejšnji Samo še omenimo, da je že slišati o posledicah naše začrtane družbene preobrazbe. V raz- teden sprejel tri odloke, ki naj pomagajo pravi se je treba z nosilci teh nasprotnih ublažiti posledici tokratnega potresa Sprejet jug0slavije je v zvezni skupščini povedal, da je teženj soočati — vendar ne s pavšalno kritiko je bil odlok o določenih ugodnostih pri na- doslej vložilo prijave za sanacijo 462 delovnih orali s kakršnimkoli sektašenjem, marveč argu- jemanju potrošniških posojil za tiste, ki so iz v!sc države, da pa je verjetno še več , , . J i; .r , ,_____J ' takšnih, ki niso poravnale vseh svojih obveznosti. mentirano in z doslednih samoupravnih utrpeli škodo ob potresu, nadalje je bil v yeč ’dclovnih organizacijah imajo že težave z sprejet odlok (ki velja za družbenopolitične jzpiačili OD in za marec družbenih pozicij. po podatkih SDK Prejšnji teden se je sestalo tudi predsed- skupnosti in druge negospodarske dejavnike) skupno 90.000 delavcev v državi prejelo minimalni stvo CK ZSK - razprava je bila posvečena o investicijskem najemanju bančnih kreditov OD- tedenski zunanjepolitični pregled Libanon je še vedno na seznamu dežel, ki ne najdejo miru in še celo več — v začetku tega tedna se je državljanska vojna, za katero je bilo videti, da se bo zaprisegi novega predsednika republike vendarle umirila, razža-rela z vso močjo. Rekordno število mrtvih in ranjenih v enem samem dnevu (okrog ISO ljudi je izgubilo življenje, 600 jih je bilo ranjenih!) priča o silovitosti spopadov, ki so se iz prestolnice prenesli še na podeželje. Novi libanonski predsednik Sarkis za zdaj ni opravičil zaupanja, vendar pa mu skorajda ni mogoče ničesar očitati, saj v resnici najbrž ni mogel storiti tistega, kar so si vsi želeli, namreč hitro končati prelivanje krvi. Za to bo treba nekaj več časa in tudi več potrpljenja ter volje, nemara pa celo pametnega in nepristranskega posredovanja drugih. / Medtem je dopotoval v Bejrut libijski premier Džalud, ki se pogovarja s predstavniki Palestinske osvobodilne organizacije in drugimi naprednimi silami v deželi. Kaj lahko pomaga njegovo posredovanje je težko reči, je pa malo verjetno, da bi bili pripravljeni desničarji navezati kakršenkoli dialog s posredniki iz Libije, za katero je znano, da je zelo nekompromisna v svojih stališčih do vseh, ki glede libanonske krize ne mislijo tako kot ona. Sicer pa je mogoče v poplavi tragičnih novic, ki prihajajo iz Libanona, posredovati vsaj eno vedrejšo: Jugoslovani, ki delajo v tej sredozemski deželi, so živi in zdravi kljub temu, da je tudi v okolici jugoslovanskega veleposlaništva v Bejrutu padlo nekaj granat. Sicer pa ostaja na dnevnem redu vrsta še vedno nerešenih vprašanj — od prenosa tehnologije do odplačevanja dolgov, ki se nevarno kopičijo. Nobenega bistvenega napredka niso za zdaj dosegli niti glede večnacionalnih družb, ki v marsikateri državi praktično pomenijo več kot najvišji zakoniti organi oblasti. Vendar pa je treba povedati, la nihče niti ni pričakoval izjemnih in spektakularnih rezultatov, saj se večina treznih opazovalcev strinja, da so vsi pogovori zadnjih let (in seveda tudi konferenca v Najrobiju) sestavni del procesa, ki naj bi Tragedija se nadaljuje časi in zlagoma preoblikoval sedaj krivične mednarodne ekonomske odnose. PREDVOLILNA PRIZADEVANJA Na Portugalskem medtem vse stranke preverjajo svoje izbrane kandidate in pilijo programe za predvolilno „vojno“, ki naj bi dala novega portugalskega predsednika. Od tega, kdo bo to, je namreč pravzaprav odvisno vsaj toliko kot od parlamentarnih volitev pred dnevi, saj bo predsednik republike dal mandat za sestavo vlade bodisi predstavniku levicie, bodisi sredine in od tega je seveda potem tudi odvisno, kakšno vlado bo imela Portugalska ... in nemara tudi, kakšno bodočnost. ISKANJE SKLADNOSTI Četrta konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj, UNCTAD, nadaljuje delo v Najrobiju z razpravo o tem, kako poiskati konkretne rešitve za izboljša i\je mednarodnega ekonomskega sistema. Pri tem se dežele v razvoju trudijo, da bi s skladnim in odločnim, vendar pa za razvite države sprejemljivim delova- v SFRJ na povabilo predsednika njem uskladile razlike v stali- zvezne konfcrence SZDL Juogosla-ščih bogatih in revnih, razvitih vi'c l)u5ana Petroviča. TF.LCGRAMI BERLIN - Delegacija ZKJ, ki jo vodi član predsedstva CK ZKJ France Popit, je prispela v Berlin,, kjer se bo udeležila 9. kongresa enotne socialistične partije Nemčije. BEOGRAD — Predsednik na-' rodne republikanske stranke Turčije Bulent Eccvit je dopotoval na obisk3 SFRJ ................ in nerazvitih. Zadnje razprave so izoblikovale obrise bodočega sklada za financiranje surovinskih zalog. Ta sklad naj bi pomagal preprečiti prevelika nihanja v cenah surovin - ki so najpomembnejši vir dohodkov večine dežel v razvoju. Doslej je že več držav (med njimi tudi Jugoslavija) izrazilo pripravljenost, da sodeluje v financiranju tega sklada in če je treba iskati dokaze, da nekatere ki so avgus razvite dežele zares želijo sode- mirov, v katerih sta izgbuila življenje lovati pri iskanju rešitev za ne- ^gtSlS?1 in drugih razviti svet, jih je mogoče najti belgijskih mestih je stavkalo pri-v dejstvu, da je udi visoko raz- bližno 15.000 dela"cev, kersodelo-vita Švedska sklenila pristopiti v dajalci zavrnili njihove zahteve glede članstvo tega sklada. socialnega statusa in višjih plač. WASHINGTON - Na začetku šestdnevnega obiska v ZDA se je' francoski predsednik Valcry Giscard d’Estaing dve uri pogovarjal z ameriškim predsednikom Fordom o položaju svetovnega gospodarstva in o drugih mednarodnih vprašanjih s posebnim poudarkom o položaju v; Afriki. BASTIA - Na Korziki je izbruhnila splošna stavka v znamenje protesta proti sojenju Edmondu Si-meoniju, enemu izmed najvidnejših separatističnih voditeljev, ki mu sodijo v Parizu. Simconija so obto-. žili, da je vodil akcije separatistov, ki so avgusta lani pripeljale do ne-lzgbuil; BRIGAD BOGASTVO SPOMENIKOV - Kakšna dragocena dediščina so kulturni spomeniki v sevniški občini je marsikdo videl lahko šele v soboto na razstavi celjskega spomeniškega varstva v avli prenovljene gasilske dvorane. Nekaj je bilo že obnovljeno in zaščiteno, ostalo čaka. (Foto: Železnik) KOČEVSKA POMOČ TOLMINCEM. Tekstilana je prispevala 50 odej, TVD Partizan 5 šotorov, Dom Dušana Remiha 16 odej, učenci osnovne šole Kočevje 12 odej in 6 žimnic, Avto Kočevje ponjavo za prikolico, Oprema pa 3 ponjave za dno šotorov. Vso to opremo je pobudnik akcije Ive Stanič sam odpeljal v Tolmin. (Foto: F. Brus) MLADI PO POTEH PARTIZANSKIH BRIGAD — Štiri partizanske brigade, ki jih sestavljajo mladinci in mladinke iz novomeške občine, so se v torek zjutraj zbrale v Škocjanu, nato pa so nadaljevale pot proti Novemu mestu, kjer je bil še isti dan zvečer večji partizanski miting. Na sliki: pohodniki so zapustili Škocjan in so na poti do Beceletove jame, kjer so padli narodni heroj Vinko Paderšič in njegovi tovariši. (Foto: S. DOKL) RAZPRAVA STEKLA V soboto, 15. maja, je bil v hotelu Smuk v Semiču enodnevni seminar, na katerem so obravnavali osnutek zakona o združenem delu ter se dogovorili za nadaljnji potek javne razprave o osnutku tega pomembnega zakona. Seminarja, ki ga je skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami v občim pripravil občinski svet Zveze sindikatov, so se udeležili sekretarji 00 ZK, predsedniki 00 ZS, direktorji tozdov in OZD ter predsedniki krajevnih konferenc SZDL k Vse delovne organizacije morajo * sedaj izdelati svoj akcijski program za vodenje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu Razprave bodo v glavnem v delovnih skupinah. Vsak od 13 članov komisije za vodenje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu je zadolžen za eno ali dve delovni organizaciji, kjer bo odgovarjal na vprašanja, ki jih bodo zastavljali delavci Odgovore na težja vprašanja bo oblikovala občinska ali celo republiška komisija. Do konca junija naj bi bila razprava zaključena. Sejmišča NOVO MtSTO: cene prašičkov so bile tokrat nekoliko višje kot zadnjič. Naprodaj je bilo 375 pujskov, od tega 38 starih več kot tri mesece. Rejci so prodali skupno 306 živali; pujski so vejali od 600 do 860, nad tri mesece stari prašiči pa 870 do 920 din. BREŽICE: na sobotni sejem so rejci pripeljali 515 prašičev, od tega le 23 starih nad tri mesece. Prodali so jih skupno 469; pujski so veljali od 35 do 37, starejši pa od 20 do 21 din kilogram žive teže. Romskega vprašanja tako ne bomo rešili Navzlic vsem prizadevanjem in dobri volji občinskih organov ter raznih služb v novomeški občini romskega vprašanja nikdar ne bomo rešili, če bo šlo tako dalje! Pri ljudeh je premalo razumevanja in vse preveč starokopitnega, morda tudi malomeščanskega gledanja na Rome. Vsak ima polna usta nasve- Obsojeni na bivanje v gozdu? tov, občani vedo, da je potrebno iz zloglasnih in neprimernih ciganskih naselij Rome postopoma civilizirati ko pa pride do možnosti za konkretno rešitev, so ljudje proti Tak primer se je zgodil pred dnevi ko so stanovalci hiše na Partizanski cesti 11 v Novem mestu poslali pritožbo samoupravni stanovanjski skupnosti, ker je ta prvemu Romu dodelila solidarnostno stanovanje v tej hiši. Odločbo za stanovanje je dobil Bruno Kovačič, mlad Rom, zaposlen v Novoteksu kot čistilec strojev. Dela tudi žena, imata dva otroka. Povsod ju hvalijo, toda v pritožbi omenjenih Novomeščanov Kmetijski Pripravljeni na fitoftoro Lansko dolgo, vlažno, deževno poletje še ni pozabljeno. Vsaj pri tistih ne, ki jim je vzelo ves pridelek paradižnika ali pa oklestilo krompirjevo letino. Krompirjeva plesen ali fitoftora je imela najbolj bogato žetev, zakaj vreme ji je bilo naklonjeno, kot že dolgo ne. Vendar je lansko poletje dalo vsaj nekaj: izkušnjo. Krompirjeva plesen je najbolj nevarna krompirjeva bolezen pa tudi najbolj nevarna bolezen paradižnika. V preteklem stoletju je povzročala celo vsesplošno lakoto, če se je močneje pojavila. Škropiva zoper njo takrat še niso poznali. Danes je pripravkov cela vrsta, le uporabljati jih je treba pravilno in pravočasno. Bolezen se najhitreje širi pri temperaturi nekaj nad 20 stopinj Celzija in 90-odstotni vlagi. Pojavi se že ob koncu maja, največkrat pa v začetku junija. Spoznati je ni težko — po svetlih pegah, ki kasneje postanejo rjave. Zlasti občutljive sorte so bintje, sirtema in še nekatere. Škropiti je treba dobesedno takrat, ko „ je napaden prvi list“. Vsaka zamuda se grdo maščuje Škropljenje mora biti temeljito in pravočasno; v pomoč so nam napovedi protifitoftorne službe. Na voljo je vrsta učinkovitih škropiv; od tistih, ki so narejena na osnovi bakra ali kositra, do organskih pripravkov. Uporabljamo antracol, cuprablau, bakreno apno, bakrocid, tiozin, cikup, zineb itd., posebno dobro pa se obnese najnovejše kositrno škropivo - brcstan. Za uporabo slednjega je potrebno posebno dovoljenje, saj je hud strup. Krompirjeve plesni se seveda ne branimo le s škropljenjem, temveč še z nekaterimi drugimi ukrepi. Nasad mora biti čist, brez plevela, ki sicer zadržuje vlago in bolezen. Saditi je treba le zdrave gomolje. Če so res zdravi, zlahka ugotovimo s pomočjo nakaljevanja, ki je tako in tako zelo priporočljiv agrotehnični ukrep. Škodljivo je tudi pretirano gnojenje z dušičnimi gnojili. Inž. M. L piše med drugim: ,,Ne nasprotujemo, da se Romi vključijo v civilizacijo, ne dovolimo pa, da se romska družina vseli med nas v isto hišo ...“ Kovačiču dodeljeno stanovanje je na silo že zasedla druga stranka, družina Kovačič pa še naprej biva v baraki na Žabjeku. Kovačič ni prvič doživel krivico. Na prednostni listi za dodelitev stanovanj iz solidarnostnega sklada je pristal na 113. mestu in šele na ponovno zahtevo o preverbi točk je prišel na spisek kot šesti. Zdaj, ko so mu staro in skromno stanovanje dodelili na papirju, ga je zasedel nekdo drug in ljudje ne dovolijo, da bi prišel med nje. Ce je družini Kovačič dodeljeno stanovanje na Partizanski cesti primerno za to družino ali ne, naj odgovarja pristojna komisija. Gotovo pa je, da celoten način reševanja Kovačičevega primera, ki je prvi, kaže, da bodo še hude težave. Stanovalci hiše št. 11 na Partizanski namreč niso osamljeni v svojem mišljenju. Podobno se dogaja v krajevnih skupnostih, če hočejo Romom postaviti hiše. R. B. Samo slepilo? Kmetijstvo Jugoslavije se sooča z najrazličnejšimi problemi, od katerih je najbolj izrazit razdrobljenost kmečkih posestev, katerih povprečna velikost znaša okoli 3 ha. Toda ali je vzrok za to razdrobljenost sedanja omejitev zemljiškega maksimuma na 10 oz. 15 ha? Ali se rešitev tega vprašanja zagotovi s povečanjem zemljiškega maksimuma? Če se lahko, zakaj se sedaj v danih okvirih obstoječa struktura posestev ne zboljšuje, temveč se slabša? Zakaj se, recimo, v 10 oz. 15 letih povprečna velikost posestva ni povzpela od 4 na 5 ali 6, temveč je padla na 3 ha. Če bi lahko vprašanje malih kmečkih posestev reše- vali s povečanjem zemljiškega maksimuma, ali ne bi razdrobljenost posestev pomenila tudi bistvenega problema kmetijstva vseh zahodnoevropskih držav, kjer ni zakonske omejitve zasebnih posestev? Povprečna velikost posestva v teh državah znaša samo 7 ha! Z debato o povečanju zemljiškega maksimuma se samo sejejo iluzije, da so problemi kmetijstva v tem, medtem ko jih lahko rešimo le „s postopnim združevanjem kmetov -na dohodkovnem načelu - z ustreznimi OZD kmetijstva, predelave in prometa". Zato bi bilo mnogo koristneje, če bi resneje razmišljali o dejanskih ekonomskih problemih združevanja. Takole, z lesenim plugom, še orjejo v Beli krajini. Kaj bi lahko prinesel zvečan zemljiški maksimum? Eno od vprašanj je tudi, recimo, urejanje zemljišč. Sedanjih 6 milijonov hektarov zemljišč, ki so last individualnih lastnikov, je razdeljeno na več kot 17 milijonov parcel. Z zakonskimi predpisi lahko precej poenostavimo in pospešimo vprašanje dedovanja. V Sloveniji so npr. — toda samo v tej republiki - z zakonom določili da gospodarstvo lahko podeduje samo tisti član gospodarstva, ki bo na njem ostal in zemljo obdeloval. To onemogoča nadaljnje drobljenje gospodarstva, piše te dni beograjska Borba. — Ko bi ne imeli težav z reprodukcijskim materialom in surovinami, ko bi nam ne manjkalo obratnih sredstev in ko bi imeli dovolj kreditov, bi danes lahko imeli trikrat več — neprodanih zalog! (Karikatura: Marjan Bregar) Še v plenicah Delavske kontrole se še niso izmotale iz plenic, čeravno zdaj že pričakujemo od njih, da bodo s svojim preventivnim delom pogosteje obvarovale družbeno premoženje pred brezvestnim izkoriščanjem posameznikov. Tudi želja javnega tožilstva v Brežicah je, da bi se ti organi bolj uveljavili pri zmanjševanju gospodarskega kriminala v Posavju. Delavska kontrola je pomembna kot mehanizem družbene samozaščite, zato naj bi ob vsakem negativnem pojavu v svojem okolju takoj ukrepala. Če odkrije prestopke z značajem kaznivega dejanja, bo to posredovala naprej organom za pregon tovrstnih dejanj, medtem ko mnoge manjše zadeve lahko ureja v okviru tozda ali OZD. Za številne delovne organizacije v Posavju velja ugotovitev, da slabo skrbijo za premoženje, s katerim gospodarijo. Za tatvine sploh ne vedo, dokler jih o tem ne obvestijo organi odkrivanja. Temu botruje pomanjkljiva evidenca nad premoženjem, zlasti nad orodjem, katero lahko tudi doma vsakdo s pridom uporabi. Boljše delo delavskih kontrol je gotovo v interesu slehernega delovnega kolektiva, torej bi jim morali v tozdih in OZD posvečati več pozornosti že tedaj, ko izbirajo člane svojih organov za nadzor. Ni vseeno, kako je sestavljena delavska kontrola, razen tega pa potrebuje zlasti na začetku temeljito pomoč. Pokazati ji je treba pot, po kateri bo prišla do nepravilnosti oz. jih bo preprečevala. Sama bo brez moči, če ne bo imela svojih oči in ušes pri večini zaposlenih. Kot vse kaže, so tudi dosedanje oblike izobraževanja dale članom delavskih kontrol premalo znarjja. Sicer pa so taki seminarji le redki in na, njih pogrešajo medsebojno izmenjavo izkušenj potem, ko je delo že steklo. J. TEPPEY Samo še podpis 7. maja je izvršni svet sevniške občinske skupščine sprejel srednjeročni družbeni načrt razvoja občine. Sevniška občina je namreč ena od šestih v republiki, ki ji po mnenju republiškega zavoda za plan ni treba izdelovati posameznih načrtov, predvsem pa ne posameznih samoupravnih sporazumov. To je lep uspeh za mlado plansko in analitično službo pri sevniškem izvršnem svetu, saj so načit v glavnem naredili doma, ljubljanski center za regionalno ekonomiko je prevzel le mentorstvo. Čeprav bo načrt šel v kratkem pred občinsko skupščino in nazadnje še pred pooblaščene podpisnike tozd, KS in SIS, je modra knjiga pravzaprav že izvršeno dejstvo. Občinska skupščina je o njej razpravljala že trikrat. Načrtovalcem in vsem nosilcem načrtovanja tja do leta 1980 ne manjka poguma. Za naložbe nameravajo nameniti kar 28,6 odst. družbenega proizvoda. rrednote zapisi»ti Prav nič se ni treba slepiti in se zanašati, da se bodo gospodarske razmere čez noč izboljšale, kar tako, po sami „logiki -stvari", ali ker resolucija o družbenoekonomskem razvoju tako hoče Ne da bi želeli pretiravati: stvari so resne - zlasti zategadelj, ker se našemu gospodarstvu kljub toliko dobrim željam in napotkom ni posrečilo kaj bistveno zaobrniti svojega toka v prvem tromesečju letos. Naj govorijo nekatere številke, ki jih je na regijskem posvetovanju o srednjeročnem načrtovanju v No- Ni /in ne bo/ čarobne formule vem mestu povedal Drago Petrovič, član republiškega izvršnega sveta. Prva značilnost, podedovana še iz lanskega leta, je zaostajanje industrijske proizvodnje, ki je skorajda že nazadovanje. Slabša prodaja, zaostajanje blaga v skladiščih, zaostritev plačevanja, vse to je zmanjšalo pritisk na cene, ki se letos gibljejo v skladu s predvidevanjem in stabilizacijskim načrtom. To je pravzaprav -ob spodbudno naraščajočem izvozu - tudi edina zares svetla točka. Druge gospodarske značilnosti ne zaslužijo takega vzdevka; zlasti skrbi nadaljnje zaostajanje produktivnosti V četrtletju je produktivnost padla še za 1,2 odstotka, pri tem pa je zaposlovanje čezmerno naraslo. Logična po- sledica je zaostajanje stvarnih osebnih dohodkov, ki so bili lani v povprečju manjši za 0,7 odstotka, letos pa še za 0,2 odstotka. Resolucija pa predvideva 3-odstotno rast osebnih dohodkov, 2 do 3-odstotno rast produktivnosti ter 6-odstotno rast proizvodnje! Premalo produktivno delo ne daje dovolj dohodka, dohodek ne omogoča povečanja realnih osebnih dohodkov, zaostajanje osebnih dohodkov ne spodbuja delovne storilnosti in večjih delovnih učinkov - in smo v začaranem krogu, vsaj v navideznem. Ni čarobne formule, ki bi vodila iz njega, mnogo bolj „vsakdanja“ je rešitev, ki jo vsi poznamo, pa očitno tako težko uresničujemo: boljše delo, več dela in vsega, kar je tesno povezanega z nlim- M. L. Praznik Sodražice V krajevni skupnosti Sodražica bodo letošnji krajevni praznik 25. maj proslavljali še posebno slovesno. V nedeljo, 23. maja dopoldne, bodo imeli športna tekmovanja, ki jih bo organiziral domači Partizan. Istega dne popoldne bo v Sodražici slavnostna seja delegatov sveta krajevne skupnosti Sodražica, na katero bodo povabili tudi predstavnike KS Polja-ne-Ljubljana ter SO Ribnica. Zatem bo slavnostna akademija s pevskim koncertom akademskega pevskega zbora „Tone Tomšiči* iz Ljubljane. 24. maja bo v Sodražici sprejem pionirjev OŠ Sodražica (sedmi razred) v ZSMS, ki bo združen s kulturnim programom. Po sprejemu bo kresovanje na Strmci nad Sodražico. Kres bodo pripravili mladinci iz Sodražice. 25. maja bodo tekmovanja v igrah z žogo za učence osnovne šole ter podelitev priznanj, diplom in bralnih značk. Krajevna skupnost Sodražica bo praznovala ietošnji praznik v znamenju doseženih uspehov na vseh področjih dejavnosti in prizadevanju za posodabljanje cest, stanovanjske izgradnje in drugih objektov družbenega standarda. Pri vsem tem ne smemo in ne moremo prezreti, da je bila Sodražica z okoliškimi vasmi med NOB med najbolj prizadetimi naselji v občini in Sloveniji Leta 1942 je bila skoraj do tal porušena. Obnova je terjala velike napore prebivalstva sodraške doline. Prebivalci so ogromno prispevali s prostovoljnim delom in prispevki pri gradnji nove šole, zdravstvenega doma itd. S sodobnimi tovarniškimi objekti, lepimi hišami in urejenim zunanjim videzom se središče KS Sodražica uvršča med kraje z obetajočo prihodnostjo. KAREL ORAŽEM Blanca ni sama V soboto je 70 mladih iz Brežic, foškega, Sevnice in Dolnje Stubice kopalo jarek za visokotlačni cevovod vodovoda za štiri vasi blanške krajevne skupnosti pri Pokleku. Ni še jasno, kako bo z denarjem. Vodovod naj bi bil namreč po načrtih vreden 1,05 milijona dinarjev, vodo naj bi dobila Blanca (gre tudi za novo šolo), Priklance, Poklek in Čanje. Nekatere od teh vasi ali natančneje zaselkov sicer očitno nikoli ne bi prišle do vode, če ne bi bilo te akcije. Kot nam je dejal predsednik krajevne organizacije SZDL Franc Zorko, so se nadvse razveselili pobude medobčinskega sveta ZSMS Posavja, da priskočijo z enodnevnimi akcijami na pomoč brigadirji, tudi iz Hrvaške. To nameravajo nadaljevati. Kot pravi predsednik sevniske občinske mladinske organizacije Rudi Filej, se bodo vračali tudi, ko bodo že delali v akciji Kozjansko 76. Blančani so pohvalili celjskega Izletnika, ki je dal dva avtobusa za brezplačne prevoze brigadirjev, Pionir - tozd krško pa je dal lopate in krampe. OBISK BRIGADIRJEV PRI DELU - Posavske brigadirje MDB Kozjanski odred sta obiskala predsednik medobčinskega sveta SZDL za Posavje Ignac Vin tar in predsednik, občinske konference SZDL Sevnica Franc Pipan. Mladina preplavila Lisco 800 mladih planincev od Litije do Sotle pokazalo, kaj znajo VEČ KOT LE ZNAJTI SE V GORAH - Mladi Sevničani, ki jim na Lisci ni bil nihče kos. (Foto: Ljubo Motore) Koordinacijski odbor desetih zasavskih in posavskih planinskih društev je pripravil v soboto na Lisci množičen shod mladih planincev, namenjen medsebojnemu spoznavanju in preverjanju veščin. Planinsko društvo Lisca, že lep čas tudi v širšem merilu dosega zavidljive uspehe pri delu z mladino. Sobotno srečanje je bilo namenjeno tudi proslavljanju meseca mladosti Osrednji tekmovalni dogodek je bilo orientacijsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo kar 27 tričlanskih ekip iz petih društev v dveh katego- Solidarnost ni samo beseda Na posebnem računu, kjer se zbirajo solidarnostna sredstva za pomoč kolektivu poplavljenega rudnika Kanižarica, je že blizu 850 tisočakov — Denar še prihaja Do 12. maja se je v solidarnostnem skladu za pomoč kolektivu poplavljenega rudnika Kanižarica zbralo 849.782,30 dinarjev. Denar so prispevali: OBČINA ČRNOMELJ: skupščina občine Črnomelj 10.726,00; dijaški dom Črnomelj 5.000,00; ZKPD Črnomelj 1.221,90; posebna osnovna šola 2.500,00; OS Semič 5.620,00; lekarna Črnomelj 1.455,65; OŠ Dragatuš 2.200,00; Borovo Črnomelj 274,10; občinsko sodišče 2.075,00; Lojze Stariha 500,00; Center srednjih šol 4.489,00; Marko Barič 3.250,00; OŠ Vinica 4.000,00; Ljubljanska banka 4.959,00; Ljubljanska banka 35.000.00; Niko Balič 100,00; Viator, PE Črnomelj 17.424,00; Jugotehnika 482,15; Rudnik Kanižarica 138.902,85; Milica Papež 220,00; Kraš Črnomelj 240,00; Belt 88.305,85; obč. skup. soc. skrb. 549,15; Dušan Majerle 3.000,00; Biro za ekonom urbanizem 1.808,10; Lojze Šterk 326,55; OŠ Črnomelj 10.347,25; OK SZDL Črnomelj 511,00; OK ZSMS 207,80; knjigovodski center 1.200,55; veterinarska postaja 1.575,55; OŠ Stari trg 1.895,55; Valjčni mlin 477,20; obč. kult skup. 309,80; TIS 353,50; obč. svet ZSS 661,15; Planinsko društvo 778,10; otroški vrtec 3.125,50; OK ZKS 449,80. OBČINA NOVO MESTO: Dolenjka 20.000,00; Dolenjka 40.000.00; skupnost pok. in inv. zav. SRS - podr. Novo mesto 3.500,70; odbor RK 420,00; obč. svet ZSS 857,65; obč. svet ZSS 10.000.00; Novotehna 20.000,00; Fototehnika 400,00: Študijska TREBNJE: ENODNEVNI ZASLU2EK TUDI ZA TOLMINSKO Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem je v ponedeljek poenotilo akcijo pomoči delavcev v občini po potresu prizadetemu Tolminskemu. Popoldanski seji predsedstva je nato sledil še sestanek s predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij, ki so soglašali, da se podpre republiška akcija sindikatov v obliki enodnevnega zaslužka. Mi-■ uli teden je kolektiv KPD Dob že sprejel sklep, da ta znesek nakažejo od majskih osebnih dohodkov. Akcija bo nemudoma stekla tudi drugod, ko bo znan zbirni račun pri republiški Zvezi sindikatov. Takoj po potresu so se izkazali tudi nekateri posamezniki. Tako je Tone Zupančič iz Pristavice (KS Veliki Gaber) odstopil republiškemu štabu svojo stanovanjsko prikolico. knjižnica 2.034,75; center za socialno delo 1.354,70; okrožno sodišče 4.093,00; glasbena šola Marjan Kozina 1.647,75; OŠ Šmarjeta 3.301,00; samoupr. skup. za zaposL 2.742,80; samoupr. skup. za zaposL 246,70; ZZB NOV 132,95; OK ZSMS 741,55; OK SZDL 1.305,00; občinsko javno tožilstvo 1.674,40; OŠ Šentjernej 6.286,35; zdravstvena šola 3.116,05; občinsko sodišče 6.418,90; občinsko sodišče 3.000,00; Dolenjski muzej 1.423,00; sodišče združ. dela 434,05; komite OK ZKS 774,95; regionalna zdrav. skupnost 9.598,90; Ljubljanska banka 17.170,00; Počitniška zveza Slov. 267,30; ŠCG 9.038,70; OŠ Mirna peč 2.917,75; Zavod za požarno varstvo 1.200,00; obč. javno pravobranilstvo 330,40; GZS MO za Dolenjsko 249,35; Knjigotisk 5.130,00; ekonom, admin. šol. center 3.685,95; osnovne šole Novo mesto 32.692,00; zav. Sava PE 13.295,60; Ribarstvo, obrat NM 1.271,80; Komunalno podjetje 305,20; krajevna skupnost 321,80; Kremen 9.378,50; Kovinar 9.697,90; OŠ Prevalje 2.054,00; OŠ Žužemberk 5.673,65; kartuzijanski samostan Pleterje 10.000,00; OŠ Otočec 2.214,00; krajevna skupnost Žužemberk 3.174,00. OBČINA METLIKA: Mercator 7.120,00; Belokranjski muzej 1.000,00; samoupr. staa skupnost 1.027,80; OK SZDL 347.40; lekarna Metlika 1.730,00; OS Metlika 6.951,50; OK ZKS 447,80; obč. svet ZSS 404,60; skupščina občine Metlika 1.839,00; skupščina občine Metlika 4.353,00; O K ZSMS 186,45; OŠ Podzemelj 2.604,25; Dom počitka Metlika 1.650,00; Komet 42.683,00; TGP 34.288,00. IZ DRUGIH OBČIN: Egon Lovšin, Ljubljana, 1.000,00; ZKGP, tozd Govedoreja, obrat Kočevje 820,00; Janez Selevšek, Žalec, 302,00; Mercator, tozd Gradišče, Trebnje, 5.332,25; AMZ Slovenije, Ljubljana, 1.801,90; Putnik, Trebnje, 950,00; rezervni fond občine Duga Resa 100.000,00; OŠ Mokronog, Trebnje, 4.406,00; OŠ Veliki Gaber, Trebnje, 2.442,30. Vsakdo zadolžen za varnost V Mokronogu že proslava 13. maja po novem Minuli petek je bila v Mokronogu proslava 13. maja, dneva organov javne varnosti, prvič v duhu novega občinskega odloka o družbeni samozaščiti. Slavnostni govornik, sekretar komiteja občinske konference ZK Trebnje Tone Žibert, je ugodno ocenil prispevek delavcev javne varnosti in njihovih predhodnikov, ki so v boju z nepravilnostmi vedno dajali prednost političnim sredstvom. Načelnik UJV Novo mesto Niko Bricelj je pohvalno ocenil dvig varnostne kulture med občani in delovnimi ljudmi. Gibanje kriminalitete upada, posebno uspešni so bili pri odkrivanju. Delavci UJV so razen visoke sUokovnosti oboroženi tudi z visoko samoupravno moralnopolitično zavestjo. Predsednik občinske skupščine Trebnje Slavko Kržan je pomočniku komandirja postaje milice Trebnje Francu Žalcu izročil medaljo dela, s katero ga je odlikoval predsednik republike, načelnik Bricelj pa je izročil troje plaket sekretarja za notranje zadeve ZIS za uspešno 25-letno delo komandirju PM Trebnje Viktorju Franku, komandirju oddelka PM Mokronog Alojzu Brunčku in milic niku Juliju (ilava- nu. Mirenski moški pevski zbor je poskrbel za doživeto podajanje borbenih in narodnih pesmi, ki sta jih dopolnjevala inž. Jože Falkner z recitacijami in mokronoška folklorna skupina. A. Ž. MEDALJA DELA - Predsednik trebanjske občinske skupščine je izročil pomočniku komandiija postaje milice Trebnje Francu Žalcu medaljo dela, načelnik novomeške UJV Niko Bricelj pa še troje zveznih plaket miličnikom. (Foto: Železnik) rijah. V tekmovanju za prehodni pokal je zmagala ekipa PD Trbovlje, druga je bila ekipa PD Lisca Sevnica II, 3. so bili Zagorjani. Pri pionirkah je zmagala ekipa PD Trbovlje I, enako tudi pri mladinkah. Pri pionirjih je zmagala četrta ekipa PD Lisca, pri mladincih pa druga ekipa domačinov. Vrste mladih planincev bodo poslej še močnejše - kar 25 si jih je pripelo na prsi značko pionirja-pla-ninca, vrsta mentorjev je prejela znake zaslužnih planincev, med njimi iz Sevnice Marija Bedek, Janez Levstik, Tonček Svenšek, Roman Novšak in Milan Mahovne iz Brestanice. PREDANI RDEČEMU KRIŽU — Betka Kos (tretja z leve) je že vsa leta po osvoboditvi predsednica RK v Šentjanžu. V nedeljo je iz rok predsednika občinskega odbora Rudija lisca prejela priznanje za 30-letno delo, tajnik Strnad pa za 15-letno delo (drugi z leve). (Foto: Železnik) Prvi prapor RK V nedeljo so ga razvili v Šentjanžu — Botrovala Lisca Aktivisti Rdečega križa v sev-niški občini imajo za seboj uspešno izveden teden RK. Vrhunec prireditev je bilo slavje pred spomenikom herojev Majcna in Mevžlja v Šentjanžu v nedeljo, ko je tamkajšnja krajevna organizacija kot prva v občini razvila svoj prapor. V Šentjanžu imajo delaven Rdeči križ vse od osvoboditve dalje. Svoj čas so pomagali, kolikor so mogli, pri obnovi porušenih domov, sedaj ne pozabijo nikogar, kadar gre za sosedsko pomoč. Že enajst članov osnovne organizacije nosi zlato značko krvodajalcev, dvajset pa srebrno. Večina aktivistov, ki že ves čas bdi nad organizacijo v kraju, je dejavnih tudi še danes, zato jim je predsednik občinskega odbora RK Sevnica Rudi Lisec podelil prizna- nja. Dolgoletna predsednica RK v Šentjanžu Betka Kos in Marija Justi-nek sta prejeli priznanji za 30-lctno delo, Franc Plazar za 25-letnico dela, Marija Kos in Ivan Podlogar za 20-letno delo in tajnik Ignac Strnad za 15-letno nesebično sodelovanje. Novi prapor je pomagala razviti v imenu pokrovitelja Lisce - tozd Krmelj Ivanka Božič. Pred zbranimi aktivisti Rdečega križa iz vse občine in številnimi domačini so s prijetnim kulturnim sporedom nastopili člani domačega prosvetnega društva in šole. Žal razen občinskih predstavnikov RK na prireditev ni bilo niti enega predstavnika občinske skupščine, kljub vabilu. A. Ž. SPREJEM V ZK Te dni so v Kočevju svečano sprejeli v ZK 49 novih članov. Ob tej priložnosti so podelili 13 zlatih značk komunistom, ki so v partiji neprekinjeno 30 let in več. Na svečanosti je govoril sekretar ohčinskega komiteja ZK Jože Novak, v kulturnem programu pa je nastopila folklorna skupina osnovne šole Kočevje, ki jo vodi Cveto Križ. Te prireditve se je udeležila tudi delegacija sekcije KP Italije za pobrateno občino Dolina pri Trstu, ki jo je vodil sekretar Germano Švara. DANES ZASEDA MEDOBČINSKI SVET SZDL « Danes opoldne se bo v Novem mestu sestal medobčinski svet SZDL za Dolenjsko. Obravnaval bo potek javne razprave in uskladil stališča glede usmeijenega izobraževanja, zatem uresničevanje ustavne vloge samoupravnih interesnih skupnosti, gradnjo domov počitka na Dolenjskem ter se dogovoril o sodelovanju pri na novo odprtem dopisništvu RTV Ljubljana na Dolenjskem. PRAZNIK TREBNJEGA IN ŠE TREH KS Konec minulega tedna so slavile svoj krajevni praznik skupno kar štiri krajevne skupnosti v trebanjski občini. Gre za krajevne skupnosti Dolnja Nemška vas, Račje Selo, Štefan in Trebnje. V petek zvečer je bil v Trebnjem zbor vseh delegatov iz tega območja, trebanjski pihalni orkester je igral na promenadnem koncertu, v prosvetnem domu pa je bil recital Cankarjeve proze^ nastop šolarjev in učencev glasbene'šole. V trebanjski osnovni šoli so dostojno proslavili dan šole. Skupno s tabor J| niki so v petek zvečer postavili tabor in zakurili ogenj. V soboto so odprli razstavo likovnih in ročnih del učencev, posebno razstavo ilustracij Cankarjevih del in knjig (razstava je odprta še danes). V spominskem parku so položili venec pred spomenik padlih borcev, sprejeli v ZSMS 170 pionirjev, vrsto pionirjev so sprejeli tudi v mlado članstvo Rdečega križa. Sledilo je tekmovanje v orodni telovadbi in šahovski turnir. TREBANJCI SOLIDARNI S KANIŽARICO! V dnevniku Delo je bilo zlitega nekaj žolča na račun domnevne nesolidamosti, predvsem velikih kolektivov trebanjske občine, glede pomoči potopljenemu kanižarskemu rudniku. Rcsnica je drugačna. Trebanjski Trimo je nakazal 55.449 dinarjev, Tregrad 9.125, Mercator-tozd Gradišče 5.332, osnovna šola Mokronog 4.406, šola Veliki Gaber 2.450, penzion Putnik 950. Svoj enodnevni zaslužek so dali tudi delavci trgovin Dolenjke v Mokronogu, v gozdnem go-spodarstvu-tozd Trebnje. Sklep o tem so sprejeli v mirenski Dani v ponedeljek, ravno tako v Tovarni keramičnih ploščic (v poskusnem obratovanju) Ljubljanskih opekam v Račjem selu in postaji milice v Trebnjem. Predlog je v razpravi tudi po sindikalnih skupinah IMV-tozd To-^varna opreme Mirna. Kaj prinaša osnutek zakona 0 ZDRUŽENEM DELU 1 Piše: Vladimir Bajc Pred nami je osnutek zakona, ki po ustavah, ki smo jih sprejemali v letu 1974., predstavlja naš najpomembnejši revolucionarni predpis Nadaljevanje uresničevanja osvoboditve delavca in delovnega človeka Upravljanje v imenu delavcev se preobraža v neposredno upravljanje delavcev samih. Pred dobrimi 25 leti je naša družba stopila na novo, dotlej še neizkrčeno in v revolucionarni praksi delavskega razreda še nepre-hojeno pot. Izhajajoč iz tradicij narodnoosvobodilnega boja, je bil sprožen proces nadaljnje revolucionarne preobrazbe družbe: sprejeli smo zakon, po katerem so državna gospodarska podjetja začeli uprav- ljati delovni kolektivi. Uveljavili smo nov temelj družbene ureditve -samoupravljanje. Na osnovi tega zgodovinskega dejanja je prišlo do novih družbenih odnosov. Samoupravljanje se je razmahnilo in razširilo na vsa področja našega družbenoekonomskega in družbenopolitičnega delovanja. Prevladujoč nekatera nasprotja, je ta razvojni proces pod idejnim vodstvom naše revolucionarne, enotne in odločne ter za svoje cilje zavzete Zveze komunistov privedel do ustav, ki smo jih kot nadaljnjo stopnjo na poti naše revolucije sprejemali leta 1974. Prav te ustave pa pomenijo tudi nov korak v preobrazbi naše družbe, saj dajejo osnovo, da z dosedanjega upravljanja „v imenu delavcev" preidemo na neposredno upravljanje delavcev samih. Nova ustava predvideva, da federacija (ki je po ustavnem besedilu pristojna urejati ne samo temeljne pravice delavcev v združenem delu, temveč tudi temeljne pravice in obveznosti organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij glede sredstev, ki so v družbeni lasti, pa tudi temelje pravnega položaja in poslovanja organizacij združenega dela in poslovnega združevanja na enotnem jugoslovanskem trgu) sprejme zakon, ki bo celovito uredil odnose v združenem delu in popolneje izrazil njihovo socialistično in samoupravno bistvo in hkrati poudaril pravno nelastniški položaj družbene lastnine. In ta zakon je zdaj pred nami! Na njegovo oblikovanje so zelo ugodno vplivali splošni družbeni pogoji, nastali s preobrazbo odnosov v združenem delu in v našem družbenopolitičnem sistemu, kar vse je posledica uresničevanja ne samo ustave, temveč zlasti sklepov X. kongresn ZKJ. Novi zakon nam ponuja konkretna sredstva in oblike, da delavski razred in delovni ljudje dokončno prevzamejo oblast v svoje roke. To omogoča /lasti veliko bolj jasna in odločna opredelitev družbene lastnine in njene družbenogospodarske vsebine v sistemu socialističnega samoupravljanja kot doslej. Zakon omejuje možnost nastajanja monopolnih lastninskih pravic do družbenih sredstev in onemogoča neomejeno razpolaganje z delavccm odtujenim, centraliziranim dohodkom Tako postaja družbena lastnina skupna lastnina vseh, ki delajo, s tem pa tudi lastnina vseh in vsakega posameznega delavca, torej lastnina vseh in nikogar. Ta lastnina pa se izraža v pravici do dela z družbenimi sredstvi in z odgovornostjo vsakega delavca, da to pravico uresničuje enakopravno z drugimi delavci. Bistvo družbene lastnine je torej v tem, da gre pri njej za sistem pravic in odgovornosti delavcev oziroma vseh članov družbe, torej za odnos med ljudmi, ne |>a, kot je v praksi veljalo za lastnino doslej, za razmerje med človekom in stvarjo. S tem zakonom je odločilna gospodarska in |>olitična oblast nad družbenimi sredstvi in družbenim kapitalom prenesena na delavce v temeljnih organizacijah združenega dela. Ti delavci svoje delo in dohodek združujejo z delom in dohodkom delavcev v drugih organizacijah združenega dela, prek raznih oblik združevanja in skupnega planiranja, medsebojne odnose v takem združevanju (dela in dohodka) pa urejajo zlasti z medsebojnimi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. S tem torej delavec postaja družbeni nosilec dela in upravljanja ter gospodarjenja z rezultati in pogoji dela. In ne nazadnje: s tem zakonom je odločno zavrnjena teza o državnolastniškem monopolu nad proizvajalnimi sredstvi in upravljanjem oz. »strokovnem elitništvu*1 upravljanja družbenih zadev. Temeljne značilnosti odnosov v družbeni lastnini, ki nam jih daje novi zakon, so zlasti tele: - tu gre za pravico do dela, ki jo ima delavec z družbenimi proizvajalnimi sredstvi: ta pa daje vrsto drugih delavčevih pravic, ki mu jih ne more nihče, ne država ne zakon, ne odvzeti in ne kratiti; - tu gre za odgovornost delavcev ene temeljne organizacije združenega dela do delavcev iz drugih temeljnih organizacij in do celotnega združenega dela; - tu je tudi pravica in odgovornost delavcev, da prek svojega dohodka v temeljni organizaciji združenega dela in prek svojih samoupravnih pravic neposredno nadzorujejo in usmerjajo razširjeno in splošno družbeno reprodukcijo in da pridobivajo del rezultatov, ki so uresničeni v tej reprodukciji Vsa sredstva, ki so pogoj dela in. proizvodnje, so torej po novem zakonu razporejena v temeljnih organizacijah, z njimi pa gospodarijo delavci, ki so združili svoje delo v tej organizaciji. Tako postaja temeljna organizacija sredstvo v rokah delavcev, da uresničijo svojo davno zahtevo, da namreč o vseh vprašanjih dela* in razpolaganja s sredstvi odločajo sami, da postanejo gospodar dohodka, ki ga ustvarijo. Brez dvoma pot razvoja naših odnosov in družbe nasploh, kakor jo začrtuje novi zakon, ne bo lahka, zlasti ko še obstajajo nasprotja, s katerimi se moramo spoprijemati in jih premagovati. Vendar pa bo eden od pogojev, da bo delavec dejansko obvladal dohodek, ki ga ustvari, tudi v tem, da besedilo in misli novega zakona prelijemo v naše samoupravne akte in ga s tem uveljavimo tudi v naši vsakdanji samo-upravljalski praksi Dosledno bomo morali j uveljaviti tudi načelo delitve po delu in onemogočiti, da bi še kdaj in kje o sadovih našega dela odločal kdo drug kot mi. Zato spoznajmo novi zakon, proučimo ga in ga, ko bo sprejet, tudi izvajajmo! (Dalje prihodnjič) Io stran ste napisali sami!— l o stran ste napisali sami! Na osnovi 22. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Brežice podpisniki sporazuma RAZPISUJEJO NASLEDNJE KADROVSKE ŠTIPENDIJE IN UČNA MESTA ZA ŠOL. L. 1976/77 GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE 1. 2 štipendiji za študij na gozdarski fakulteti 2. 1 štipendijo za študij na ekonomski fakulteti Pogoj: kandidati pod tč. 1 in 2 morajo imeti uspešno opravljen zaključni izpit na srednji šoli. 3. 4. 5 štipendij na gozdarski srednji šoli 2 štipendiji na ekonomski srednji šoli Pogoj: kandidati pod tč. 3 in 4 morajo imeti opravljeno osnovno šolo vsaj z dobrim uspehom. 5. 6 štipendij na šoli za gozdne delavce Pogoj: kandidati morajo imeti uspešno končanih vsaj 6 razredov osnovne šole. 2 štipendiji za učence avtomehanične stroke Pogoj: kandidati morajo imeti uspešno končano osnovno šolo. 6. EMONA LJUBLJANA - ZDRAVILIŠČE ČATEŠKE TOPLICE 1. 2. 3. 4. 5. 6. 1 štipendijo za študij na pravni fakulteti Pogoj: kandidat mora biti redno vpisan v 4. letnik pravne fakultetee. 1 štipendijo za študij na filozofski fakulteti — angleški in nemški jezik Pogoj: uspešno upravljen zaključni izpit na srednji šoli. 14 učnih mest za učence gostinske stroke - natakarji 10 učnih mest za učence kuharske stroke 4 učna mesta za učence slaščičarske stroke 2 učni mesti za učence mesarske stroke Pogoj: kandidati pod tč. 3, 4, 5 in 6 morajo imeti uspešno opravljeno osemletko „AGRARIA" BREŽICE 1. 1 štipendijo za študij na biotehnični fakulteti — smer agronomija Pogoj: uspešno opravljen zaključni izpit na srednji šoli. ŠTIPENDIJE! | PROSTA UČNA MESTA!! 4 i * * i I 5 s 4 * s ; s \ * ! \ 4 \ 0 4 4 Bi 5 * 4 4 4 0 J * 2. 2 štipendiji za šolanje na srednji vrtnarski šoli (za poklic vrtnarski tehnik) Pogoj: uspešno končana osemletka. OBČINSKO SODIŠČE BREŽICE 1. 1 štipendijo za študij na pravni fakulteti Pogoj: uspešno opravljen zaključni izpit na srednji šoli — v primeru večjega odziva na razpis imajo prednost študenti višjih letnikov. GOSTINSKO PODJETJE GRAD MOKRICE 1. 2 štipendiji na VEKŠ — finančna smer (ali 1. stopnje ekonomske fakultete) Pogoj: uspešno opravljen zaključni izpit na srednji šoli. 2. 1 štipendijo za šolanje na srednji hotelski šoli — zadel, mesto šefa strežbe 1 štipendijo na srednji hotelski šoli (za del. mesto šefa kuhinje 2 štipendiji na srednji hotelski šoli za del. mesti receptorjev 1 štipendijo na srednji ekonomski šoli 4 štipendije na gostinski šoli — kuharska smer 4 štipendije na gostinski šoli — smer strežba 1 štipendija za vaditelja jezdenja (šola v Lipici) Pogoj: vsi kandidati za štipendije pod tč. 2 imeti uspešno končano osemletko. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST BREŽICE morajo 1. 2. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 4 štipendije za dijake pedagoške gimnazije — 1. letnik Pogoj: osemletka, končana s prav dobrim uspehom. 15 štipendij za študij na pedagoški akademiji za naslednje smeri: 1. 2 štipendiji za razredni pouk 1 štipendijo za slovenski in angl. jezik 2 štipendiji za likovni in tehnični pouk 2 štipendiji za telesno vzgojo in biologijo 2 štipendiji za matematiko in fiziko 2 štipendiji za glasbeni pouk 2 štipendiji za fiziko in tehnični pouk 2 štipendiji za specialno pedagogiko (za duševno prizadeto mladino) Pogoji: zaključni izpit na srednji šoli, opravljen z vsaj dobrim uspehom, — da so bili v srednji šoli družbeno in politično angažirani, - da jih veseli delo z mladino. Za prijavo na razpis morajo kandidati predložiti: 1. prošnjo na obrazcu DZS 1,65 2. dokazilo o materialnem položaju staršev 3. potrdilo o vpisu v ustrezno šolo 4. spričevalo o uspešno končani šoli v skladu s pogoji razpisa. Prijave za vse zgoraj razpisane štipendije sprejemajo kadrovske oz. personalne službe navedenih organizacij in skupnosti. Kandidati so se dolžni prijaviti v 15 dneh po dnevu objave razpisa. ROG SPREJEL TISKARJE CT KPS J T? Domicilna enota centralne tehnike pri KPS je 15. maja pripravila na Rogu srečanje partizanskih tiskarjev-tehnikov, ki so delali v partizanskih tiskarnah „Urška“, „Partizanska“ in drugih. Na sliki: tiskaiji pred Lukovim domom na Rogu. (Foto: Vesel) Nagrada je šla v Sotesko Do roka smo prejeli 338 rešitev prvomajske križanke Čeprav so lepi, sončni prvomajski prazniki vabili v naravo in je bilo drugačnega razvedrila na pretek, smo vseeno prejeli do roka 338 rešenih križank. Največ jih je bilo iz Bele krajine, sorazmerno zelo malo pa iz Novega mesta. 1. nagrado — 500,00 din je prejela Slavka Vovk iz Soteske 12, pošta Straža; 2. nagrado — 400,00 din je prejel Jože Karin iz Črnomlja, Otona Župančiča 10; 3. nagrado 300,00 din je dobila Marica Bergant iz Sel pri Semiču 6, pošta Semič; 4. nagrado - 200,00 din je dobil Anton Kozoglav iz Žužemberka in 5. nagrado 100,00 dinje prejel Marjan Bonča iz Mokronoga 40. Tokratna nagradna prvomajska križanka reševalcem ni povzročala prehudih preglavic. Napak je bilo sorazmerno zelo malo; še največkrat so namesto SOZD reševalci napak napisali TOZD, namesto etat pa etan. SENOVO: SAMOPRISPEVEK ZA DRUŽBENI CENTER? Na Senovem se že vrsto let pogovarjajo o gradnji družbenega oentra. Stal naj bi blizu šole, da bi veliko dvorano, namenjeno kulturnim prireditvam, lahko uporabljali tudi učenci za telovadbo. Za gradnjo je nujen samoprispevek. Ko so občani zvedeli o namembnosti družbenega centra in o poteku gradnje, so se na zboru občanov odločili, da bo referendum za samoprispevek 20. junija. Učenci si želimo, da bi se odrasli odločili za samoprispevek, saj bi z družbenim centrom vsi veliko,pridobili LOTI PAVLIC Nagrajencem čestitamo, drugim pa želimo prihodnjič več sreče’ UREDNIŠTVO DL AKCIJE MLADIH ČLANOV RK V tednu Rdečega križa smo mladi člani RK s krške OŠ Jurij Dalmatin zbrali 5070 dinarjev prostovoljnih prispevkov in šest kontejnerjev starega papirja. Denar bomo namenili socialno šibkim učencem kot pomoč za šolo v naravi in kolonijo. Močno nas je pretresla tudi vest o potresu na Tolminskem, zato smo za prizadete kraje zbrali 6809,70 dinarjev. V tednu RK smo na naši šoli slovesno sprejeli v organizacijo RK učence prvih razredov. Na proslavi so sodelovali otroški pevski zbor ter folklorna in dramska skupina. IRENA URŠIČ novinarski krožek OŠ Jurij Dalmatin, Krško TEKMOVANJE MLADIH MATEMATIKOV Matematiki 6., 7. in 8. razredov, ki smo bili najboljši na šolskih tekmovanjih, smo se 15. maja pomerili v Trebnjem. Vsak je dve uri reševal pet dokaj zahtevnih nalog. Nato smo izvedeli, kateri učenci so dobili srebrno Vegovo priznanje, ter da jih bo nekaj iz osmih razredov odšlo tudi na republiško tekmovanje, ki bo 29. maja v Ljubljani. Našo šolo bo zastopal Toni Grebenc. MILENA HROVAT i ferK-lss. I m SSu HO pai R R EK -■m SoL K Al A S WL M M V A B El A L Q N D N m U N A M N D D Sl A K A BF a D O pIAI" FlUlDlAIR A S D M Q S sr K R ra1 v A R O A N B SE A B N T R M a Q A £ e RIAIDDIV N R UL E A J; L A K E;-- Q D J a m M N C Ki A A R M A Ni P O C c s A N £ N A g R M A A E K B N D IE L R i* DS T Q J K Prvomajska nagradna križanka pota*. IS. m t. Pravilna rešitev prvomajske nagradne križanke Ptice so okras naravi. Vsi jih imamo radi, posebno v pomladanskih dneh, ko poslušamo njihovo prelepo petje od ranega jutra do pozne noči. Marsikatere ptice so tudi koristne, saj uničujejo žuželke, črve in druge škodljivce. Vendar ptice niso vedno dobrodošle, pravzaprav so lahko zelo nadležne. Na Mestnih njivah v Novem mestu imamo jato golobov, ki so sicer otrokom in starcem v veliko veselje, mladim mamicam in gospodinjam pa napravijo veliko skrbi in dodatnega dela. V čem je problem? Prebivalci bloka 9 in najbrž tudi ostalih blokov na Mestnih njivah imamo edini prostor za sušenje perila na balkonih ali pa v stanovanjih. Ker so moderna stanovanja že tako in tako majhivi, sušimo seveda vsi na balkonih. Tu pa se začno težave. Komaj je perilo PREDAVANJE O SHRANJEVANJU ZlVIL Na eni izmed sej šentruperškega aktiva žensk, ki deluje pri gospodarskem odboru KZ Trebnje, je bila izrečena želja po predavanju o shranjevanju živil v zmrzovalni skrinji. Tako je 7. maja okoli sedemdeset šentruperških gospodinj z zanimanjem poslušalo predavanje o shranjevanju in uporabi zmrznjenih živil, ki ga je imela Ela Koračič. Strokovnjakinja je odgovarjala tudi na številna vprašanja žensk. MALČI KOSTERC obešeno, že ga golobi ponesnažijo, pa hajd, poberi perilo, ga ponovno operi, obesi na balkon itd. To je začaran krog, iz katerega ni izhoda. V bloku je nekakšna sušilnica, vendar so tudi tam golobja gnezda. Ne bi govoril, da golobi prenašajo tudi nalezljive bolezni. V vseh večjih mestih na svetu se jih z vsemi močmi otepajo, v Novem mestu pa glede tega ni bil storjen še noben korak. Ali lahko upamo, da bo kdaj bolje? BOŠTJAN KRŽE Mestne njive 9 Novo mesto Spet berači? Na vratih je pozvonilo, in ko sem prišel ven, je tam stal moški, oprt na dve bergli. Zmedeno je gledal, potem se obdržal na eni bergli, z drugo pa potrkal po desni nogi, da je zadonelo, kot bi potrkal po lesu, in prosil: ,,Dajte ,mi, prosim, nekaj denarja, da si bom kupil hrano! “ ,,Veste, da je beračenje prepovedano in da mora za vas skrbeti občinska socialna služba? “ ,,Vem, a kaj naj umrem, ker s tistimi nekaj dinarji podpore ne morem ne živeti ne umreti? Zdaj dobim na mesec 650 din, kar je premalo za hrano, stanovanje in obleko." Povedal je še, da je leta 1969 zbolel za trombozo. Da je dal pod, hlev in zemljo občini, ta pa je vse to prodala, vendar mu ni dala niti dinarja. Vprašal sem ga še za osebno izkaznico. Na njej sem prebral, da je Henrik Erjavec, rojen 30. novembra 1934 v Trebči vasi 18 pri Žužemberku, občina Novo mesto. Sam od sebe mi je nato pokazal še uradni listek, da je začasno prijavljen v občini Šentvid pri Stični, in sicer v Glogo-vici 29. Ne vem, če je vse, kar mi je ta človek povedal, res. Žalostno pa je, če se pri nas pojavljajo berači Invalidu bi vendar morali zagotoviti vsaj toliko primerno življenje, da mu ne bi bilo treba beračiti Če pa kljub temu berači, je treba tako početje preprečiti. Beračenje socialistični samoupravni družbi zagotovo ni v čast. JOŽE P. KOČEVJE Kako golobi »sušijo” perilo! Četudi je jata golobov na novomeških Mestnih njivah v veselje otrok in starcev, bi jo kazalo razredčiti, saj onesnažuje sušeče se perilo Vsak četrtek - |HEHJŠraUST| Še: Odlikovanje z grenkim priokusom „Sami smo se povabili" Odlikovani delavci podjetja Hotel „Pugled“ iz Kočevja se ne strinjamo s F. K, ki je v Dolenjskem listu priobčil zapis „Odlikovanje z grenkim priokusom", in izjavljamo, da smo odlikovanja sprejeli z velikim zadovoljstvom in ponosom, brez ,,grenkega priokusa". Odlikovanci smo se sami odločili, da podelitev odlikovanj proslavimo v našem hotelu. Čeprav je bil med odlikovanci tudi „vodilni delavec", tudi pomislili nismo, da nas na račun delovne organizacije časti on. Z dogovorom smo se povabili sami, zato smo se čutili dolžne plačati tudi konzumacijo, kar so storili tudi povabljeni ,,občinski možje". Menimo, da je v času splošnega varčevanja to edino prav in zgled tistim, ki neprimerno trošijo družbena sredstva. Priznanja, ki smo jih prejeli nam pomenijo veliko priznanje družbe, kateri smo izkazali hvaležnost tudi s svojim dejanjem. Žal F. K ni takega mnenja, zato moramo poudariti, da se z njegovim zapisom nikakor ne strinjamo. Zahvaljujemo pa se družbenim delavcem, da so se z nami pogovorili o delu, nam čestitali za odlikovanja. Snidenja z njimi si še želimo in upamo, da zapis F. K. ni storil nepopravljive škode, čeprav je bil žaljiv. Odlikovani delavci GP Hotel „Pugled“ Kočevje ***** 4' V •• ' . V>v-- ••• k k. ■ *I' ilJ*\krK 3 kK h / L. '■*>:.' 4 - kPv V PO POTEH PARTIZANOV — V Šentjerneju so v k rek, 11. maja, organizirali pohod po poteh domicilnih brigad in Gotjanskega bataljona. Pohoda so se udeležili bivši borci, šolska mladina, teritorialci in prebivalci šentjemejske doline, obiskali pa so okoliške kraje, znane po dogajanjih iz NOB. Na sliki: udeleženci pohoda pred rojstno hišo heroja Martina Kotaija. (Foto: Polde Miklič) ml is* Franc Udovč Jernej Zupančič Franc Lah Tone Gorenc Stane Gašperič Rudolf Žagar Franc Verče Matjan Matoh 11 Preblizu in predaleč so od mesta! MIRNA PEČ Pot v Mirno peč, kjer je v Novljano- vi gostilni delovalo tokratno „uredni-štvo v gosteh“, naju je vodila tudi mimo razvpitega naselja Romov in njihove „veleblagovnice“, novomeškega smetišča, s katerega se je kadilo bolj ko za avtom, ki je hitel po slabi makadamski cesti. Ob pogledu na razcapane kratkohlačnike, ki so vztrajno brskali po smrdečih odpadkih, sva se spomnila na govorice, da je vzrok za prenekatere tegobe mirnopeške krajevne skupnosti ta, da jih puščajo na cedilu občinski možje; ne pridejo blizu, ker se bojijo peljati mimo romskega naselja. Jih je res strah ali le sram? Pa kaj bi z govoricami, dasi morebiti niso brez soli! Po nekaj kilometrih makadama, ki se je vil skozi gozd, je avto zapeljal na asfalt in kmalu sva bila med Mirnopečani. CESTE OVIRAJO NAPREDEK Okoli tri tisoč krajanov mirnopeške krajevne skupnosti, ki šteje trideset vasi, iz dneva v dan težje shaja s slabimi cestami. „Čeprav je Mirna peč že skoraj predmestje Novega mesta, jo povezuje z dolenjsko metropolo pretežno makadam,“ je načel vprašanje cest Franc Udovč, predsednik sveta KS. ..Zadovoljivih je le štiri kilometre asfalta, ki smo jih dobili lani. Zato je nujno asfaltirati še preostalih pet kilometrov makadamske ceste do občinskega središča in prav toliko dolg prašen cestni trak, ki povezuje Mirno peč s Trebnjim. Krajani mirnopeške krajevne skupnosti so doslej prispevali za ureditev cest okoli 700.000 dinarjev. To je zelo veliko, pa še zmeraj premalo, da bi se znebili vseh cestnih težav, saj je ob omenjeni cesti v krajevni skupnosti še 35 kilometrov krajevnih cest, ki so vse prej ko v zadovoljivem stanju. Nujno potrebna je tudi ureditev križišča v Ivanji vasi. Če nas občina ne bo pustila ob strani, izdatni prispevki krajanov ne bodo izostali.“ Jernej Zupančič, delavec v Iskri, ki tudi kmetuje, je povedal, da se na magistralni cesti med Novim mestom in Trebnjim zgodi zelo veliko prometnih nesreč. „Ce bi asfaltirali še preostalih deset kilometrov ceste, ki povezuje Novo mesto s Tribnjim skozi Mimo peč, bi ta lahko služila tudi za obvoznico. Cesta bi pomagala cesti.“ Enako je menil upokojenec Fianc Lah iz Hrastja. „Ob hudih prometnih nesrečah je obvozna cesta često skozi našo vas. Tedaj je obupno, prah zaide v vsako špranjo, tudi k živilom najde pot. Za sprotna popravila ceste imamo premalo gramoza. Sam bi precej dal enomesečno pokojnino, da bi le asfaltirali cesto. V Hrastju tudi kanalizacija ni urejena. Odplake in gnojnica se zlivajo kar na piano ob cesti; o higieni ni moč govoriti.14 Kaj se pravi voziti po slabih cestah, je vedel najbolje povedati poštar Tone Gorenc z Jablana. „Ob četrtkih, ko moram raznesti nekaj sto izvodov Dolenjskega lista, obredem skoraj vse vasi v krajevni skupnosti. Ceste so res slabe, za nekatere krajani v šali pravijo, da jih bo prevzelo gozdno gospodarstvo in v jamahv zasadilo smreke. Pogosto se jamam celo z motornim kolesom ne da ogniti, kaj šele z avtom. Čas je že, da se neha le govoriti in se s cestami kaj stori.“ REDKE VODOVODNE PIPE Krajani mirnopeške krajevne skupnosti pogrešajo tudi vodovod. Vodo iz pip pije le okoli 60 odst. prebivalcev, predvsem v vaseh in zaselkih ob magistralni cesti, v stanovanjih ob Temenici pa je „suša“. Ljudje si pomagajo z vodnjaki in hidrofori. „Prav je, da imajo nekatere vasi vodovod,“ je rekel železničar Stane Gašperič, „toda to ne omili sramote, da je brez vodovoda Mirna peč, krajevno središče.“ Delavec Rudolf Žagar se vozi na delo v novomeško IMV. „Zveze z avtobusom in vlakom do mesta ali Trebnjega so ugodne, o tem ne kaže izgubljati besed. Iz Dolenjega Podbor-šta sem in vaščane tamkaj najbolj prizadeva pomanjkanje vodovoda. Ob suši si moramo pomagati kar s Temenico, ki nam pogosto zagode tudi s poplavami. Veliko škode stori na poljih in travnikih. Ob potoku je za okoli dva hektarja travnikov, ki so najbolj prizadeti. Lahko bi jih rešili s kanalom; vaščani štirih vasi smo pripravljeni veliko prispevati in storiti sami, na pomoč pa nam noče priskočiti nihče, zato bo živina še naprej obolevala zaradi pokvarjene krme.“ Vse vasi v mirnopeški krajevni skupnosti imajo električno napeljavo, le tok je domala povsod tako šibak, da posebno zvečer ni moč gledati televizorja, kaj šele vključiti pralni stroj in druge naprave. Slednjih ljudje ne kupujejo za okras, zato je potrebnih še nekaj transformatorskih postaj. Kajpak jih nočejo zastonj, njihovi prispevki ne bodo nikomur v sramoto. KOVAČ KONJA KUJE ,,Mirna peč ni brez industrije," je dejal Franc Verče, predsednik skupščine KS. „Obrat metliške Beti zaposluje okoli 120 žensk, ki so z delom in zaslužkom zadovoljne. Iz metliške uprave je prišla celo vest, da je mirnopeški obrat po proizvodnosti eden boljših, pred njim da je še velika bodočnost. Pohvalimo se lahko tudi z mizarskim obratom novomeške Novo-tehne.“ V slednjem je zaposlen mizar Marjan Matoh. „Izdelujemo stavi no pohištvo po naročilu. Dela ne zmanjkuje, le prostorska stiska je velika. V 15 krat 10 metrov velikem prostoru je kar pet strojev. Delovni pogoji ne ustrezajo/ V Mimi peči ima kovačijo Milan „Čeprav je dela dovolj, je zaslužek boren. Davki Zajc, edini kovač v KS. „Čeprav je so precejšnji, na mesec pa plačujem po 1220 dinaijev za socialno zavarovanje. Kovačije izumirajo; tudi moja bo, kajti sin še slišati noče, da bi si služil knih s težkim kladivom Pri delu imam težave z materialom, saj ga pogosto ni moč dobiti. Tako res komaj shajamo iz meseca v mesec. Če bi žena ne obdelovala nekaj zemlje, res ne vem, kako nam bi šlo.“ Z delom si je že zaslužil pokojnino Alojz Matoh iz Biške vasi. „Sem edini upokojenec novomeške poslovne enote Zavarovalnice Sava,“ je dejal. ..Neštetokrat sem po dolgem in počez prehodil krajevno skupnost in lahko rečem, da so ljudje tod delavni. Ni jim vseeno, kaj jim bo prinesel jutri, sami se pobrigajo, da bo kar najbolje. Vestni gospodarji so, to vem, saj sem imel z zavarovanjem zmeraj dovolj dela.“ KMET KMETUJ! Kmet Jože Rozman iz Gornjega Globodola se je dodobra razhudil. „Tri sinove in eno hčer imam in vsi so po službah. Nihče ni hotel prevzeti 12 hektarjev velike kmetije, polj, travnikov, hoste, vinograda. Zdaj je vse v pušči, kajti sam sem star in betežen, živim na kmetiji pri drugi ženi. Ko bi moja beseda kaj veljala, bi fantov, ki imajo možnost živeti na kmetiji, sploh ne vzel v službo. Če pa bi že delali, bi jih spodil domov, na zemljo, ki jo vidijo le jeseni, ko bogato obrodi." Kmet Franc Hrastar iz Sel pri Karteljevem je dejal: „Če hočeš živeti od zemlje, mora biti kmetija velika vsaj 8 do 10 hektaijev, v hlevu pa okoli deset glav živine. V mirnopeški krajevni skupnosti je veliko takih, ki so ob kmetovanju še zaposleni. Drugače ne morejo shajati. Pokojninsko zavarovanje po mojem mnenju še ni urejeno tako, da bi spodbujalo h kmetovanju. Tudi lovski zakon biča kmeta. Divjad mu naredi precej škode, in če jo hoče preprečiti, mora sam ograditi polja. V našem koncu je donosna edino živinoreja, pa še s to so težave. Mleko je cenejše od radenske vode, tudi odkup in prevoz ni najbolje urejen, naravnost neverjetno pa se mi zdi, da v novomeški občini ni klavnice. Tako moramo klavno živino voditi v Sevnico, od tam pa meso vozijo v Novo mesto. Smešno, ali ne? “ „Da te lahko preživi, moraš imeti zajeten kos zemlje,“ je trdil tudi kmet Ivan Rozman iz Gornjega Globodola. ..Kmetovati ni lahko, zato mladi bežijo v mesto, kjer ni treba delati od zore do mraka. Mladi fantje, ki ostanejo na kmetijah, se tudi stežka oženijo. Ženske roke dandanes niso več vajene del, ki puščajo žulje.“ Kmet Štefan Slak iz Gornjega Globodola je dejal, da si s tremi kravami in parom konj sploh ne more zamišljati napredka. „0 mehanizaciji pa lahko le sanjam. Komaj pridelam za sproti. Če narava ne udari tedaj, ko najmanj pričakuješ, potlej zaslužek od krompirja, grozdja in še česa zaleže zgolj za kritje stroškov, za plačevanje socialnega zavarovanja, življenje iz dneva v dan. Če bo šlo tako naprej, bom pustil kmetovanje in šel v službo.41 BO ČRNOGRADITELJ? Mirnopečani menijp, da je za razvijajočo se krajevno skupnost zazidalni načrt preozko zastavljen. Ni se zgodilo le enkrat, da so mladi odšli v mesta tudi zato, ker si doma niso smeli zgraditi hiš. Pred podobno odločitvijo ie trenutno kovinostrugar Jože Matoh, ki v stanovanju ob mirnopeški železniški postaji občuti'pomanjkanje vode, težave ima z električnim tokom, spi pa pri zaprtem oknu, ker se z makadamske ceste dvigujejo oblaki prahu. „Na posestvu staršev v Biški vasi želim zgraditi hišo, toda v novomeškem Dominvestu mi že dve leti pripovedujejo, da v vasi zazidalni načrt ne dovoljuje gradenj. Prav, če je tako, toda zakaj sta v teh dveh letih v Biški vasi že zrasli dve novi hiši? Kolikor vem, ne gre za črne gradnje.11 Mirna peč še nima samodejne telefonske centrale, zato tudi telefonov ni veliko. Krajevna skupnost je že pripravila prostor za centralo, toda novomeški pošti se zdi premajhen, kajti rada bi imela tudi upravne prostore. To bi bilo izvedljivo le v primeru, da bi skrčili ambulanto, kar pa gotovo ni smotrno. Zdaj so Mirnopečani zadovoljni z zdravstvom, pravijo, da imajo dobre in • razumevajoče zdravnike. Vprašljiva je le zobozdravstvena ordinacija. Četudi na „uredništvo v gosteh" ni prišel nihče, ki bi vedel kaj več povedati o mirnopeški osnovni šoli, sva od prisotnih le izvrtala, da osemletko pesti velika prostorska stiska. Okoli 450 učencev je brez telovadnice in učilnic za praktični pouk. Možnosti za prehod na celodnevno šolo očitno še ni. Mirnopečani, ki so s trgovinsko oskrbo v glavnem zadovoljni, pravijo, da jih je kar sram, ker krajevna skupnost še zmeraj nima primernega spomenika NOB. Od tod so doma trije narodni heroji, v narodnoosvobodil: nem boju pa je sodelovalo veliko krajanov. Mnogi so padli. NE KA2E ZAMOLČATI Novinarji včasih tudi kaj „presli-šimo“ ali zapišemo nekoliko lepše, kot je v resnici, tokrat pa nama vest ne da, da bi zamolčala tole: krajanom mirnopeške krajevne skupnosti ni postlano z rožami, to ali ono težavo pa bi lahko osvetlili predstavniki krajevne Socialistične zveze, Zveze komunistov, mladine in društev. Žal na ..uredništvo v goste" ni prišel nihče od omenjenih, kar se je zgodilo prvič na več ko enoletnih gostovanjih Dolenjskega lista po krajevnih skupnostih. Zato ne moreva zapisati nič zanimivega o gasilcih, lovcih, tudi o Zvezi borcev ne. Zvedela sva le, da v mirnopeški krajevni skupnosti vlada precejšnje kulturno mrtvilo, le športna dejavnost je nekoliko razgibana. Pravijo, da na mladini svet stoji. Tega ..temeljnega kamna" v Mirni peči nisva videla. Miličnik Jože Povše s Podboršta, ki je v službi v Ljubljani, je dejal, da so se mladi precej raztepli po mestih. „Kar jih je ostalo doma, se ob delu zanimajo za nogomet ali kaj podobnega, pri prostovoljnem delu pa jih starejši prekašajo v vseh pogledih. Mladi se oklenejo mladinske organizacije le tedaj, ko je blizu izlet ali zabava." Zdi se, da bomo o Mirni peči kaj kmalu lahko govorih kot o predelu Novega mesta, do takrat pa bodo morali krajani postoriti še marsikaj. Volje jim ne manjka, izdatnejša pomoč v tej ali oni obliki pa bo morala prej ko slej zaiti k njim mimo romskega naselja. Brez strahu in sramu! MARJAN BAUER DRAGO RUSTJA Milan Zajc Alojz Matoh Jože Rozman Franc Hrastar Ivan Rozman Štefan Slak Jože Matoh Jože Povše En dan na Brionih objektivnosti polna primesi tistih dilem (dostikrat pa tudi skrivnih želja), ki jih je že sama zgodo vira dokončno razvozlala v korist titovske koncepcije osvobodilnega boja narodov Jugoslavije in njihovega povojnega razvoja. Ni brez pomena niti to, da ima mnogo dobronamernih avtorjev Člankov o Titovi osebnosti pred očmi različne pozicije, družbene in politične, kakor tudi pozicije, ki niso jugoslovanske. Ni dvoma, da ima laliko vsakdo svoj prijem, da razlaga dejstva v luči svojih koncepcij sveta in družbenega razvoja. To pravico imajo tudi Jugoslovani, ko dajejo svojo koncepcijo Tita, držeč se svojega načina pojasnjevanja dejstev. Če je jugoslovanska koncepcija sodobne družbe in njenega razvoja deležna tolikšnega priznanja v svetu in če je bila doslej povsem razumljiva, je naravno povedati nekaj tudi o jugoslovanskem obravnavanju in pojasnjevanju osebnosti tvorca temeljnih jugoslovanskih koncepcij sodobnega sveta. Mi pa smo se morali dostikrat soočiti z dejstvom, daje bila (ne jugoslovanska) koncepcija Tita v protislovju s sevanjem Titove osebnosti v dani zgodovinski situaciji. Tito je v tem smislu prikazan kot legendami junak epopeje, iz katere sta on in njegovo ljudstvo izšla kot zmagovalca, deležna odobravanja in občudovanja vsega sveta, zmagovalca, ki imata zgodovinsko možnost, da pokažeta, kaj znata. Ko da so ju spremljale dobre želje, da po veliki kataklizmi v tem svetu nasprotij in težav najdeta svojo pot in mesto. Tito je tako prikazan kot leganda in kot možnost Zgodovina pa teče naprej, svet se razvija in Titova osebnost, ki je bila v določenem smislu vnaprej vsa dana, se je razvijala in izpopolnjevala kot edinstveni osebnost v vihrah povojnih dogodkov do današnjih dni. Tito se je v novih preizkušnjah vsega sveta in Jugoslavije, v gibanju naprednega veštva tudi sam potrdil v svojem prej šnjem liku in odkril v novih neslutoiuh vidikih. Zdaj je nastala praznota glede prav teh novih strani Titcve osebnosti. Tito dobiva nove poteze v luči'novih dogodkov, v katerih sodeluje in na katere (po specifični veljavi svoje osebnosti in pomenu Jugoslavije v sodobnem svetu) tudi vpliva. zaradi okvare na hrbtenici, jaz sem poskušal, toda spodletelo mi je, zakaj kadar koli sem se potopil z glavo pod vodo, sem izgubil pod površino sleherni čut za orientacijo. Nato smo plavali. Spomnil sem se šale, ki jo je napravil Aneurin Bevan, ki je bil lani s Titom na tem otočku, ko se je izkazalo, da ne zna plavati. Vsi smo se smejali temu, da Anglež ne zna plavati, on pa je odvrnil: „Nisem Anglež, iz Welsa sem. Sicer pa -zakaj naj bi plaval? Saj imamo angleško mornarico! “ Koča Popovič naju je bil zapustil in odplaval, da bi s svojo podvodno harpuno ujel ribo za kosilo. Čez pol ure smo zapustili obalo. Imeli smo majhno puško na zračni pritisk in posebno Coltovo pištolo z dolgo cevjo, za katero je bilo mogoče uporabiti isto vrsto nabojev kakor za puško na zračni pritisk. Pištola je nesla tri sto vatlov. Tito je vzel pištolo in jel streljati v kamen, ki je bil oddaljen kakšnih devetdeset vatlov. Presenetilo me je, ko sem videl, kako čvrsto roko ima Tito; s prvim strelom je ustrelil kakšnega pol vatla čez tarčo, drugi je bil za kakšen vatel prekratek, toda tretji in četrti sta zadela. Tito je bil navdušen. Ponosno se je obrnil k meni: „Kadar sem utrujen, streljam v tarčo. Važno je, da človek zmerom kaj počne. Strašno je biti brez dela. V življenju mi je neznansko koristilo, da sem se kot pomočnik začel zanimati za šport in se ukvarjal z rokoborbo in nato s sabljanjem. To obdrži človeka pri močeh." Predsednik Tito je za narode Jugoslavije del njihove minulosti, njihova sedanjost in v marsičem njihova anticipirana prihodnost. Tito je odprta knjiga, v kateri ni izpuščenih ali prečrtanih besed, ne iztrganih strani. Ta knjiga še ni končana. Upajmo, da ni končana niti približno ... Tako je zapisal v svoji knjigt »Življenjska pot Josipa Broza",, izdani leta 1968, pokojni Titov sopotnik, publicist Vilko Vinter-halter. V teh nekaj stavkih je I strnil vse tisto bistveno, kar pomeni tovariš Tito za novejšo zgodovino jugoslovanskih narodov in za njihovo socialno revolucijo. Ko v dneh pred njegovim štiri-inosemdesetim rojstnim dnevom na različne načine dokazujemo, kako ga cenimo in kako iskreno mu želimo zdravja in moči, da nas bo vodil še naprej, se zavedamo, da prinaša dandanašnji razrvani svet nove preizkušnje, ki so jim kos samo voditelji, kakršen je on. Zavedamo se, kako zelo ga še potrebujemo, saj naša revolucija še traja. Ob njegovem življenjskem jubileju, ki je praznik vse jugoslovanske mladine in vseh jugoslovanskih narodov, ponatiskujemo odlomka iz dveh, doslej najbolj izčrpnih knjig o predsedniku p Titu: odlomek „Antilegenda" iz Vinterhalterjeve knjige, v katerem avtor piše o pomenu predsednika Tita za naše narode, in odlomek iz Titove biografije izpod peresa Vladimira Dedijera, izdane pred triindvajsetimi leti,, v kateri je opisan utrinek iz bogato razgibanega osebnega življenja našega ljubljenega voditelja. V sedanjem svetu, v drugi polovici dvajsetega stoletja, je malo politično pismenih in družbeno zavzetih ljudi, ki ne bi vedeli za ime predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita. Ta krog ljudi je pravzaprav še mnogo širši. Za njegovo ime vedo milijoni in milijoni ljudi po vsem svetu, ki jim pomeni svobodno, neodvisno in miroljubno deželo, ki si je v drugi svetovni vojni z nadčloveškimi napori in množičnim junaštvom priborila svobodo in ki se zdaj na vseh mednarodnih forumih bori, da bi bili tudi drugi narodi in druge dežele prav tako enakopravni in svobodni, kakor je sama - dežela, ki ji načeluje Tito. Zdaj zadostuje, da katerikoli veliki svetovni časnik bodisi v Evropi, Afriki, Aziji ali v obeh Amerikah objavi v naslovu kakega članka „Tito pravi“ ali „Tito je rekel“, pa ljudje že vedo, za katero osebnost gre in na katero državo misli. Še več. Precej dobro že lahko ocenimo ne o čem, marveč v katerem smislu kaj reče ali je rekel. In nasprotno: kadarkoli se v našem svetu pripeti kaj novega, kadar nastane kak izredno Antilegenda težaven in kritičen položaj, ki ogroža sedanji red stvari ali svetovni mir, mnogi ljudje pričakujejo, da bo Tito, kaj povedal ali ukrenil. Tito doslej teh upov ni razočaral. Njegova beseda in akcija sta dostikrat pomenili ne samo bistveno dobro presojo dogodkov, marveč sta bili tudi prispevek k razrešitvi nastajajočih problemov. Tito v svetu res ni neznan. Neznani tudi niso njegovi temeljni pogledi na sedanjo dobo in njene probleme, ne narodi in država, iz katere je vzniknil, ne družbena ureditev in pota njenega nadaljnjega razvoja, za katere se zavzema. Vendar pa, če zdaj ljudje vedo za Tita in za njegovo vlogo v mednarodnih dogajanjih, je malo znano o Titu, o genezi osebnosti, ki s svojo rastjo simbolizira sodobni razvoj jugoslovanskih narodov, njihove države in družbene ureditve, v kateri žive. Ne moremo reči, da se o Titu v tem smislu sploh ni pisalo. Ali da se ni pisalo dovolj ali vsestransko. Titova osebnost je pokrita z dolgim seznamom monografij, med katerimi je najmanj jugoslovanskih. Dobri poznavalci zgodovine jugoslovanskih narodov, ljudje, ki so bili med usodnimi dnevi Ob četrti obletnici odprtega preloma med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo sem slučajno govoril s Titom o usodnih dneh v začetku poletja 1948. Tito je bil na svojih vsakoletnih počitnicah na Jadranu. Večino dneva je prebil na majhnem skalnatem otočku, ki meri kakšnih pet sto vatlov v dolžino in ne več kakor osemdeset v širino. Otoček je gosto poraščen z lovoriko, rožmarinom in kaduljo, a tu pa tam je videti na njem figovo, limonovo ali pomarančevo drevo. Južna obala je ploščata in peščena in temnomodra voda tako čista, kakor more biti samo Jadransko morje. Dan je bil sončen in brez oblakov in morje popolnoma mimo, le prvi drobni valovi, kakršne dviga mistral, so s sončnimi žarki metali barvite sence po peščenem morskem dnu. Sredi otočka se je dvigal kamniten zid in nad njim z opeko krita streha. S Kočo Popovičem sva se izkrcala, sto-pivši iz majhnega čolna, in krenila proti zidu, kjer je sedel Tito. Sonce je pripekalo, toda hladni mistral ga je blažil, medtem ko je iz gostega rastlinja na otoku plal sladki opojni duh po Sredozemlju in je leno petje čričkov viselo v zraku. Koča Popovič je previdno stopal od kamna do kamna. Pred nekaj dnevi je bil prišel iz bolnišnice po težavni operaciji hrbtenice in se je prišel odpočit sem. Ko jv a te približala kamnit nemu zidu, ^ iva ti mogla natančneje ogledati to čudno zavetje. Pravzaprav so bili tam trije zidovi, eden po sredi, druga dva pa sta se pravokotno naslanjala nanj. Bili so pokriti s streho in so nudili popolno senco. V tem zavetju je stala dolga miza s klopmi in ležalnik. V senci sva za mizo našla Tita s knjigo v roki. Bral je Uptona Sinclaira ,.Stoodstotnega Američana". Pokazal nama je na klop poleg sebe, odložil knjigo in vprašal mene: „Kako izgovarjaš angleško besedo ,welcome’? “ Nato je vsakemu od naju ponudil kozarec mrzle vode iz velikega termosa. Ura je bila kakšnih deset. Krenili smo na južno obalo, da bi se okopali. Tam smo ležali v soncu in strmeli v siryo ih daljavo, kjer se je nenadoma prikazala veli- ka bela trgovska ladja. Vozila je mimo nas, hiteč na sever proti Trstu. Tito je poskočil. „Za vraga, čigava je ta ladja!" je vzkliknil. „Po naših teritorialnih vodah vozi.“ „Zdi se, da je več kakor šest milj izven , našega območja,’* je odvrnil Koča Popovič. »Naglo reagiraš!" sem rekel Titu. „Da, naglo. Drugega mi ne kaže," je odgovoril Tito, „toda varujem se prenaglih odločitev." Nato smo pričeli govoriti o operaciji Koče Popoviča. Tito je vprašal, toliko ur je trajala operacija sama, koliko dni je moral ležati v mavcu, kakšne bolečine je imel in ali so bili poškodovani kakšni živci Segel sem v pogovor s predlogom, da si oglejmo, kdo ima daljšo brazgotino: ali Koča Popovič na hrbtenici ali Tito, ki je bil leta 1951 operiran zaradi motnje žolčnega mehurja. To smo pozdravili s smehom. In tako smo pričeli pregledovati brazgotine od ran. Tito jih je imel največ. Medtem ko sem si ogledoval njegovo krepko telo, sem vprašal, kako jih je dobil. Najprej mi je pokazal globok usek pod levo lopatico, kjer ga je čerkesko kopje prebodlo v Karpatih leta 1915. Druga brazgotina je bila spomin na rusko granato, ki je na nekem nočnem pohodu priletela sredi Titove čete. ..Trinajst mojih mož je bilo tedaj ubitih. Eksplozija me je vrgla v zrak in dobil sem udarec tukaj na vratu." Koča Popovič je rekel: „In kako je bilo na Milinkladi leta 1943? “ Tito je pokazal mišico na levi roki, ki jo je razmesaril drobec nemške bombe, ko so bile naše čete pomladi leta 1943 obkoljene na meji Črne gore in Bosne. ,.Pošteno me je zadelo. Mislil sem, da je po meni, da sem mrtev." Nato se je Tito malce nasmehnil in nadaljeval: „Skočil sem v zaklon za trhlo bukev, ki je ležala na tleh, in bomba je padla čisto blizu mene. Moj pes Luks, ki mi je bil s telesom pokril glavo, je bil na koščke razmesarjen. Malo dlje je ležal angleški kapitan Stuart s kvišku štrlečimi nogami. Še dalje je ■ ležal Djuro. Sredi tega opustošenja mi je pogled padel na razbito drevo, na katerem je stal majhen planinski ptič, ki mu je bila eksplozija odnesla eno njegovih nožič. Drobno bitje je stalo na eni nogi in kričalo: ,pi - pi‘. To je bila prva stvar, ki se mi je po tej nezgodi vžgala v zavest. Nato je pristopil k meni Marko, me z eno roko objel in mi pomagal na noge. Prav zdaj je približno obletnica tiste bitke." Kakšnih deset minut smo molčali. Tito nas je predramil iz spominov: „Potem imam brazgotino na desni roki, ki sem jo dobil, ko sem delal v tovarni osvobodilne vojne narodov Jugoslavije neposredno pri Titu, ljudje, ki so delili z njim dobro in zlo vojne ter preživeli v pogovoru z njim ure in dneve, so dali v objavljenih delih svojo vizijo Tita s tolikerimi podatki in podrobnostmi, da lahko rečemo, da je bistveno malo tega, kar bi bilo treba biografsko še raziskati in dodati, da bi bila slika Titove osebnosti faktografsko popolna. Odkod potemtakem kljub temu trditev, da je o Titu kot osebnosti malo znano? Ne zaradi važnosti, marveč metodološko je treba reči, da so razlogi tudi kvantitativne narave. Razen Vladimira Dedijera knjige „Tito - prispevki za biografijo11 in serije člankov v reviji „Iife“ iz leta 1952, ponatisnjenih tudi v vseh velikih časnikih zahodne Evrope, ki so seznanili široko svetovno javnost s Titovo osebnostjo in ogromno prispevali k informiranju sveta o Jugoslaviji, so vse druge publikacije in knjige izšle v tujini v skromnejši nakladi in povprečno niso šle dlje od rok ljudi, ki se posebej zanimajo za jugoslovanska politična, družbena ali gospodarska vprašanja. In čim več je svetovni tisk pisal o Titu, o Jugoslaviji, o jugoslovanskih glediščih, o zunanji politiki, o vprašanjih mednarodnega miroljubnega sodelovanja, o vprašanjih miroljubne koeksistence, neuvrščenosti itd., tem bolj je Tito postajal simbol, njegova osebnost v smislu njene celovitosti, njenega razvoja pa družbena uganka. Številni članki o Titu med vojno in še številnejši priložnostni članki o njem med obiski po domovini in svetu iz povojnega obdobja so ustvarili določeno zgodovino, legendo, ki se je je prijela patina zgodovinskega mita, kar je zdaj vsaj pri nas v Jugoslaviji nevzdržno. Legenda o Titu, heroju osvobodilnega boja narodov Jugoslavije med drugo svetovno vojno, kakršna je dana v vrsti monografij o Titu, je kljub vsej dobronamernosti avtorjev in želji po Kornejev posmehoval kot ..Konstantinu Popoviču, generalu, milijonarju, pesniku". Koča Popovič je izgovoril te besede po rusko. Spomnil se je na „bruderšaft“, ki jo je pil leta 1946 s Stalinom in Molotovom. Vzdignil se je s peska in pričel z živahnimi gibi opisovati prizor, posnemajoč Stalinove besede „Serb, pridji suda" in nato isti postopek z Molotovom in neprijetni občutek, ki ga je prevzel, ko so ga poljubile Molotovove mesnate ustnice. „Stalinovo vabilo ,Serb, pridji .suda' ni bilo docela iskreno; v njem je bil nadih šovinizma," je rekel Koča Popovič. Pogovor se je vrnil k družini Koče Popoviča. Tito se je spomnil nekega Kočevega bratranca, slikarja z imenom Žika Vlajnič, pri katerem je Tito ilegalno stanoval, ko je prišel v Beograd tik pred vojno. „Dobro se spominjam Vlajniča in njegove žene Adeline. Kako dobro sta se ujemala! Klical jo je Packa, Packa. In nikdar po vojni nista prišla k meni, da bi me česa prosila; pred vojno pa bi nam bila dala svoj poslednji dinar. Po vojni sem ju videl prvič petindvajsetega maja. Prišla sta mi čestitat k rojstnemu dnevu. Pogovarjali smo se in zdelo se je, da sta prav tako srečna drug z drugim kakor nekoč. To je prijetno videti." Šlo je že na enajsto, čas, da se spravimo v vodo. Tito je šel prvi, midva sva mu sledila. Voda je bila mrzla. Tito nama je kazal umetnijo, ki se je je bil naučil kot pomočnik v Sisku, stoječ na rokah v vodi, medtem ko so mu noge čisto navpično molele kvišku.1 Koča Popovič se ni upal poskusiti Daimler v Dunajskem Novem mestu leta 1912. Tisti košček železa je še zmerom tu." Tito se je pričel spominjati tistih dni, ko je kot šofer moral preizkušati pravkar izgotovljene avtomobile. „Zmogli so kakšnih petindvajset milj na uro, strahotna brzina za tiste dni Nekateri so prišli celo na petintrideset. Tako se je tehnika razvila! “ Komaj zaznaven nasmešek je preletel obraz Koče Popoviča, vendar ni ušel niti Titu niti meni. Vprašala sva, kaj je smešno. Bežni nasmešek se je spremenil v prisrčen smeh. „Po vojni, leta 1919," je rekel Koča, „je moj oče kupil Daimlerja. Voz je bil bel in sleherno nedeljsko popoldne se je vsa družina, moj oče in mati in hčere in sinovi, stlačila v dolgi odprti voz in se ponosno vozila po beograjskih ulicah, držeč nosove visoko v zrak. Ljudje so govorili: ,Lejte no, tamle se pelje Popovičeva banja Malce smo se pošalili glede na Popovičevo družbeno poreklo in se spomnili časa, ko se mu je precej okajeni sovjetski general V VESELI DRUŽBI — Predsednik Tito ob lovu na polhe jeseni 1968 v dolini Radulje na 1 rebeljanskem OB DNEVU JUGOSLOVANSKEGA VOJNEGA LETALSTVA - OB DNEVU JUGOSLOVANSKEGA VOJNEGA LETALSTVA - OB DNEVU JUGOSLOVANSKEGA ^ „Letalo je taKO zapletena in draga naprava, da si tisti, ki skrbijo zanj, ne morejo privoščiti slabega šolanja. Isto velja tudi za ostale naprave, ki omogočajo uspešno delovanje naše letalske bojne flote. To so zveze, radarji itd.,“ je dejal eden od višjih častnikov Jugoslovanskega vojnega letalstva. Kovačnica letal nad letali Jak 40 je pristal v Mostarju, v vsaj zame najlepšem hercegov- Mladenič, ki konča vojaško letalsko akademijo, lahko leti na letalih, ki prebijejo hitrost zvoka tudi za dvainpolkrat. ugibajo, ali so v zabojih, ki jim jih kažeš, rakete, deli za nadzvočno letalo ali pa špageti. Saj veš, da v ,Sokolu ne izdelujete samo letal.“ V Mostarju pa ni samo kovačnica letal, ampak tudi šola bodočih pilotov: letalska gimnazija „Maršal Tito“. Ko nekdo sliši vojaška, se takoj spomni na avstroogrski dril. Avstro-Ogrske ni več, tudi gimnazije, čeprav vojaške, so se spremenile. Sedimo v jedilnici in se pogovarjamo z gojenci. Še nikoli v življenju nisem videl bolj zdravih in sproščenih fantov. Dijaki kot dijaki. Dolgi lasje, srajca visi iz kavbojk, majice z znakom Miki Miške, obvezni „rej ite“, čeprav je imelo kosilo vsaj 5000 kalorij. Pretežno protein ;kih. Dolenjec na vsakem koraku Po drugi strani pa sproščeni videz „vara“. To ni „razpuščena čreda“. Če se kdo slabo uči, zanj ni klopi v najsodobneje opremljeni gimnaziji, če je kdo neresen, mu prijazno rečejo „zdravo“. Neresni ljudje ne morejo odgovarjati za neko vojaško tehnično sredstvo, ki stane med brati več milijard. Pa naj gre za letalo, radar ali kaj drugega. In med temi bistrimi, zdravimi fanti sem srečal tudi tri Dolenjce: Petra Košaka, Silva Radeža in Rafaela Šobra. Rafaelov oče je šofer pri „Kom-gasu“, oba pa sta doma iz Črnomlja. „Oče je veliko vozil na letališča,“ pravi Rafael, Ivana Hočevarja iz Kostanjevice. Dolenjci smo v Jugoslovanskem vojnem letalstvu tudi sicer na široko zavihali rokave, naše gore list je namreč tudi najmlajši general Bojan Savnik. Ob Jožetu Dušiču iz Pišec pri Brežicah — z njim smo začeli to zgodbo — (član akrobatske letalske skupine) je to že kar lepa zbirka. V sobi iz filmov Od fantov našega Jugoslovanskega letalstva smo se poslovili v- letalski vojaški akademiji v >, Zadru. Pred akrobatsko predstavo smo seveda videli njihove učilnice in kabinete, telovadnice, klube, stopili smo celo v tisto sobo, ki jo sicer vidite samo v filmih — v sobo, v kateri se skupina letalcev sestane pred poletom, komandant jim razloži nalogo, meteorolog vremensko sliko, piloti z letalskimi' šlemi pod pazduho in antige-oblekah naravnajo ure ter določijo še tisoč podrobnosti, od katerih je odvisen uspeh borbene ali šolske naloge. O letalstvu je težko in lahko pisati. Težko zato, ker navadnemu smrtniku nikoli ni dano sesti v borbeno letalo, prikrajšani smo torej za sliko dogodkov, ko sta samo pilot, letalo in zračni prostor. In želja: zmagati. In vendar pilot nikoli ni čisto sam, z zemljo ga vežejo 5 nevidne radarske in radijske niti, ve, da je bilo njegovo letalo pred vzletom natančno pregle- VojaSco letališče v Zadru. Raztrgani oblaki, ki jih pase veter z morja, se včasih skorajda dotaknejo pristajalno-vzletne steze, čez nekaj sekund pa jih veter tako razpiha, da se na nebu odpre sinje okno. Na robu letališke steze ogrevajo motorje treh jastrebov. Bojna letala domače konstrukcije. Proizvod mostarskega „Sokola“. Sedemindvajset slovenskih novinarjev, ki jih je za tri dni vzelo v goste Jugoslovansko vojno letalstvo, napeto opazuje priprave na vzlet. Ne gre namreč za kakršenkoli vzlet. Predstavlja se akrobatska skupina letalske vojaške akademije, skupina, Id je s svojim znanjem povzročila, da so se zganile v aplavz roke prenekaterega letalskih veščin ..preobjedenega" tujega vojaškega atašeja. Trojka kot eden Letala se nekako nespretno odgugajo na začetek vzletišča. Izginejo nam izpred oči. Čez nekaj minut pa zaslišimo visok pisk reakcijskih motorjev, nato zagledamo jastrebe nekaj metrov nad zemljo. V elegantnem ostrem loku se povzpnejo pod oblake. V trikotnik poravnana trojka se ne premakne hiti za centimeter. Letalske akrobacije, lupingi, ki iščejo praznino v oblakih. Trojka kot eden, eden kot trojka. Član te akro-''•' Štipendisti oziroma učenci imajo po končanem šolanju zago-\ I tovljeno zaposlitev v delovni organizaciji. \\ Razpis velja do 31. maja 1976. Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov delovne organizacije. Ustrezne dodatne informacije prejmejo v kadrovski službi delovne organizacije. OBISKI BOLNIKOV PROSTA DELOVNA MESTA! {; Razpisna komisija ..NOVOTEHNE", trg. podjetja na debelo in drobno, $ Novo mesto. Glavni trg 11. razpisuje lovno mesto prosto de- VODJE FINANČNO-RAČUNSKEGA SEKTORJA (ni reelekcija) Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogo-je: ^ — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 oz. 10 let delovnih izkušenj na področju finančnega poslovanja, - moralno-politične vrline in strokovne ter organizacijske sposobnosti. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo kandidati poslati razpisni komisiji v 10 dneh po objavi razpisa na naslov podjetja. V splošni bolnišnici Novo mesto so dovoljeni obiski bolnikov tudi ob sredah od 14,30 do 15,30 ure. Na posameznih oddelkih so obiski glede na zdravstveno stanje bolnikov omejeni pod enakimi pogoji kot dosedaj. Semenarski kombinat SEMENARNA poslovna enota Celje Celje, Aškerčeva ul. 19$ objavlja ,po sklepu od taora za medsebojna raz Imerja PE Celje prosto delov no mesto : POSLOVODJA V : PRODAJALNI : KRŠKO Pogoj: končana trgovska šola 3 do 5 let prakse Prijave pošljite v 15 dneh po < »objavi na naslov: Semenarski kombinat Semenarna, poslovna enota Celje, Celje Aškerčeva ul. 19 » ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Zaradi napada na sodnika tekmovalna komisija zaprla dobovško igrišče — II. ZRL: Ribnica na petem, Sevnica na sedmem mestu Prvenstvo v II. zvezni rokometni ligi se približuje koncu, tabela pa dobiva vse bolj jasno sliko. Celjani so že zmagali, Slovanovi igralci so drugi, Ribničani in Sevničani pa se še vedno potegujejo za mesta pod vrhom. V republiški ligi so Dobovčani našo napoved postavili r.a glavo in zmagali, obe vrsti iz Brežic pa sta izgubili. Novomeški košarkarji so minulo soboto doma po dobri igri in dramatičnem zaključku zasluženo premagali odlično vrsto Trnovega. Le dve sekundi pred srečanjem je veteran Splichal z zadetkom zagotovil zmago. Na sliki: prizor s tekme. (Foto: Janez Pezelj) INLES - SL. GRADEC 39:22 (17:8) V 20. kolu II. zvezne rokometne lige je okoli 700 gledalcev gledalo precej slab trening domačih, saj so bili gostje preslab nasprotnik za Inles. Igrali so brez obrambe in Ribničani so brez težav zadevali nasprotnikovo mrežo. Pri domačih sta se v minuli tekmi izkazala Šilc in Mikulin. Inles: I. Kersnič, Ponikvar 3, Ilc 5, Mikulin 2, Žuk 4, Šilc 13, Ambrožič 8, Rodič 4, Kljun. M. G. SLOVAN - SEVNICA 38:27 (20:15) Okoli 100 gledalcev je videlo dokaj lepo tekmo, v kateri pa so se gostje izkazali kot nehomogena ekipa, ki je večkrat delovala zelo leno. Zavoljo tega so domači roko- Novoteks: po trnovi poti do zmage Novomeški košarkarji premagali Trnovo dve sekundi pred koncem srečanja — Beti izgubila — Derbi v dolenjski košarkarski ligi dobila Obutev Minulo soboto so novomeški košarkaiji vlili svojim navijačem še nekaj upanja, da bodo ostali v družbi najboljših. Razočarali so Metličani: gostovali so v Kranju in po nerazumljivo slabi igri katastrofalno izgubili. V dolenjski košarkarski ligi so ekipe minuli petek odigrale drugo kolo spomladanskega dela prvenstva. Gledalci so pričakovali najbolj zanimivo srečanje v Novem mestu med Loko in Mirno ter v Podbočju med domačo vrsto in Obutvijo. Loka je brez težav zmagala, Obutev pa je po dobri igri vseh igralcev zasluzeno premagala lansko tretje-uvrščeno ekipo. V drugem kolu je derbi kola privabil v bršlinsko telovadnico blizu 70 gledalcev, v izenačeni in kvalitetni tekmi pa je Obutev premagala še lansko drugo najboljšo ekipo, Loko 74. Prav gotovo bo letošnje tekmovanje, tretje po yrsti, najbolj izenačeno. To kažejo presenetljivi rezultati, saj ie Semič premagal Podbočje, Črnomelj Semič, Straža Mirno itd. Jadralci za prvaka Dolenjske Dolenjski jadralni piloti so ta mesec že nabrali prve točke v tekmovanju za najboljšega jadralca v preletenih kilometrih. V 13 preletih •■so preleteli 1517 kilometrov med Novim mestom, Lescami, Mariborom in Zagrebom. Uvrstili so se takole: I. kategorija: Keršič (3 preleti -457 kilometrov) 642 točk, Klemenčič (1 pr. - 219 km) 328,5 točke, Šmid (1-230) 279 točk, Kos (2-129) 158,5; Pekolj (1-59) 85,5; II. kategorija: Moškon (1-34) 0; III. kategorija: Kotnik (2-296) 344, Grobovšek (1-59) 118, Bojane (1-34) 0. Generalna uvrstitev: B. Keršič 642 točk, S. Kotnik 344, F. Klemenčič 328,5, Šmid 279, S. Kos 158,5, V. Grobovšek 118 in I. Pekolj 85,5 točke. Včeraj sta odpotovala v Slovenj-gradec, kjer se bo danes začelo republiško hitrostno prvenstvo jadralcev, J. Šmid in B. Keršič. Šmid bo tekmoval na pilatusu, Keršič pa na delfinu. Prvenstvo bo končano 1. junija. Naši piloti se zaradi neurejenega financiranja tega športa niso mogli pdelcžiti 14-dnevne akcije za doseganje pogojev za zlate značke in jadralske diamante, ki sc je končala včeraj v Slovenjgradcu in bila hkrati važna priprava za prvenstvo. NOVOTEKS-TRNOVO 92:91 (51:47) Domači košarkarji - spodbujalo jih je okoli 100 gledalcev - so spričo dobre igre vodili pretežno vso tekmo, vse do nepotrebne tehnične napake domačega trenerja. Trnovčani so namreč prekinitev spretno izkoristili in prepričljivo vodstvo domačih „pretopili“ v skorajšno zmago. Samo zavoljo borbene igre vseh igralcev pa je pet sekund pred koncem, ko so gostje vodili za točko, žoga prišla v Novoteksovo posest. Precej gledalcev je tisti čas telovadnico ze zapustilo, kajti le malokdo je verjel, da lahko Novo-meščani v tako kratkem času. še ■ zmagajo. Ivančič je podal Plantanu, ta Splichaiu in dve sekundi pred koncem jo je veteran s približno desetih metrov usmeril proti košu, zadel in Novomeščani so zasluženo zmagali. Novoteks: P. Seničar 15, Bajt 11, Cukut 14, Ž. Kovačevič 16, Splichal 2, Ivančič 7; Janežič 18, Plantan 9. TRIGLAV-BETI 111:74 (50:30) Domači so goste v prvem polčasu pošteno namučili in povedli z 20 točkami. V nadaljevanju so Metli- čani igrali precej bolje, dosegli zapovrstjo dvanajst točk in - obstali. Krizo gostov so Triglavani spretno izkoristili. Z izredno dobro igro so se izkazali domala vsi domači košarkarji, zadevali nasprotnikov koš iz vseh položajev in Metličani so katastrofalno izgubili Beti: Lalič 14, Dautovič 20, Švinger 8, Vergot 3, Jezerinac 18, Kamnikar 6, Nemanič 4, Kremesec 1. MOSTE -2U2EMBERK 75:76 (40:39) Po nesrečnem porazu v prvem kolu regionalne lige so Žužemberča-ni po dobri igri osvojili prvi točki v Mostah. Vsi so dobro igrali, zadetke pa so dosegli: Podboj 23, Avsec 27, Pibernik 18, Pucelj 6 in Hrib 2. V naslednjem kolu nastopajo žužem-berški košarkarji pred domačim občinstvom, z igralci iz Zgornje Šiške in vodstvo pričakuje zmago. RE2ULTATI DOLENJSKE LIGE I. kolo: Loka — Mirna 100:61, Podbočje - Obutev 54:59, Straža -Dragatuš 74:45 in Semič - Črnomelj 67:84; II. kolo: Obutev - Loka 65:45, Mirna - Straža 61:80, Semič - Podbočje 62:38, Črnomelj - Dragatuš 66:52. Trenutni vrstni red: 1. do 3. Straža, Črnomelj in Obutev po 4 točke, 4. do 5. Loka in Semič 2, Podbočje, Dragatuš in Mirna brez točk. metaši na tekmi izvedli več protinapadov kot v vseh dosedanjih srečanjih skupaj. Sevnica: Možic, Krištofič, Gane 11, Jazbec, Doblekar 1, Svažič 4, Koprivnik 1, Štojs, Novšak, Šumej 10„ Sirk. BRE2ICE - SLOVAN 12:16 (7:8) Kljub porazu so se Brežičanke izkazale z dobro igro, predvsem v prvem polčasu, ko so bile skoraj ves čas v vodstvu. V nadaljevanju so bolj izkušene gostje izkoristile vsako napako domačih in zasluženo zmagale. Brežice: Hribernik, Balon 3, Štauber 1, Bah 3, Vogrinc, Dimič, 1 Zakšek, Lipej, Rožman, Cetin, Kežman 4, Levačič. BRANIK-DOBOVA 22:35 (9:4) Sto gledalcev je zahtevalo zmago domačih, toda gostje so bili neprimerno boljši. Izkazali so se z borbenostjo, hitrimi in uspešnimi akcijami, ob koncu srečanja pa so s premišljeno igro svojo prednost v zadetkih še potrdili in derbi dna v Mariboru zanesljivo dobili. Dobova: Škofca, Ostrelič 5, Vašcar, Deržič 1, Arh 5, Pogorelec, Urak 1, M. Doberšek 2, B. Doberšek 9, Bosina 12,Tomše, Covran. BRE2ICE - MINERVA 28:32 (15:14) Favoriti so opravičili svojo vlogo. V prvem polčasu so bili sicer ODPRTO PRVENSTVO NOVEGA MESTA Novomeški klub za podvodne aktivnosti bo pripravil v soboto, 22. maja, v Dolenjskih Toplicah odprto prvenstvo Novega mesta v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju. Prireditev, ki se je bo udeležilo okoli 50 tekmovalcev iz Pirana, Kranja, Ljubljane, Zagreba, Trbovelj, Reke in Novega mesta, bodo organizirali v počastitev dneva mladosti in 30-letnice „Ljudske tehnike". POLJANE - DOLENJA VAS 35:82 V prvenstveni tekmi ljubljanske področne košarkarske lige so košarkarji iz Dolenje vasi gostovali in na Poljanah dosegli prepričljivo zmago. Zadetke so dosegli: F. Henigman 33, Kljun 15, Bojc 13, Pahulje 9, S. Henigman 8, Rus 2 in Hrnigman 2. Minuli teden so odbojkarske ekipe v slovenski ligi odigrale zadnje kolo, počitka pa so si prav gotovo najbolj vroče želeli novomeški igralci, ki so v drugem delu prvenstva dosegli vsega dve zmagi. Dekleta so prejšnjo soboto imele v gosteh Gabrje in po dolgem času igrale tako, kot znajo: požrtvovalno, domiselno in natančno, vsekakor pa se je ekipi poznalo, da je znova igrala Filova. ŠEMPETER -NOVO MESTO 3:1 (9,-11,10,5) Tudi v zadnjem kolu so Novomeščani ostali praznih rok. Proti sla- Novomeški železničarji so v soboto pripravili prijateljsko srečanje z vrstniki iz Zidanega mosta. Pomerili so se v vlačenju vrvi in Dolenjci so bili precej boljši. Na sliki: med tekmo. bi m domačim odbojkarjem so dobro igrali le včasih, vsega za en sam set. Kot kaže, bi ta čas ekipa Novega mesta izgubila tudi z izbrano vrsto novomeških sindikalistov. Potemtakem bodo morali odbojkarji kljub odličnemu četrtemu mestu pošteno razmisliti, kako bi izboljšali novomeško vrsto. KRKA -GABERJE 3:0 (7, 11, 12) Novomeščankc so v soboto popoldan brc/ težav premagale sicer borbene gostje. V vrsti domačih moramo pohvaliti prav vse igralke, predvsem pa razpoloženo Filovo, ki je bila zelo cjobra na mreži in zanesljiva v polju.*/ ,gaberskimi“ točkami so Novomeščankc osvojile dobro peto mesto. Krka: Rajer, Zevnik, l ila, Fabjančič, Boh, Pilic, Gorjanc, Potrč, Furlan. 2U2EMBERK -TRIMO (TREBNJE) 3:1 ( 1,5, 7,2 i 3. kola druge slovenske lige je uspeh, saj je to komaj druga žužem-berška zmaga v številnih medsebojnih srečanjih. Res pa je, da so trebanjski odbojkarji nastopili brez dveh igralcev: Francija Opare, ki ima prepoved igranja zaradi incidenta na tekmi v Kopru, in Naceta Sile, ki je pri vojakih. Dobili so le prvi set, in to potem, ko so domačini vodili že celo z 10:2. Pred 50 gledalci je sodil Bruno Koprivnik iz Novega mesta. Žužemberk ima doslej en sam poraz in ob eni ne-odigrani tekmi z Ljubljano-Polje vodi na prvenstveni lestvici. domači rokometaši boljši, v nadaljevanju pa so gostje s taktično boljšo igro nadoknadili zaostanek in zaslužene zmagali. Tekma je bila tipične prvenstvena, obe ekipi pa sta pokazali dokaj lep rokomet. Pri domačih sta se izkazala Buzančič in Vervega. Brežice: Jurkas, Bršec, Buzančič 9, Vervega 8, Ban, Verstovšek 4, Novosele, Novak, Rožman 2, Zagode 2, Ribnikar 3, Rainer. V. P. DOBOVA - JELOVICA 0:10 p.f. Minuli teden se je na redni seji sestala tekmovalna komisija SRL in razpravljala tudi o tekmi 18. kola SRL med domačo Dobovo in Jelovico. Tekma je bila zaradi napada na sodnika in vdora gledalcev na igrišče prekinjena pri rezultatu 21:24. Komisija je tekmo registrirala z rezultatom 10:0 v korist gostov, igrišče Dobove pa do izreka kazni suspendirala. Zavoljo tega bodo morali Dobovčani nastopati le na igrišču, kije najmanj 50 km oddaljeno od Dobove. USNJAR - LESKOVEC 27:15 Tudi v zadnji tekmi CRL-jug je pri Leskovcu odrekla obramba. Ob črti so bili gostje neborbeni, niso ovirali nasprotnikov, zaradi tega je Usnjar dosegel prepričljivo zmago. Lesicovčani so nekoliko bolje igrali v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so popolnoma popustili. Verjetno jim je zmanjkalo moči. Krka - prepričljivo za konec Novomeščanke v zadnjem kolu SOL premagale Celjanke — V dolenjskem derbiju II. lige Žužemberk odpravil trebanjski Trimo Prvenstvo za gimnazijce Na novomeškem stadionu je bilo 11. maja občinsko atletsko prvenstvo za srednje šole, na katerem je nastopilo sedem ekip s stotimi tekmovalci. Najuspešnejši so bili gimnazijci, ki bodo tako nastopili na srednješolskem področnem prvenstvu. Rezultati - mladinci: 100 m: 1. Kraševec (gimnazija) 11,7, 2. Jesih (ŠŠD Kovinar) 12,0; 400 m: 1. Kapš (gimn.) 53,4, 2. Stupar (ŠSD Kivinar) 54,4; 1000 m: 1. Stepan (gimn.) 2:46,3, 2. Košmerlj (TSŠ) 2:48,6; 4x100 m 1. gimnazija 46,7, 2. TSŠ 47,7;daljina: 1. Kranjčič (gimn.) 647, 2. Križman (gimn.) 608; višina: 1. Šuštar (gimn.) 195, 2. Bartol (gimn.) 190; krogla: 1. Okleščen (TSŠ) 13,60, 2. Rifelj (ŠŠD Kovinar) 11,72; troboj: 1. Lapjdne (gimn.) 49,5, 2. Žulič (TŠŠ) 48,5; ekipno: 1. gimnazija Novo mesto, 2. TSŠ, 3. ŠŠD Kovinar, 4. KIC Grm. Mladinke: 100 m: 1. Zaletelj (gimn.) 13,3, 2. Resnik (EAŠC) 14,0; 800 m: 1. Vide (gimn.) 2:31,8, 2. Papež (gimn.) 2:37,7; 4x100 m: 1. gimnazija 55,0, 2. KIC Grm 60,8; daljina: 1. Rihar (gimn.) 484, 2. Tovšak (gimn.) 461; višina: Pečavar 150, 2. Zevnik (obe gimn.) 140; krogla: 1. Pavlin (EAŠO 10,30, 2. Hrovat (KIC Grm) 8,60; troboj: 1. Brulc (gimn.) 68,5, 2. Beg (gimn.) 53,5, 3. Hace (KIC Grm) 41,5; ekipno: 1. gimnazija Novo mesto, 2. KIC Grm, 3. EAŠC. Obe vrsti novomeške gimnazije bosta nastopili na področnem prvenstvu 19. maja. L BRULC PO PRVEM DELU VODI NOVO MESTO Pred kratkim so na Čatežu odigrali prvi del prvenstva Dolenjske v kegljaških borbenih igrah. Sodelovalo je devet ekip, za prvo mesto pa so se potegovali Novomeščani in eki pa Krke. Boljši so bili člani Novega mesta. Rezultati: 1. Novo mesto 964, 2. Krka 960, 3. Brežice 898, 4. Vseh devet 830, 5. Mercator 804, 6. Sevnica 774, 7. Krško 759, 8. Bora c 722, 9. IMV 628. Zanesljiva Žužemberka in zaslužena zmaga v dolenjskem derbiju Novomeški Partizan je minuli petek, soboto in nedeljo pripravil za občane test telesnih zmogljivosti. Čeprav so bile o testih obveščene vse sindikalne organizacije in športna društva po tovarnah, se je akdje udeležilo malo zaposlenih. Kljub temu so bili Partizanovi delavci zadovoljni, saj so v treh dneh stestirali več kot 300 občanov. Na sliki: s teka na 50 metrov. (Foto: Janez Pezelj) KRASINEC - Minulo nedeljo so na Krasincu pripravili pionirski turnir v malem nogometu. Rezultati: Krasinec - Griblje 2:1, Pravutina -Krasinec 8:1, Griblje - Pravutina 2:3. Vrstni red: 1. Pravutina, 2. Krasinec, 3. Griblje. (T.K.) STARI TRG OB KOLPI - Na pionirskem področnem šahovskem prvenstvu so sodelovale skoraj vse ekipe iz Dolenjske, manjkali so samo Trebanjci in Metličani. Rezultati: ml. pionirji: 1. Novo mesto, 2. Semič, 3. Stari trg; ml. pionirke: 1. Žalna, 2. Šmarjeta, 3. Stari trg; st. pionirji: 1. Stična, 2. Ribnica, 3. Stari trg; sL pionirke: 1. Grosuplje, 2. Stari trg, 3. Šmarjeta. (V. K.) LEŠKOVEC — Brez obotavljanja lahko zapišemo, da je v prvenstveni mladinski rokometni tekmi domače igralce premagal Šumej, ki je dosegel kar 19 zadetkov. Domači niso nastopili v najboljši postavi. (L. Š.) NOVO MESTO - Rezlutati IV. kola občinske mladinske lige: skupina A: Brusnice - Mirna peč 2:3, Češča vas - Birčna vas 3:4, Trik -Uršna sela 7:0, Bršlin - Kremen 4:4, Regerča vas - IMV 4:3; vrstni red: 1. Kremen 7 točk, 2. Birčna vas 6, 4. Trik 6 itd; skupina B: Pionir - JLA 6:2, Smolenja vas -Gabrje 3:1, Brezovica - Dvor 7:1, Šmarjeta - Jelše 0:3, Šmihel — Žabja vas 2:2; vrstnj red: 1. Žabja vas 7, 2. Pionir, 3. JLA 5 itd. (J. M.) TREBNJE - Na republiškem strelskem tekmovanju so se mladinci in pionirji iz trebanjske občine uvrstili med najboljše, saj so že presegli norme na republiških tekmovanjih. Na državnem prvenstvu v Zagrebu v soboto in nedeljo bodo iz strelske družine Trebnje poslali svoje predstavnike: eno pionirsko ekipo in enega mladinca. (J. P.) Kaj, kje, kdo? V 21. kolu II. zvezne rokometne lige-sever gre Inles na morje. V Piranu bodo Ribničani prav gotovo zmagali, po vsej verjetnosti pa bodo ostali na petem mestu, ker bo novi točki osvojil tudi Rovinj. Sevničani igrajo doma z novimi prvaki Celjem. Vsakršna napoved o tej tekmi je verjetno odveč. V slovenski rokometni ligi se obeta zanimiv derbi med Dobovo in Brežicami. Ker sta obe ekipi v zadnjem času v dokaj dobri formi, bodo gledalci videli lepo tekmo, točkr pa bo osvjojila tista ekipa, ki bo igrala bolj mirno in disciplinirano. Brežičanke gredo v 20. kolu k Usnjarjevi ekipi, in če bodo igrale normalno, bodo zmagale. V slovenski košarkarski ligi postaja vse bolj zanimivo, kajti začele so zmagovati tudi ekipe z dna. Po zadnji zmagi imajo novomeški košarkarji, ki so v minulih kolih poceni prepustili točke nasprotnikom, precej možnosti, da ostanejo v najkvalitetnejši republiški ligi Konec tedna gredo v Celje. Štajerci igrajo v zadnjih kolih dokaj dobro, ker pa se Novomeščani otepajo poraza, se obeta izenačeno srečanje, v katerem imajo domači igralci precej več možnosti za zmago kot gostje. Metličani bodo igrali doma, se pravi v telovadnici bršlinske osnovne šola V goste pridejo Jesenice, ki imajo ravno toliko točk kot Beti, ker m za Beti že igra Dautovič, bodo domači zanesljivo zmagali Črnomaljska enajsterica v zahodni conski nogometni ligi že nekaj časa slovi kot izredno močno moštvo, ki se ga bojijo vse ekipe. Če ne bi nogometaši Bele krajine v nekaterih srečanjih po nepotrebnem izgubili, bi bili prav gotovo tik za prvo-uvrščeno Litijo. V naslednjem kolu igrajo doma, v goste pa pride močna ekipa Ljubljane. KAJ, KJE, KDO MALCE DRUGAČE Trenerju sevniških rokometašev Janezu bimončiču rubrika „Kaj, kje kdo? “ ni nič kaj po volji. Nemara zavoljo tega, ker prevečkrat napove pravilen rezultat njegove ekipe. Kot kaže, je bila napoved v minuli številki, kjer je bilo ..prerokovano", da bodo Sevničani izgubili, usodna. Zaradi nje so bojda v Ljubljani slabo igrali in doživeli prepričljiv poraz. Simončič je nato izjavil, da bi pisca te rubrike zaposlil kot napovedovalca potresov (kar je menda kar kompliment), češ da bi bil tako bolj koristen. Simončiču želim, da bi poslej tudi on poskrbel za kakšen »pretres", in sicer v svojem moštvu. Morda bi fantje potem igrali vse drugače in ne tako, kot jih je videl igrati dopisnik dela D. Križnik. J. REZELJ Dobovčanom za kazen - poraz! Nevarna nosečnost zdravnik svetuje Ko se združita semenčica in jajčece, govorimo o oploditvi. Oplojeno jajčece potiskajo drobne migetalke jajcevodnih celic po jajcevodu v maternično votlino, kjer se vgnezdi v nabrekli sluznici. Tedaj govorimo o zanositvi. Oplojeno jajčece se hitro deli in razvija. Ce so v jajcevodu kakšne zapreke in oplojeno jajčece ne dospe v maternično votlino, se ustavi kjerkoli v jajcevodu ali v redkih primerih pade celo v trebušno votlino, se taka nosečnost vedno slabo konča za plod, lahko pa tudi za mater. Govorimo o izvenmaternični nosečnosti. V teh primerih se oplojeno jajčece razvija le nekaj tednov; pri tem močno nabrekne stena jajcevoda, dokler ne poči. Tako bolezensko sliko imenujemo jajcevodni splav. Spremlja ga močna krvavitev. Žena naenkrat začuti hudo bolečino v spodnjem delu trebuha, postane ji slabo, in če ni pravočasne pomoči, lahko izkrvavi v svojo trebušno votlino ter umre. Zato jo je potrebno že ob prvem znaku hitro prepeljati na operativni oddelek, kjer odstranijo raztrgani jajcevod in s tem ustavijo krvavitev. Večkrat je potrebno odstraniti cel jajcevod in še jajčnik, če je pritegnjen v ta bolezenski klobčič. Po uspeli operaciji ima žena še en jajcevod in en jajčnik, ki prevzameta seveda vso nalogo, ter ima žena zopet v rednih naravnih presledkih menstruacijo. Drugič je lahko več sreče in žena večkrat v redu zanosi in ima svoje otroke. Lahko jo pa doleti še enkrat nezgoda in se ponovi bolezenska slika še na diugi strani. Tedaj mora ponovno na operacijsko mizo zaradi izven-maternične nosečnosti, in ko je odstranjen še drugi jajcevod, potem nastopi trajna nezmožnost za zanositev. Izvenmaternična nosečnost nastane iz različnih vzrokov, na primer, če je žena prebolela vnetje jajcevodov. Pri proučevanju ženskega spolnega trakta opazimo, daje to pravzaprav votel sistem, ki povezuje zunanji svet prek zunanjega spolovila, nožnice, maternične votline, jajcevodnih cevčic s trebušno votlino. Seveda so tu razni obrambni mehanizmi, ki varujejo telo pred obolenji, a vendar lahko bolezenske klice prodrejo po vvej tej poti ter povrzočijo vnetje in nabiranje gnoja. Najpogosteje opazimo vnetje nožnice, nato pa vnetje jajcevodov (navadno na eni strani bolj kot na drugi). Naše žene pogostokrat pravijo, da so prebolele vnetje jajčnikov, kar pa ne drži. Vnetje jajčnikov je zelo redko, skorajda izjemno, pač pa gre lahko za vnetje jajcevodov. ^ „3^^ Dolenfski lisi Pomlad človeka ŽIVIMO v času, ko izredno razgibani in zgodovinsko pomembni dogodki na svetu čedalje bolj utrjujejo srca sto in sto milijonov ljudi v strastni veri, da se po tolikih razočaranjih in izkušnjah vendarle kaže na svetlem obzorju pomlad človeštva. Družbeni razvoj zadnjih desetletij je potrdil znano resnico, da nihče ne more zasukati kolesa zgodovine nazaj, prinesel pa je hkrati spoznanje, da je, zlasti po drugi svetovni vojni, mogoče ohraniti svetovni mir samo v sožitju držav z različnimi družbenimi ureditvami. KJERKOLI se pojavi predsednik republike maršal Josip Broz-Tito, ga najprej in najraje obkrožijo pionirji in cicibani. Navzlic odgovornim državniškim skrbem in obilnemu delu se tovariš Tito srčno rad pomudi med njimi, saj črpa tudi v njihovem smehu, vedrini in otroški radosti moči za svoje težko delo. Zato bo danes še prav posebno vesel iskrenih čestitk stotisočev jugoslovanskih pionirjev. IVAN CANKAR je prišel iz revne bajte in ni tega nikoli pozabil. Spoznal je, da delavec ustvarja vse dobrine tega -sveta, mora pa prenašati vse krivice ustroja meščanske družbe, ki temelji na izkoriščanju delavca. Zato je bičal tedanjo gospodo in razmere, v katerih so gospodovali maloštevilni veljaki. Obsojal je grdobije, poveličeval pa je lepoto. LANI SO skozi Metliko nasuli in povaljali cesto, kar se je pokazalo za dobro. Preko zime je bilo na cesti manj blata, ker je cesta napeta in gladka. Na podoben način utrjujejo cesto sedaj še do postaje, potrebno pa bi bilo to napraviti še v drugih predelih. LETOS je vreme bolj muhasto. O kakšnem kopanju še ni duha ne sluha, le redki so predrzneži, ki ob redkih sončnih dnevih preizkušajo toplino oziroma hladnoto Krke. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 25. maja 1956) SVETU OKOLI TELESKOP ŠT. 1! - Sovjetski zvezdogledi so na Kavkazu začeli uporabljati teleskop, katerega „vidljivost“ je za okoli 50 odst. večja od doslej najbolj popolnega teleskopa na ameriški gori Mt. Pamomar. O dometu in ostrini sovjetskega teleskopa veliko pove tale podatek: Če bi bila Zemlja ravna plošča, nad katero ne bi bilo ozračja, bi s teleskopom videli svetlobo navadne sveče iz oddaljenosti — 25.000 kilometrov! Kaj pa komarja na skali v Španiji? SPREMENITE IME! Osrednje albansko glasilo „Ga-zeta Zyrtare“ je pred nedavnim objavilo zakon, po katerem se, morajo vsi Albanci, ki „imajo s političnega, ideološkega ali moralnega stališča nečastna imena ali priimke“j do konca leta preimenovati. Ce tega ne bodo storili sami, jih bo samovoljno preimenoval pristojni urad. To je za albanske razmere vse lepo in prav, le da oblasti niso objavile nikakršnega seznama imen in priimkov, ki niso zaželeni. KAJ BI Z OTROČADJO! - Ob premieri „Družinskih zadev", svojega 53. filma, je 77-letni režiser, „mojster groze" Alfred Hitchcock izjavil novinarjem, da mu še na kraj pameti ne pade, da bi se umaknil iz filmskega sveta, četudi ga moti velika življenjska izkušnja: ,.Največja škoda je, da igralci, ta filmska otročad, kar 75 odst. budnega časa porabi za to, da se zija v ogledalu!" ZA VSAK PRIMER - Ne zgodi se pogosto, da bi gasilci kupovali protipožarne alarmne naprave, zato je trgovca s takimi napravami iz ameriškega mesta Kennewicka presenetil kupec, ki ni bil nihče drug kot komandir mestne gasilske brigade. Slednji je pojasnil, da bo alarmno napravo namestil v gasilskem domu, kajti „fantje gasilci kadijo ko Turki in spijo ko zaklani. Ne bi rad videl, da bi dom zgorel z gasilci vred“. Odkrito pojasnilo, ni kaj! JE BIL POGLAVAR? - V grobu iz časa bronaste dobe so sovjetski arheologi na Kavkazu odkrili okostje moža, ki je bil velik 217 centimetrov. To je izjemen primer, saj je bila poprečna višina tedanjih ljudi le 162 centimetrov. Je bil „preklasti“ možak poglavar? Gizdavost in odrvenela malomarnost (Splošen je) glas: Pomagajte našemu kmetu, kajti on propada od dne do dne pod težo raznih davkov in vedno rastočih dolgov. In ta glas ni prazen, ni slepilo, temveč žalostna istina, katero priznavajo in naglašajo dandanes možje malone vseh strank. Treba je le stopiti pod kmetiško streho, opazovati oratarja pri njegovem delu ter čutiti z njim; v resnici človeka mora boleti srce, ko vidi tega utopljenca, borečega se za svoj obstanek. Nikakor si ne prikrivati nekaterih slabih stranij našega prebivalstva, kakor so prepirljivost včasih za malenkostne stvari, ponekod gizdavost v obleki, potratljivost in neka odrvenela malomarnost, toda v obče je naše prebivalstvo marljivo in delavno, muči se od jutra do mraka, in vendar propada njegovo blagostanje, peša njegova davčna moč in je na svojem posestvu le še oskrbnik, tlačan, kateremu visi dolg kakor meč na tanki nitki nad glavo. (V Nove m) mestu in Kandiji se tudi letos primeroma dosti zida. Kaže se, da bode nova železnica v kratkem vendar-le dala našemu konservativnemu mestu lepše lice. Železnica ima mnogo več prometa, nego bi se smelo pričakovati. Nadejamo se, da so se tisti motili, ki so prerokovali, da bo morala dežela za dolenjsko železnico plačevati. (Urad) za posredovanje služb še ne deluje, ker dotične prošnje še niso rešene. A zanimanje je med gospodarji in gospodinjami jako veliko, ker želijo vsi, da se razmere v tem oziru pred ko mogoče zboljšajo. Mogoče, da bodemo do prihodnjič že kaj gotovega poročali o tej stvari. (Nevarno) se je v parni žagi poškodoval 39-letni delavec. Šel je pod leteči cirkular, da bi tam nekaj osnažil. Vzdignil je glavo previsoko, cirkular ga je prijel, mu zdrobil veliki kos Čepine in tudi ranil možgane. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. maja 1896) kot naznanila 7. novembra kaže na ,3; to precej pred alarmnim ; je leta 1958 rešil gotove 1 in ga bi se , toda pes se vztrajno vle- vdal in stopil kaj minut zat< porušila; pod ru- kako drugače zaslutijo, zna-ve. Mačke so prav lahko da začutile drhtenje ali šum bombniških letal, pes morda tiha pokanje zidovja. Še bolj čudni pa so posamezne gospodarjevo svet torej le ni knjiga, kakor si moderni človek domišlja. Takole si Herbert Mittlaender na hitro pribori prostor v prometni gneči Frankfurta. S tankom po mestu Dandanes vožnja z avtomobilom v mestni gneči ne pušča samo neljubih posledic na avtomobilu: odrgnin, prask, zdrobljenih luči in pod. ampak vse bolj uničuje voznikove živce. Ob vsem izsiljevanju prednosti, vrivanju, nerodnem parkiranju in ostalih drugih težav mestnega prometa si človek zaželi, da bi se vozil v tanku. Zelja je eno, resničnost pa drugo; prepad med obema red-kokdo prestopi, še posebno, kadar gre za take želje, kot je ta o tanku. In vendar se po ulicah Frankfurta vozi možakar, ki je prestopil magično mejo med želenim in storjenim. Naveličan gneče, strahu pred poškodbami avtomobila in ostalih nevšečnosti, je odšel na vojaški odpad in si kupil manjše oldopno vozilo, s katerim se zdaj brez skrbi vriva med pločevinasto reko avtomobilov. Oklopnik na frankfurtskih ulicah seveda ne gre v račun mestnim možem in mnogim voznikom, v veselje je le mladim in zaničevalcem avtomobilskih razvad. Policija je oklopnik skušala spraviti iz prometa, vendar tega po nobenem od sedanjih prometnih predpisov ne more storiti. 35-letni Herbert Mittlaender je svoj tank opremil z lučmi, smernimi kazalci, vzvratnimi ogledali in ostalimi stvarmi, ki so potrebne za pridobitev prometnega dovoljenja. Tako mu nihče nič ne more. ..Najbolje je počakati, kdaj bo storil kakšen prekršek," menijo policaji. Medtem pa Herbert dodatno uničuje živce drugim voznikom. m 1 Potres Komaj so prazniki minili - in so se ljudje privadili dela, je nadnje planila nova nadloga. Venomer se ozirajo v strop in čakajo, da se jim kaj poruši na glavo ali pa kdaj se jim bodo zamajala tla pod nogami Doživeli smo potres. Najprej enega močnejšega, potlej pa še manjše nekajkrat zapovrstjo zgolj toliko, da ne pozabimo na nevarnost. Naravnih nesreč, kot so kuga, ogenj, povodenj ali potres, tega so se ljudje vedno bali tako kot vojne ali pa še bolj, ker so se čutili nemočne. Ravno zato je bilo ob drhtenju zemlje in vsega, kar je bilo na njej, precej preplašenih ljudi, ki so bežali iz hiš,.in marsikateri od njih se ni počutil dovolj varnega, pa je prespal v avtomobilu ali pa kje na prostem. Še zdaj, ko smo skoraj prepričani, da je najhujše minilo, nekateri spijo le z enim očesom in ob najmanjšem šumu skačejo iz postelj. Takoj naslednje jutro so se vsi pomenkovali zgolj o potresu, tako, kot se navadno menijo ob vsaki podražitvi olja, sladkorja, tobaka ali pa voz z velikim številom konj, ki jim pravijo avtomobili Ko je prvi strah minil, so si začeli pripovedovati srečne in nesrečne zgodbe ter iz njih delati vice, ki zdaj krožijo od ust do ust. Vendar ne smemo vseh ljudi obsojati, da so bojazljivi ali pa neresni ob taki nesreči. Zanje je bila to le nova preizkušnja. Že veliko takih so prestali, pa naj je šlo za potrese in povodnji pri nas ali pa kje drugje Prav zato so takoj začeli zbirati najbolj potrebne reči za pomoč tistim, ki so ostali brez strehe. Zakaj vam to pravim? Zato, ker sem se bojeval za Dunaj z Brdavsom sam, naši ljudje pa znajo to skupaj in v slogi rešiti. Tako je tudi prav, kajti nihče ne ve, kako bo z njim jutri in kdo mu bo pomagal, če bo pomoči potreben. MARTIN KRPAN S smrtjo se je le začelo Vseameriške dirke za oporoko bilijonarja Hughesa Med najbolj čudaške in skrivnostne osebnosti zadnjih desetletij sodi gotovo ameriški super bogataš Howard R. Hughes. Svojo osebnost in življenje je zavil v toliko skrivnosti, govoric in nenavadnih zgodb, da nihče ni mogel več trditi, kaj je o njem res in kaj ne. Pretekli mesec je skrivnostni bilijonar umrl in se za zmeraj ločil od svojega ogromnega premoženja, ki ga cenijo na 2,3 bilijona dolarjev. Z njegovo smrtjo se je začel veliki lov na bilijonarjevo oporoko. Komu vse je Hughes zapgf stil svoje premoženje? Okoli tega vprašanja se vrti domišljija mnogih Američanov, ki jim hitra obogatitev brez dela še vedno pomeni glavni zadetek v loteriji življenja. G Rešitev prejšnje križanke To je zadnja znana fotografija čudaškega super bogataša. Posneta je bila leta 1961. Prva „oporoka“ je že tu! pošti jo je prejel Spencer Kimball, vodja mormonske cerkve. Oporoka je napisana z roko, vendar je v nji preveč slovničnih napak, kot trdijo poznavalci bogataševega rokopisa. Proti pristnosti oporoke govori še nekaj drugih stvari. Kljub temu je zanimivo pogledati, kako deli premoženje. Četrtino imetja naj bi po tej oporoki dobil Hughesov raz- . iskovalni medicinski inštitut, osmino nekaj državnih univerz, šestnajstine imetja dobrodelne organizacije (med njimi tudi mormonska cerkev!), potem pa še skavti, sirotišnice, štipendijski skladi, obe nekdanji ženi ter voditelji bilijonarjevih podjetij. Med vsemi temi je najbolj presenetljivo volilo 150 milijonov dolarjev Melvinu Dum-maiju, najemniku majhne b^gf cinske črpalke; možakar je namreč pred leti bilijonarju posodil četrt dolarja. Ubogi mož je ob novici dobil živčni zlom. Dobilo ga bo še nekaj ljudi, preden bo prava oporoka odkrita, če je nabriti bilijonar sploh kakšno res napisal. V Uit E n •> • £1 s Jl A~ A a: Ps 0 T T R. x A _v A _2_ A H r A A s A sr _P_ A T_ terjA^ 0_ 5 A A i 0 €_ A Ua A jr 1 A A A A p m &T A JK r_ S£ — čk A R p A A T e s L ± D rrr A T_ A ST E u A L O v e C ; r e M U ZU I _s_ r A A BH k R č n\ S T 0 1 KAČA CANKARJE VA DRAMA DL > TRTNI HROŠČ DL NAS PLANINEC [TRIGIAV-M STOLPI POD N/ TUR GLAS BOGINJA invfl AFR. 1JUDSTVO PRI KARTAH BARVA,KI JEMLJE PARLOV VRSTA ODRIVA POKLON VRSTA PESNIŠTVA RADON DEL OBRAZA PLATINA P' NAS OTOK REFORMATOR HUS KRAVATA PORTUG AGENCIJA SIMBOL KRSCAN- STVA OSJE GNEZDO SIJ USEDLINA SPLIT BERITE DL V VSAKO HISO DL 8 ISKANJE SNEŽNEGA ČLOVEKA samo stopinje Skrivnostno himalajsko bitje se ne da fotografirati — Stopinje v snegu dokazujejo njegov obstoj S Himalaje že dvesto let prihajajo poročila o yetiju, snežnem človeku, človečnjaku, pošasti, skrivnostnem živem bitju, ki se še vedno uspešno izmika vsem poskusom, da bi ga ujeli ali vsaj fotografirali. Tako svoj obstoj zavija v skrivnost, dvom; prav to pa še toliko bolj veča zanimanje zanj. Po zasneženih pobočjih Himalaje so ga iskale že mnoge odprave, a videli so ga le tisti, ki ga niso iskali. Kmetje, ki žive v visokogorskem svetu Nepala, hranijo v svojem ustnem izročilu pripovedi o yetiju že skozi mnogo rodov. Mnogi so ga videli, se-sre-čali z njim, a kje naj bi stalno prebival, kako živel, o tem molče. Prvi mož, ki je glas o yetiju prinesel na zahod, je bil B. H. Hodgson. Z yetijem naj bi se bil srečal leta 1932, kakor je zapisal v reportažah, ki so tistega leta izšle v vseh svetovnih časopisih. Za njim se je zvrstilo še kakih 40 očividcev, če domačinov ne štejemo. Med očividci so tudi ljudje, vredni vsega zaupanja. KAKŠEN JE YETI? Iz teh mnogih poročil je mogoče izrisati podobo yetija. Po postavi je čokat, bolj opičje kot človeške oblike. Vzravnan meri v višino do 2 metra. Telo mu pokriva kratka dlaka rdečkaste in čme barve. Na ramenih je dlaka daljša kot drugod po telesu. Obraz ima gol in raven, usta velika, z močnimi zobmi. Roke mu segajo do kolen, vendar hodi raje pokonci. V mnogem je torej podoben opicam, le da nima repa. Fotografij yetija ni, posnetih pa je bilo že več fotografij yeti-jevih stopinj v snegu. Nekaj je bilo očitnih potvorb, nekaj pa jih je verodostojnih. Izstopajo fotografije, ki jih je leta 1951 posnel Michael Ward v sodelovanju z Ericom Shiptonom. Slike so izjemno čiste in ostre ter izključujejo možnost, da bi bile zgolj fotomontaža. Na njih se vidi, da ima yeti plosko nogo z močnim, vstran štrlečim palcem. Vsako živo bitje ima svoje prednike. Jih ima tudi yeti? C e res živi, potem bi jih moral ime- Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z yetijem, menijo, da je prednik himalajskega snežnega bitja Gigantopithecus, izumrla vrsta primata, katerega fosilne ostanke so izkopali v Himalaji, nedaleč od krajev, kjer so največkrat videli yetija. PONOČNJAK IN SKRIVAČ Težave, ki jih yeti povzroča znanstvenikom, so precejšnje. Še vedno je edina vrsta visoko razvite živali, o kateri se veliko govori, o katere obstoju zgovorno priča več dokazov, a še ni prišla v roke biologov. Ali je mogoče, da se dandanašnji, ko je svet prenatrpan z ljudmi, ko je vse manj prostora za divje živali, lahko tako velika žival, kot je yeti, skrije? Na posnetku, ki je nastal leta 1972, se lepo vidi yetijeva stopinja. Lahko! Predvsem zato, ker živi v visokogorskem stfetu, ki zaradi izredno težavnega terena še zdaleč ni raziskan. Drugič pa tudi zato, ker je po prepričanju mnogih yeti izrazit ponočnjak, ki podnevi spi v zaraščenih globelih in dolinah, ponoči pa hodi na lov za hrano. Sledove pusti seveda le, kadar prečka zasnežene gorske grebene. SREČANJE LETA 1972 Od leta 1972 do 1974 se je \ Nepalu zadrževala ekspedicij; biologov, ki je raziskovala eko loški sistem 'himalajskih dolit vzhodnega Nepala. Ekspedicije sta vodila dr. Hovvard Emery ir Edward W. Cronin ml.; njun namen ni bil iskati dokaze o obstoju yetija. 17. decembra 1972 sta raziskovalca z dvema pomočnikoma Šerpama taborila na zasneženem gorskem grebenu; nadmorska višina: okoli 3.000 metrov. Ponoči ju je prebudilo kričanje obeh Šerp. Izkazalo seje, da sta raziskovalca prespala obisk yetija, ki je prečkal gorski greben in je iz radovednosti še malo pogledal, kaj pomenijo šotori v njegovi divjini. Raziskovalca sta posnela yetijeve stopinje in celo sled, ki se je vlekla vse do nezasneženih kamnitih plasti. Tam je izginila. Vzela sta tudi plastične odtise stopinj, kjer so bili le-ti dobri. Yeti je namreč prečkal tudi tako globok sneg, v katerem bi človek omagal. Po tem sta raziskovalca sklepala, da gre za zelo odporno in žilavo bitje. Uganka pa seveda tudi s tem srečanjem ni rešena. Yeti bo zares živel, ko bo mrtev ležal na secimih mizah laboratorijev! s mm 91 Tri dni nato je Bojaif, ki je stal na prednji strani pred šotorom, nenadoma zaslišal močno šumenje. Uganil je takoj, da šumi padajoča voda. Ozrl se je navzdol po reki in opazil, da se gladina nekaj sto metrov dalje končuje. Tam morajo biti slapovi. Brž je poklical Zorana, ki je dremal pod šotorom in ga poučil o nevarnosti, ki jima grozi, če brž ne dosežeta hrppA 92 Reka je bila tu pregloboka, da bi si mogla pomagati z drogovi. Morala sta poizkusiti z veslanjem, a drogova sta bila kaj slabi vesli, zlasti še, ker je brzina toka naraščala od trenutka do trenutka. V smrtnem strahu sta se dečka trudila, da bi dosegla kopno, preden ju voda zanese do slapov. Uspeh sta dosegala le zelo počasi, vendar sta že pričela upati na rešitev. 93 Šumenje se je spreminjalo v bučanje in razdalja med splavom in slapovi se je grozeče krčila. Dečkoma je lil pot po vsem telesu. Kuni je vznemirjen tekal sem in tja in cvilil. Bojan se je med veslanjem ozrl naprej. Bližali so se slapu, vendar že tako pri bregu, da vse upanje še ni bilo izgubljeno. Tam blizu brega je molela iz vode velika skala. Da bi dosegli vsai to! Videč, da sem tujec, o čemer se ni bilo težko prepričati tudi iz dveh besed, ki sem ■ ju izgovoril, je menda spoznal, da to vendarle ni obvezen pozdrav za ves svet. Na levem zavihku je nosil majhno okroglo nacionalsocialistično značko, kakršne prej še nisem videl. In nehote sem pogledal na svoji knjigi s kričeče debelimi platnicami, ki se je tudi on ozrl nanju. Koliko takšnih je že prišlo na špansko fronto, sem pomislil. Fant, poln pobude, je začel pogovor s sočnimi besedami, jih spremljal z igralsko mimiko in širokimi kretnjami rok kakor Hitler in mi nekaj vztrajno pojasnjeval. Moj del dvogovora je bil omejen na večkrat ponavljani „da“ in kimanje z glavo. Vtem ko sem poslušal njegovo dolgočasno in nerazumljivo pripovedovanje, sem kar tako, podzavestno listal po knjigi, kar mu je menda dalo povod, da je spremenil temo. „Ali dovolite, da pogledam knjigo? “je dodal in iztegnil roko. Takšne zahteve nisem od nikogar pričakoval. Za takšen primer nisem dobil nobenih napotkov. Ali naj mu jo dam ali ne? Prevzela me je nekakšna groza, pri čemer sem že videl razparane platnice in zmečkane liste partijskega gradiva, ki jih je gladil vroč likalnik, da bi izluščil iz njih prikrite črke in besede. Kaj bi rekel Brzi, če bi vedel, da sta njegovi knjigi le za trenutek prišli v roke nacista? „Zakaj pa ne, kar izvolite, “ sem rekel v našem jeziku. Potem ko je kar na slepo obrnil nekaj listov, je začel brati in se smejati svoji izgovorjavi. Otipal je tudi platnice in se čudil izredno lepi vezavi. Edina pripomba, ki sem jo mogel razumeti ali pa sem si domišljal, da jo razumem, je bila, da bi bile platnice lahko nekoliko tanjše. Nekaj postaj pred mejo sem se odkrižal tudi tega nezaželenega sopotnika. UNIFORMIRANI MOŽJE Na omenjeni prehod je prispel vlak pozno popoldne. V kupe je stopil uniformiran mož in zahteval moje dokumente. Počasi je obračal stran za stranjo in mi vztrajno zastavljal nekakšna vprašanja, ki jih nikakor nisem mogel razumeti. Čutil sem, da nekaj ni v redu, toda kaj bi to moglo biti drugega kakor potni list. Ker se nikakor nisva mogla sporazumeti, je vzel moj potni list in odšel iz vagona, pa se je kmalu vrnil z dvema spremljevalcema v podobnih uniformah. Je že po meni, sem pomislil, in sicer tu, na pragu Francije, kjer sem to najmanj pričakoval. Sodeč po uniformi, bi dejal, da sta bila dva Francoza, tretji pa Nemec. „ Vos bagages (vaša prtljaga), “ mi je dejal eden izmed njih Vzel sem ročno torbo in mu jo pokazal. Vsi trije so pogledali vanjo in se na ves glas zakrohotali, videč staro, oguljeno torbo s knjigama med drobtinami sira in kruha. „ Vaše stvari," mi je rekel znova in ošinil s pogledom prazne mreže. „ To je vse, “ sem odgovoril. „ Vaš plašč, perilo! Mar tako potujete v Pariz? “ „Plašča nimam. “ „POTUJETE V ŠPANIJO? " Stali so osupli in se smeje pogledovali. Eden izmed njih se je še bolj približal in počasi, toda ironično zašepetal, poudarjajoč sleherno besedo, da bi ga bolje razumel: „ Vous allez en Espagne? “ („Ali potujete v Španijo? “) ,.Ne razumem," sem odgovoril. „ V Španijo!" je ponovil nekajkrat in pokazal z roko nekam čezme. „Da, da, v Pariz " sem se napravil neumnega. Znova so se spogledali in me še tesneje obstopili. Moj potni list je še zmerom držal v rokah tisti, ki je bil prvi stopil v kupe. Ko so se naposled prepričali, da se ne norčujem in da nimam nobene druge opreme razen tistega, kar sem imel na sebi, popotne torbe, knjig, zdrobljenega kruha in sira, so se jeh o nečem skrivnostno dogovarjati, pri tem pa so me merili s prezirljivimi in ponižujočimi pogledi, lastnimi podlim dušam, kadar čutijo, da je usoda drugih v njihovih rokah Bil sem že ves iz sebe. Nikoli nisem pomislil, da bi utegnili zaradi vražjega kovčka ali zimske suknje prekrižati moje načrte, čeprav sem imel dokumente v redu. Kaj naj odgovorim? Kako naj se zlažem? In ne da bi čakal, da bi se znova obrnili name, sem v nekaj skopih besedah v lomljeni francoščini povedal: Brata imam > Parizu. Moj brat je sekretar našega veleposlaništva. (Ali je veleposlaniško ali poslaništvo, o tem nisem imel pojma. Ker pa druge besede v francoščini nisem znal, sem se odločil za prvo.) Pisal mi je, da ni treba jemati stvari s seboj. Pri njem dobim vse, kar potrebujem. Te besede so iz temeljev spremenile položaj. Brez slehernega nadaljnjega ugovora so mi vrnili potni list in se opravičevali za malenkostni nesporazum, kakor da uživam diplomatsko imunost. Vsi trije so salutirali, pozdravili zelo ljubeznivo in odšli iz vagona. Kamen se mi je odvalil od srca. To je bila zadnja legalna ovira. Za pot čez Pireneje potni listi niso več imeli veljave. Za takšen prehod sem se čutil po tej nepričakovani izkušnji nekako bolj samozavestnega. ‘ (K temu odlomku je treba dodati še tole: Veljka Kovačeviča je rešilo naključje, da je na takratnem jugoslovanskem poslaništvu v Parizu v resnici služboval mož, ki se je pisal tako kot on, da pa njunega sorodstva tedaj ni nihče preverjal.) NABOR PROSTOVOLJCEV SE NADALJUJE Naše' partijsko vodstvo je bilo med prvimi, ki je sklenilo organizirati pomoč španski republikanski vladi. Pokrajinski komite KPJ za Slovenijo je sestavil poseben odbor z nalogo, da učinkovito pomaga španskemu ljudstvu. Ta odbor je organiziral nabor prostovoljcev po Sloveniji in jih pošiljal v Pariz po ilegalnih kanalih. Prostovoljci so se javljali iz vrst delavcev, izobražencev (predvsem študentov) in kmetov, nekaj pa je bilo tudi obrtnikov. Tako je dospelo v Španijo okoli 400 Slovencev, dobra polovica iz jugoslovanske Slovenije, ostali pa iz slovenske Primorske, ki je bila pod Italijo, in iz vrst slovenske ekonomske in politične emigracije v evropskih in drugih deželah. POTA m stUf Dežurni poročajo tupa jiiko kolica je kozolcem. NEVARNO KRIŽIŠČE - V Vavti vasi so pogosti trki v križišču pri mostu, pri vseh pa je vzrok izsiljevanje prednosti. V nedavno izišlem kodeksu, namenjenem udeležencem v cestnem prometu, piše med drugim: „Zakonu še kako ali kdaj uideš, toda obtožbam žrtve svojega nepremišljenega in nemo alnega ravnanja nikakor in nikoli!“ Zaradi izsilievania Da ie že veliko ljudi nesrečnih. (Foto: Bačer) J UlUCi, lUUd uuiutuam uitv ^ ....~ Zaradi izsiljevanja pa je že veliko ljudi nesrečnih. (Foto: R. PRI TURKOVIH RAZGRAJAL - 10. maja so semiški miličniki pridržali do iztreznitve Albina Hudo-rovca iz Srednje vasi, ker je razgrajal v gostilni Turk v Črmošnjicah. IZ TRAVNIKOV V GOZD - 12. maja dopoldne je začelo goreti v gozdu nad Javorovico. V Kolibah je na parceli, ki je last GG, izbruhnil požar na 20 hektarih površine. Pogorelo je v glavnem listje, ogenj pa so omejili gasilci iz vseh bližnjih vasi, ki so prihiteli na pomoč. Domnevajo, da se je požar razširil s travnikov, kjer so požigali odpadke. TAT JE BIL ŽEJEN - 13. maja so ugotovili vlom v vikend Antona Novaka v Gor. Karteljevem. Vlomilec je odtrgal železni križ na oknu in prišel v stavbo, odnesel pa je k mo zaboj piva. BILA JE KAP - 13. maja so pri križišču cest Ratež - Brusnice našli mrtvo 47-letno Marijo Rolih z Rateža št. 14. Kakor je ugotovil zdravnik, je Rolihovo zadela nenadna kap. NI SE MENIL ZA TABLO - 13. maja popoldne se je zgodila nesreča na cesti pri DoL Mokrem polju, ko so popravljali cestišče. Nakladalnik je nakladal zemljo in odpadni material, medtem pa je padel z vozila panj in se prevrnil na Zdravka Gusaka, starega 18 let, doma iz firastja. Fant ni bil med zaposlenimi, pač pa se je tam rad zadrzeval in Ele dal, čeravno stoji tabla, da zadr-eva^je blizu nakladalnika ni dovoljeno. Radovednost je drago plačal, saj so hudo poškodovanega morali odpeljati v bolnišnico. PRIKOLICE KRADEJO - 15. maja je Ljubljančan Branko Vodopivec zaradi okvare pri Dobruški vasi pustil prikolico, s katero je prevažal opeko. Ko se je čez čas vrnil, prikolice ni bilo več, našel pa je še opeko, ki jo je tat stresel. Tri dni prej pa je bila ob prikolico tudi Vera pančič iz DoL Gradišča. Njena stala pod domačim Tragično: sin povozil očeta Oba sta šla z veselice, oba sta pila, bila je megla - Šele ko je počilo, je Božidar Pirc opazil, da je zadel lastnega očeta LF KDO SE VOZI? - Slavku Andrejčiču iz Telčic je 14. maja popoldne nekdo odpeljal kolo z motorjem, ki je stalo pred vajensko šolo v Novem mestu. VLOMILEC JE BIL RIBIC? - V noči na 15. maj je bilo vlomljeno v osebni avto Janeza Ucmana na Vrhu pri Dolžu. Avto je stal pred stanovanjsko hišo. Vlomilec je iz vozila odnesel ribiško palico s priborom. Pirčeva oče in sin sta se nadejala, da bo lanska zadnja septembrska nedelja lepa in vesela. Lepo in prijetno pa jima je bilo le do poti domov. Oče je kolovratil peš zraven kolesa, sin je pripeljal z avtom... Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu se je nedavno tega razkrila huda tragedija. Kot obtoženec je na zatožni klopi sedel 25-ietni Boži- Tri leta »strogega” Povratniku Curčiju so znova sodili za vlome Nekvalificirani in nezaposleni delavec Alojz Čurči, ki je nazadnje bival v Metliki in živel od priložnostnega dela, se je že večkrat srečal s sodniki, nazadnje pa letos maja, ko je odgovarjal pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Ko so 19. februarja letos ugotovili, da je o belem dnevu, in sicer med 12. in 15.30 uro, nekdo vlomil v trgovino Mercator in v pisarno krajevnega urada v Gradcu, so domačini tako drznost pripisovali „kvalifi-ciranemu“ vlomilcu od drugod. Izkazalo se je, da je bil. „domače gore list“, Alojz Čurči. Ta vlom mu je navrgel 700 dinarjev in za 300 din vrednostnih bonov. On je bil tudi tisti „stric“, ki je v noči na 22. februar v novomeški vzgojnovarstveni ustanovi Vide Tomšič vlomil in vse premetal. Odnesel je tranzistor, vreden 3.132 dinarjev. Nekaj dni kasneje se mu je zahotelo vopnje. Ponoči je na parkirišču v Zupančičevi ulici v Metliki s silo odprl fička Antona Bohteta in ga že spravil v pogon, ko je to lastnik slišal in z okna kričal na tatu. Potem je pobegnil, ampak ne daleč. V isti ulici je iz garaže Henrika Sušnja odpeljal osebni avto in z njim prišel do Zagreba. Od marca je že v priporu. Vse je priznal, v zagovor pa ve povedati le to, da je očitana kazniva dejanja naredil v pijanosti in da zaradi bolezni težko dobi stalno delo. Senat okrožnega sodišča je Ču.či-ju prisodil 3 leta strogega zapora, do pravnomočnosti sodbe pa bo ostal v priporu. dar Pirc iz Čučje mlake, zagovarjati pa se je moral zavoljo prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje njegov oče. Bilo je 31. avgusta lani proti večeru, ko je Pirc mlajši vozil družbo z avtom znamke NSU, ki pa ni imel veljavne registracije, na veselico v Belo cerkev. Z njim so bili v avtu še Janj a Hočevar, Anton Rodič in Jože Rozman. Na veseličnem prostoru je Pirc našel svojega očeta že dokaj v rožicah, zato ga je nagovarjal, naj gre v avto, da bi ga odpeljal domov. Oče o tem ni hotel slišati, sin pa se je z družbo napotil še na veselico na Ostrogu. Čeravno je bilo ob odvzemu krvi izkazano, da Pirc mlajši ta dan res ni dosti pil, saj je imel komaj 0,54 promila alkohola, vendarle ni bil povsem trezen. Z veselice so se vračali malo po polnoči. Bila je gosta megla. Na ozki poti proti Dobruški vasi, kjer je avtomobilist vozil neravno po skrajni desni, ker se je bal pešcev, je nenadoma zagledal postavo. In že je počilo. Z levim delom avta je nekoga zadeL Ko so stopili ven, so videli, da leži pod vozilom Pirc starejši težko ranjen. Ta je bil dokaj vinjen (nad 2 promila alkohola) in je kolovratil peš ob kolesu. Tudi ta se ni držal roba ceste, ampak ga je nosilo bolj po sredi. Poškodovanega očeta je sin nemudoma odpeljal v bolnišnico, vendar je imel tako hude poškodbe, da je naslednji dan umrl. Fant je vse priznal, zelo mu je hudo, še nikdar ni bil kaznovan, kar so mu vse šteli v olajševalne okoliščine. Pri tehtanju krivde pa je bilo sodišče tudi mnenja, da je Pirc starejši precej sim pripomogel k nesreči Božidarju Pircu so prisodili 6 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let Razen tega mu bo odvzeto vozniško dovoljenje za 6 mesecev. Sodba še ni dosegla pravnomočnosti. KONJ NA AVTO 11. maja popoldne je Božidar Šobar iz Vranovič vozil z avtom skozi Gradac proti Metliki, kar je nenadoma pritekel na cesto konj. Preskočil je prednji del avtomobila, pri tem pa z nogami zadel v odbijač. Z zlomljenima zadnjima nogama je konj pristal na avtu. Žival je bila tako poškodovana, da so jo morali zaklati. Kakor so ugotovili, je bil lastnik konja Anton Sopčič. Med tem, ko ni bilo nikogar doma, je žival stekla iz hleva, nesreča pa je hotela, da je naletela ravno na avtomobil. Malce prehitro čez prag Pri ..Gorjancih" so dva šoferja odpustili, vendar na nezakonit način — Tako je ugotovilo sodišče združenega dela Lepo, da so pri prevoznih podjetjih začeli resno in odgovorno obravnavati prometne nesreče, kaže pa, da v podjetju „Gorjanci“ strogo ukrepajo, ne pa vedno na zakonit način. Sodišče združenega dela v Novem mestu je pred kratkim obravnavalo dva primera iz te delovne organizacije. Tako sta svoje pravice iskala Zlatko Todič, šofer iz Novega mesta, in pa Negovan Dunčič, voznik tovornjaka iz Gor. Straže. Prvi je zagrešil prometno nesrečo, zato je odbor za varstvo delovnega reda v kolektivu to obravnaval, vendar v odsotnosti obtoženca, ker je bil ta na službeni poti Sklenili so: ,,Zagrešil je hudo malomarnost, zato mu preneha lastnost delavca v združenem delu." Po 9 Skupščina SR Slovenije je na sejah svojih zborov dne 28. 4. 1976 razpravljala o problemih kazenskega sodstva in kaznovalne politike v SR Sloveniji in po razpravi sprejela stališča o giba- tudi dolžnost, je moči *.e uspešneje zaščititi pridobitev socialistične revolucije in družbeno lastnino pred samovoljo, izkoriščanjem, nasiljem in drugimi nevarnimi dejanji. Četudi imajo na njem na cesti povzročili smrt več oseb. Dasiravno ni moči pričakovati, da bi s samimi kaznimi preprečili in odpravili kriminaliteto, pa vendar ni moči izključiti vpliva ostrejših kazni na Tudi s kaznimi varujemo družbo I 0#*^>J*?*tfCVXXXXXXXXNXVXXXXXXXX'vXXVXXXXXXXXNX\XXNXXXXXX\XXXXV\XXXXXXX''.XXXXXXXXXXXXXXXXVVXXXXVXXXX\XXX\XXVXV\X\\X\XXXNXW.\\V>.XXXX\XNXXXXX' nju kriminalitete in arugih družbeno škodljivih pojavov, o njihovem preprečevanju in usmerjanju kaznovalne politike v SR Sloveniji. Ta stališča niso namenjena samo organom odkrivanja a, pregona in sojenja za njihovo orientacijo pri nadaljnjem delu, ampak tudi družbenopolitičnim skupnostim, organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, da bodo poglobili svoje preventivno delovanje in tako prispevali k preprečevanju nezakonitosti in drugih družbi nevarnih dejanj, ter Končno tudi vsem občanom, da bodo v tem času lažje oblikovali zavest o potrebi preventivnih in represivnih ukrepov ter se intenzivneje vključevali v vse oblike samozaščite. Ustava obvezuje vse občane in družbene skupnosti, da varujejo ustavnost, zakonitost in samoupravni socialistični sistem. Z vestnim in doslednim izpolnjevanjem te pravice, ki je obenem tem področju pravosodni organi posebno odgovornost, pa bo njihovo delo še učinkovitejše, če bodo organi samoupravne delavske kontrole in družbene samozaščite s svojim delovanjem bolj zaživeli in prispevali k oblikovanju zavesti, da moramo vsi varovati temeljne vrednote- socialističnega družbenega sistema. Na podlagi statističnih podatkov je ugotovljeno, da kriminaliteta v SR Sloveniji zadnja leta sicer upada, vendar pa še vedno pomeni resen družbeni problem, kar velja zlasti za gospodarski kriminal, za kazniva dejanja zoper življenje in telo in za kazniva dejanja, ki jih povzročajo objestni in vinjeni vozniki Taka ugotovitev velja tudi za Dolenjsko in ravno sedaj obravnava okrožno sodišče več hudih primerov protipravnih prisvojitev družbenega premoženja, prav tako pa vodi kazeaske postopke zoper predrzne voznike, ki so s svojim neodgovornim ponaša- zmanjšanje števila kaznivih dejanj. Zato je tudi kaznovalna politika sodišča razredno usmerjena in mora biti ostrejša, kadar gre za kaznovanje gospodarskega in političnega kriminala ali za kazniva dejanja, pri katerih pride do izraza storilčeva nasilnost in objestnost. V sprejetih stališčih skupščine SR Slovenije je tudi poudarjeno, da je treba posvetiti večjo pozornost nesrečam pri delu, Ki povzročajo veliko človeško in materialno škodo, a so v vzrokih večkrat znaki kaznivih dejanj. Med ukrepi, ki zanesljivo prispevajo k zmanjšanju povratni-štva in k preprečevanju kriminala, je prav gotovo uvrstiti prevzgojo obsojencev in družbeno pomoč obsojenim po prestani kazni. Ko stališča ugotavljajo, da ta ni zadovoljiva, pa poudarjajo, da je za to treba oživiti in podpreti delo organov za pomoč obsojencem po prestani kazni. Stefan Simončič Te dni, ko se je povsod govorilo samo o potresu, o strašnih občutkih, ko se ti tla majejo pod nogami in se rušijo domovi, se je tudi pri nas pokazalo, da ljudje pravzaprav niso vedeli, kam skočiti in kako se zavarovati. Tudi v Novem mestu, v Posavju, v Kočevju so nekateri ob potresnem sunku bežali iz hiš in spali v avtomobilih. Da so občani na tak primer zdaj že veliko bolj pripravljeni, povedo odgovori na zastavljeno vprašanje: „Če bi se nenadoma pri nas močno zamajalo in zatreslo, kaj bi v tistem hipu naredili? “ MARIJA ŠKOF, upokojenka iz Novega mesta: „Ostala bi, kjer bi me zateklo, dokler ne bi bilo sunka konec. Potem bi tekla na prosto tako daleč od hiš, da me ne bi moglo ujeti morebitno po-rušenje stavb. Če bi bila ob potresu doma in bi bil še čas, bi skušala vzeti s seboj nekaj najbolj nujnih stvari, potem pa bi si na prostem poiskali bivališče. Raje grem pod šotor kot pod ruševine in se nič ne smejim tistim, ki so prestrašeni/' ALOJZ BOŽIČ, doma iz Brusnic 12: „Če bi treslo v naši vasi, nam ne kaže drugega kot čimprej na cesto. Hiše so grajene tako slabo, da bi se verjetno porušile kot domine. Šola je trdna, kmečke hiše pa so grajene večinoma z domačo delovno-silo, s slabim materialom in ni govora, da bi kdo upošteval potresno varnost. Po mojem bi vas morala imeti zaklonišče, pa ga nima. Šotorov v vasi tudi ni, prikolic ravno tako ne. Ne vem, kam bi šli, če bi pršlo do potresa. Kako se ravnati v primeru sunka, ljudje vedo, ker smo imeli o tem predavanje. Podnevi bi vsi bežali ven, če pa bi se zgodilo ponoči, nam najbrž ne bi bilo pomoči. .“ FRANC ČATER, komercialist iz Brežic: ,,Če si ob potresu v stolpnici, ne moreš nič. Najslabše je planiti v dvigalo ali na stopnice, ker se najraje porušijo. Kdor je ob potresnem sunku v višjih nadstropjih, mu ne kaže drugega kot stopiti med vrata in upati, da je stavba trdno grajena. Iz nizkih hiš pa ni težko uiti. (Pred objektivom je tovariš Ča-ter ušel.) PETER GRUBAR, kmet iz Javorovice: „Skušal bi čimprej priti na prosto, posebno doma. Na vasi se je bati ker je večina hiš pri nas zgrajenih iz blata, deloma so lesene in le zunaj ometane. Samo novejše hiše so bolj trdne, teh pa ni veliko. Če bi se zatreslo, bi tekli na prosto, skušal pa bi rešiti tudi živino. V naši vasi nedavnega potresa nismo skoro nič čutili, medtem ko so rekli, da se je v bližnjem Maha-rovcu precej majalo. Veliko jiji je teklo pred hiše in so še dolgo tam čakali." R. B. domače rečeno: pognali so ga čez prag. Todič je vložil pritožbo na delavski svet, pa je bila zavrnjena. Tudi na delavskem svetu ni bil prisoten, ko so njegov primer obravnavali Sodišče združenega dela je v odločbi, ki je že pravnomočna, napisalo, da je TOZD Gorjanci Straža zagrešila dve nezakonitosti: 1. kršili so temeljno ustavno pravico delavca s tem, da so njegov primer obravnavali v odsotnosti domnevnega krivca, in 2. delavski svet je kot organ druge stopnje odločal o predlagateljevem zahtevku za varstvo pravic že po preteku roka, ki ga predvideva samoupravni sporazum glede kršitev delovnih dolžnosti. Todiča morajo sprejeti v kolektiv in šteje se, da ga sploh ni zapustil. Skoro enak primer je doživel negovan Dunčič, voznik tovornjaka, ki je imel prometno nesrečo na cesti Zagreb-Beograd. Zaradi utrujenosti je med vožnjo za hip zadremal, zapeljal na bankino in se prevrnil. Tudi njemu so sporočili, da mu preneha delovno razmerje, pa je tudi Dunčič menil, da se mu godi krivica. Tudi on je pred sodiščem združenega dela uspel in ga morajo sprejeti nazaj v 15 dneh na isto delovno mesto. ENEGA STA ZDELALA 10. maja zjutraj so trebanjski miličniki odvedli in pridržali Matijo Hočevarja in njegovega sina Matijo ter Martina Brajdiča, vse iz Hudej. Prejšnji dan je bila v Račjem selu veselica, trije Romi pa so se tam opiti pretepali in delali nered. Celo nad goste so se spravili in enega so pretepli, tako daje morili v bolnišnici iskati pomoč. Za nasilniško obnašanje bodo kajpak odgovarjali VALJAR POŠKODOVAN, NJEMU NIC Rafael Breznikar, strojnik pri podjetju Tregrad v Trebnjem, je 10. maja dopoldne z valjarjem utrjeval bankine ob cesti pii železniškem prelazu v Šentlovrencu. Ko je z valjarjem prišel do tirov in vozil vzvratno, je iz ljubljanske sme.i pripeljal motorni vlak in s stopnico zadel valjar ter ga prevrnil Tako je vlak potiskal stroj še kakih 50 metrov daleč. Pri nesreči sc je na valjarju odtrgal motor in je za 80.000 dinarjev škode, strojniku pa na srečo ni bilo nič, odnesel jo je brez praske. m ŽABJA VAS: EDEN S STRANSKE, DRUGI PREHITEVAL - 10. maja popoldne je Alojz Jerič z Drske vozil z avtom skozi Žabjo vas in ravno prehiteval osebni avto, ko je s stranske ceste pripeljal avtomobilist Franc Košmerlj iz Žabje vasi. Ta je zavijal proti mestu in trčil v Jeričev avto. Škode je za 18.000 dinarjev. NEMŠKA VAS: V MEGU GA JE ZADEL - 11. maja zjutraj se je Janez Gorenc peljal s kolesom iz Dol. Nemške vasi proti Trebnjemu, za njim pa je pripeljal na kolesu z motorjem 16-letni Stanko A. in v megli trčil v Gorenca. Z zlomljeno roko so poškodovanega kolesarja odpeljali v bolnišnico. NOVO MESTO: ZMEDEL SE JE - IZ maja kmalu po 12. uri je Ismet Šjjerkič iz Novega mesta vozil avto po Karlovški cesti, dohitel pešca Alojza Vidmarja iz Ljubljane, ki je stopal ob desnem robu cestišča, takrat pa je naproti pripeljal tovornjak. Šijerkič se je zmedel in pešca zadel Teže poškodovanega Ljubljančana so odpeljali v bolnišnico, kjer pa je kasneje umrl. NOVO MESTO: JE POZABIL NA PREVIDNOST? - Stojadin Boškovič iz Novega mesta je 12. maja vzvtatno zapeljal osebni avto s parkirnega prostora pri novih blokih na Drski, pri tem pa zadel 6-letno Matejo Gorenc iz blokov, ki se je igrala na parkirišču. Avtomobilist je otroka odpeljal v bolnišnico. JEDINŠČICA: V OVINKU VEN - 14. maja zvečer je Janez Hočevar s Krke vozil z avtom od Stopič proti Novemu mestu, pri Jedinščici pa ga je v ovinku zaneslo. Zapeljal je na nasip in naredil za 5.000 dinarjev škode. TRČENJE V MRAŠEVEM 16. maja zjutraj se je pri Malem Mraševem zgodila nesreča, v kateri ranjenih sicer ni bilo, je pa za 10.000 dinarjev škode. Tončka Kovačič z Broda je vozila avto po regionalni cesti Kost&njevica-Brežice, v Mraševem pa je s stranske ceste zapeljal avto in izsiljeval prednost avtomobilist Stanc Bajc iz Velike Vasi Trčenja ni bilo mogoče preprečiti. GOTNA VAS: ZADAJ ZADET -Ludvik Rabzelj iz Novega mesta je 16. maja popoldne vozil z avtom proti Gotni vasi in ustavil, preden je hotel zaviti v levo. Za njim je pripeljal avtomobilist Marjan Kovač iz Novega mesta in zadel v zadnji del stoječega avtomobila. Škode je za 6.000 dinarjev. TREBELNO: KOLESAR PO SREDI - Ljubljančanka Terezija Bitenc je 16. maja zvečer vozila avtomobil od Zabukovja proti Tre-belnemu, v Gor. Bukovju pa je v nepreglednem ovinku po sredi pripeljal naproti kolesar Slavko Zakrajšek z Vrha pri Mokronogu. Trčil je v avto in padel na pokrov motorja. ?ri nesreči se je kolesar laže poškodoval, škode pa je za 5.000 dinarjev. DRUŽINSKA VAS: TRIJE TURKI NAOKROG - 15. maja zjutraj ie Turek, ki je začasno na delu v Nemčiji, vozil z avtom proti Zagrebu. Pri Družinski vasi je zaradi velike hitrosti avto zaneslo, zapeljal je na bankino, nato se je večkrat prevrnil, končno pa obstal na strehi. Voznik in dva sopotnika šo padli iz avtomobila. Vse tri so prepeljali v bolnišnico. Gmotne škode je za 20.000 din. KONTROLA NA CESTI -Aprila so miličniki na cestah štirih dolenjskih občin odkrili 295 voznikov, ki so prehitro vozili, in 154 zaradi drugih kršitev. Brez vozniškega dovoljenja je bilo za volanom 83 ljudi, vinjenih pa 46. Posnetek je s kontrole v Črnomlju. (Foto: R. Bačer) Na braniku pravic Pomembne naloge novomeškega sindikata delavcev, ki so zaposleni pri zasebnikih — Cilj: Včlaniti večino delavcev Tovarna, ki daje svoje nagrade „Krkine nagrade" so v Jugoslaviji edini primer dolgoročne skrbi za znanstveno in raziskovalno delo — Ni nujno, da je Krkin nagrajenec tudi njen štipendist Viktor Končina iz Novega mesta je delavec, zaposlen pri zasebnem delodajalcu, hkrati pa tudi predsednik iniciativnega odbora osnovne organizacije sindikata delavcev, ki so zaposleni pri zasebnikih. „Iniciativni odbor našega sindikata," pravi Končina, „smo ustanovili aprila lani. Razposlali smo okoli 300 pristopnih izjav, izpolnjenih smo dobili nazaj 54. To je velik uspeh, čeprav vemo, da je v novomeški občini zaposlenih pri zasebnikih več kot 300 delavcev. Vendar ne gre vedno za prave delavce, pač pa za različne babice in sestrične, ki „pomagajo“ mm Viktor Končina; „V sindikat moramo vključiti večino delavcev." nekaterim obrtnikom zmanjševati davčna bremena. Kakorkoli že, v novomeški občini je tudi več sto pravih delavcev, ki so zaposleni pri zasebnikih, in tako smo aprila letos - natanko na obletnico razpošiljanja pristopnih izjav ustanovili osnovno organizacijo sindikata, ki ima 54 članov. Sindikat skrbi predvsem za uresničevanje temeljnih pravic iz delovnega razmerja: za uresničevanje pogodb o zaposlitvi in kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki, sindikat spremlja delov,le pogoje v obratovalnicah samostojnih obrtnikov, zagotavlja svojim članom brezplačno pravno pomoč in daje pojasnila o delovnih in učnih razmerjih, brezplačno zastopa člane ob sporih iz delovnega ali učnega razmerja, skrbi za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje delavcev, skrbi za reševanje stanovanjskih problemov delavcev, svojim članom nudi denarno ali drugo pomoč ter organizira kulturne, športne in druge prireditve. Posebej važna je skrb za uresničevanje kolektivne pogodbe, ki določa procen-tualno udeležbo delavca pri dohodku delavnice, sledi ji skrb za izobraževanje: v novomeški občini so zaposleni pri obrtnikih predvsem priučeni, polkvalificirani in kvalificirani delavci - inženirja ni na primer nobenega; marsikateremu delavcu pa bo prišla prav tudi brezplačna pravna pomoč $aj veste, kakšni so nekateri delodajalcu Malokdo ve, da so delodajalci, če se spet povrnem k izobraževanju, dolžni odvajati za izobraževanje 1,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Ena od prvih' nalog sindikata bo prav izobraževanje. Sindikat delavcev pri zasebnikih je razdeljen po strokah na 9 sindikalnih skupin. Najmočnejše so kovinska, frizerska, avtomobilska in mizarska (teh obrti je v novomeški občini največ). Dejstvo, da smo vključili v sindikat 54 delavcev, je sicer precejšen uspeh, vendar je to šele pol poti. V sindikat moramo včlaniti večino delavcev, ki so zdaj raztreseni po raznih delavnicah, frizerijah itd. in skorajda ne vedo, da je neka organizacija, ki skrbi za njihove pravice. To pa bo mogoče samo, če bo sindikat resnično dobro delal. “ MARJAN BAUER Minuli teden so študentom visokih šol SFRJ in-dijakom dolenjskih srednjih šol že šestič podelili „Krkine nagrade11. S temi nagradami žele delavci tega novomeškega gospodarskega velikana pri študentih in srednješolcih že v času njihovega temeljnega šolanja vzbuditi zanimanje in odgovoren odnos do znanstveno-raziskovalnega dela, ki je prvi pogoj za smotrni in dolgoročni razvoj naše družbe. Pretežno eksperimentalne Lanski razpis sveta sklada „Krki-nih nagrad" je pri jugoslovanskih študentih sprožil tradicionalno veliko zanimanje in odziv, predvsem na ljubljanski in zagrebški univerzi. Komisija je dobila v oceno več kot 50 raziskovalnih nalog študentov preddipliamskega in podiplomskega študija, nagradila je 45 raziskovalnih nalog, predvsem s področja kemije, medicine, biologije, tehnologije, ekonomije in prava. Pri izvajanju razvojnoraziskovalnih nalog, med njimi so bila tudi magistrska in diplomska dela, so kot mentorji sodelovali številni ugledni profesorji ljubljanske in zagrebške univerze. ,,Krka“ je nagradila tudi 10 raziskovalnih nalog dolenjskih dijakov. ZA SLOVENIJO: GRMSKE PIONIRKE! Na „Festivalu pionirjev-pisa-teljev Jugoslavije", ki bo od 27. do 30. maja v Hercegnovem, bodo Slovenijo zastopale članice literarnega krožka z novomeške osnovne šole „Grm“. Pod vodstvom mentorice Ivanke Mestnik bodo šle v Crno goro pionirke Mirijam Božič, Marjeta Derling, Metka Gal , Mirijam Grašič, Mojca Janžekovič, Lilijana Kapš, Mojca Nared, Nataša Papež, Alenka Suhadolnik in Andrejka Žveglič, ki so letos napisale vrsto odličnih spisov na teme: Ljubljana-mesto heroj, Pohorski bataljon, Baza 20, 14. divizija, Cvibelj, Vasi izumirajo in druge. POMOČ MLADIH ČLANOV RK TOLMINCEM Mladi člani RK z novomeške osnovne šole „Grm“ smo v tednu Rdečega križa zbirali star papir, prostovoljne denarne prispevke, ob zaključku tedna RK pa sprejeli v organizacijo prvošolce, ki so svečano obljubili, da bodo pomagali vsem, ki so v nesreči. Star papir smo pobirali tri dni, v avli interne bolnišnice v Novem mestu smo zbrali 808,60 dinarjev, uspešna pa je bila tudi akcija za zbiranje denarnih prispevkov po razredih. Najbolj so se odrezali člani RK iz 1. d razreda, ki so zbrali 514,40 dinarjev. Zbrana sredstva smo hoteli nameniti za kolonijo, ker pa je Tolminsko prizadel potres, smo se odločili, pomagati tamkajšnjim krajem, ki so v hudi stiski. IRENA KIRN študijske raziskovalne naloge so bile na primerni strokovni ravni, še pomembneje pa je, da so bile prežete z veliko mero mladostne zagnanosti in želje mladih do znanstvenega in raziskovalnega dela. Tudi srednješolcem so pri nalogah pomagali številni mentorji, predvsem strokovnjaki iz Novega mesta in tovarne „Krka“. „Krkine nagrade" so, to je treba vnovič poudariti, edini primer v Jugoslaviji, da daje neka, v zveznem merilu niti ne tako velika organizacija združenega dela za raziskovalno in znanstveno delo svoje nagrade. In to brez kakršnihkoli pogojev; ni namreč obvezno, da je dobitnik nagrade tudi Krkin štipendist in s tem njen bodoči delavec. Nekoč je neki industrijalec rekel, da je za reklamo toliko in toliko milijonov, pri čemer ve, da jih polovico vrže skoz okno. ,,Ne vem pa, katera od dveh polovic je tista, la gre v prah in pepel," je dejal pametni in v prihodnost zazrti mož. Očitno se na novomeškem območju edinole „Krka“ zaveda, da omenjeni zgled ne velja samo za področje reklame. M. B. ŠOLA SE BLEŠČI OD ČISTOČE - Ob tednu Rdečega križa so pioniiji osnovne šole „Katja Rupena“ v Novem mestu posvetili vso pozornost šoli in njeni okolici. Do zadnjega drobca prahu so očistili učilnice in hodnike, uredili in polepšali pa so tudi šolsko dvorišče in gredice. (Foto: Drago Sluga) Suhokrajinski drobiž V POČASTITEV 100-LETNICE ROJSTVA IVANA CANKARJA je Kulturno-umetniško društvo Žužemberk pripravilo zelo uspešno proslavo, ki je bila v soboto zvečer v žužemberški kinodvorani. V kulturnem programu, ki so ga izvajali člani recitacijske in dramske sekcije tega društva, je bilo predstavljeno Cankarjevo delo in življenje, nato pa je nastopil še mešani pevski zbor žužemberškega KUD, ki po kratkem premoru zopet deluje. NA ZADNJI SEJI SVETA žu-žemberške krajevne skupnosti so odobrili 5.000,00 din pomoči za po potresu prizadete kraje v zahodni Sloveniji. To je pomoč iz sredstev Ni „vaših” in „naših” cest S posojilom za ceste se bo Slovenija, in s tem tudi novomeška občina, resnično vključila v širše prometne tokove — Obet za razrešitev novomeškega prometnega vozla lastne dejavnosti krajevne skupnosti, sicer pa bosta skupščina in svet krajevne skupnosti pomagala pri zbiranju prispevkov pri krajanih. Na seji so proučili tudi gradivo za razpis javnega posojila za ceste. NOVO AVTOCISTERNO SO DOBILI za civilno zaščito pri krajevni skupnosti Žužemberk. Služila bo v dva namena: za oskrbo vode v primeru suše in za uspešnejšo intervencijo v primeru požara. ter drugih vasi in naselij na območju Ajdovca so navdušeni nad enodnevno solidarnostno akcijo, ki je bila 9. maja na trasi ceste Veliki Lipovec -Brezova reber, in zagotavljajo, da bodo v bodoče sodelovali v solidarnostnih delovnih akcijah tudi drugod. DELEGACIJA AFRIŠKIH IN AZIJSKIH ŽENA bo te dni obiskala društvo LT Žužemberk. Ob tej priložnosti si bo med drugim ogledala razstavo o dejavnosti Ljudske tehnike v Žužemberku in se seznanila z načini in metodami dela društva LT Žužemberk. Delegacija bo potem obiskala še Prevole, Bazo 20 in Dolenjske Toplice. M. S. Krkini nagrajenci 1976 „Krkine nagrade" so letos dobili: Marija'Starič, študentka kemije; Zvonko Bregar, študent kemije; Jaroslav Horvat, študent tretje stopnje kemije; Darko Gruengold, študent farmacije; Mihela Šuprina, študentka tretje stopnje kemije; Gordana Nalič, študentka biotehnologije; Marin Berovič, študent kemije; Alenka Vouk, študentka kemije; Stane Lončarič in Jože Leben, študenta farmacije; Asja Smolčič, študentka farmacije; SJavica Ipsa, študentka kemije; Željko Rornič, študent farmacije; Vinko Rukavina, študent biotehnologije; Nevenka Leskošek, študentka kemije; Boris Novak, študent kemije; Mirjana Dorič, študentka farmacije; Novka Bartula in Marija Košiček, študentki biotehnologije; Dubravka Ivanček, študentka biokemije; Katmerka Tabakovič, študentka tretje stopnje kemije, Dubravka Tišlarič, študentka biotehnologije; Želimira Vasilič, študentka kemije; Ciril Horvat in Janez Špringer, študenta farmacije; Željka Bukovec, študentka farmacije; Viljem Pavli, študent farmacije; Julijana Papež, študentka farmacije; Tanja Matko in Sonja Poljanec, študentki farmacije; Nada Baotič, študentka farmacije; Jasmina Lukač Skelin, študentka tretje stopnje veterine; Jožica Marin, študentka biologije; Slobodan Barbarič, študent tretje stopnje biokemije; Jasna Kunčič in Mira Lišnjič, študentki biotehnologije; Vladimir Smerkolj, študent tretje stopnje medicine; Gracija Erdelja, študentka biokemije; Breda Dežman, študentka biologije; Borut Banič, Jožica Sentočnik in Tomaž Urlep, študentje medicine; Vesna Plevnik, študentka medicine; Marjana Orel, študentka kemije; Vera Gamulin, študentka tretje stopnje biologije; Janko Žerjav, študent kemije; Ante Leva j, študent kemije; Breda Arlič, študentka temije; Marjana Babič, študentka kemije; Mihaela Janc, študentka ekonomije; Jožica Padovan, študentka ekonomije; Marjan Strajnar, študent ekonomije, Malči Podržaj, dijakinja; Miha Hadl, dijak; Darko Fink, dijak; Vika Knafeljc in Ladka Mlakar, dijakinji; Ladislava Slak, dijakinja; Doris Adamčič, dijakinja; Vlasta Jurečič, dijakinja; Majda Heferle, dijakinja; Melanija Šmalc, di- jakinja; kinja. Marica Ramovž, dija- „Če hočemo v novomeški občini obnoviti ali zgraditi „naš“ del magistralnih in regionalnih cest, ki naj bi jih zgradili z javnim posojilom, ki ga je razpisala republiška cestna skupnost, moramo v novomeški občini vpisati za skoraj 27 milijonov in pol dinaijev obveznic,“ je izjavil Maijan Simič, predsednik skupine za inštruk-tažo komisij za tehnično izvedbo posojila. venije, in to dokaj bistven, je tudi novomeška občina. M. B. . KRAJANI LIPOVCA IN IZ VELIKEGA BREZOVE REBRI Novomeška kronika Na ponedeljkovem sestanku predsednikov strokovnofinančnih komisij za vpisovanje in vplačevanje tega posojila v novomeški občini je Simič tudi poudaril, da morajo v novomeški občini zbrati najmanj 95 odstotkov načrtovane vsote, sicer bodo denar takoj vrnili tistim, ki so ga posodili Ce bo posojilo steklo, bo do leta 1980 asfaltiranih v novomeški občini 92 odstotkov pokrajinskih cest, poleg tega pa bo rešen tudi zapleteni novomeški prometni vozel; iz posojila bi namreč šel denar tudi za ureditev povezovalne ceste pri novem mostu čez Krko ter ŠMIHEL: ZA TOLMINCE PRECEJ VEC KOT ŠOTOR Akcija mladih članov Rdečega križa na osnovni šoli „Milka Sobar" in krajevne organizacije RK Šmihel, ki se je v začetku imenovala „šotor za Tolmin", je rrerasla svoje okvire. Od 8. do ~ ........................ 5. maja so namreč mladi člani RK pod vodstvom Irene Kikelj iz 8. a in štaba za pomoč Tolmincem, ki ga sestavljajo Filip Rihar, Sonja Robič, Jelka Sta-niša in Ana Koprivnik, zbrali kar 12.868 dinarjev. Denar so namenili najbolj prizadeti podružnični šoli na Tolminskem. Ko bo ugotovljeno, katera je ta šola, bodo Smihelčani svojim vrstnikom ponudili tudi drugo pomoč. Obleko, obutev, šolske potrebščine itd. za rekonsUukcijo križišča pri tem mostu v Ločni. Novomeški prispevek za ceste je izračunan na podatku, da je v tej občini zaposlenih 21.000 ljudi. Še enkrat je treba podčrtati, da gre za posojilo in ne darilo. Letna obrestna mera je 10-odstotna, obresti se izračunajo in plačajo za nazaj, obenem z glavnico. Posojilo bo odplačano v petih letnih anuitetah, prva pride v izplačilo 1. julija 1979. „Ločimo samo dobre in slabe ceste in ne „vaših“ in „naših“ cest, je poudaril Marjan Simič." ,,Ko se vozimo z avtomobili ali avtobusi po Sloveniji, se nikoli ne vprašamo, kje so tiste občinske meje, ki narekujejo asfalt ali makadam. Zanima nas samo, ali je cesta dobra ali slaba." Pri akciji gre torej za enotno rešitev slovenskih cestnih ujm, za večjo varnost na naših cestah, za bolj skladen razvoj prav vsakega kraja (krajevne ceste), za povezanost slovenske republike s svetom. Del Slo- USPEŠNO DELO RDEČEGA KRI2A Člani Rdečega križa na Boriče-vem so zbrali v okviru akcije občinskega odbora RK Novo mesto za polna dva fička starih oblek, perila in starega papirja. Posebej so se pri pripravi akcije izkazali Majda Mišjak in njena mati Milka, Jože Štraus iz Šmihela, Janez Gačnik in Stanko Klobučar iz Boričevega ter Zvone Vidmar iz Škrajanč. Največ obleke sta prispevali sestri Kristina in Ela Turk iz Skrjanč. NOVOMEŠČANE SPLOH NE presenečajo več plakati, ki pogosto kazijo arkadne stebre, drevesa ob cestah in celo hiše. Nekako navadili smo se na to „nujno zlo". Toda plakat, ki vabi k vpisu v „kung-fu“ (? ) karate šolo, je vseeno nekoliko presenetljiv. Tisti, ki visi na oknu restavracije „Pri vodnjaku", je ročno napisan v srbohrvaškem jeziku; oni v kavarni na Glavnem trgu bi bil v slovenščini, če ne bi bodle v oči besede „torkom, četrtkom, v športnoj dvorani"; docela slovenskega plakata pa nismo opazili! NA KOVINSKO OGRAJO ob cesti med gostinsko šolo in sindikalnim domom na Društvenem trgu med odmori posedajo dijaki lesne šole. Lahkih zadnjic očitno nimajo, saj so že dodobra upognili eno kovinsko prečko in načeli drugo. Kaže, da nameravajo posedati še naprej, saj so se s starejšimi občani, ki jih opozarjajo, da delajo družbeno škodo, pripravljeni celo -stepsti! Je vzgojenost le beseda? CENE NA NOVOMEŠKI tržnici kar nočejo ..shujšati". Tako je stal v ponedeljek kilogram solate še zmeraj 20 dinarjev, nove čebule od 20 do 25 din, paradižnika 40 din, paprike 38 din, kumar 20 din in novtga zelja 15 din. Za kilogram hrušk je bilo treba odšteti 20 din, jabolk od 11 do 17 din, pomaranč 12 din in jagod 60 dinarjev. PREJŠNJI TEDEN JE darovali kri 73 občanov, med njimi 12 delavcev iz Novoteksa, 12 iz Cestnega podjetja, 11 iz Krke, 10 iz Novoles? in 8 iz IM V. RODILE SO Darinka Mali iz Nad mlini 44 - Petra, Ana Zakrajšek iz Ragovske 10 - dečka, Cveta Pure-ber iz Partizanske 7 - dečka, Irena Strugar iz Šmihelske 3 - Marka in Marija Badovinac iz ulice K Roku 16 - Lili. UMRLA STA IN BILA pokopana na novomeških pokopališčih Ivan .pokopa liščih Iv Koklič, zdravnik iz Tavčarjeve 8 v Oubljani, v 72. letu, in Zofija Žužek, upokojenka iz Nad mlini 25, v 57. letu starosti. NOVOMEŠKO ZELENO ZLATO - Hmeljarstvo je zadnje čase v krizi in vse več je opuščenih hmeljišč. V Srebrničah pri Novem mestu so pred dnevi napenjali vrvice na hmeljišču. Hmeija in piva bo vendar še dovolj ... V vsako družino DOLENJSKI LIST Ena gospa je rekla, da bi lahko ob stoletnici rojstva Ivana Cankarja naredili v Novem mestu v pisateljev spomin tudi kaj konkretnega, na primer asfaltirali Cankarjevo ulico, da ne bi spominjala na „Klanec siromakov". REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO Moški pevsla zbor iz Ribnice, ki ga vodi Anton Petek, nastopa na Med odraslimi malo zanimanja Na razstavah likovnih del v Petkovi galeriji največ šolarjev in prosvetnih delavcev Letos še šest razstav — Predlog: razstave v podeželska središča Lani je Petkova galerija, ki ima razstavne prostore v ribniškem gradu, dosegla lep uspeh. Njene razstave si je ogledalo okoli 22.000 obiskovalcev. Letos bo razstav manj. Doslej so bile tri, in sicer slike Alde Boscaro, razstava del šolske mladine, zadnja pa je bila razstava del slikarja-ornamentika Ivana Rozborška, ki že tretjič razstavlja v Ribnici. Ta razstava je bila odprta do 9. maja. Ivan Razboršek nam je pokazal slovensko ornamentiko na lesu, platnu in papirju. V domu JLA Ribnica se je od IS. aprila do 15. maja zvrstilo več razstav. Kar hkrati sta bili razstavi najnovejših del slikarja Žikice Jovanoviča, ki je služil vojaški rok v Ribnici, in članov filatelističnega društva Kočevje. (Foto: Primc) Petkova galerija ima letos v načrtu še šest razstav. Od 17. do 27. maja bo razstava akvarelov, olj in plastik Nika Hafnerja iz Ljubljane, ki bo posvečena dnevu mladosti. Od 30. maja do 15. junija pa bo odprta razstava slik na temo ljudska umetnost. Slike bo posodila Narodna galerija iz Ljubljane. Od 22. julija do 1. avgusta bo razstava olj in risb slikarja Kovačiča. Slike bo posodila Narodna galerija. Razstava bo po- Predlog: ustanoviti filatelistično društvo Nedavna razstava članov filatelističnega društva Kočevje v domu JLA v Ribnici je vzbudila zanimanje za filatelijo — Včasih je v Hibnici že delovalo filatelistično društvo — Zdaj ribniški filatelisti uspešno delajo v drugih društvih Uprava doma JLA v Ribnici živahno dela. V domu delujejo dejavnosti raznih smeri in v več prostorih hkrati. Zato izdaja uprava za vsak mesec lepo tiskane programe. V programih za prireditve v Boštjan Fabjan je razstavil aprilu in maju je bila uvrščena tudi filatelistična razstava. Znamke so bile razstavljene v 10 vitrinah in na 120 razstavnih listih. Razstavljali so člani filatelističnega društva Kočevje. " OŽIVELA RIBNIŠKA GODBA Ribniška godba spet dela, vodi jo Milan Cvar. Po dosedanjih sklepih bi godbo financirali člani sindikata tako, da bi vsak prispeval zanjo dinar na mesec, vendar ponekod te svoje obveznosti niso jemali resno. Prav zdaj pa je sindikat začel akcijo, da bi za godbo od letos dalje plačevali po 3 din na mesec in hkrati poravnali tudi zaostale obveznosti. Pobuda sindikata je v glavnem povsod že sprejeta, ker godba v zadnjem obdobju dobro dela in je po daljšem premoru imela spet več nastopov. .Umetnost na jugoslovanskih znamkah“, Tone Mihelčič „Lik maršala Tita na znamkah", Andrej Arko „Verigarje - prve slovenske Znamke 1919“, pionirček Andrej Arko pa ,,Od kmečkih puntov do svobode 1945“. Zbirke so bile strokovno pripravljene in urejene. Pritegnile so veliko ljudi, posebno mladine. Precej obiskovalcev je izrazilo željo, da bi ustanovili tudi v Ribnici filatelistično društvo. Pobudo je dala ta razstava, ki je bila prva filatelistična razstava v Ribnici sploh, čeprav so tam že imeli društvo, pa je prenehalo delati leta 1949. Iz ribniškega društva je izšlo več še sedaj znanih in uspešnih filatelistov, ki so odšli v druge kraje, na nova službena mesta, kjer še sedaj prizadevno delujejo. V Ribnici bi se dalo organizirati močno filatelistično društvo, posebno še če bi vanj vključili tudi zbiralce značk in numizmatike, ki jih je precej, niso pa organizirani. Razstava je razgibala mladino in jo navdušila za zbiranje znamk, zato bi se Ukrotiti rdečega petelina Glavno je preprečiti požaie — Če že pride do njih, pa jih je treba učinkovito ukrotiti ali vsaj omejiti Ali že veš... ... da bo letos zaključilo v vsej občini obvezno osemletno šolanje 183 učencev, prihodnje leto pa najmanj, in sicer 167, medtem ko jih bo največ leta 1981, in sicer kar 226? ... da ima v ribniški občini končano visoko šolo 1,6 odstotka zaposlenih občanov (republika 3,8 odst.), višjo 2,3 (rep. 3,4), srednjo 10,5 (rep. 14), nižjo 7,9 (rep. 7,1) odstotka? ... da imamo visoko kvalificiranih med vsemi zaposlenimi delavci 2,5 odstotka (rep. 4,1), kvalificiranih 21,9 (rep. 27,6), polkvalifi-ciranih 25,7 (rep. 18,9) in. ' "nekvalificiranih 27,6 (rep. 21,1) odstotka? ... da v občini primanjkuje okoli 140 delavcev s srednjo šolo in okoli 790 delavcev s poklicno šolo? ... da je imela Kmetijska zadruga Ribnica konec preteklega leta 645 članov? ... da se dohodek KZ v odnosu do celotnega prometa KZ stalno zmanjkuje in je znašal leta 1973 še 6,11 odstotka, predlanskim 5,75 odst., lani pa le še 4,27 odstotka? ... da je imela KZ lani 8 par izgube pri odkupljenem litru mleka, kar da skupaj okoli 288.000 din izgube? Napredku gasilstva in gasilske tehnike posvečajo v ribniški občini vedno večjo pozornost. Občinska gasilska zveza si prizadeva, da do požarov ne bi prišlo; če pa bi že prišlo, potem vzgaja gasilce, kako bi jih najhitreje pogasili ali vsaj omejili. Posebna pozornost je posvečena nakupu gasilske opreme, organizaciji gasilskih tekmovanj, usposabljanju gasilcev po društvih ter preventivnim ukrepom v delovnih organizacijah in po območjih, pa tudi gradnji gasilskih domov. S tem poročilom na občnem zboru občinske gasilske zveze (OGZ) so se prisotni strinjali. Delo OGZ v zadnjih štirih letih je bilo ocenjeno kot uspešno. Načrti in sklepi so izpolnjeni ali pa jih prav zdaj izpolnjujejo. Tako so na primer priprave za gradnjo novega gasilskega doma v Ribnici v zaključni fazi. Tudi naloge gasilskih društev so v glavnem izpolnjene. Gasilci so sprejeli delovni načrt za prihodnje obdobje. Predvsem bodo ustanovili občinsko požarno skupnost. Tudi financiranje gasilstva bo treba bolje urediti Poudarjeno je bilo, da bi morale več prispevati predvsem gozdne delovne organizacije, saj so požari tudi gozdovom zelo nevarni. Na republiškem tekmovanju gasilcev v Mariboru bodo ribniško občino zastopali gasilci in gasilke GD Retje. Na paradi v Novi Gorici pa bo sodelovalo 50 gasilcev iz vse ribniške občine. Delegati gasilskega kongresa v Novi Gorici so Anton Šobar, Tone Adamič, Anton Lavrič in Edo Tanko. Na občnem zboru so bili prisotni gostje iz Kočevja, Gro- supljega, Ljubljane, gasilskih društev v občini, tozdov in drugi. Ob tej priložnosti so pripravili kulturni program, v katerem sta sodelovala ribniška godba na pihala, ki je spet okrepila delo, in nonet osnovne šole Ribnica. M. GLAVONJlC dala zamisel o ustanovitvi društva hitro uresničiti. Prepričani smo, da bi pri tem pomagala tudi uprava doma JLA, ker je med starešinami tamkajšnje garnizije zanimanje za to zvrst društvenega udejstvovanja. Tudi to bi bila koristna vez mladine in pripadnikov JLA v Ribnici. A. A. DANES ZAČETEK RAZPRAVE Z današnjim dnem, 20. majem, naj bi se v ribniški občini začele razprave o osnutku zakona o združenem delu, ki bodo trajale predvidoma do sredine julija. V vseh osnovnih organizacijah sindikata so že ustanovili odbore za vodenje javne razprave. Še predtem pa so organizirali predavanje za vse družbenopolitične delavce, ki so dolžni skrbeti za izvedbo razprave. Udeležilo se jih je okoli 140. Predaval je Janez Šinkovec, predsednik odbora za samoupravljanje pri republiškem odboru Zveze sindikatov. Posebno podrobno je osvetlil dohodkovne odnose, delovna razmerja in samoupravljanje. Še vedno vse po starem Novo predsedstvo mladinske organizacije občine Ribnica je bilo izvoljeno julija lani. Te dni je bil sklican sestanek predsedstva, na katerem naj bi pregledali delo v minulem obdobju. Vabilo za sestanek je dobilo 18 mladincev in mladink, in sicer razen članov predsedstva še predstavniki osnovnih organizacij ZSM v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih. Na sestanek jih je prišlo 6, ostalih 12 pa se ni niti opravičilo. Čeprav nesklepčni, so le morali rešiti nekatere zadeve, kot tisto o sprejemu zvezne štafete in še nekatere. Na tej, šesti seji predsedstva so razpravljali še o nekaterih enakih zadevah, kot na dosedanjih. Novo predsedstvo je pred meseci sprejelo sklepe o seminarjih za usposabljanje mladinskega kadra. Določeni so bili celo roki. Seminarjev ni bilo in dela mladine tudi ni bilo kaj prida čutiti. Mladinske organizacije po občini z redkimi izjemami organizirajo le plese. To je najlažje delo in zato tudi slabo spričevalo za organizacije. V nekaterih organizacijah delajo več, vendar ne pošiljajo predsedstvu poročil. Zato nihče ne zve ničesar o delu organizacij. Trenutno je še vedno nerešen problem, kako pritegniti mladino v svojo orga-nizacijp. Doslej so večkrat zamenjali predsedstvo in predsednike organizacij, vendar napredka ni bilo. Na sestanke v delovnih kolektivih prihaja premalo mladih. Nekateri predlagajo, da bi za privlačnost morali organizirati plese, izlete in srečanja mladih. Tudi tu ostaja v glavnem pri predlogih. Vendar ne bi smeli prepuščati rešitev iz krize le mladim. Mladini je potrebna pomoč vseh družbeno-poli-tičnih organizacij. Skupno je treba najti rešitev za uspešnejše bodoče delo. Menim, da je minil čas utvar o naših, mladinskih sposobnostih. Kritično moramo pregledati dosedanje delo, sedanji položaj naše organizacije in nato z združenimi močmi poiskati rešitev. MILAN GLAVONJlC svečena dnevu vstaje. Slikar Tine Gorjup iz Ljubljane bo razstavljal od 29. avgusta do 12. septembra. Od 17. septembra do 3. oktobra bo razstava ..Vrhunska slovenska umetnost od baroka do impresionizma". Slike bo spet posodila Narodna galerija. Društvo likovnikov združenega podjetja „Iskra“ iz Ljubljane pa Bo razstavljalo dela svojih članov od 8. do 19. oktobra. To bo hkrati zadnja letošnja razstava v Petkovi galeriji. Razstav bo torej kar precej. Žal pa so vedno slabše obiskane, čeprav so o razstavah vedno obveščeni člani delovnih organizacij. Prav delovni ljudje, ki prispevajo denar za kulturo, bi morali te prireditve bolj izkoristiti. Na otvoritvi razstave del Ivana Razborška je bilo le malo občanov, v glavnem šolarji. Organizatorji se že sprašujejo, če naj jih sploh še organizirajo. Prebivalci Ribnice namreč zanje nimajo časa ali pa se za likovno umetnost sploh ne zanimajo. Lani so se odgovorni iz muzeja in drugih kulturnih ustanov pritoževali, zakaj v gradu, se pravi v kulturnem središču Ribnice, posluje gostilna. Letos pa bodo verjetno tožili, ker gostilne ni. Najpogostejši obiskovalci muzeja so bili namreč prav gostje gostilne, ki so se tu ustavili, da bi kaj popili, nato pa so si ogledali še muzej. Nekateri predlagajo, naj bi v bodoče organizirali likovne razstave po okoliških središčih, v Dolenji vasi, Loškem potoku, Sodražici, Gregorju in Poljanah. Verjetno bi bil tukaj obisk res večji. Pri vsej tej nezainteresiranosti starejših za likovne razstave pa je razveseljivo, da je med obiskovalci precej šolske mladine. Za starejše je likovna vzgoja morda res malo kasna, zato pa mlajši pod strokovnim vod- POMEMBEN OSEBNI ZGLED Na nedavni skupni seji občinskih vodstev ZK in SZDL Kočevje so razpravljali o organiziranosti SZDL v občini in nalogah Zveze komunistov v SZDL Pri tem so med drugim ugotovili, da najuspešneje, deluje SZDL v krajevni skupnosti Vas-Fara, ki združuje in povezuje delo vseh ostalih organizacij in društev na svojem območju. Zaradi velike razsežnosti in redke naseljenosti so na kočevskem podeželju težave pri delovanju vseh organov iri organizacij, tudi SZDL Mestna organizacija SZDL pa bi morala imeti za svoje delo prostore. O delu komunistov v SZDL so menili, da je najuspešnejše takrat, kadar komunisti z osebnim zgledom popeljejo člane SZDL v razne akcije, ne pa takrat, kadar le opozarjajo, oziroma kažejo, kaj je treba narediti stvom Vere Lavriv spoznavajo to umetnost in jo znajo vedno bolj ceniti. Učiteljski kolektiv, šolski pevski zbor in nonet so tudi glavni organizatorji in udeleženci otvoritev razstav. M. GLAVONJlC IZOBRAŽEVANJE SE NADALJUJE Že lani smo poročali, da so v ribniški občini organizirali seminarje za člane vodstev osnovnih organizacij sindikata. Uspešno so izvedli tako imenovani A program, letos pa nadaljujejo z B programom Prvi seminar je letos že bil, in sicer v Loškem potoku, v kratkem pa bosta še seminarja v Sodražici in Ribnici. Sindikat organizira seminarje v sodelovanju s klubom samo-upravljalcev. samoupravljala? Življenjsko oziroma delovno prakso je treba vnesti v zakon o združenem delu, poudarjajo na vseh uvodnih sestankih, ki pripravljajo razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Ob tej priložnosti naj opozorim le na en primer, ki je v Ribnici pred leti zbudil precej razprav, tudi hude krvi, izrečenih je bilo nekaj predlogov in protipredlogov, do pravega zaključka pa se nismo prikopali. Gre za izgubo in sanacijo Stangrada, ob tem pa tudi za vse podobne primere, kjer se ugotavlja izguba ali kjer pride celo do stečaja oziroma ukinitve podjetja. Prav v uradnih in neuradnih razpravah okoli Stangrada je bilo izrečenih veliko raznih predlogov in mnenj, ki bi jih gotovo morali zdaj obnoviti. Gre predvsem za to, koliko in kako so za izgubo ali propad delovne organizacije odgovorni vodilni uslužbenci, člani samoupravnih organov in člani kolektiva, ki so tudi samoupravljalci. So v primeru propada posamezniki odgovorni kazensko, odškodninsko ali celo samoupravno? To pomeni, če mora biti nekdo za propad kazensko kaznovan, če morajo nekateri (ali ves kolektiv) delno ali v celoti odslužiti, kar so zapravili, in če morda članov samoupravnih organov (ali vseh samouprav-Ijalcev, se pravi vseh članov kolektiva) zaradi slabega samoupravljanja ne bi kazalo obsoditi za določeno dobo na izgubo samoupravnih pravic. J. PRIMC prireditvah v občini in zunaj nje. prejel priznanje krajevne skupnosti Za svoje uspešno delo je letos Ribnica. (Foto: Primc) LICITACIJA! ISKRA-AVTOMATIKA TOZD NAPAJALNE NAPRAVE 68000 NOVO MESTO / BRŠLIN 63, n.sol.o razpisuje javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev, ki bo dne 21. 5. 1976 v prostorih TOZD Napajalne naprave Novo mesto, Bršlin 63: 1 — CITROEN — furgon — ponovno na licitaciji. Izklicna cena 3.000 Ndin 2 — VILIČAR — nevozen, izklicna cena 2.000 Ndin. Ogled možen eno uro pred pričetkom licitacije. ŠTIPENDIJE! OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SEVNICA izvršni odbor razpisuje v šolskem Ifitu 1976/77 2 5 ŠTIPENDIJ Za šolanje na vzgojiteljski šoli, srednji medicinski — pediatrične smeri, pedagoški gimnaziji in študij na PA m FF naslednjih smeri: angleški jezik, nemški jezik, matematika, fizika, tehnični pouk, biologija, kemija, zemljepis, zgodovina, telesna vzgoja, glasbeni pouk, likovna vzgoja, ortope-dagogika, razredni pouk, pedagogika ter študij na višji šoli za socialne delavce. Štipendije bodo podeljene po kriterijih družbenega dogovora o štipendiranju. Štipendije za učence srednjih šol se podelijo s 1. septembrom 1976, za študente pa s 1. oktobrom 1976 in so zagotovljene do konca študija v rednem roku (vključno absolventski staž). Štipendije se nakazujejo vsak mesec vnaprej na naslov šole. Prosilec predloži pravilno izpolnjen obrazec „Prošnja za štipendije" (DZS 1,65), kolkovan z 2 din, ter priloge: potrdilo o šolanju oziroma vpisu — overjen prepis zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih - potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov - lastnoročno izjavo, da ne prejema drugje štipendije — mnenje šole (za srednješolce). Prednost pri podelitvi štipendije imajo prosilci, ki imajo stalno bivališče na območju sevniške občine, pri enakih pogojih pa prosilci iz delavskih in kmečkih družin. Prosilci naj vložijo prošnje najkasneje do 30. junija 1976 na naslov: Občinska izobraževalna skupnost Sevnica, izvršni odbor, Heroja Maroka 17. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni do 20. julija 1976. Prepozno vloženih in nepopolnih prošenj komisija ne bo obravnavala. 10 skupščine OIS Sevnica !s ■ belilo za strojno in ročno pranje perborat special PROSTO DELOVNO MESTO! „METALNA" Podjetje za investicijsko opremo in inženiring, n.sol.o. TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME SENOVO, n. sol. o. Razpisna komisija za izvedbo razpisa individualnega poslovodnega organa razpisuje po 45. členu statuta prosto delovno mesto DIREKTOR ZA TOZD Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko izobrazbo strojne ali ekonomske smeri, — da ima 7 let delovnih izkušenj, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih, — da aktivno obvlada enega svetovnih jezikov, — da ima pravilen odnos do samoupravnega socializma, — da ima pravilen odnos do dela in sodelavcev, spoštuje zakonitosti in odgovorno gospodari z družbenimi sredstvi, — da z učinkovitim razvojnim konceptom TOZD prispeva k nadaljnji rasti celotne delovne organizacije. Za imenovanega kandidata je na voljo trisobno stanovanje. Pismene prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev in delovnih področij z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev po razpisu je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov: „METALNA" — TOZD tovarna gradbene opreme, Senovo, z oznako: „Za razpisno komisijo". razmerja objavlja prosto Komisija za medsebojna delovno mesto TEHNIČNI VODJA Kandidat mora: izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — imeti visokošolsko izobrazbo strojne smeri, — 7 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih, — obvladati en tuj jezik. Delo se združuje za nedoločen čas. Pismene prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev in delovnih področij z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov: „METALNA" — TOZD tovarna gradbene opreme, Senovo — kadrovska služba TOZD. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri kandidata'obveščeni najkasneje v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. Fridrih iz Bregane - deklico, Burdi-ca Emič iz Otruševca - Davorina, Silva Zavišek iz Bukovja - dečka, Ivanka Kus iz Pristave - Andreja, Marija Tomše iz Ponikev - Suzano, Spinčič Burdica iz Zagreba -dečka, Marija Ogrin iz Lomnega -dečka, Katica Herceg iz Zaprešiča -Banijela, Anica Balon iz Brežic -Vesno, Jožica Mirt 'iz Senovega -Romana, Marija Radej iz Žigarskega vrha - Melito, Bragica Žitkovič iz Klad ja - Braženko, Marjana Baron iz Hrastine - Roberta, Hilda Kahrič iz Zdenc - Bijano, Jelka Frankovič iz Gabrovice - deklico, Bogomila Volča nšek iz Libne - Svetlano. -ČESTITAMO! Od 30. aprila do 8. maja so v brežiški porodnišnici rodile: Jožica Hictaler iz Senovega - deklico, Štefka Bašič iz Bizeljskega - Petra, Anica Šelja iz Obrežja - deklico, Tanja Majnarič iz Galgovega -deklico, Nevenka Mataušič izSamo-bora - Ksenijo, Jožefa Smole iz Senovega - Pavla, Cvetka Klenovšek iz Bobrave - Miroslava, Bragica Hostnik iz Sevnice - Tatjano, Nevenka PROIZVODNO GRADBENO PODJETJE belinka tovarna kemičnih ./.-Jelkov GRADNJA ŽALEC Združite prijetno s koristnim! Olepšajte si svoje stanovanje s SCHIEDEL ODPRTIMI KAMINI in si tako ustvarite topel in prijeten videz vaših prostorov. SCHIEDEL odprti kamin v dveh izvedbah je akumulacijsko toplotno telo, saj nakopičeno toploto postopoma oddaja v prostor. Nudimo vam doma izpopolnjeno izvedbo doslej uvoženih izdelkov. Posebno izdelan temelj izboljšuje dovod zraka in s tem izgorevanje. Pripadajoči kovinski deli so iz kvalitetnih materialov in estetsko oblikovani. Kljub vsfem izboljšavam je cena enaka in že več let nespremenjena. Na vašo željo dobavljamo tudi ročno kovane dodatke kot poseben okras vašemu domu. PROIZVAJAMO, PRODAJAMO, MONTIRAMO Proizvodno gradbeno podjetje G RAD4MJA Žalec, Aškerčeva 4, telefon št. (063) 710-740, 710-783, 710-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov, Latko-va >/aspri Preboldu, tel. št (063) 722 027. Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov. TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA, TOZD TOBAK, o.sub.o. Ljubljana, Tobačna ul. 5, objavlja po sklepu odbora za MRD prosti .delovni mesti v poslovni enoti KRŠKO 1. SKLADIŠČNIKA-ŠOFERJA KOMBIJA Pogoj: VKV delavec trgovske stroke ali druga ustrezna šola trgovske stroke, izpit za šoferja B kategorije ter ustrezne delovne izkušnje, 2. PRODAJALCA Pogoj: KV delavec trgovske stroke Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo 2 meseca. Pismene ponudbe o izpolnjevanju strokovne izobrazbe naj kandidati pošljejo na upravo poslovne enote Krško, Cesta krških žrtev 20, v 10 dneh po objavi. ZAHVAL A Z bolečino v srcu javljamo, da nam je kruta smrt iztrgala iz naročja komaj začeto življenje težko pričakovanega sinčka in vnučka MITJE ClNKOLETA iz Kronovega Iskreno se zahvaljujemo vsem zdravnikom in strežnemu osebju otroškega oddelka splošne bolnice Novo mesto in pediatričnemu oddelku kirurških strok v Ljubljani, ki se je bonlo za njegovo življenje. Zahvala velja družini Obranovič, kolektivu Petrola za podarjene vence, trg. podjetju Bolenjka za izrečeno sožalje, župniku za opravljeni obred ter vsem ostalim sorodnikom in znancem za izkazano pomoč. Hvala vsem, ki še prinašate spomladansko cvetje na njegov tihi domek in mu prižigate svečke. Žalujoči: mamica in očka, obe mami in očeta ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica JOŽETA BRAČUNA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, govornikoma tov. Moškonu in ZZB Senovo za poslovilne besede, gasilskemu društvu Veliki Kamen,_ upokojencem, godbi in pevcem s Senovega. Lepa hvala za izrečeno sožalje in cvetje kolektivu Metke Kozje in Lisce Senovo. Ganljiva pozornost, ki smo je bili deležni, nas tolaži, da ga boste ohranili v trajnem spominu. Žalujoči: žena Pepca, hčerke Anica in Silvica z družinama ter Cvetka ZAHVALA Ob tragični izgubi naše drage žene, mame, sestre in hčerke ANGELE GOLOBIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom ter vaščanom za izrečeno sožalje in vsem, ki so pokojnico v velikem številu spremili na zadnji poti. Iskrena zahvala za cvetje in vence, župniku pa za opravljeni obred. Še, posebno se zahvaljujemo za podarjeni venec tovarni Belt Črnomelj. Žalujoči: mož Leopold, hči Marija, sin Miro, starši in sestra Fanika z družino ter drugo sorodstvo fU Komisija za razpis prostih delovnih mest v upravi ObS Metlika r a z p s u j e prosto delovno mesto REFERENTA ZA PRORAČUN IN SKLADE v upravi občinske skupščine Metlika. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja strokovna izobrazba ekonomsko-komerci-alne smeri in tri leta delovnih izkušenj ali — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj. Prošnje, kolkdvane z 2,00 din, naj kandidati vlože v roku 30 dni od objave pri komisiji za razpis delovnih mest v upravi ObS Metlika. celuloze BREŽIŠKE VESTI Za kakšne poklice šolanje v regiji? Sredi razprave že o novih predlogih V Posavju, kjer teče javna razprava o usmerjenem izobraževanju, ugotavljajo, da je v regiji odprto vprašanje usposabljanja ozkega profila poklicev za kmetijstvo, lesno industrijo in gostinstvo. To nameravajo urejevati z dogovarjanjem z delovnimi organizacijami ter organizatorji vzgoje in izobraževanja. / Glede na sedanji šolski sistem štiriletnega izobraževanja pride za Brežice v poštev šolanje administrativnih tehnikov, ekonomskih in komercialnih tehnikov, vzgojiteljev za predšolske otroke od 3. do 6. leta ter usposabljanje mladine, ki se bo v okviru nara-voslovno-matematične, jezikovne in družbenoekonomske usmeritve odločila za nadaljnji študij. V Krškem bi usposabljali elektrotehnike za jaki in za šibki tok, strojne tehnike in kmetijske tehnike, v Sevnici pa konfekcijske tehnike. Med poklici širokega profila prihaja za Brežice v poštev šolanja prodajalcev in administratorjev, v Krškem usposabljanje kovinarjev, elektrikarjev, papirni-čarjev in voznikov motornih vozil, v Sevnici pa bi izobraževali konfekcionarje. V razpravi se bodo do junija gotovo izoblikovali še številni novi predlogi glede na potrebe in možnosti regije. Klub - bilka upanja Lani so v krški občini evidentirali 295 alkoholikov, od tega 93 žensk. Ti ljudje povzročajo številne težave sebi, družini in družbi Zato je tri četrtine vseh problemov, s katerimi se srečuje služba socialnega varstva, tako ali drugače povezanih z alkoholizmom. V občini deluje tudi koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu. Ta ima svoj akcijski program in si prizadeva, da bi z zdravljenjem zmanjšali zlo, ki ga prinaša alkohol. Žal so zmogljivosti bolnišnic v Škofljici in v Vojniku premajhne, da bi lahko sprejemali nove kandidate, potem se pa marsikdo premisli. V Krškem se razen tega zavzemajo za dispanzersko zdravljenje alkoholikov. Imajo tudi klub alkoholikov, ki šteje 30 članov, od tega štirinajst takih, ki so se zdravili V klubu sodelujejo zdravnik, socialna delavka in medicinska sestra, vanj pa so seveda včlanjeni tudi najbližji svojci nekdanjih alkoholikov. Zagotovitev organiziranega varstva predšolskih otrok povzroča družinam vedno več skrbi, zato si občani na vse načine prizadevajo, da bi čimprej uresničili načrte iz srednjeročnega programa. V predšolskih zavodih je bilo v minulem šolskem letu 361 otrok, a letos je število naraslo na 410. Povečanje je malenkostno, zato nas tem neprijetneje preseneča podatek, da so morali lani zaradi pomanjkanja prostorov odkloniti 198 otrok, za katere so starši prosili varstvo. Približno 160 otrok, starih nad šest let, pripravljajo na, REFERENDUM USPEL, OBČANI ZADOVOLJNI Nedeljskega glasovanja za triletno plačevanje samoprispevka v krški občini se je udeležilo 3826 občanov (93 odstotkov) od 4123 vpisanih volilcev. Za gradnjo otroškega vrtca in delavskega doma s samoprispevkom se je izreklo 77 odstotkov oziroma 2946 volilcev. Večina je glasovala že v dopoldanskih urah. v____________________^ OBKROŽILI SMO ,,ZA" vstop v šolo v rednih oddelkih skozi vse leto, 212 pa jih obiskuje malo šolo v skrajšani obliki. V minulem srednjeročnem obdobju so v občini zgradili tri otroške vrtce, v katerih je prostora za 180 otrok. Že zdaj so vsi prenatrpani, zato že gradijo nov vrtec v Krškem, do leta 1980 pa nameravajo poskrbeti za gradnjo vrtcev še na Raki, v Podbočju, Leskovcu, Dolenji vasi, na Zdolah, Senovem in v Brestanici. Povsod računajo na sodelovanje staršev, temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih. Vzporedno s širjenjem varstve-novzgojnih ustanov načrtuje skupnost otroškega varstva tudi štipendiranje, da ne bo potem nenadoma nastopila prehuda kadrovska suša. Precej skrbi posvečajo v občini tudi prehrani otrok. Kosila pripravljajo v vseh vzgojnovaist-venih ustanovah in v osnovnih šolah v Brestanici, Krškem in na Senovem. V Leskovcu bodo z jesenjo dobili novo kuhinjo in omogočili prehrano tudi vsem šolarjem, ki bodo to želeli. Ob uvajanju celodnevnega pouka povsod računajo na večje zmogljivosti šolskih kuhinj, saj je pre- hrana tudi eden izmed odločujočih pogojev za prehod na sodobnejši način šolanja. J. T. MITING NA PLANINI Lahko rečemo, da ima obujanje tradicij narodnoosvobodilnega boja to leto v izvenšolski in šolski dejavnosti pionirjev laške občine pomembno mesto. Po srečanju slovenskih pionirjev v Brestanici so pred dnevi v organizaciji občinske Zveze prijateljev mladine pionirji v „Kozjan-skem odredu ‘ hodili Po poteh osvoboditve. 11. maja so se pohodniki zbrali na Planini v Gorjancih na velikem mitingu, ki so se ga udeležili pionirji delegati iz vseh osnovnih šol v občini, nekdanji borci in aktivisti s tega območja, med katerimi sta bila tudi Jože Penca-Dečko in Venci Perko. O vlogi gorjanskega področja v NOB je zbranim spregovoril tovariš Franc Dragan, za njim pa je mladim dogodke iz NOB oživljala narodna herojka Albinca Hočevarjeva. Brigada pohodnikov, ki so jo sestavljali pionirji iz Krškega, Rake in Leskovca, je zatem krenila v Kostanjevico in izročila briga dne oznake tamkajšnjim vrstnikom, ki so jih pri Šentjerneju izročili mladim pohodnikom iz novomeške občine. Ž.Š. Na vseh koncih zmanjkuje Skromne zahteve morajo biti še skromnejše — Občinski proračun je za letos temeljito pristrižen in ne more kriti v celoti niti zakonskih obveznosti ' '_______■■■■" 198 otrok Do leta 1980 novi prostori za otroško varstvo na Raki, v Podbočju, Leskovcu, Dolenji vasi, na Zdolah. Senovem in Brestanici Vsako leto-je težko stakniti konec s koncem, letos pa so bili sestavljala občinskega proračuna še posebno v zadregi. Kljub skromnim željam so morali povsod nekaj odškrniti in zbori občinske skupščine so izglasovali proračun šele po suklajevalnem postopku. Za vse potrebe je v okviru dovoljene porabe na voljo le 23 milijonov dinarjev, čeravno so prenesli na interesne skupnosti izdatke za socialno skrbstvo, zdravstveno zavarovanje nezavarovanih občanov in odplačevanje nekaterih posojil. z,aradi gospodarske nerazvitosti proračun ne more v celoti zagotoviti z zakonom določenega financiranja državnih organov, nalog splošnega ljudskega odpora, priznavalnin borcem, pa tudi ne delovanja medobčinske inšpekcijske službe. Prizadete so nadalje krajevne skupnosti, saj bodo dobile komaj 738 tisočakov. Izvršni svet je predlagal, da bi prihodnje leto zagotovili denar za priznavalnine borcem NOV v republiškem proračunu, potem ne bodo več odvisni od gospodarske moči občin. Izhod iz zadrege vidijo v povečanju dopolnilnih sredstev, zato se bodo Brežičani ponovno obrnili na republiko. To velja predvsem za financiranje programa SLO, povečan obseg porabe pa bodo zahtevali tudi za kritje stroškov medobčinske inšpekcije. V upravi, ki je sicer največji porabnik proračunskih sredstev, se močno povečujejo materialni izdatki. Tako so na primer sejno gradivo prej razmnoževali v 150 izvodih, zdaj ga razpošiljajo delegatom vsakokrat po 800 izvodov. To je pre- cejšen dodatni strošek, katerega nikjer ne priznavajo in ki narekuje postopoma dodatno nabavo pripomočkov za razmnoževanje. Brežiška občina in vsi tisti, ki so odvisni od njenega proračuna, so tako prikrajšani za marsikaj, kar je v gospodarsko močnejših občinah8samo po sebi umevno. J. T. Razstava cvetja in zelenja v Brežicah se bliža. V gradu hitijo urejati dvorišče, po mestu asfaltirajo pločnike, zasajajo zelenice in organizirajo očiščevalne akcije. Pri pobiranju smeti so minuli teden sodelovali tudi gimnazijci. (Foto: Jožica Teppey) Novo v LIKOVNIKI V DOMU JLA -Društvo likovnikov amaterjev prireja razstavo v počastitev dneva letalstva. Odprli so jo sinoči, trajala pa bo do konca meseca. Svoja dela prikazujejo: Vlado Cedilnik, Blaž in Mitja De Gleria, Bojan Horvatič, Janez Kebe, Anton Miklavžin, Leo-nard Polšak, Anton Savnik in Jože Tavčar. . S KMETIJSKIMI ZEMLJI SCl BOLJ GOSPODARNO - Kmetijska zemljiška skupnost v Brežicah bo letos izdelala načrt za rajonizacijo zemljišč v občini. Skupaj z občinsko skupščino bo proučila ukrepe za zajezitev pretiranega prehajanja zemljišč v last nekmetov v rajonizi-ranih območjih. Skupnost bo skrbela tudi za to, da bodo obdelana vsa zemljišča v občini SPOMENIK TUDI NA BIZELJSKEM — V počastitev dneva vstaje bodo na Bizeljskem priredili večjo proslavo, namenjeno občanom vseh Brežicah posavskih občin. Združili jo bodo z odkritjem spomenika padlim borcem NOV. Proslava bo 24. julija in na njej se bodo spomnili tudi izgnancev. K sodelovanju so povabili sosede z one sUani Sotle, predvsem nekdanje borce, s katerimi so se v času narodnoosvobodilnega boja skupaj borili proti okupatorju. SPET ZADREGA ZA MESO - V mesnicah te dni ni bila kaj prida izbira. Zlasti svinine in teletine je hitro zmanjkalo, zato so imele gospodinje ob sobotah na voljo le še goveje meso. Pozna se, da se je povečal izvoz, pa najbrž tudi poraba v turističnih območjih. PO PLIN POSLEJ NA CATEZ -Brežiška Agraria je preselila prodajo plina iz mesta na Čatež v poslopje ob breskovih nasadih. Za kupce je to sicer oddaljeno, vendar iz varnostnih razlogov edino primerno, saj središče mesta gotovo ni kraj za skladišče vnetljivih snovi. JAVNO O ZAKONU IN O POSOJILU Medobčinska sveta Zveze sindikatov in SZDL Posavje sta z dogovori spodbudila organizacijo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Najprej je na vrsti usposabljanje predavateljev, za katere prirejajo skupne seminarje. Oba sveta podpirata akcijo za vpis cestnega posojila, za katero so v Posavju precej zainteresirani, saj bo to območje do leta 1980 dobilo nazaj 130 milijonov dinarjev, s posojilom pa bo zbrano nekaj nad 20 milijonov din. Ticn^ DELOVNIH UR Prebivalci Zgornjega Obreža so doslej opravili 600 delovnih ur pri urejanju ceste skozi vas. Lotili so se vseh težaških del od izkopov do betonitanja in polaganja cevi za kanalizacijo. Sklenili so delati še 400 ur, če jim bo občinska skupščina dodelila zaprošeno pomoč in jim tako omogočila asfaltiranje ceste. Vsaka hiša je pripravljena prispevati po štiri tisočake. Večino denaija so že zbrali. Krajevna skupnost Artiče daje pobudi vso podporo in je upoštevala modernizacijo ceste skozi Zgornji Obrež tudi v svojem programu. '■'V. bčinski štab določil vpisna mesta za vpis in vplačilo posojila za ceste v vseh večjih tozdih in delovnih enotah, za kmete in obrtnike pa na krajevnih uradih. V brežiški občini bodo do 1. 1980 modernizirali okoli 25 km regionalnih cest. Maks Pogačar: ,,Imeli bomo vrtec in delavski dom, tako so v nedeljo odločili občani krške krajevne skupnosti.** bodo uresničile." Dušan Vladič: „Verjel sem v uspeh." Pogled z novega nadvoza na stare in nove in papirja v Krškem. Velika investicija v nove zmogljivosti za proizvodnjo celuloze gre h koncu. (Foto: Jožica Teppey) Krške POZDRAVI TITU! - Pred tednom dni je za dobre četrt ure postala pred poslopjem krškega šolskega centra na svoji poti proti Beogradu zvezna štafeta mladosti S kratkega sprejema so mladinci in občani poslali tovarišu Titu tudi svoje najboljše želje za njegov skorajšnji rojstni dan. ZNANJE MLADIH - Občinski odbor Rdečega križa je v tednu te humanitarne organizacije pripravil v Koprivnici tekmovanje mladih članov z osnovnih šol, da bi preizkusili svoje znanje o prvi pomoči Med sedmimi ekipami so najboljše znanje Pokazali učenci z osnovne šole v odbočju. POMEMBEN OBISK - Eni izmed zadnjih vaj krškega mešanega pevskega zbora „Viktor Parma" sta prisostvovala tudi glasbena strokovnjaka Marijan Gabrijelčič in Anton Nanut iz Ljubljane. Z zborom sta vadila nekaj pesmi, dala pa sta mu tudi nekaj dobrodošlih nasvetov in pohvalno ocenila njegovo raven. Obisk in pohvala bosta krškim pevcem spodbuda za še prizadevnejšo vadbo. novice ZNOVA KRČANI - Na nedavnem področnem tekmovanju učencev srednjih šol „Kaj veš o pro-metu“ je tako kot lani zmagala ekipa krškega Šolskega centra ped brežiškimi gimnazijci Tudi med posamezniki so domačini osvojili vsa štiri prva mesta in se tako kot celota uvrstili na zaključno republiško tekmovanje. HITRA POMOČ - S potresom prizadetemu prebivalstvu Tolminske in Goriške so takoj priskočili na pomoč tudi v kriki občini. Izvršni svet OS je za odpravo posledic namenil 7 starih milijonov, občinski sindikalni svet poldrugega, svet za narodno obrambo pa milijon. Občinski odbor RK in SGP Pionir sta poslala odeje in spalne vreče, iz tovarne „Djuro Salaj" so prispevali dve prikolici, TE Brestanica pa eno. PLAVALU ZA PRAZNIK - V soboto, 22., in nedeljo, 23. maja, bo bazen pri tovarni „Djuro Salaj" znova prizorišče otvoritvenega mitinga jugoslovanske plavalne sezone. Prvi dan prireditve bodo ločeno nastopile štiri skupine pionirjev, v nedeljo popoldne pa člani. 14.30., komaj pol ure po začetku boja, naj bi bila že podelitev pckalov in diplom! '--V'.-.':, ZAPLATA ZA STARE LUKNJE - Pred nedavnim so cestarji krpali asfalt tudi skoz Mirno. Nekateri pravijo, da so spregledldali marsikatero luknjo, bolj p bo držala tista, da se tako strganih hlač (ceste) pravzaprav ne splača več krpati, ampak je bolje kupiti nove. Na sliki: razdrapano cestišče pred mirenskim bifejem pred krpanjem. Vsak četrtek - IDOLENJSKI USTI TREBANJSKE NOVICE NI ZA RIBE, BO ZA LJUDI? Svoj čas je padlo že dosti pikrih na račun obnovljenega jezu v Dolenjem Bo-štanju. Zlasti nekateri ribiči bi radi videli celo ribjo stezo. Pred novo kopalno sezono (mirenska ,,krompir-jevka" ne dela) pa marsikoga skrbi, kaj bi se lahko zgodilo kakšnemu otročaju ali komu drugemu, ki bi zdrsnil po jezu in pristal na skalah pod njim (na sliki). Slab zgled vleče Koliko kdo za inšpekcijske službe v Posavju? Ena od stičnih točk, ki naj bi še bolj povezovale Posavje, so tudi letošnjo pomlad ustanovljene medobčinske inšpekcijske službe. Po kratkem delu bi bilo seveda še prezgodaj ocenjevati prednosti združitve inšpektorjev. Pa bodo sploh lahko delali? Ob vsakem porodu so pač bolečine. Inšpektorji so naleteli na mino že pri sestavljanju finančnega načrta svojih služb. Dogovorjen je bil ključ za sofinanciranje občin, po katerem naj bi brežiška in krška občina nosili vsaka po 35 odst. stroškov, sevniška pa 30 odst. Natančnejši izračun o tem, koliko dela naj bi inšpektorji imeli v posamezni občini, pa kažejo malo drugačno sliko: Brežice in Krško po 36,2 odst. zapadlih zadev, Sevnica pa le 27,6 odst.! Nekaj jeze je bilo namreč že ob svojevrstni odločitvi krškega predsednika izvršnega sveta, ki je svojemu proračunu velel odrezati manjšo dotacijo za „brežiškega“ občinskega javnega tožilca. Gre za 40.000 dinarjev manj. Krško pa je tudi stroške medobčinskih inšpekcijskih služb oklestilo za 10 starih, milijonov, razlika naj bi menda prišla iz rebalansa proračuna, če ta seveda bo. Disciplinirani Sevničani, ki so svoj delež (večji od sedaj dogovorjenega) nakazali že četrti dan po ustanovitvi inšpekcijskih služb, se seveda sprašujejo, zakaj bi se držali dogovora. Izvršni svet je zato na zadnji seji soglasno podprl svojega predsednika, da zapove sev-niškemu proračunu izplačila manjših akontacij... Končno lahko tudi Sevničani čakajo na rebalans, če bo in - koliko bo. Skratka: zgodba o jari kači. Ali bodo medobčinske inšpekcijske službe živele ali ne, je sedaj vprašanje. A. ŽELEZNIK S pravim imenom Na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov trebanjske občine so ocenjevali aktivnost v času po peti seji CK ZKS. Sekretar komiteja Tone Žibert je v uvodnem referatu navedel vrsto stvari, ki bi po našem mnenju morale spodbuditi razpravo že na tem zasedanju konference. Sekretar Žibert je med drugim dejal, da delavci še nimajo vseh pravic, ki jim gredo iz samoupravljanja. „ Tehnokratske strukture se poslužujejo celo demagoških parol Sprejetih samoupravnih sporazumov, pravzaprav iz njih izvirajoče obveznosti, sprejete tudi na zborih delavcev, ne poravnavajo. .. Povezovanje med delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi ni uresničeno. Ne smemo dopuščati, da se v občinski skupščini, izvršnemu svetu, organih SIS ohranjajo preživeli odnosi. Še po treh letih ni pravih ustavnih odnosov v delegacijah. Pri slednjih bi morali biti še zlasti pozorni, ker ne najdejo prave vsebine dela, posebno ne tiste za SIS. “ To je le nekaj misli iz sekretarjevega referata. Ne da bi pozivali na „rezanje glav vendar že samo naštete stvari kar kličejo po akciji. 5. sejo CK ZKS, ki je v republiki že odločno pomedla s pomanjkljivostmi, mora vzeti resno sleherna osnovna organizacija ZK in ostale družbenopolitične organizacije. Po svoje še bolj kot opisane pomanjkljivosti zaskrbljujoče molk po tem referatu. Razen Alojza Krhina, upokojenca z Mirne, in predsednice občinske konference SZDL Ivanke Pavlin se k razpravi ni priglasil nihče iz prizadetih delovnih organizacij! Katere pa so sploh to? Kje tako usodno (še danes!) šepa samouprava in vladajo tehnokrati? Tega nismo slišali na tej konferenci. Če bi, bi se verjetno njihovi pašaluki sesuli preje kot hišice iz kart. A. ŽELEZNIK BO POŽRLA VES DENAR? Gradnja mokronoške montažne'foje in telovadnice kani iztisniti sleherni dinar, zbran s samoprispevkom. Letos bodo s samoprispevkom komaj zbrali za odplačilo posojila, dolg se bo otepal še prihodnje leto. Takšen načih gradnje, izključno z lastnimi sredstvi, je nevzdržen, ker drugod ne bodo dobili prostorov, za katere so se dogovorih z volilci. Koporc najboljši kmetovalec v KS ZASLUŽNI ZA GRADNJO - Ob otvoritvi prenovljene gasilske dvorane je predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti Tone Koren izročil številnim Sevničanom priznanja za sodelovanje pri preureditvi doma. Posebne plakete so delo priznanega medaljerja Stovička. Med drugimi jo je prejel tudi arhitekt Čamemik iz Stillesa, čigar zamisel je notranja ureditev dvorane. Sevniški paberki TRGOVCI IN CANKAR -Trgovcem, posebno sevniškim, že malokdo privošči lepo besedo. Kar je res, je res in velja poudariti, da so se do Cankarja izkazali kot se spodobi. V izložbe, kamor se v glavnem postavlja na ogled blago za prodajo, so v času vrhuca proslav razstavili Cankarjeve slike in tako prispevali svoj delež, da je na ta način lahko marsikdo, ki gleda samo izložbe, videl, da Cankar ni pozabljen. MANJKAJO SE VENTILATORJI - V novi gasilski dvorani ob prireditvah ponavadi postane precej vroče. Tako je zato, ker v stenah še niso montirani ventilatorji, kar pa se bo slej ko prej zgodilo. BOSTANJSKI HOTEL BO IMEL BAZEN - Izvršni svet občinske skupščine je na zadnji seji odobril izredno lokacijo zdomcu Martinu Dolinšku, ki bi v Boštanju rad postavil sodoben gostinski objekt. Rečeno je bilo, da bo le-ta imel v prvem nadstropju bazen. Cc bo in kadar bo, bo to lepa pridobitev, ki jo tačas Sevnica še gotovo ne bo premogla. DOMAČINI PRIPRAVLJENI - Konec meseca bo v Mokronogu velika folklorna prireditev. Domača skupina je že dobro pripravljena, z uspelimi plesi so se minuli petek pokazali miličnikom in delavcem UJV ob njihovem prazniku 13. maju. (Foto: Železnik) Iz kraja v kraj UPOKOJENO PO POMURJU IN ŠTAJERSKEM - 9. junija trebanjsko društvo upokojencev prireja izlet za svoje člane. Se vedno se lahko prijavite v društveni pisarni v bloku, vendar najkasneje do 3. junija. Odbor želi, da bi se izleta po Pomurju in' Štajerskem udeležilo kar največ članov. TRIM STEZA DO PRAZNIKA -Na predvečer mirenskega krajevnega praznika v soboto, 5. junija, bodo na Mirni slavnostno izročili namenu prvo TRIM stezo v občini. Osrednja proslava krajevnega praznika bo v nedeljo, 6. junija. TRIM steza je bila dolgoletna želja mirenskih športnikov in sindikalnih aktivistov in bo prišla prav vsem zaposlenim v obči- OBČINE: OKVARA NA KOLESU - 17-letni Dušan Kek z Luže se je 6. maja popoldne peljal na kolesu z motorjem proti Občinam, ker pa je prišlo na kolesu do okvare, ki jo je kar med vožnjo popravljal, je zapeljal po nasipu v drsno ograjo pri magistralni cesti. Kek je padel in se tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. VAŽNO JE SODELOVATI - Na sobotnem tekmovanju ekip prve pomoči pred sevniškim zdravstvenim domom je nastopilo 120 članov Rdečega križa iz šol in krajevnih skupnosti. Prvenstvo med KS je tokrat pripadlo Sevničanom, pred Bučko, Boštanjem (na sliki), Zabukovjem in Studencem. Med šolarji so zmagali Krmeljčani. (Foto: Železnik) Gasilska dvorana odprta vsem Sevnica je slednjič dobila dvorano za kulturne prireditve v gasilskem domu 25. maj praznik KS Veliki Gaber: osrednje slovesnosti v soboto popoldne in nedeljo — Pričakujejo borce Dolenjskega odreda — Pri lovski koči tudi za zabavo Predzadnjo soboto je bil v »evniškem gasilskem domu poseben praznik: namenu so izrodili prenovljeno dvorano v gasilskem domu, ki bo poslej edina za kulturne prireditve v mestu. Pred otvoritvijo je direktorica celjskega Zavoda za spomeniško varstvo Anka Stopar v avli dvo- * ► rane odprla razstavo Kulturni spomeniki v občini Sevnica. Prenovljena dvorana je sad naporov vrste dejavnikov, pri tem pa ne gre prezreti udarništva gasilcev in delavcev Stillesa. Poglavitno breme pri obnovi so imele kulturna skupnost, sevniška krajevna skupnost, te-lesnokulturna skupnost in Lisca. Dvorano so „krstili“ prizadevni evci gasilskega pevskega zbora iz evnice, ki so tako počastili 30-let-nico svojega delovanja. Predstavili so se z zahtevnim sporedom, med drugim z Gallusovo Ecce quomodo mo-ritur. Predsednik komisije za podeljevanje Gallusovih priznanj Tone Lotrič je podelil zboru zlat venec za 30-letno nenehno delo, pevcem, čla- nom zbora, pa še 34 Gallusovih priznanj. Zlate značke so prejeli: zborovodja prof. Viktor Krenčič in pevci: Lojze Motore, Franjo Šunta st., Lojze Košorog, Drago Bizjak, Tine Mlinarič, Miloš Drnovšek st. in Franc Teraž - vsi za 31-letno delo, Miloš Drnovšek ml. za 29-letno delo in Janez Nepužlan za 27-letno delo. Osem pevcev je prejelo srebrna priznanja, ostali pa bronasta. A. ŽELEZNIK 25. maja slavi svoj krajevni praznik krajevna skupnost Veliki Gaber. Na ta dan pred 34 leti je namreč Druga grupa odredov pri vasi razrušila progo in uničila sovražni vlak. Letošnje praznovanje vključuje bogat spored prireditev, največ jih bo v soboto, 22. maja, in nedeljo. Podelili bodo tudi priznanja grajenci so: pevski zbor Kultur- krajevne skupnosti. Letošnji na- no-prosvetnega društva dr. Petra Deržaja, Dane Strempfelj, predsednik krajevne konference SZDL, in — kar se dandanes že malokdo spomni — najboljši kmetovalec na območju krajevne skupnosti Alojz Koporc iz Ceste, Napredni kmetovalec Koporc je med drugim tudi član delegacije za republiško skupščino. Osrednja sobotna prireditev bo sprejem borcev Dolenjskega odreda v soboto ob 15. uri. Ob tej priliki bodo podeljena letošnja priznanja KS. Nedeljsko dopoldne bo v znamenju športnih in zabavnih prireditev. Najprej bo tek okrog Velikega Gabra za pokal predsednika sveta krajevne skupnosti. Na sporedu bo tudi že tradicionalna nogometna tekma suhi : debeli. Tokrat se ne bodo pomerili na zamočvirjenem igrišču v Zagorici, temveč pri lovski koči, kjer bodo tudi ostala zborovanja. Kaže, da bo vsem kaj kmalu pošla sapa, kajti že ob Letos več štipendistov Občina lahko krije le 36 odst. potrebnih sredstev za štipendije, ostala sredstva iz solidarnostnega priliva - Štipendije dobiva 445 študentov, dijakov in učencev Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov so 1974 v črnomaljski občini podpisale vse delovne organizacije. Po sporazumu vse podpisnice odvajajo v sklad za štipendije 0,5 odst. od izplačanih bruto osebnih dohodkov. Iz tako zbranih sredstev in solidarnostnega priliva prejemajo štipendisti poleg kadrovskih štipendij še razlike, tako imenovani socialni del, ki je odvisen od višine družinskih dohodkov. Upravičeni prosilci, ki niso dobili kadrovske štipendije, jo dobivajo iz sklada združenih sredstev. V prvem polletju šolskega leta 1975/76 je prejemalo štipendije 445 študentov, dijakov in učencev v gospodarstvu, od tega 106 študentov na visokih in višjih šolafe; malo več kot polovica jih študira za tehnične poklice; nad 100 gimnazijcev pa dobiva štipendije iz sklada zdru-zenih sredstev. V letu 1975 je bilo v občini izplačano za 1,532.728 dinarjev štipendij; letos, ko se je povečalo število štipendistov, zvišale pa so se tudi osnove za izračun štipendij, bo potrebno okoli 250.000 dinarjev več na mesec. Občina bo lahko izplačevala le 36 odst. vsega denarja, za ostala sredstva pa so vezani na solidarnostni priliv. Iz Titovega sklada, ki štipendira izredno pridne učence in študente ter mlade delavce iz neposredne proizvodnje, prejema štipendijo šest črnomaljskih občanov, trije pa imajo Kraigherjevo štipendijo. Podatki kažejo, da se delovne organizacije zavedajo, da je štipendiranje ena od temeljnih oblik uresničevanja družbenega dogovora o kadrovski politiki, saj črnomaljsko gospodarstvo štipendira skupaj 115 dijakov in učencev; iz negospodarskih dejavnosti pa prejema štipendije 98 štipendistov. Kljub ugodni štipendijski politiki pa v občini ugotavljajo, da uspehi pri študiju niso vedno taki, kot bi si jih želeli. Zato bosta kadrovska služba ter odbor za izvajanje družbenega dogovora o štipendiranju poslej bolj podrobno spremljala učne uspehe štipendistov ter sprejemala potrebne ukrepe. A. B. NATRPAN URNIK ČRNOMALJSKIH GLASBENIKOV V soboto, 22. maja, bodo učenci črnomaljske in novomeške glasbene šole odpotovali v Nabrežino pri Trstu, kjer bodo pripravili koncert in tako vrnili obisk Glasbeni matici iz Trsta. Dva dni za tem se bodo črnomaljski mladi glasbeniki udeležili dneva glasbene mladine Slovenije v Ljubljani; za dan mladosti bo v Črnomlju velika glasbena manifestacija „dan glasbene mladine Bele krajine", na kateri bodo nastopili Sonja Hočevar, Rajko Koritnik, Ladko Korošec,. Boris in Marjan Kralj, Ježek in Silvo Mihelčič. Sociala na prepihu Pičli odstotki organiziranega otroškega varstva — Podjetja se otepajo nepismenih Romov Z vprašanjem socialnega skrbstva se v črnomaljski občini srečujejo več ali manj v vseh interesnih skupnostih, združenih v socialno varstvo. Občina se v zadnjih letih hitro razvija, denarja, da bi sproti in učinkovito reševali vprašanja s področja socialnega varstva, ki jih ta razvoj prinaša s seboj, pa ni dovolj. V občini, id šteje okoli 17.000 prebivalcev, je zaposlenih 5.100 ljudi, od tega več kot 2.000 žensk, pretežno mater. Veliko moških je še vedno na delu v tujini; skoraj 11 odstotkov občanov je starejših kot 65 let; od Z100 otrok do sedmega leta starosti jih je le 6,4 odstotka v organiziranem otroškem varstvu. Trenutno dobiva zaradi zelo slabih življenjskih razmer 89 ljudi stalno družbeno denarno pomoč, ki znaša povprečno 411,85 dinarjev; to pa ni niti toliko, kot polovica varstvene pokojnine, kakor določa družbeni dogovor. Družbeno pomoč bi Lani je bilo za obnovo gradu Pobrežje nad Kolpo pri Adlešičih na voljo 100.000 dinarjev, letos pa je denarja ravno pol manj. S 50 tisočaki, kolikor je dala kulturna skupnost Slovenije, bi radi uredili prostor v gradu, kjer je bila med vojno partizanska kovačnica. Črnomaljski drobir TRIM AKCIJA - Črnomaljska TTKS pripravlja za nedeljo, 30. maja, trim akc|jo „Vsi na kolo za zdravo telo“. Proga, ki jo bodo morali udeleženci prevoziti, bo dolga okoli 18 kilometrov; vozili bodo od Črnomlja prek Gradca do Stranske vasi in nazaj do Črnomlja. Vsak udeleženec bo dobil trim značko „kolesarje-nje“, družine (najmanj 3 člani) pa trimsko priznanje. Start bo od 8. do 10. ure na rokometnem igrišču. STARO ZA NOVO - V Dolenjki-ni trgovini na Kolodvorski cesti zamenjujejo stare šivalne stroje za nove izdelke tovarne Bagat. ZAZIDALNI NAČRT - Na občini je razstavljen zazidalni načrt stanovanjske® območja Cardak za osem družinskih hiš, ki ea je izdelal urbanistični inštitut SRS iz Ljubljane; tisti, ki se zanimajo za gradnjo na Čardaku, si lahko ogledajo tudi načrt oziroma idejno rešitev stanovanjske hiše. EN ZDRAVNIK PREMALO - V Semiču imajo le enega zdravnika, ki dela v Iskri in v splošni ambulanti. Ker vsega dela ne zmore v rednem delovnem času, se Semičani zavzemajo, da bi dobili še enega zdravnika; če to ne bo mogcče, predlagajo, da temu zdravniku dovolijo delati nadure. ZA ASFALT GRE - Dela za asfaltiranje okoli 2,5 kilometra dolge ceste Kanižarica - Dobliče bodo začeli takoj, ko bodo razčiščena vsa vprašanja glede lastništva zemljišča, po katerem naj bi cesta tekla. Vse je torej odvisno le od prebivalcev teh krajev in od njihove dobre volje. Gotovo jim ne bo težko najti skupnega jezika, saj bo prav njim cesta največ koristila. PONOVNO TRAKTORJI - V petek, 28. maja, bodo v Viatorjevi avtomehanični delavnici v Črnomlju ponovno tehnični pregledi traktorjev. Poklic je jamstvo Zlasti v bolj odročnih krajih, še posebno, če zemlja ni preveč rodovitna, se starejši ljudje pritožujejo, da mladi, brž ko se izučijo poklica, zapustijo dom. „Seveda, v tovarni je lažje: narediš tistih osem urt potem si prost; na kmetiji pa je človek vprežen od jutra do noči," pravijo kot v opravičilo mladim. Marjana Adlešiča, 20-letnega avtomehanika iz Purge, pa siuz-ba in mesto nista odtujila zemlji. „Vsak dan se vozim v službo v IMV v Novo mesto; do Črnomlja se peljem s svojim avtom, od tam pa vozi delavski avtobus," je povedal Marjan, ki je ravno nehal „vačiti‘, kot pravijo v Beli krajini brananju. „Jaz sem najstarejši od treh otrok; mlajša dva hodita še v šolo. O tem, če bom kasneje jaz prevzel kmetijo, ki meri 20 hektarjev, je še prezgodaj razmišljati. Res pa je, da rad in z veseljem delam ha kmetiji; to mi po delu v tovarni pomeni sprostitev." Vendar Marjan misli, da je prav, če se danes mladi kmečki fantje izučijo kakšnega poklica; to je zanje veliko jamstvo. „Pri nas se samo od kmetije ne da živeti, zemlja je preskopa. Če hočeš kaj napredovati, si moraš kupiti kmetijske stroje, ti pa so dragi. Pri nas imamo traktor, priključke, oče ima tovornjak. Hrano pridelamo sami, vendar mora biti kljub temu pri hiši kdo v službi. Sicer pa mi nismo izjema na našem koncu, skoraj vsi gospodarji so v službi, zraven pu delajo še na zemlji" A. B. Politična šola - šola današnjika Še | Pred kratkim je v metliški občinski politični šoli končalo pouk 35 slušateljev - Spn£' Odločit vala so dobili v maršalovem rojstnem kraju morali dobivati tudi tisti občani, ki sicer imajo nekaj sredstev za preživljanje, vendar le-ta ne dosegajo tako imenovanega življenjskega minimuma. Vendar nič ne kaže, da bodo lahko kmalu dajali to pomoč, saj še za sedanje upravičence ni dovolj denarja. Posebno poglavje so Romi, ki jih je v občini registriranih 378. 17 romskih družin z več otroki prejema po 200 do 910 dinarjev pomoči. Zlasti se je potrebno posvetiti otrokom, ki še vedno ne hodijo vsi v šolo; to pa kasneje vprašanje Romov le še zaostri, saj nepismenih Romov podjetja nočejo zaposliti Sedaj je na spisku tistih, ki iščejo zaposlitev, tudi 21 Romov, vendar ravno zaradi tega, ker nimajo niti najnujnejše izobrazbe, ne kaže, da bodo sprejeti na delo. Zato v občini razmišljajo, da bi organizirali nekajmesečne tečaje, na katerih bi Romi dobili najnujnejšo izobrazbo. Te tečaje naj bi pripravile šole, zlasti semiška, kjer je vprašanje Romov najbolj pereče. Na 25. seji komiteja občinske konference ZKS Metlika (imeli so jo v začetku leta) so člani ugotovili, da se mnogi, predvsem novo-sprejeti člani ZK ne morejo izkazati s primerno stopnjo idejne usposobljenosti. Zavoljo tega so sidenili, da bodo poslej pripravljali občinsko politično šolo, ki naj bi bila sestavljena iz dveh programov: začetnega in nadaljevalnega. Pred kratkim je tako imenovani A program, (50-urno izobraževanje) uspešno končalo 35 slušateljev, med katerimi so prevladovali predvsem delavci in delavke iz neposredne proizvodnje. O svojih vtisih so povedali: MLADINA TEKMUJE V črnomaljski občini potekajo šport ,c tekmovanja ekip OO ZSMS. Mladinci tekmujejo v košarki, ma- | lem nogometu, namiznem tenisu, šahu in streljanju. Proglasitev zmagovalcev bo za dan mladosti, 25. maja, ko bodo na slovesnosti sprejeli pionirje v mladinsko organizacijo. Za pokale Občinska konferenca ZSMS Metlika je tudi letos pripravila v počastitev dneva mladosti mladinske športne igre. Letos se bodo mladi iz osnovnih organizacij in aktivov pomerili v malem nogometu (tekmovanje že poteka), streljanju, kegljanju in namiznem tenisu. Zaenkrat je najbolj zanimivo pri nogometu in prve tekme so pokazale, da so nogometaši od lani napredovali Zaradi tega se za prvo mesto potegujejo kar štiri ekipe, in sicer Dobravica, Gradac, P.osal-nice in Slamna vas. Tekmovanje v streljanju z zračno puško se je začelo minulo nedeljo, strelci in strelke pa so dokazali, da dobiva tudi ta šport v metliški občini prav zavoljo dobre organizacije vse več privržencev. Zaenkrat počivajo kegljači in igralci namiznega tenisa, ki bodo šli v boj za pokale tik pred maršalovim rojstnim dnevom. Slavnostni zaključek tradicionalnih mladinskih športnih iger, podelitev pokalov in pokala za skupnega zmagovalca, bo po vsej veijetnosti na predvečer Titovega rojstnega dneva, nato pa bodo mladi v vseh krajevnih skupnostih pripravili kresove in ob njih kulturne programe. Komisija za šport pri OK ZSMS Metlika je ob letošnjem tekmovanju ugotovila, da so nekatere mladinske ekipe neresne, da ne spoštujejo dogovorov iid. Med najslabšimi so športniki iz Beti, ekipa Brezovice, Suhorja in še nekatere. Člani komisije so se odloiili, da omenjenim prihodnje leto ne bodo dovolili nastopati. J. P. Cvetka Badovinac izobraževanje močno potrebno. V šoli sem bila pridna in upam, da bom med prvimi, ki bodo znanje poglabljali v nadaljevalni politični soli Slišala sem, da namerava komite v naslednjih petih letih skozi šolo ,peljati* vse člane ZK, in prepričana sem, da je to več kot potrebno." V ned uvedbi s; no izobr finske Samoi kt, in s stotka o. kov, poli (obrtnik: dohodka znašal m se zdaj š ' voz doir I domov e Če sa širili. V 50 urah smo spoznaj Jj^Ovan kaj zanimivega, prepričana K ^ ia$l Otr( da bi se nam v naslednjih ^ sole v Lj šola še bolj priljubila." p£Zfl pomeni __________________________________-H Rojkov Slobodanka Videtič Mijo Graša Mijo Graša, Novoteks: „Danes gleda marsikdo na različne politične tečaje kot na nujno zlo, ki človeku krade čas. Sprva sem menil, da bo I tudi .metliška* šola suhoparna, da I bodo ponavljali že znane stvari I Spričo dobrih predavanj pa sem bil po vsaki uri vesel, da sem slišal veli-J ko zanimivih stvari, in zadovoljen I sem, ker smo na koncu šole vsi do-I kazali, da se vračamo v „bazo obogateni z znanjem. “ Cvetka Badovinac, Komet: „V naši delovni organizaciji sem predsednica mladine in zaradi tega se še posebej zavedam, da je prav vsake-I mu delavcu družbenopolitično SEMINAR O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Vodstva metliških občinskih družbenopolitičnih organizacij so pripravila minulo soboto enodnevni seminar o zakonu o združenem delu. Udeležili so se ga sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki KK SZDL, predsednik OOS, predsedniki osnovnih organizacij ZSMS, direktorji in sekretarji delovnih organizacij, predsedniki IO SIS, družbenopolitični delavci in člani komisije za samoupravljanje pri OS ZS. Namen uspelega seminarja je bil seznaniti širši politični aktiv v občini z idejnopolitičnimi izhodišči in vsebino novega zakona. Predavali so Jože Mozetič, Miro Štimac, Nikola Pod-rebarac in Milan Vajda. Stane Brodarič Stane Brodarič, Beti: „Veliko novega sem slišal v občinski politični šoli in ugotovili, da še marsičesa ne vem. Zavoljo tega se bom posvetil dodatnemu izobraževanju. Prebiral bom Komunista, segel po knjigah iz rdečega kotička in spremljal tekočo družbenopolitično literaturo. Kaj mi je bilo v šoli posebno všeč? Dobri in prijazni predavatelji, resni slušatelji in spričevalo, ki sem ga dobil ob zaključku šole v Titovem rojstnem kraju." Slobodanka Videtič, Beti: „Zna-nja ni nikoli preveč in prepričana sem, da je naša občinska politična šola v dobršni meri družbenopolitično usposobila delavce v združenem delu. Menim, da ne bi bilo napak, ko bi prvi del usposabljanja raz- DIX DOBRAVICE ČAKAJ« BORCE IN posodobljeno CEST0 o(| Občinski odbor ZB JL Metlika, odbor XV. SN Metlika in svet KS ter politične organizacije iz vic bodo tudi letos splošno srečanje borcev in ^ vistov, in sicer 5. septembra-^ Čanje bo posvečeno ."Ijjjj ustanovitve JLA in ofidrs*®. j JI glavnega štaba Sloveni)«, med vojno delovala na. . Ii) cah. Istočasno z organiziraj tradicionalnega srečanja pnP j lja organizacijski °^b0Ljti akcijo, s pomočjo katere i% posodobili 2,5 km dolgo do Dobravic. Organizator? • poslali v nekatere delovne nizacije dopis s prošnjo, kažejo nekaj sredstev za d° f viško cesto, ki naj bi bila S° ^ do tradicionalnega soborcev. __________ METLIKA: TEČAJ ZA voznic traktorjev Črnomaljsko Avto-moto bo v kratkem pripravilo tečaj za voznike kmetijskih ' jev. Vsi zainteresirani ki bi1 popolnih svoje znanje ali pa .s| vozniki, se lahko oglasijo V' Ileniču na metliški postaji Pohitite s prijavami, kajti bo lahko udeležilo le doloce vilo kandidatov. na g? m zc KpVttvi Ribnica namene'* Metliška OK ZSMS je v počastitev meseca mladosti tudi pravila mladinske športne igre, ki se jih bo letos udeležilo rek® število mladih. Na sliki: prizor s tekmovanja v streljanju z puško. Sprehod po Metliki MLADINSKI KLUB JE PRIPRAVIL pretekli petek kviz z naslovom „Cankar in mi". Sodelovalo je pet ekip: tri iz mestnih mladinskih osnovnih organizacij in dve iz Beti Tekmovalci so pokazali, da dobro poznajo Cankarjevo življenje in delo, pripravljala pa, da imajo veliko smisla za to vrsto prireditev. Tekmovanje je bilo obogateno z glasbenimi vložki KOMORNI ZBOR RTV LJUBLJANA je imel ob 50-letnici ustanovitve brezplačen koncert v domu Partizana. Čeprav so na prireditev vabili pravočasno razobešeni plakati in je Šolska mladež raznašala po hišah obvestila, je bilo v dvorani bolj malo ljudi. Človek se ob tem vprašuje, kaj neki bi bilo treba pripraviti, da bi ljudje zapustili svoje „za-pečke". ZANIMIVO SE JE TAKOLjj!:V&l'( POLDNE sprehoditi po vinar J krajih. Ne samo da se naužije>.sJ ga zraka, ampak se lahko kaj ’ prepričaš, da so ljudje zelo deH i In če te ljudi povrhu še pozimi diš, da delajo z večjo vnemo poldne na svojih delovnih J Ako bi jih vprašali, zakaj je dobili enoten odgovor: „To )e dar moje!" TOPLO VREME PRIVABI <>& botah in nedeljah veliko izletrjrj ki posegajo najraje po janjčkjf odojčkih, vrtečih se domala vsako gostilno. Ni strahu, da s nega mesa gostilničarji ne bi prodati, pogosteje se zgodti^JUbg marsikdo ne pride na vrsto, če.ysaj uan ali dva poprej zagotovil v' kosa mesa. Poprečno hočejo za j| Kij gram pečenke po 140 dinarjev, j, niti ni tako poceni. metliški tednik MLADI POROČAJO ka Še srednja šola ali nikdar več? ' Odločitev bo sprejeta na referendumu 30. maja - Sedanja gimnazija grajena pred več kot 100 leti za 200 učencev, potrebna pa je šola za 600 do 800 učencev UVeHh maja, bo v občini Kočevje izveden referendum o no ' 1,sa®0Pr\sPevka za gradnjo prostorov, potrebnih za usmerje-°bčtaskesklenjeno na zadnji seji vseh zborov | Samoprispevek bi plačevali 5 stoti," SjCer v višini enega od-kov n ose^nih dohod- (obrt S0^, čistega dohodka dohoi t, 111 katastrskega QKa- Ta pnspevek pa bo kof plača dijak, ki y Ljubljani, za pre- P;'de i&E&ZZ šole v n,?hr°Zltl v vse srednje P°meni ni ° Ln drU§am’ kar - ’ a ne bodo imeli le s Plačevanjem prevoza, ampak še internata, ki bodo znatno višji. S samoprispevkom bi zbrali v petih letih 20 milijonov dinarjev, za urejene pogoje za usmerjeno izobraževanje pa bi potrebovali 100 milijonov dinarjev. Seveda bo precej manjkajočega denarja priteklo iz republiških virov, vendar le pod pogojem, če se bomo odločili za samoprispevek. Plačila samoprispevka bodo oproščeni občani, ki imajo manjše osebne dohodke oziro- ma pokojnine kot 1.800 din na mesec ali manjše osebne dohodke kot 900 din na člana družine. Nadalje bodo oproščeni vsi kmetje, stari nad 60 let, in še posebej kmetje, ki imajo katastrski dohodek gospodarstva manjši kot 1.000 din, oziroma manjši kot 4.000 din, če nimajo še rednih mesečnih dohodkov izven kmetijstva. Oprostitve veljajo tudi za otroške dodatke, socialne podpore, invalidnine, štipendije, vajenske nagrade, nadomestila za čas bolezni, pomoč za novorojenčke, priznavalnine za borce in druge dohodke socialnega značaja. J. P. JUTRI PRAZNIK OSILNICE novala^v^ ■ maja, bo praz- skupnost OsFin211*^ajevna občini 7 lmca v kočevski Uredili' -Za !° P^nost so ke ra7nk °, as^i spomeni- Polenšai 6 bodo zastave> E V3S in zakurili kres SSe^°SlaVaVp0častitev jeseni ^ . praznika Pa bo ambulant odPrli novo nujejo sv.?-’ ičani Praz' na Prvi Praznik v spomin n _P .r!lzanski napad na °> ki je bil 21. maia k AMBULANTO vnj*l™etyska kooperacija ln °bčinska skupil sta odobrila m SDlo$nne *kuPnosti Struge na kateH8u premo- ZObna u° S a n0va sPl°- ambulanta v Strugah, domu Kočevje-zemljišč so za iste tudi zasebniki. V Kočevju so letos zelo lepo sprejeli zvezno štafeto s pozdravi predsedniku Titu. Ob tej priložnosti so organizirali koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane in izvedli lep ognjemet. (Foto: Primc) Po partizanskih krajih Kočevski invalidi na izletu po Hrvaški in Bosni 50 invalidov iz Kočevja je pred kratkim na dvodnevnem izletu izleta obiskalo več krajev, znanih iz NOB, na Hrvaškem in v Bosni. Tako so si ogledali Kozaro, pred spomenik 9.500 padlim borcem pa so položili venec. Obiskali so še Prijedor, Kumrovec, kjer so si ogledali rojstno hišo predsednika Tita ter novi dom borcev in mladine, Varaždin, Jesenovac in Banjaluko. V Jesenovcu so se poklonili 70.000 žrtvam, ki so jih v tem taborišču pobili ali poklali ustaši. Tudi tu so k spomeniku položili venec. Izlet je organiziralo Društvo invalidov Kočevje. Udeležence je vodil predsednik društva Mile Opačič, ki se je med vojno boril v teh krajih. Izletniki so imeli s seboj Cveta Križa, ki jih je razveseljeval z igranjem na harmoniko. J. P. _ —i kočevskih invalidov so se za spomin fotografirali rojstno hišo predsednika Tita v Kumrovcu. (Foto: Cveto Drobne iz Kočevja ^goče J®,-. Ljudje govorijo vse 'etno ali »iei°> če bo to pa-0va ara h ne' Marsikdaj je namreč °t dozi,i!!ja cePejša in smotrnejša avbe OkTa .a*i preureditev stare lva delnv ^n‘ belijo, da bi jih vodnata organizacij bolje ob- fačrtih, 'n podobnih svojih s° Sj'" Dvorana - upokojen-svojem domu prezidali in odgovarja Praviš na to, da so spet sestanek in spet obljubi-ne bo več spuščal ^ v Rinžo? a so taki sestanki in ob-ana sama velika gnojnica, P°dušamo o njih že 15 let, Jub temu ni nič bolje. preuredili nekaj prostorov. Svoje pisarne in društvene prostore imajo sedaj v prvem nadstropju. Dosedanje pisarniške-prostore pa so preuredili v dvorano za sestanke in razstave, ki jo bodo oddajali tudi drugim. To bo Kočevju veliko pomagalo, dokler ne bo sezidana ustrezna dvorana za družbene prireditve. Vse sedanje dvorane so stalno zasedene. STARINE ZBIRAJO - Zbiralci ali bolje prekupčevalci starin se že zopet pojavljajo, posebno' ob sobotah in nedeljah kot izletniki. Pretaknejo vse. Iščejo stare slike, denar, dokumente, pa tudi ostale predmete: likalnike, petrolejke, ure in podobno. So zelo spretni in znajo kmeta prepričati. Kmet se da pretentati, da mu predmet podari ali ga pa preda za prav majhne denarce. Posebno jih zanimajo 3-odstotne obveznice OF in partizanski denar. Ce so ljudje že voljni take predmete darovati ali prodati, naj jih ponudijo muzeju v Kočevju. Tako bo to koristilo skupnosti, ne pa posameznim zbiralcem ali brezvestnim prekupčevalcem. PREGOVORA - Še dva stara izreka nas opozarjata na muhasto vreme. Prvi veli: „Če je pred Serva-cijem (13. maj) poletje, mraz rad še pritisne na cvetje,” ;n drugi „Če Zofija (15. maj) zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni. u Kočevske novice ZMAGALI - Na območnem tekmovanju klubov OZN, ki je bilo 24. aprila v Brežicah, je dosegla ekipa gimnazije Kočevje prvo mesto. S tem si je zagotovila udeležbo na republiškem tekmovanju klubov OZN, ki bo maja v Ljubljani, in uvrstitev med najboljše štiri klube OZN v Sloveniji. BRIGADIRJI - Pred kratkim je bila prva konferenca brigadirjev, ki so prijavljeni za udeležbo na letošnjih mladinskih delovnih akcijah. Brigadirji so obravnavali pravila mladinskih delovnih akcij, program interesnih dejavnosti in razpored brigadirjev na posameznih akcijah. PRI BRATIH - Delegacija občinske konference ZSM Kočevje je bila med prvomajskimi prazniki na obisku pri mladini iz pobratene občine Dolina pri Trstu. Naši bratje v zamejstvu so organizirali lepo proslavo, in to z mnogo narodnostnega zanosa, ki preveva tudi sicer vse njihove prireditve. ..Nepozabni vtis o delu mladih Slovencev v razmerah, ki nikakor niso podoba svobode nekega naroda, nam ob vsakem srečanju vliva novo voljo za delo v naši sredini," so enoglasno izražali svoje mnenje člani delegacije, ki se je udeležila praznovanja v Dolini RECITAL OB KRESU - Mladinci aktiva Trata iz osnovne organizacije Kočevje-mesto so na predvečer 1. maja pripravili prvomajski kres. Ob njem so izvedli recital, posvečen dnevu OF in prazniku dela. Ob kresu se je zbralo veliko krajanov in s tem dalo priznanje mladincem za njihov trud in delo. Tako kot na Trati je zagorelo na Kočevskem še mnogo kresov, predvsem v dolini. Vsako leto pa je manj kresov po vrhovih okoli Kočevja. E. JUNC Šolski pevski zbor iz Dolenje vasi pri Ribnici uspešno nastopa na raznih prireditvah. Vodi ga učiteljica Nežka Henigman. (Foto: J. Primc) Zanimanje pobratimov za nas Ribničani predavali v Arcevii - Kmalu ribniški borci v Italijo Delegacija občine Ribnica, v kateri so bili sekretar občinskega komiteja ZK France Grivec, predsednik občinske skupščine Ciril Grilj in sekretar občinske konference SZDL Ivan Petrič, je bila od 30. aprila do 4. maja na obisku v pobrateni italijanski občini Arcevia v pokrajini Ancona. Na predlog domačinov so gostje iz Ribnice 1. maja predavali o temi ..Socializem in gospodarstvo Jugoslavije**. Po predavanju so gostje odgovarjali še na vprašanja domačinov, ki so se nanašala predvsem na naše samoupravljanje in gospodarstvo. Predavanje je organizirala domača sekcija KPI in županstvo. Kot vsako leto, tako so se predstavniki Ribnice tudi letos, 2. maja udeležili v Arcevii manifestacije v počastitev spomina na žrtve, ki so padle v boju proti fašizmu. Naslednjega dne je bila ribniška delegacija gost županstva in vodstva KPI za pokrajino Ancono. Tu so potekali razgovori o raznih političnih in gospodarskih zadevah. Na razgovorih o nadaljnjem sodelovanju pobratenih občin Arcevia in Ribnica so se dogovorili, da bodo avgusta ali septembra borci iz Ribnice gostje borcev iz Arcevie. Tako bodo ribniški borci letos vrnili obisk, saj so lani bili v Ribnici borci iz Arcevie. J. P. MLADINA POROČA Letošnjo kurirčkovo pošto s pozdravi predsedniku Titu so v soboto, 15. maja, svečano sprejeli v Ljubljani. Na fotografiji je svečanost ob odhodu pošte izpred rojstne hiše narodne junakinje Majde Sle na Gori v ribniški občini. (Foto: Primc) Najprej proti Boncarju V treh letih za to cesto okoli 25 milijonov dinarjev — Imenovan je štab za vpis posojila za ceste V ribniški občini so že imenovali štab za organizacijo in izvedbo vpisa posojila za ceste, njegov predsednik je France Bojc. Podobne organe bodo ustanovili še v vseh tozdih, ustanovah in krajevnih skupnostih. Dogovarjajo se tudi o vpisnih mestih, nakar se bo začel vpis posojila. Seveda občane najbolj zanima, kaj bo z zbranim posojilom urejeno na njihovem'območju. Po sedanjih načrtih naj bi letos porabili za posodobitev ceste od Sodražice proti Bloški polici na območju občine Ribnica 2,5 milijona dinarjev, prihodnje leto 8,9 milijona, leta 1978 pa 13 milijonov. Hkrati bo na območju občine Cerknica po-rabljehih za posodobitev te ceste leta 1977 kar 10,5 milijona, leta 1978 pa 6,8 milijona dinarjev. Razen tega je v letu 1978 predvidenega nekaj denarja še za druge ceste, in sicer za cesto Sodražica-Žlebič 4 milijone, za cesto Loški potok-Sodra-žica, ki jo bodo začeli posodabljati iz smeri Hriba, pa 4,2 milijona dinarjev, kar naj bi zadoščalo za 3,5 km ceste. V teh treh letih je predviden tudi denar za vzdrževanje in posodobitev ceste Ljubljana-Kočevje na območju ribniške občine. Za ostala leta program še ni znan. J. P. SPREJEM - Za dan mladosti 25. maj bodo v osemletkah v ribniški občini sprejemali pionirje sedmih razredov v mladinsko organizacijo. Zato je treba po šolah izvesti predavanja o vlogi in nalogah ZSM. SEMINAR - 29. in 30. maja bo predsedstvo občinske organizacije ZSM organiziralo seminar o nalogah in vlogi ZSM za č><>ne vodstev osnovnih organizacij ZSM in komisij predsedstva. Upajmo, da bo ta seminar tudi uspešno zaključen in da načrt ne bo ostal le na papirju, kot so ostali podobni dosedanji. KOMISIJA DELA - Med vsemi komisijami predsedstva občinske konference ZSM edina uspešno dela komisija za propagando in informativno dejavnost, ki jo vodi Viktorija Škrabec. Ona je bila pobudnik za izdajanje mladinskega glasila „Krošnjar“. Na žalost nima dobrih sodelavcev, zato tudi izhajanje tega glasila zamuja. M. GLAVONJIC Ribniški zobotrebci RIBNIČANE TRESLO - Tudi v Ribnici so občutili nedavni potres, ki je prizadejal Tolminsko in del Italije. Najbolj so se tresli stolpiči, in to višja nadstropja. Ljudje so bežali na plan, nekateri celo samo v spalnih srajcah oziroma pižamah, otroke pa so nosili zavite kar v odeje. Tudi Ribničanje so se najbolj ustrašili za avtomobile in so jih hitro zapeljali stran od stolpičev, na zelenice, kjer so jih parkirali nekateri Še več dni po potresu, medtem ko so sami mirno spali v stolpičih. Zvedeli smo, da so potres občutili še v Dolenji vasi in nekaterih drugih krajih občine, čeprav naj bi bilo tudi območje ribniške občine uradno na izvenpotresnem območju. RUŠENJE - Ta teden bodo porušili stavbo bivše občine Loški potok, kjer je bil nazadnje krajevni urad in sedež pošte. Prav na tem mestu bodo namreč zgradili novo poslovno-stanovanjsko stavbo. ŠTAFETA - Tudi v Ribnici so pred kratkim zelo lepo sprejeli zvezno štafeto. Na sprejemu je igrala ribniška godba, ansambel JLA, nastopili pa so tudi recitatorji iz osnovne šole. Na sprejemu štafete je zbranim spregovoril predsednik občinske konference Picek. NOVO DRUŠTVO - V Ribnici so pred kratkim ustanovili društvo invalidov. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo okoli 90 invalidov. V delovni program so vnesli tovariško pomoč članom, izlete, športno delovanje, rekreacijo, tovariška srečanja in podobno. Izvolili so izvršni odbor, za predsednika pa Staneta Goršiča. SZDL Janez — Kaj pa tako brundaš, medved? — Jezen sem na današnje zdravstvo. Včasih je bil v Ribnici le dr. Oražem in sem takoj prišel na vrsto, zdaj, ko imamo štiri ali pet zdravnikov, pa moram čakati pol dneva, dan ali še več. Stran uredil: JOŽE PRIMC RESET0 TEDENSKA Četrtek, 20. maja - Peter Petek, 21. maja - Dan letalstva Sobota, 22. maja - Renata Nedelja, 23. maja - Željko Ponedeljek, 24. maja - Marija Torek, 25. maja - Dan mladosti Sreda, 26. maja - Filip Četrtek, 27. maja - Avguštin BREŽICE: Od 21. do 22. 5. ameriški barvni film Črnobrada pošast. 23. in 24. 5. francoski barvni film Belmondo veličanstveni. 25. in 26. 5. danski barvni film Ključ za vsako ključavnico. _ angleš godbe. 23. 5. KOSTANJEVICA: 22. 5. angleški zgoc ameriški barvni film Kadar legende umirajo. barvni film Vilinske iMI SLUŽBO DOBI POTNIKA za prodajo rolet zaposlim. Najraje vestnega upokojenca. Naslov v upravi lista (1518/76). NUJNO POTREBUJEM varstvo na domu za 8-mesečnega otroka. Lahko s stanovanjem ali za 8 ur dnevno. Ponudbe na telefon 22-667 od 16. ure dalje. GOSTILNA „SORA“, Flisek, Reteče 18, Škofja Loka, sprejme dve natakarici (tudi priučeni) s 1. junijem. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. TAKOJ zaposlim priučenega tesarja. Tesarstvo Šentjernej. IŠČEM ŽENSKO za varstvo otrok na domu v dopoldanskem času. Pogoji ugodni. Pavičič, Ragovska Jogoj S/II, Novo mesto. STANOVANJA SAMSKEMU MOŠKEMU ali ženski oddam opremljeno sobo v Novem mestu. Plačilo vnaprej. Naslov v upravi li«+" '1512/76). STANOVAinjc. v hiši z vrtom v Šmihelu oddam najboljšemu ponudniku. Pišite: Jože Zupančič, Ljubljana, Jana Husa 62. MLADA ZAKONCA z enim otrokom iščeta stanovanje v Novem mestu ali okolici. Stane Mežnar, Ivana Roba 33, Novo mesto. SOBO oddam fantu. Naslov v upravi Usta (1569/76). PRAZNO sobo oddam ženski srednjih let. Naslov v upravi lista (1545/76). MLAD ZAKONSKI par brez otrok nujno potrebujejo sobo in kuhinjo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1547/76). Motorna vozila PRODAM skoraj nov traktor Zetor s kabino 42 in 3-tonsko prikolico. Alojz Mirt, Gmajna 28, Raka. PRODAM traktor Ferari (30 KM) z dvobrazdnim plugom in prikolico. Cena ugodna. Naslov v upravi lista (1516/76). ZASTAVO 750, letnik’ 1970, prodam. Pavlič, Dol. Težka voda 7 a. PRODAM traktor Steyr 18 KS s plugom. Ogled vsak dan. Alojz Prosenik, Dolnje Brezovo 9 a, Blanca, telefon (068) 81-229 dopoldne. PRODAM austin 1300, letnik 1970. Marjan Hočevar, Gorenja vas 20, Šmarješke Toplice. PRODAM FIAT^750, letnik 1971. Telefon 22-384. PRODAM NSU pretiš 1000, letnik 1971, prevoženih 50.000 km. Dol. Kamcnce 27, Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1970. Volčičeva 9. PRODAM traktor Ferarri 30 KS z raznimi priključki. Naslov v upravi lista (1556/76). PRODAM moped Colibri 15 (pet prestav). Anton Agrež, Stolovnik 52, Brestanica. PRODAM kornik 20 KS s koso in hidravliko. Pinterič, Arnovo selo. P R O D A M PRODAM novo ležečo tračno žago za zrezovanje hlodovine in mizarski priključek za izdelavo stenskih in fasadnih oblog, vse novo, domače izdelave in estetski videz. KRŠKO: 22. in 23. 5. ameriški film Zadnji tango v Parizu. 26. 5. italijanski film Skrij se. METLIKA: Od 20. do 23. 5. danski barvni film Zobozdravnik v postelji. OJ 20. do 23. 5. ameriški barvni film Do pekla in nazaj. Od 21. do 26. 5. ameriški barvni film Skrivnostna pajčevina. 26. in 27. 5. italijanski barvni film Cvet 1001 noči. MIRNA: 22. in 23. 5. ameriški barvni film Bolnica. NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 21. do 24. 5. francoski barvni film Doktor Popa ul. 23. 5. matineja Pink Panter. Od 25. do 27. slovenski barvni film Idealist (ponovno na zahtevo občinstva). Od 28. do 31. 5. ameriški barvni film Aliče ne stanuje več tukaj. RIBNICA: 22. in 23. 5. ameriški barvni film Strah v noči. SEVNICA: 22. in 23. 5. ameriški film Shamus - Sla po nevarnosti. 26. 5. film Tom in Jerry - Velika parada. TREBNJE: 22. in 23. 5. ameriški barvni kavbojski film Mož, ki je ljubil Cat Dancing. oa Ogled vsak dan. Naslov: Milan Bitenc, Cankarjeva 27, Kamnik. POCENI prodam kombiniran štedilnik. Justi Turk, Mala Cikava 10. PRODAM televizor, radio, magnetofon, pony kolo in Tomos avto-matic. Ponudbe pod „POCENI“. PRODAM puhalnik in 10 m cevi (50-cm premer). Poizve se Jelše 5, Otočec ob Krki. PRODAM kavč. Franc Turk, Novo mesto, Mestne njive 6. PRODAM grablje BCS. Anton Bojane, Mala Cikava 4, Novo mesto. PRODAM košnjo sena in otave pri Ostrogu (84 arov). Marija Cvelbar, Šentjernej 65. PRODAM obžagano ostrešje za vikend. Naslov v upravi lista (1527/76). ŠKOTSKE OVČARJE, mladiče z odličnim rodovnikom, prodam. Brigita Veber, Prvomajska 39, 68290 Sevnica. UGODNO prodam kosilnico znamke Irus in motorno kolo znamke Tomos. Naslov: JožeMuhar, Dolenja vas 29, 68270 Krško. PRODAM 100 škupnikov. Oglasite se pri Fani Hočevar, Stara vas 4, Škocjan. PRODAM psico, staro 9 mesecev, nemško ovčarko, dober čuvaj. Erklavec, Vrtača 19, Semič. PRODAM košnjo sena na rastilu. Vrbinc, Gotna vas 28. UGODNO prodam nizke omarice s pisalno mizo, belo, palisander, E program. Bruno Bernard, Kristanova 28, Novo mesto, telefon 23-661. PRODAM malo rabljeno ostrešje (grušt) in opeko za 7 x 8 m. Cena po dogovoru. Lojze Hajsinger, Avguštine 11, Kostanjevica. PRODAM kovinsko montažno garažo (5 x 3 m). Ogled vsako popoldne. Naslov v upravi lista (1571/76). PRODAM pisalni stroj Adler. Franc Lindič, Sela 1, Šmarješke Toplice. PRODAM 2 starejša glinasta kipa, visoka 60 cm, in 30 arov parcele nad Vidmom, primerne za vikend. Dostop z avtomobili, voda in elektrika poleg. Anton Zupančič, Podgora 17, Krško. ZARADI SELITVE prodam psa, . nemškega ovčarja, starega 2 leti in pol, 5 m suhih gabrovih drv, žensko kolo, motor za fiat 600, sodčke (od 60 do 80 1), 200-litr-ski pločevinasti sod Za olje in še nekaj drugega materiala. Janez Kotar, Brod 17, Novo mesto. PRODAM štiridelno omaro, kavč, 2 fotelja in mizo po ugodni ceni. Nilid, Ragovska 16/25, Novo mesto. PRODAM otroško posteljico z jogijem. Godnik, Trdinova 5 b. PRODAM spalnico. Ogled vsak dan dopoldne. Žic, Cesta herojev 12, Novo mesto. PRODAM nov 13-colski gumi voz. Vlado Knez, Zdole 43, Krško. UGODNO prodam dobro ohranjeno ■ spalnico. Ogled vsak dan od 18. do 19. ure. Marija Božič, Glavni trg 2, Novo mesto. PRODAM več rezervnih delov za avtomobile Opel, Rekord in Kadett ter štiristezni magnetofon znamke Philips. Lojze Muhič, K Roku ruti. Novo mesto. PRODAM lepo košnjo na rastilu. Jože Papež, Dolenji Boštanj 60. Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj" Krško proda rabljen traktor Fergu-son, letnik 1966. Licitacija bo 21. maja 1976 ob 9. uri. KUPIM KUPIM lahek konjski obračalnik na 5 — 6 vil. Marjan Bizjak, Arto 3, 68293 Studenec. KUPIM fiat 850 šport ali renault 8. Informacije po telefonu 85-204. PRODAM parcelo (1000 m2) na Kalu pri Novem mestu. Informacije vsak dan od 15. do 20. ure na telefon 23-743. V BLIŽINI Trebnjega prodan) 10 arov parcele, primerne za vinograd, sadni vrt in gradnjo vikenda. Polovico parcele je že zrigolane in pripravljene za saditev. Naslov v upravi lista (1515/76). UGODNO prodam manjšo parcelo, primerno za vikend. Možen tudi nakup nekaj vinograda v Novi gori pri Prečni. Dostop možen z vsakim vozilom. Franc Dular, Prečna 21, Novo mesto. PRODAM starejšo vseljivo hišo z vrtom ob asfaltirani cesti, 2 km od Grosupljega oziroma 20 km od Ljubljane. Plačilo je možno s čekom ali posojilom. Cena ugodna. Jože Jevnikar, Selo 2, Škofljica. PRODAM parcelo v velikosti 1 ha 80 arov (njiva in travnik) v Koprivnici, primemo za gradnjo hiše, vikenda, vinograd. Voda in elektrika na parceli. Cena ugodna. Prodam tudi po kosili. Stane Kelhar, Vel. Kamen 33, 68282 Koprivnica pri Brestanici. PRODAM vinograd z zidanico, primerno za vikend. Dovoz z avtomobilu Martina Krnc, Kot 90, Semič. VINOGRAD v Vinjem vrhu pri Beli cerkvi (manjši), na lepi razgledni točki, naprodaj. Poizve se pri Francu Iljažu, Vinji vrh 29. RAZNO IŠČEMO poslovne prostore za trgovsko dejavnost-predstavništvo za dobo petih let. Zaželena večja hiša ter prostori za skladišča. V poštev pride Novo mesto ter ožja okolica Novega mesta. Prostore tudi adaptiramo. Cenjene ponudbe pod šifro „KMI-T1JSKA MEHANIZACIJA". POROČNI PRSTANI! - Želite trajen in lep spomin? Poročne in okrasne prstane ter druge zlate izdelke dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju, v Gosposki 5, Ljubljana (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! VDOVA starejših let želi poročiti starejšega, vernega, preprostega upokojenca-vdovca. Imam svoj dom na deželi. Naslov v upravi lista (1565/76). skupnega življenja iskreno čestitamo in želimo vse najboljše ter še mnogo zdravih in srečnih let. Otroci: Rozi, Ivanka, Anica, Vida, Marija, Lojzka, Jožica in Lojze z družinami. DRAGI mami in stari mami URŠKI FABJANČIČ, Savinek 5, Škocjan, iskreno čestitamo za 7Z rojstni dan in ji želimo še mnogo sreče ter zdravja. Sin Jože z ženo Tončko, vnuki Jožko, Marko in Peterček. CFEEEEJCt' MARIJA LOJK, Pangrč grm 4, Stopiče, prepovedujem vožnjo in pašo po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. JOŽE SPFH, Ragovo 17, Novo mesto, prepovedujem hojo po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bc m sodno preganjal MARIJA HUMAR, Mirna 100, grad Zapuže, prepovedujem Alojzu Koprivcu ; Mirne 100 b, vsak vstop in vmešavanje v mojo lastnino kot tudi v moje družinske razmere. Proti vsakemu fizičnemu izsiljevanju bom primorana najstrožje ukrepati. Hkrati obveščam Pepco Koprivc, da ne dovoljujem spremstva Jožeta Ruglja za nočno iskanje njenega moža Alojza Koprivca. Ce tega ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjala. PODPISANI JOŽI: ČOŽ“iz Križnega vrha 3, Mokronog, preklicujem, oziroma prepovedujem Antonu Gorišku hojo po parceli, ki jo imam v najemu od Zakoška, metanje odpadkov in spuščanje psov na to parcelo, sicer ga bom sodno preganjal. PRFPOVFDUJI:M vsako hojo, vožnjo ter pašo kokoši na parceli št. 6-2 in 6-3 v Dolenji vasi pri Starem gradu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Rudi Mejak, Sevnica, Prvomajska 6. [^OBVESTILA I VGRAJl JLM VSE VRSTI- ROLET IN ŽALUZIJ, KAKOR TUDI ALUMINIJASTI- KARNISI-. PO MI RI. LOJZL Ml DLL, ROLL-TARSTVO NOVO MLSTO, ŽABJA VAS 47 (pri transformatorju). DRAGI mami, stari mami in prababici HLLI-NI /ALI II LJ iz Novega mesta obilo sreče, zadovoljstva, predvsem pa zdravja za njen 70. rojstni dan želijo hčerki in sin z družinami. Vnučki in pravnu-ček ji pošiljajo koš poljubčkov. Čestitki sc pridružujeta tudi družini Bartoli in Košir. DRAGI MAMI Rl /KI IN ATU LOJZi.TU KI KOV1MA iz Pluske 8 pri Trebnjem ob 48-letniei MM Ob izgubi naše m-ttere, stare mame in tete JOŽEFE MRVAR iz Budganje vasi sc najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje m darovali venec in cvetje. Posebna zalivala zdravnikom in strežnemu osebju bolnice iz Novega mesta, podjetjem Mercator, Mcgrad in Iskra za podarjene vence. Zahvaljujemo se tudi pevcem za ganljive pesmi, duhovnikoma za opravljeni obred, prav posebna zalivala pa žu|>-niku za ganljive besede od odprtem grobu. Se enkrat vsem sorodnikom, znarcem, prijateljem in sosedom iskrena livala! Žalujoči: sinovi z družinami. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega sinčka SIMONA GOLOBA z Gor. Težke vode sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč in pokojnera pospremili na njegovi zadnji poti. • Žalujoči: očka, mamica in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moje dobre mame MAGDE ŽIDAN se iskreno, zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem ter družbenopolitičnim organizacijam, ki so jo spremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje ter / nami sočustvovali. Žalujoči: sin z družino Novo mesto, 11. maja 1976 I. ZAHVALA V 39. letu starosti nas je zapustil naš ljubi mož in očka JANEZ CANŽELJ Mirna peč 78 Ob prerani in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in spremili pokojnika v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala zdravniškemu osebju internega oddelka bolnicc Novo mesto, ki mu je nudilo prvo pomoč, TOZD Beti in osnovni šoli Mirna peč ter vaščanom. Posebno pa se zahvaljujemo ŽTP Ljubljana za vso pomoč in poslovilne besede ob odprtem grobu, godbi za zaigrane žalostinke ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Jožica, hčerki Marjetka in Marjanca, mama, bratje, sestre in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega ata, brata in strica JANEZA LOZARJA iz Lokev pri Črnomlju se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, prijateljem sorodnikom in znancem in vsem ostalim za pomoč v najtežjih trenutkih, za darovane vence, cvetje in izraženo sožalje. Lepa hvala govornikoma tovarišu Grahku in tovarišu Povšetu, župniku za opravljeni obred, godbi, prostovoljnemu gasilskemu društvu Petrova vas in prav vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili do njegovega preranega groba. Žalujoči: žena Angela, sin Janez in hčerka Marija z družinama, hčerka Pepca, sestra Pepca z možem ter drugo sorodstvo OPRAVIČILO V zadnji številki sta bili v zgornjih dveh zahvalah pomotoma zamenjani sliki, zato zalivali ponovno objavljamo. Za neljubo napako, ki je nastala v našem tehničnem oddelku, se opravičujemo. ZAHVALA Ob izgubi najine zlate mame, stare mame, sestre, tete in tašče MARIJE UDE iz Šmihela se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v tako težkih trenutkih pomagali in nas tolažili, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Še posebej se zahvaljujemo sosedom: Samidcjcvim, liurgarjcvim, obema Hrastarjevima, Malki Verščaj m Puševiin. Prisrčna hvala dr. Vodniku za obiske, kolektivoma Novotcks in tov. zdravil Krka, enako IGD Krka, pevskemu zboru Krke. ansamblu ..Matiček" in vsem sodelavcem za podarjene vence. Najlepša hvala župniku iz Šmihela in gospodu Lapu iz Novega mesta za poslovilne besede in opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem. ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in njen grob zasuli s toliko cvetjem. Žalujoči ostali DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. URI DNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačei, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez IVzelj, Jože Primc. Drago R ustja, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppcy, Ivan /oran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peter Simič. IZDAJATI-LJSKI SVET je družbeni organ upravljanja, fredsodnik: Slavko l ubšina. IZHAJA vsak četrtek Posamezna številka 5 din Letna naročnina 169 dinaijev. polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej /a inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) Devizni račun: 52100 620-107 32000 009 8 9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 eni na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421 - 1 /72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 1TKOCI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-601 10558 Naslov uredništva in upi a ve: 68001 Novo mesto. Glavni tri’ 3 oz. poštni predal 33 Telefon (068) 23 611 Nenaročenih rokopisov in fotografij n> vračamo - Časopisni stavek, tilini in prelom: C/P Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljuhljanx RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 20. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Slovenska zborovska glasba pretekle in polpretekle dobe. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.10 Predstavljamo vam... 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Tone Hrovat: Kaj združuje proizvodna skupnost za krompir na Dolenjskem. 12.40 S pihalnim orkestrom. 14.10 Kaj radi poslušajo. 14.40 Enajsta šola. 15.45 »Vrtiljak11. 16.45 Jezikovni pogovori 17.20 Iz domačega opernega arhiva. 18.05 Naš gost. 18.20 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 18.35 Vedre melodije. 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni i večer. 21.40 Lepe melodije. 22.20 * Slovenska solistična instrumentalna glasba. 23.30 Naš nocojšnji gost. PETEK, 21. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Jugoslovanska narodna glasba. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po Talkinih poteh. 12.10 Revija orkestrov in solistov. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Ivan Rozman: Vzroki nesreč pri gozdnem delu. 12.40 Šopek novih domačih melodij. 14.10 Mladina poje. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak“. 16.50 Človek in zdravje. 17.20 Iz koncertov in simfonij. 18.05 Ogledalo našega časa. 18.15 Ob lahki glasbi. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 2Z20 Besed« in zvoki iz logov domačih. 23.05 literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 22. MAJA: Od 0.05 do 5.00 Zabavni radijski spored. 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Glasbena pravnica. k 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? r 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti >- mag. Lojze Slavič: Razvoj kooperacijske reje prašičev na precizni organizaciji in delitvi dela. 12.40 Ob bistrem potoku. 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 „Vrtiljak“. 16.45 S knjižnega trga. 17.05 Na poti v Colombo. 17.30 Gremo v kino. 18.05 Pogovor s poslušalci 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Spoznavajmo svet in Hnmovino. 21.30 Oddaja z£ naše izseljence. 23.05 S pesmijo in pli som v novi teden. NEDELJA 23. MAJA: Od 0.05 do 5.00 Zabavni radijski spored. 8.07 Radijska igra za otroke. 8.37 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši... 10.05 Prvič, drugič, tretjič. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.43 Radijska igra: Hlapci. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT -Studio Sarajevo. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev. PONEDELJEK, 24. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Slovenske ljudske pesmi v priredbah. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Andrej Arih: Urejanje planinskih pašnikov v sklopu gozdov. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.30 Naši roslušald čestitajo in pozdravljajo. 5.45 „Vrtiljak“. 16.45 Interna 469. 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 18.05 Kulturna kronika. 18.20 Zvočni signali. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Burnika. 19.50 Lahko noč, otrod! 20.00 Ti in opera. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 25. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šoL 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Popevke brez besed. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Andrej Hočevar: Kaj ukreniti pri letošnjih vremenskih razmerah v poljedeljstvu. 12.40 Po domače. 14.10 Iz dela glasbene mladine Slovenije. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak“. 16.45 Družba in čas. 17.20 Obiski naših solistov. 18.05 V torek nasvidenje! 1S.35 Lahke note. 19.40 Minute z fnsamblom Bojana Adamiča. 19.50 Lahko noč, otrod! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra. 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 V duhu jugoslovanstva. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 25. MAJA: 8.10 Giasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 ' Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Urednikov dnevnik. 12.10 Opoldanski koncert lihke glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Julija Smole: Problematika rodnosti v naših višnjevih nasadih. 1Z40 Od vasi do vasi 14.10 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak". 16.45 Naš podlistek. 17.20 Ob 30-letnici Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. ] S.U5 Po poteh odločanja. 18.35 Instrumenti v ritmu. 19.40 Minute z ansamblom Deča Žgurja. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ČETRTEK, 27. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Slovenska zborovska glasba pretekle in polpretekle dobe. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Ferčej: Oplemenjevanje rjave fasme z ameriškim rjavim govedom. 2.40 S pihalnimi godbami. 14.10 Iz glasbenih šol - glasbena šola Domžale. 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 .Vrtiljak". 16.45 Jezikovni pogovori 17.30 Iz domačega opernega arhiva. 18.05 Naš gost 18.20 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 18.35 Vedre melodije. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Mlajša feneracija slovenskih skladateljev. 3.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. Faronika (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj) - 22.40 Kronika festivala JRT - Portorož 76 (Lj) RADIO SEVNICA NEDELJA, 23. MAJA 1976: 10.30 Napoved in EPP I. del - 10.45 Dan mladosti - 10.55 Oddaja za najmlajše - 11.05 Po domače - 11.15 Zanimivosti iz znaosti in tehnike - 11.25 EPP IL del - 11.35 Aktualni zapis (Cankarjeva proslava) - 12.00 Za vsakogar nekaj - 12.30 Poročila - 12.50 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 Zaključek programa SREDA, 26. MAJA 1976: 16.00 Napoved in EPP - 16.20 Tisoč in en nasvet - 16.30 Poročila - 16.40 Po domače - 16.50 Obiskali smo TOZD - 17.10 Disko klub brez imena - 17.35 Z združenimi močmi - 17.50 Resna glasba - 18.00 Zaključek programa SOBOTA, 29. MAJA 1976: 16.00 Sobotni vrtiljak (napoved in pop glasba) - 16.15 Smejmo se - 16.20 EPP - 16.30 Poročila - 16.35 Svetujemo vam - 16.45 Narodne in narodno zabavne -16.57 Melodija za slovo PETEK, 21. 5. 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.10) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 16.30) (Zg) - 17.10 Križem kražem (Lj) - 17.20 Pisani svet (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Čez tri gore, čez tri vode: Študentski oktet, barvna oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) . - 18.45 Znanstveno-tehnični film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) 20.05 A. Marodič: Avtošola - oddaja iz dla Mali oglasi (Lj) - 20.35 Propagandna oddaja (Lj) - 20.45 Dokumentarna oddaja (Lj) - 20.50 Zemeljska bitja, barvna oddaja iz cikla Človek brez meja (Lj) - 21.20 Propagandna oddaja (Lj) - 21.25 Helena, Sodobna žena, serijski barvni film (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 22. 5. 9.30 TV v šoli (Bg) - 10.35 TV v šoli (Zg) - 12.10 TV v šoli (ao 12.40) (Sa) - 14.55 Cardiff: Nogomet Wales: Jugoslavija barvni prenos do 16.50 (EVR-Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) — 18.25 Veliki raziskovala: barvna serija (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 T edenski zunanjepolit ični komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 TV žehtnik barvna satirično-zbadljiva oddaja (Lj) - 20.35 Moda za vas, barvna flJdaja (Lj) - 20.45 Dobri in slabi fantje, barvni film (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj) - 22.30 Propagandna oddaja (Lj) - 22.35 625 (Lj) - 23.15 Jazz na ekranu: Kvartet Toneta Janše - 1. del barvne oddaje (Lj) NEDELJA, 23. MAJA: 8.50 Poročila (Lj) - 8.55 Za nedeljsko dobro jutro: Republiška revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju - L del (Lj) - 9.20 625 (Lj) - 10.00 Bitka za ranjence -barvna nadaljevanka TV Zagreb (Lj) - 10.45 Otroška matineja: Mihec iz Loenneberga, Zgodba o Poluhcu, barvni oddaji (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Kmetijska oddaja (Sa) - 12.30 Poročila (do 12.35) (Lj) -Nedeljsko popoldne: Pisani svet, Mladinski festival v Subotici, Moto kros v Orehovi vasi (14.55 - 15.35 in 16.45 - 17.25), Okrogli svet, Moda za vas, Poročila - 17.50 Amandus - barvni film (Lj) 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.55 A. Dildič: Salaš v malem ritu, barvna nadaljevanka TV (Bg, Lj) - 20.55 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.00 Slovenski impresionisti: Ivan Grohar (Lj) - 21.35 Športni pregled (Sa) - 22.10 TV dnevnik . PONEDELJEK, 24. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) (Zg) 17.10 Zgodbe o Poluhcu, barvna oddaja (Lj) - 17.25 Zasebna življenja (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Prosto po ta Dla nje - barvna oddaja (Lj) - 18.30 Odločamo (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (Zg) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 T. Svetina: Ukana - predstava Drame SNG Ljubljana (Lj) - 21.45 Mozaik kratkega filma (Lj) - TV dnevnik (Lj) TOREK, 25. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (Bg) - 11.05 TV v šoli (do 11.35) (Sa) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) -, 15.50 Nogomet Dinamo:Hajduk • prenos (Bg) - 18.00 TV obzornik (Lj) - 18.15 Mladost na pohodu -barvna oddaja (Lj) - 18.50 Ne prezrite (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) — 19.50 Proslava dneva mladosti, barvni prenos (Bg, Lj) - 21.30 Miniature: Darinka Pavletič-Lorenčak, barvna oddaja (Lj) - 21.45 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.50 TV dnevnik (Lj) SREDA, 26. MAJA: 8.10 T\ šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.20) (Bg) - 17.05 Prišla je miška - otroška oddaja (Lj) - 17.20 Pionirji fotografije, barvna serija (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.00 Aktualna oddaja (o potresu) (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Glasbeni amaterji (Sk) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: Ouebracho — barvni film (Lj) - 21.45 Miniature: M Stibilj: Indijansko poletje (Lj) - 21.50 TV dnevnik (Lj) - 22.15 Kronika festivala JRT - Portorož 76 (Lj) ČETRTEK, 27. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) (Zg) - 17.25 Cvetlične pravljice, barvna oddaja (Lj) - 17.40 Neven, barvna serija TV Beograd (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Velika koralna pregrada - II. del barvnega filma (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 D. Guardamagna: Puccini - barvna nadaljevanka (Lj) - 21.05 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.15 Četrtkovi razgledi: Človek in gozd, barvna oddaja (Lj) - 21.45 Iz koncertnih dvoran: J. Brahms: Pesem usode M. Bravničar: Riba V' času od 29. aprila do 5. maja so v novpmeški porodnišnid rodile: Anica črnic iz Dolenjcev - Marka, Vida Sumina iz Bušinje vasi -Sabino. Jožica Gerjevič iz Raven -Renat j, Jelena Malerič iz Vojne vasi Branko, Anica Koletič iz Črnomlja - Mileno, Ana Hrovat iz Blatnika - Anito, Anica Pust z Dalnjega vrha - Anito, Luca Miškovič iz Smolenje vasi - Natašo, Danica Barkovič iz Črnomlja -Anamarijo, Kristina Hudak iz Sečjega sela - Bogomirja, Ida Mrhar iz Podbočja - Alenko, Ljuba Pušič iz Bušinje vasi - Diano, Slavica Kolenc iz Ljubljane - Miha, Ljudmila Mavsar iz Gornje Pake -Nado, Marija Sodja iz Sela pri Jugorju - Majo, Marija Baš iz Slovenske vasi - Dejana, Liubica Brus iz Vojne vasi - dečka, Angela Zupanc iz Senovega - dečka, Ana Pečarič iz Črnomlja - dečka. Ana Gurovič iz Velikega Lješča - dečka, Olga Zupančič iz Velikega Gabra -dečka in Nada Dornik iz Krškega - '* dečka. V času od 6. do 12. 5.1976 sov novomeški porodnišnici rodile: Anica Čolnar iz Sotelskega - Dejana, Dunja Pekolj iz Dolenjskih Toplic - Martino, Jožica Godina iz Cegelnice - Zvonka, Nada Novak iz Metlike - Gregorja, Dragica Stopar iz Črnomlja - Vilija, Antonija Kotar iz Vinice - Borisa, Jelka Kovaljev iz Gabrijel - Gordano, Bara Radovič iz Obrha - Natašo, Jožica Gorenc iz Leskovca -Ksenijo, Danica Banovec iz Doblič - Igorja, Marija Štalcar iz Praproti - Natašo, Cvetka Cunk iz Gabrja -Vesno, Jožefa Borin iz ireunjega -Aleša, Jožica Brodnik iz Gornjih Kamene - Marka, Silva Perše iz Črnomlja - Silvo, Hermina Bračika iz Metlike - Milana, Jožefa Absec iz Mihelje vasi - Franca, Sonja Bevc iz Loke - Jerneja, Marija Bobič iz Mirne - dečka, Ivanka dudetič iz Velike Cikave - deklico, Karolina Janežič iz Razdrtega - deklico, Vlasta Zabukovšek iz Regrče vasi -dečka, Karolina Žulič iz Globočic - dečka, Jovanka Zupančič iz Dolenjskih Toplic — dečka in Ivanka Grilc iz Dolškega - dečka. - ČESTITAMO! ■■■UaMBMBI 7 I IVAN CANKAR Hlapec Jernej in njegova pravica „Zdaj vem, krivični sodnik, zdaj vem, kaj je rekel tisti kmet - Bog ga je razsvetlil! Ne kraj pravice - preklet je ta kraj, zavetišče krivičnih pravd in krivih priseg!" Zamahnil je z roko, še je hotel reči, služabnik pa gaje sunil preko praga. IX Večerilo se je, ko je pomislil Jernej, kje bi počival. Jasen in topel večerje bil, komaj toliko je pihal veter, da se je narahlo zibalo na senožeti in da je tiho pošumevalo v gozdu. Tja se je napotil Jernej, kjer je pozdra"ljal s hriba smrekov gaj, prijazna Tičnica, zavetišče in tolažba vseh zaljubljenih in vseh brezdomnih. Mimo polja se je vila zložna pot, preko pašnikov v zeleno reber. Počasi je stopal Jernej, ker je bil truden in ker je bilo njegovo srce bridkosti polno. Tiste velike in hude bridkosti, ki je obšla nekoč samega Sina človekovega, ko ni imel, kamor bi glavo položil. „Če sem kdaj žalil katerega izmed vas,“ je pomislil Jernej, „izmed vas katenga, ki blodite po svetu brezdomni, naj se ne spominja name s hudo mislijo! Vi trudni popotniki, bolj trudni od krivice nego od strmega pota, če sem kdaj katerega izmed vas podil od hiše, naj me ne kolne v svojem srcu! Težka je vaša butara; komaj sem jo zadel, že se šibijo kolena, kloni glava do pasu. Kadar pa odložim nekoč, kadar bo zadosti pravične kazni božje, takrat le pridite, vi blagoslovljeni od nesreče in bridkosti: odprt vam bo hram, miza bo pogrnjena, pripravljen stol!“ Kraj gozda je odložil culo, legel je v travo. Vsa lepa dolina je bila v senci; tudi Betajnova, na oni strani ob zložni rebri sloneča, je dremala. Gosposko se je svetil beli Sitarjev dom izza jablan; zdelo se je Jerneju, da mu mežika, da ga prešerno pozdravlja. „Še ti zadremlji!" je rekel Jernej. ..Zadremlji, pa naj se ti nikar ne sanja o krivici! Lepo se pripravi, da me v svatovskem oblačilu sprejmeš nekoč in pozdraviš! Nič jeze ne bodi med nama, ne pojdiva narazen z grdim pogledom in hudo besedo - blagoslov božji s teboj!“ Take blage in usmiljene so bile njegove misli, bridkost njegovega srca pa ni bila manjša. Zakaj samota je bila naokoli in mračilo seje; v smrekah je šumelo, tam so sc pogovarjale blodne duše. „Bog vam dodeli počitka in tolažbe!" je molil Jernej. „Kakor je pravičen, tako je usmiljen; vam vsem pride ura, ko boste gledali njegovo glorijo; in ura pride tudi meni, grešniku!" Po stezi je prišel neverni študent, ugledal je Jerneja od daleč in se je napotil naravnost k njemu. ,,Kako se počutiš. Jernej, ob romarski palici? “ je vprašal. „Bog je vedel, zakaj mi je naložil breme - kdo bi se prerekal z njim? “je odgovoril Jernej. Tudi študentje legel v travo. ,,To je namreč moj dom, kjer ležiš!" jc rekel. „Velik je ta dom, brez zidov in bre/. mejnikov; ni treba, da bi se sosed umikal sosedu, /.a vse je dovolj prostora! Tudi streha jc visoka; kakor si dolg, se ti ni treba priklanjati!"In vse to prostiano bogastvo brez davkov in bre/ doklad! Ne prito-žujva se, Jernej: kjer so ljudje krivični, tam je Bog pravičen! Dali so nama palico, pokazali so nama nezaželeno pot — Bog pa nama jc odprl dom tako imeniten, kakor ga je dodelil samo popotnikom in romarjem!" Jernej seje ozrl nanj z usmiljenim očesom. „Velika je bila pač krivica, ki si jo okusil, težka je pač bridkost, ki jo nosiš v srcu! Kako bi drugače govoril besede, ki se ti samemu rogajo v obraz, kako bi imenoval Boga, ko ne misliš nanj? “ Pomolčal je študent, gledal je v nebo, ki se je tiho temnilo, nato seje nasmehnil. „Več usmiljenja je imel Bog z menoj nego s teboj, Jernej! Meni je razodel krivico od začetka, tebi šele navsezadnje. Jaz sem živel v zmoti komaj pol ure, ti celih štirideset let! Mene so pahnili brez posebnih komedij kar naravnost na cesto pravega spoznanja, ti pa si hodil štirideset let po krivem potu - dolga bo pot nazaj, o Jernej f -Glej, Jernej, komaj sem izpregledal, so začeli mlatiti po meni, nebogljenem otroku, kar s cepci! Kamor sem se prestopil, sem dobil brco v pozdrav. Krepko, Jernej, krepko so mi vtepli v kožo pravo spoznanje, krepko vtepU postavo in zapoved: da je pravica ustvarjena za tiste, ki so jo ustvarili. Kaj mi je potreba zdaj tožbe in pravde, kaj prerekanje z Bogom in z ljudmi? Največji zaklad je spoznanje, pa če je vtepeno s cepci! — Kaj pa ti zdaj nameravaš, Jernej? “ „K pravičnim sodnikom se napotim, že rano se napotim, zdaj pa bom spal!“ „Le zadremlji, ti trudni otrok, lahko noč! -Ampak še to mi povej: kod pa boš iskal teh pravičnih sodnikov? “ „K tistim pojdem, ki so poklicani, da sodijo po pravici in postavi. Bog je poslal pravico na svet in ni pustil, da bi jo ljudje zaklepali v skrinjo; tudi ne pusti, da bi očitno pljuvali na njegovo zapoved! Bog je usmiljen, ne bo do zadnjega izkušal hlapca Jerneja, ki mu nikoli ni storil žalega!11 „Trdna je tvoja vera, Jerne|, in velik bo greh, ki ga bodo storili nad teboj! Čakal bom, Jernej, da se povrneš. Rad bi te videl, rad bi videl starca, ki bo stal sredi ceste razcapan in gologlav in bo preklinjal, odraslim v pohujšanje, otrokom v zasmeh. Sc to povej, Jernej: kaj boš storil, kadar se povrneš in ne bo pravice ne pri Bogu ne pri cesarju? “ „Kaj bi ti storil, študent, če bi zdajle kar ne bilo več tega neba in nič več teh zve/d, ki gledajo na naju, in te doline ne več in ne tebe več in ne mene? O, kako brezbožne so bile tvoje besede, in kako hudo je storila krivica s tvojim srcem! Moli, tudi jaz bom molil!” Gledala sta v nebo s široko odprtimi očmi. Temna je bila dolina, nebo pa je bilo zmerom svetlejše; rdilo se je na vzhodu, tam so zvezde ugašale, vetik in rdeč je vstajal mesec. Jernej se je napotil v Ljubljano. Prešel je svoje premoženje in veliko je bilo: skoraj vsako leto je prihranil en goldinar. Preden je šel, se je še ozrl v dolino in se je-« odkril in pokrižal. Zgodaj je bilo, ni se še prikazalo sonce; trava je bila rosna, hladna megla se je vzdigala iz doline. Jerneju je bilo mraz; njegova obleka je bila vlažna od rose, njegov obraz je bil kakor umit. „Nisem še vajen študentovega doma!” je pomislil. „Ne še te rosne postelje in te visoke strehe!” In je zadel culo na ramo in se je nameril med senožetmi in njivami do ceste. Spočit je bil in je hodil z lahkim korakom, tudi njegovo srce je bilo veselo in utolaženo. „Kaj bi trosil denar za voz? “ je pomislil. „Dokler me nosijo te stare noge, bi bil greh, da bi lenaril; in tudi greh bi bil, da bi prosjačil. Če že * pripelje mimo krščanski človek in poreče: na, Jernej, prostora je za dva in kobila je spočita -pa prisedem v božjem imenu!” In komaj je tako pomislil, je pripeljal mimo kmet in se je ozrl in je ustavil koleselj. „Kam pa? “ ,.Proti Ljubljani!” ..Prisedi do Goščevja!” Jernej je prisedel. „Po kakšnih opravkih v Ljubljano? ” ,,Pravice iskat.” Kmet, zavaljen, čokat človek, je pogledal Jerneja z nezaupnim očesom. „Kdo pa si? “ „Jcrnej z Betajnove.” J Kmetje pomislil. „Ne poznam Jerneja z Betajnove. Kateri Jernej? “ ..Hlapec Jernej, včerajšnjega dne.” Pri Sitarjevih sem bil do Nedelja je bila vinska Mati tisočerih sinov Terezija Okleščen, 85-letna ženica iz Gorenje Straže, je v ponedeljek, 26. aprila, prejela priznanje O F. „To je drugič, da so se me spomnili," pravi živahna Terezija, ki kljub letom še vedno prime za motiko, češ brez mene ne bodo zvali okopavati Čeprav medalje in priznanja niso edina merila posameznikove zavesti ali dela, smo med njenimi dokumenti v omari, ki je dišala po sivki, le našli tudi papir iz pisarne predsednika republike, ki dokazuje, da je bila Terezija 1962 odlikovana z medaljo zaslug na zarod. Okleščenova je doma iz hiše, v kateri ni nikoli zmanjkalo kruha; tudi potem, ko je vzela za moža Feliksa, ki je bil mlinar, ni bilo težko zanju in dve hčeri sestavljati konec s koncem Vojna je Okleščenove zalotila v Pogancih. Če je bilo kruha za družinico, ga je bilo tudi za partizane Terezija pravi: „naše fante". Leta 1942 so se preselili v Vavto vas; mož Feliks ni imel nikoli svojega mlina in je moral mleti pri različnih gospodarjih. Prvi Terezin spopad z okupatorjevo oblastjo je bil, ko je belogardističnemu kaplanu v Šmihelu odkrito povedala, da svojih hčera ne bo puščala na sestanke, ki jih je organiziral za mladino. Njena je tudi obveljala. Terezija Okleščen ni nikoli v življenju prijela za puško in vendar njen delež v NOB ni nič manjši kot kateregakoli borca jurišnega bataljona. Do „Pike“ (partizanska poštna postaja) je prenašala pošto, literaturo in druge stvari Pravzaprav še danes ne ve, kaj vse je prenašala. Enkrat so jo na mostu, ki je povezoval Stražo in Vavto vas, ustavili Italijani Nad papirji, ki so jih ji zaupali tovariši, je naložila hrano za svinje. Italijanom takrat še ni šlo tako slabo, da bi se hranili z repo, in tako so njeno košaro s papirji vred vrgli v Krko. Če bi papirje našli, bi najbrž zaplavala po Krki tudi Terezija. Po italijanski kapitulaciji jo je nekoč zaustavil zagrizen belogardist in jo vprašal, kje ima sinove. Okleščenova je rekla, da je rojevala doslej samo hčere, če pa misli tiste fante, ki so z rdečo peterokrako v hosti, potem so pa prav vsi njeni sinovi Okleščenova mama, to smo že zapisali, ne ve, kakšno pošto vse so prenašali k tisti Piki, prav tako pa se ne spominja, kdo vse je prihajal k njim po kruh, na žgance in mleko. „Bili so Jožeti, Franclji, Toneti, Staneti,“ pravi Terezija, „nikoli nisem nikogar vprašala, kako se piše." Imeli so peterokrako in bili so bčni To je bilo dovolj. „So vas po vojni fantje kdaj obiskali? “ vprašam. „Skoraj nihče, vendar nisem jezna. Nisem jim samo jaz rezala kruha, partizanskih mater je bilo na tisoče. Če bi nas fantje hoteli vse obiskati, bi morali imeti 20 let dopusta. Je pa že bolje, da delajo!" MARJAN BAUER Pri več nesrečah na cesti je vico pozelenel — voznikom balonček čez polo-Takoj ob knjižico! Toplo in sončno nedeljsko vreme je marsikoga žejalo. Posledica: na posavskem koncu je bilo nekaj hujših nesreč, ena celo s pobegom. Smolo je imel Josip Horvat iz Gradna, ko je vozil z avtom proti Kostanjevici. Za njim je pri Vel. Podlogu pridrvel avtomobilist Milan Hcrakovič iz Slinovca in ga tako tesno prehiteval, da je prišlo do nesreče. Horvatov avto je Herakovič zbil s ceste, kjer se je dvakrat prevrnil. Oba voznika sta bila poškodovana, pri Herakoviču pa je preizkus z alkotestom pokazal očitno preveč zelenila. Takoj so mu odvzeli vozni-’ ško dovoljenje. Še huje je bilo isti dan malo po 15. uri v Krškem, kjer je avtomobilist zadel dva pešca na prehodu in zatem pobegnil. Čez eno uro so ga miličniki dobili, ker so si ljudje zapomnili številko avtomobila. Bil je 21-letni Jože Pirc iz Gor. Pijavškega, ki je 7 avtom zapeljal na prehod za pešce pri nadvozu na cesti 4. julija, ko sta ga prečkala 36-letni Jože Pirc NEVARNO IGRAČKANJE MED DELOM 12. maja se je v črnomeljski tovarni BELT poškodoval 48-letni Jurij Zugečič iz Črnomlja. Tulec naboja je napolnil z žveplom od vžigalic, ga zamašil z volno in prižgal. Še preden je nevarno igračko lahko odvrgel, mu je eksplodirala v roki. Poškodovalo mu je vseh pet prstov, zato so ga hudo ranjenega prepeljali v novomeško bolnišnico. Iz igračkanja med delom tokrat ni bilo šale, temveč nesreča. LE PUJSKA NISO REŠILI 15. maja popoldne je nastal požar na gospodarskem poslopju Staneta Globokarja na Vrhtrebnjem. Ogenj je uničil lopo in ostrešje hleva. Zgorel je pujsek, medtem ko so drugo živino še lahko rešili. Cenijo, da je nastalo za 100.000 dinarjev škode. Kakor so ugotovili, je tudi tokrat izbruhnil požar ob otroški igri z vžigalicami. Z UKRADENIM V JAREK V noči na 15. maj je nekdo odpeljal Alojzu Divjaku iz Mihovice osebni avtoipobil. Neznanec se je z njim odpeljal proti Novemu mestu, vendar ga je pri Ratežu zaneslo. Avto se je prevrnil in obstal v jarku, škode pa je za 15.000 dinarjev. Dogodek pa ima tudi predigro, kajti pod Divjakovim kozolcem, od koder je avtomobil izginil, so našli moped, ta pa je zmanjkal Francu Blažiču v Štravberku. Kdo se je vozil z odvzetimi vozili, še ugotavljajo. MEDVED ZA RADOVEDNEŽE — Kdaj pa kdaj je pred davnimi časi tudi na Slovensko zašel kak medvedar, z lajno privabil radovedneže in pobiral novce. Tisti časi so minili, zato so Kočevci imeli priliko videti dokaj redkega medvedaija s plešočim kosmatincem v pobratenem Prokuplju. (Foto: F. Brus) iz Krškega in 37-lctni Karl Satelšek iz Trebeža. Povoženi Pireje bil huje, Satelšek pa laže ranjen, vendar sta oba v bolnišnici. Ko so avtomobilistu Pircu dali pihati balonček, je tudi pri njem čez polovico pozelenel. Nemudoma so mu odvzeli vozniško in prometno dovoljenje. Nesreča ima še to zanimivost, da je Jože Pirc povozil Jožeta Pirca. Zaradi suma vinjenosti so v nedeljo popoldne odvzeli kri tudi avtomobilistu Dobrivoju Prokiču iz Brežic, ki je čelno trčil v stoječi avto Jožeta Šetinca iz Brežine. Šetinc je vozil v smeri Čatež-Jesenice, ker je bilo precej prometa je ustavil, takrat pa je vanj silovito trčil Prokič. Marija Šetinc je bila pri nesreči ranjena Prokica pa so odpeljali na odvzem krvi 1 > | Danes: nova ekspozitura LB tudi v Bršlinu Danes, 20. maja 1976 dopoldne, bo začela poslovati nova ekspozitura LJUBLJANSKE BANKE, podružnice Novo mesto: odprli jo bodo v Bršlinu, v prostorih bivše prodajalne NOVOTEKSA Poslovni predmet nove ekspoziture je: — opravljanje poslov po hranilnih vlogah občanov, — odobravanje potrošniških kreditov, — opravljanje menjalnih poslov, — vodenje dinarskih in deviznih računov občanov ter opravljanje drugih bančnih poslov po pooblastilu podružnice. Še vre divja lovska strast Blanškim lovcem šarijo po loviščih krivolovci — Divjak iz Cirja si je že „pristreljar leta zapora — Letos so že trem odvzeli orožje — V soboto zastrelili srnjaka pol Okrog Bohoija bi Jurčič prav gotovo našel obilo snovi o divji lovski strasti in podobnih prigodah vročekrvnih fantov. Žrtev je v največji meri seveda divjad, ki jo pridno izmikajo blanški lovski družini. Minulo soboto so brigadirji Kozjanskega odreda na Pokleku kopali jarek za vodovod. Na jaso pri kozolcu na robu vasi se je sredi sončnega dne komaj privlekel zastreljen srnjak. Predsednik blanške krajevne skupnosti Niko Mam je tudi predsednik lovske družine, zato je nemudoma padla odločitev, da je treba srnjaka odrešiti trpljenja. S srnjakom je kazalo tako slabo, da ni bilo drugega izhoda kot lovski nož. Žival • je bila toliko izčrpana, da se je dala ujeti ŠTIRJE NOVOMEŠCANI V DRŽAVNI REPREZENTANCI? Kot kaže, se bodo svetovnega mladinskega kolesarskega prvenstva v Belgiji čez dober mesec udeležili tudi štirje novomeški kolesarji Zvezni kapetan Rajkovič je namreč omenil, da imajo Franci Zrimšek, Božo Mijajlovič, Stane Mijajlovič in Ivan Turk lepe možnosti, da oblečejo dres z državnim grbom. Izbirno tekmovanje za državno vrsto bo v soboto. Ker je bilo že prepozno za nenadejan priboljšek v brigadirsko kuhinjo, so lovci smiaka očistili in zve- čer že vložili v zmrzovalno skrinjo. Tam bo čakal brigadirje, ki so za to soboto blanški krajevni skupnosti ponovno obljubili pomoč. Kdo od divjih lovcev je zastrelil tega lepega srnjaka, še ni znano. Lovci si seveda na vse načine prizadevajo zatreti to ubijalsko strast, ki ji niso mar ne naravni ne lovski zakonu Divjak iz Cirja že odseda šestmesečno zaporno kazen zaradi divjega lova. Samo letos februarja so bile divjim lovcem odvzete tri puške (imajo celo prave lovske puške in seveda tudi vojni plen!), tako da se še marsikomu obeta ostra kazen. Poglavje zase so tudi psi, ki radi gonijo divjad; takšen pogon lahko velja lastnika 500 dinarjev. Najbolj zagrizeni divji lovci prihajajo iz Gornjega Leskovca in Stranja. Kot marsikje, jih bodo morali tudi tod izučiti z ostrimi ukrepi LAHKO BI SE RAZVIL V „KAPITALCA“ - Dveletni srnjak, ki so ga v soboto na območju blanške lovske družine zastrelili divji lovci, je čakal na odločitev, ali bo šel v brigadirski lonec v vinski kleti kmeta Lojzeta Kozinca na Pokleku. Domačin, sicer prizadeven mlad družbeni delavec in gradbeni tehnik pri Pioniiju, tozd Kr&o, Franci Slemenšek je bil ogorčen ob takšni surovosti divjih lovcev. (Foto: Železnik) PONESREČENEC UMRL V prejšnji številki našega lista smo poročali, da se je 9. maja v Slivju pri Podbočju ponesrečil Martin Dular, ko so se s prijatelji na domačem dvorišču igračkali s pištolo. S kroglo v trebuhu so ga pripeljali v bolnišnico, vendar je nekaj dni po operaciji umrl. Onemogla golobica iz Italije „Zelo je oslabela in obolela, pa bo vseeno še letela," je dejal Jože Pečnik Kar vajeni smo že, da se v uredništvu zglasijo občani in pokažejo dokaj nenavadne, pa zanimive reči, npr. jajca z več rumenjaki, ogromen krompir in podobno. Nemalo pa smo bili presenečeni 13. maja zvečer, ko je Mara Radojčič iz Novega mesta prinesla v cekarju goloba! ..Popoldne okoli pete ure se je zatekel v stanovanje, Majde Šilc 22. Sestradan je, kruha in vode ni maral. Saj golobov ni malo v mestu, toda tale očitno ni navaden, kajti na nogah ima obročke s številkami." Tako je dejala Radojčičeva in prosila, naj poskrbimo za obnemoglo ptico. Precej smo se pozanimali, ali je v Novem mestu kak golobar, in kmalu je v uredništvo prišel Jože Pečnik, upravnik novomeške športne dvorane. ..Golobica je,“ je rekel, „že najmanj dva tedna je na letu. Zelo je oslabela in obolela, pa bo vseeno še letela. Nekaj tednov jo bom hranil z vitaminsko pičo, v tem času pa bomo obvestili njenega lastnika. ODLOČITVE, IZHAJAJOČE IZ BAZE Jože Pečnik z italijansko golo- nad^OO bico. Napis na medeninastem oDročku .Italia, 75‘ pomeni, da je ptica lanski mladič, klubske številke še nima, številke 028316 pa bomo še razvozlali Na levi nogi ima gumijasti obroček s številko X 034. To je kontrolni obroček, po katerem komisija ve, da se je ptic vrnila v golobnjak." Tako se je siva golobica, ki ni našla poti v rodno Italijo, znašla za nekaj časa v Pečnikovem golobnja-ku, v družbi njegovih devetinpet-desetih golobov, od katerih je eden pred kratkim preletel razdaljo 257 kilometrov iz Slavonskega Broda v dveh urah in 51 minutah. To pomeni, da je letel s hitrostjo nad 90 kilometrov na uro. Pečnik, ki z golobi tekmuje v ljubljanskem društvu „Sel“, meni, daje za tovrstno ljubiteljstvo živali na Dolenjskem premalo zanimanja. ..Ljudje sploh ne vedo, da je pred krat lam poletelo iz Šentjerneja v Ljubljano okoli 700 golobov, 30. junija pa jih bo iz Ljubljane poletelo proti daljni Romuniji Bil je deževen dan in oblaki so viseli nad Repičevo drago kot kravje vime, v občinski sejni sobi pa so sedeli predstavniki repiškega javnega življenja že celih osem ur in žolčno razpravljali o prispevnih stopnjah iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih za programe samoupravnih interesnih skupnosti. Naposled so se dogovorili in skoz okna, ki jih je odprla snažilka, se je še dolgo vlekel cigaretni dim ... Nekateri udeleženci sestanka razšiijenega kolegija Hitro- šiva so nemirno pokašljevali in pod mizo gledali na ure, ki so leno tekle, četudi je zunaj sijalo sonce že celih sedem ur, govorjenja o prispevnih stopnjah za samoupravne interesne skupnosti iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih pa ni in ni hotelo biti konec. Zadevo so zaokrožili proti večeru in uslužbenci menze so pobirali prazne skodelice od kav ... Na delo je prihajala že druga izmena, v sobi za sestanke pa so še zmeraj odzvanjale besede o prispevnih stopnjah za programe samoupravnih inte- resnih skupnosti iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih toliko časa, dokler ni sekretarka končala razprave z besedami: „0 prispevnih stopnjah je razpravljalo občinsko vodstvo Repičeve drage, svoje mnenje je izrekel razširjeni kolegij našega podjetja in končno soglašamo tudi mi po deveturni plodni razpravi delegatov naših organizacij. Menim, da je stvar zrela za na zbore delovnih ljudi...“ Dan je bil napol oblačen, ko so stroji utihnili in je pred- sednik sindikata razložil delavcem programe samoupravnih interesnih skupnosti ter prebral stopnje prispevkov od bruto osebnih dohodkov vseh zaposlenih. Ker ni bilo nikakršnih vprašanj, h katerim je pozival predsednik sindikata delavce, je dal vodja temeljne organizacije združenega dela znak, naj preglasi tišino vsakodnevna pesem strojev, ki se v desetminutni izklopitvi niti ohladili niso. OGENJ SE JE ,,MASTIL" — Tole so ostanki gospodarskega po-• slopja Alojza Škedlja iz Vrhove pri Šentjerneju. Poslopje, ki ni bilo TONI GAŠPERIČ • zavarovano, je „požrl“ požar. Živino so rešili vaščani in gasilci, £ zgorelo pa je nekaj perutnine in kmečkega orodja. K sreči je ostala bližnja gospodarjeva stanovanjska hiša nepoškodovana. (Foto: Polde Miklič)