V Ljubljani, dne 19. novembra 1903. avakrat na mesec ter stane za vse leto 1 K 60 v vin., za pol leta 1 K. Naročnina in inserati blagovolijo naj se Poslati upravnistvu »•Rodoljuba" v Ljubljani, vsi spisi in "opisi pa uredništvu „Rodoljuba". 22. K Shod v Novem mestu. Govor poslanca dr. Tavčarja. Slavni shod! Preteklo je že precej časa, kar sem bil zadnjič v vaši Bredi. A med tem imel sem prav koristno shode po Notranjski, zate gadelj upam, da mi ne bodite šteli v zlo, če sem svoj deželnozborski volilni okraj nekoliko zanemarjal. Služi mi pa v opravičenje okoliščina, da bi Vam, kot svojim deželnozborskim Volilcem, itak ne bi imel ničesar posebnega poročati, ker nekaj let deželnega zbora sploh bilo ni. D e-žel ne razmere stoje v znamenju dr. Šusteršičeve obstruk-cije; leta zavira vsako resno delovanje v deželni zbornici, iz katero sta Šusteršič in Krek napravila nekako politično Pichlerjevo klet, in priznati moram, da sta Sa< steršič in Krek pravo občinstvo za to klet. (Res je!) Ali o ti obstrukciji hočem, kar je naravno, pozneje gO-Veriti in sicer precej obširno. Sedaj pa si oglejmo, kako so se razmere od pričetka razvile, dokler niso dospele do svojega sedanjega prismo jenega vrhunca. Sklicanje dež. zbora. Letos se je zopet sklical deželni *bor. Klerikalna stranka je takoj zabela nekako skrivnostno pisariti, da je to sklicanje nji dodeljena konce sija, in dr. Šusteršič je zadnjič na »hodu v Cerknici, kojega je sklical za zaprta vrata ondotnega katoliškega doma, svojim volilcem pripovedoval, da me je v dobi sklicanja opazoval, da sem poparjen hodil po Ljubljani, da me je trebuh bolel, prav kakor da sem povžil skledo na pol kuhanega krompirja! (Veselost). In ker ima ta mož navado, da povsod tlači svojo osebo vmes, govoril je v Cerknici, da je dr. Tavčar iz-praševal okolu, če je to — namreč sklicanje deželnega zbora — dr. Šu-Bteršič izkuhal. Kaj takega se lahko govori cerkniškim klerikalcem! Resnica pa je, da radi sklicanja deželnega zbora nikdo izmed nas ni imel niti najmanjše skrbi, in da jaz prav nikogar nisem izpraševal, če je to sklicanje morda dr. Šusteršič izkuhal. Njegove kuharske zmožnosti dobro poznam, in prav dobro Vem, da na Dunaju niti plovnega kropa izkuhati nemore, ker v parlamentu in povsod drugod velja za nekako politično propalico, s kojo nikdo *ad v dotiko ne prihaja. (Pritrjevanje). Nasprotno pa je resnica, da 8lno imeli naprednjaki daljše konference z ministrskim predsednikom radi kranjskih razmer. In tedaj Bemjaz z vso odločnostjo zahteval, danajse deželni zbor °d leta do leta sklicuje. Če ho *eJo klerikalci zborovati, je prav, če ft°oejo, pa tudi prav! j Čujte!) V dru gem naj ima pa moč v rokah deželni odbor, kakor jo faktično ima. Na stebru te moči stoječ, pa se deželnemu odboru prav nič ni treba bati dr. Susteršičeve obstrukcije, in le obžalovati je, da deželni odbor do sedaj te svoje moči ni izkoriščal tako, da bi dr. Šusteršiča samega strah postalo pred njegovo lastno obstrukcijo. (Živahno pritrjevanje. Kar se ni zgodilo do sedaj, zgodi se lahko v bodoče; morda bodemo še doživeli, da prične deželni odbor obstruirati Susteršičeve in Krekove volile e. (Burno pritrjevanje.) Potem pa bo-deta ta dva moža prav hitro skup zlezla, da ju nikjer videti ne bo več. Kakor rečeno, deželni zbor je bil sklican, in morda bo sklican tudi drugo leto, in morda pozneje še tudi. Kolikor je meni znano, na vladnih tleh ne klije nikako nagnenje razpustiti deželni zbor, ter tako Susteršičevi obstrukciji do zmage pripomoči. (Dobro!) Morda se bode ob strukcija kakor ogenj nabrala okrog svojega očeta in sredi tega ognja tičal bode dr. Šusteršič, in druzega mu ne bode preostajalo, nego da se kot škorpijon pika s svojim lastnim repom. (Veselost in dobro-klici.) Napredna postrežljivost. Sklicanje deželnega zbora nismo smatrali niti za svojo zmago, niti za svoj poraz. Pač pa smo imeli občutek, da razmere v deželi kričeče zahtevajo deželnega zbora, in da so posebno naši kmetje tisti faktor v deželi, ki trpi največjo škodo, ako deželni zbor redno ne posluje. 11 z dobro voljo in z mehkim srcem smo se podali v deželni zbor, in takoj od početka smo klerikalnim poslancem vse dovolili, kar so zahtevali. Volili smo njihove največje nesposobneže v različne odseke, prav kakor so želeli in glasovali smo Še celo za nuj nost volilne reforme.Liberalna stranka šla je v svojem samozatajevanju do skrajne meje, odsekala si je takore koč na ljubo klerikalcem eno svojih rok, samo da bi omogočila resno in plodovito delovanje v deželni zbornici. Vsa ljubezen je ostala brez-vspešna; in to najbolj zategadelj, ker je najbolj razvita lastnost klerikalnih zastopnikov v deželnem zboru tista grda stvar, ki ji pravimo v narodnem življenju »farška ošabnost«. (Živahno pritrjevanje). Ta ošabnost je predvsem rodila farško obstrukcijo v deželni zbornici; nam, zastopnikom mest, hoteli so vreči vrv okrog vrata, češ, dokler nam brezpogojno in brez vsake spremembe ne dovolite volilne reforme, kakor jo mi hočemo, ne privolimo nikakega delovanja v deželni zbornici. (Ogorčenje). Tako nas je hotel dr. Šusteršič v mesnico pognati, da bi pozneje kazal svojim volilcem, kako je ponižal slovenske liberalce, da so morali sami molče in ponižno položiti si vrv volilne reforme okrog vrata ter obesiti samega sebe. Ali dr. Šusterčič more tako v mesnico poditi samo svoje volilce, druzega pa nikogar. Napredni poslanci smo torej odgovorili: mi dopuščamo, da se v odseku razpravlja in s klepa o vol ilni reformi, al med tem naj zbornica leno svojih rok skupaj ne drži, temveč v zbornici naj pridejo na razpravo vse točke bogatega dnevnega reda. (Odobravanje). Volilna reforma. Ta naša zahteva je bila pravična in pametna. Gospodje poznajo moje mnenje o volilni reformi. Teoretično se da splošna in enaka volilna pra vica krasno utemeljiti, v praktično življenje prenesena je ta volilna pravica orožje, s kojim je treba prav previdno postopati. Sumljivo pa je vsikdar, ako kriče po takivo lilni pravici elementi, ki nimajo niti ene kaplje demokra tične krvi v svojih žilah, ki so takorekoč sužnji tiste največje i n na j silo v ite jše avto-krac ij e, ki je poosebljena vri m-ski ce-kvi. (Živahno pritrjevanje.) Će taki ljudje kriče po splošni volilni reformi, je to živ dokaz, da hočejo ž njo ljudstvo opehariti. (Burno odobravanje). Če bi torej v življenje Bto pila volilna reforma, kakor so jo izbljuvali razgreti možgani dr. Šusteršiča, ne bili bi ž njo osleparjeni slovenski liberalci, pač pa bi bil ž njo osleparjen slovenski narod na Kranjskem! To je tako gotovo, kakor je gotov amen v očenašu. (Res je!) Bodi temu tako ali tako, samo na sebi je že nezmisel, in naj bi bila volilna reforma Še tako potrebna, take zadeve spravljati pred deželni zbor potom nujnega predloga. V tem pogledu tedaj volilna reforma ne more veljati z k nujno. Ako naj se odpravijo dozdevne stare krivice, ako naj se ustanove novi zakoni, ki bi odgovarjali v vsakem oziru pravici, potem je jasno, da se kaj takega ne more skleniti kar čez noč, posebno ne pri volilnih reformah, pri kojih, ako si pravičen, moraš strogo paziti na to, da odpraviš stare krivice, ne zagaziš v nove, katere bi morda bile hujše od prejšnjih, (Pritrjevanje). Ako so torej naši klerikalni poslanci resno hoteli v resno razpravo spraviti volilno reformo, morali so vedeti naprej, da bo to posvetovanje trajalo tedne in tedne, in da se bodeta do tična dva zakona, naj bi deželni zbor tudi dva meseca trajal, le s težavo dala pod streho spraviti. In ves ta čas naj bi bil deželni zbor lenobo pasel in liberalni poslanci naj bi bili v odseku s štrikom okoli vratu tlako delali. Zahtevali smo torej: v odseku resno in temeljito posvetovanje o volilni reformi, obenem pa tudi resno delo v zbornici! ozrv.aja.il a. plačuje se od štiri-stopne petit-vrste 16 vin. če se enkrat tiska; 24 vin. če se 2krat, in 30 vin. če se 3krat ali večkrat tiska. Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se ne vračajo. XIII. leto." Klerikalna hinavseina. Klerikaloi, ki so sami občutili, da so jo nekoliko zagazili, storili so nato veliko hiaavščino; brez hinav-ščine, kakor znano, ti ljudje nikjer izhajati ne morejo! Odgovorili so: »Dobro, naj pa pridejo v odseke vse točke dolgega dnevnega reda. Ko bodo vse te reči v odsekih enkrat dognane, potem je pa mogoče, da bodemo eno ali drugo zadevo, če bo po našem prepričanju v korist ljudstva, pustili pred zbornico; da bi pa končno tudi deželni proračun pustili pred zbornico, v to pa ne damo nikake obljube!« Ta ponudba je bila prava klerikalna sleparija. (Živahno pritrjevanje.) Hoteli so nam pustiti vrv okrog vratu, a ponižati so nas hoteli še bolj: Milostivo so dovolili, da smejo priti pred odseke vse točke dnevnega reda, da bi se takov zasedanju deželnega odbora zamazala tista špranja, katera bi nastala med zbornico in pa med ustavnim odsekom, če bi prva ničesar ne delala, drugi pa se spustil v temeljito razpravo o volilni reformi. Potem, ko bi bili odseki dognali svoje posvetovanje,pa naj bi klerikalni poslanci odločevali, kaj naj pr.ide v zbornico, če je to na korist ljudstva po njihovem prepri< čanju. Kaj se pravi to? To se pravi, klerikalni poslanoi so hoteli pred zbornico puščati le tisto, kar bi bilo po njihovem prepričanju na korist njihovim volilcem, vse drugo in tudi deželni proračun pa je imelo lepo v kotu ostati. Kaj bi bila posledica temu? Posledica temu bi bila, da bi bili klerikalni poslanoi nato razbob-nali med svojimi voliloi: vidite mi smo, dasi smo uganjali ob-strukcijo,za Vas vse dosegli, naprednjaki pa niso ničesar dosegli, dasi so bili najhujši nasprotniki obstrukcije. (Dobro! Res je!) S tem so nas hoteli klerikaloi prisiliti, da bi se bili z vrvjo okrog vratu podali pod svoje lastne vislice in da bi bili pri tem še podpirali obstrukcijo. Da se na ta lep nismo hoteli vsesti, je samo ob sebi umljivo, bili smo to dolžni svoji časti in predvsem tudi časti svojih voliloev. (Burno pritrjevanje). Ko so videli, da nas ne vjamejo v svoje zanjke, obstruirali so klerikalci še naprej ter nas morili s svojimi nujnimi predlogi in predvsem z znano interpelacijo o slovenski univerzi, za katero so zlorabili domovinsko ljubezen mladega in zelo simpatičnega slovenskega pisatelja, in s katero bo opeharili slovenskega založnika za sadove njegovega truda. (Sram jih bodi!) Konec deželnega zbora. Te otroške komedije so se končati morale, kakor so se v istini kon- v čale. Vlada se je naveličala dr. bu- steršičevih pređpuBtnih šemarij (Veselost) in zaključila je deželni zbor, in domu je pognala dr. Šusteršiča in njegove pajdaše, češ, če hočete noreti, norite na lastne stroške, ne pa na stroške dežele kranjske! (Živahno pritrjevanje) In prav je tako! Ta konec, kakor ga je doživela klerikalna obstrukcija, moral je priti, in vsak pameten človek je moral vedeti naprej, da pride. Vzlic temu pa so klerikaloi raznesli po deželi vest, da je vlada na našo prošnjo zaključila deželni zbor, in nevednemu ljudstvu lažejo, da po-menja obstrukcija v deželni zbornici poraz naše stranke, za nje pa veli kansko zmago. Mi niti prsta nismo ganili, da bi se bil deželni zbor zaključil: nasprotno, nam je klerikalna obstrukcija voda na naš mlin, in več kot je neumne in nespametne te obstrukcije, bolj hitreje teko naša mlinska kolesa! Vam, ki ste pametni in inteligentni možje ni treba posebej dokazovati, da klerikalna obstrukcija ni ničesar druzega nego tatvina na blagostanju našega kmeta. (Burno odobravanje). S svojo obstrukcijo naši klerikalci niso druzega dosegli, nego da so svojemu kmetu nekaj precej velikih kosov mesa strgali z njegovih kostij. (Tako je!) Naj le traja obstrukcija, magari tudi 20 let, kakor je dr. Šusteršič grozil! Nam prav! Mi bodemo v deželnem odboru že skrbeli, da naši volilei ne bodo prevelike škode imeli, a klerikalni kmetje se bodo pa končno vendar tudi naveličali, da bi jima Šusteršič in Krek s kože neprestano jermena rezala, in čisto gotovo pride dan, ko tudi ti klerikalni reveži sprevidijo, da v d e -želni zbornici niso imeliljud s k i h svojih zastopnikov, nego ljudske svoje tatove. (Burno pritrjevanje). Misijoni. In prepričan sem, da se katoliškim našim poslancem že nekaj svita o tem koncu. Zategadelj so sedaj, ko je deželni zbor zaključen, in ko jim le malo upa ostaja, da bode deželni zbor razpuščen, po celi deželi provzroČili misijone v čast sveti obstrukciji (Viharna veselost) in Krek že pisari na vse strani: za božjo voljo, sklicujte shode in pripravite kmeta k temu, da bo odobraval našo obstrukcijo! In slovenski klerikalni kmet, ki je slepo orodje v rokah naše duhovščine, moral bode, pritiran po mladih kaplanih na shode, imeti kamen za kruh (Tako je!) in igrati bo moral tisto poniževalno vlogo, kakor vojak nekdaj, kojega ao iz zapora privlekli pred stotnika, da je zujecljal besede: »Herr Hauptmann, ioh bedanke mioh ftlc die auegestandene Strafe. (Burno pritrjevanje) Ta krik in hrup, kojega ženeta sedaj Šusteršič in Krek radi obstrukcije po deželi, je nekako nenaraven, je (prav zelo prisiljen! Če bi bila onstrukcija res tisto bistroumno, pametno in prebrisano dejanje, kakor to trdijo klerikalni poslanci, potem ni se bistroumnost, pamet in prebrisanost te obstrukcije sama ob sebi vsiljevala našemu kmetu. Če je obstrukcija res nekaj koristnega in dobrega, bi se ta stvar sama hvalila pred kmetom, in ne bilo bi treba tiste gonje, katero duhovščina radi obstrukcije po deželi počenja. (Res je!) Torej je ta gonja zgolj radi tega potrebna, ker je klerikalna obstrukcija nekaj zabitega, nekaj oslovskega in za kmeta nekaj škodljivega. (Odobravanje.) Pri teh Krekovih pismih, pri teh Šusteršičevih shodih spominjam se nehote tistega severno amerikanskoga kmeta, ki je imel nekaj lačnih krav v svojem hlevu, katerim pa ni imel druzega dati nego kup oblanic. Ker se je pa po pravici bal, da jih kravice ne bodo hotele jesti, napravil jim je ze lene naočnike, češ, sedaj jih bodo pa žrle, ker jih bodo gledale v zeleni barvi ter menile, da so trava! Temu kmetiču podobni so naši klerikalni poslanoi, in njegovim kravioam — pa brez hudobnega namena, ne da bi imel kak animus injuriandi — primerjal bi dr Šusteršičeve voliloe. (Veselost) Nimajo jim dati druzega nego obstrukoijske oblanice, in da bi jih spravili v želodec lačnemu kmetiču, silijo mu na svojih shodih rumena očala na nos, rekoč: jej, vsaj imaš — cvrtje pred s^bj! (Viharna veselost) Ali kravice v Severni Ameriki niso hotele jesti zelenih oblanio, in na vse zadnje tudi naši kmetje ne bodo hoteli jesti rumenih o b s l r u k c i j s k i h oblanic! S tem se tolažim. (Pritrjevanje.) Klerikalne laži. Prepričan sem namreč, da katoliški poslanci sami občutijo brezup-nost svojega boja za obstrukoijo. Ne upajo si drugače zmagati v tem boju, nego s tem, da ga vodijo s sredstvi, katera so skrajno nepoštena, lažnjiva, podla in perfidna. Voditelji, ki se bore s takim orožjem, služijo vsaki stranki v sramoto, in nič bolj ne govori o propalosti naše duhovščine, kakor to, da nepoštenost, podlost, Iažnjivost in perfidnost katoliških političnih voditeljev sprem lja s svojim blagoslovom. (Burno pritrjevanje) Laž pa ostane laž, naj jo je blagoslovil tudi katoliški duhovnik! In stvar, za katero se nimajo z drugim boriti, nego z blagoslovljeno katoliško lažjo, je ravno tako zgubljena kakor stvar, katero se z drugim podpreti ne da, nego s h u -dičevo lažjo! Vi vsi t bo u ti te, da mi je tu v mislih Šusteršičev shod v Cerknici, ki bode prej kot ne slu žil za vzor vsem prihodnjim klerikalnim obstrukcijskim shodom. Potrebno je torej, da na cerkniški shod nekoliko reagiramo! Znamenit je bil zgolj radi tega, ker do sedaj dr. Šusteršič še na nobenem shodu, niti na shodu v Ribnici ne, kjer je deval Šukljeta iz kože (Veselost), ni toliko lagal, zavijal in resnice pačil, kakor je to činil v katoliškem domu cerkniškem. Ne poznam sicer ge nealogije tega moža, ali da svoje pokolenje direktno izpeljuje o d lažnj ivega Ki jukca (Viharna veselost), o tem sedaj, ko sem prečita! cerkni škinje gov govor, več ne dvomim. Najbolj žalostno pri tem je, da se cerkniški klerikalci nahajajo na tako nizki stopinji, da imajo vsa omenjena zavijanja in laži za golo resnico, in da niti ne občutijo, kako silno jih ponižuje dr. Šusteršič, ko se predrzne jih krmiti s tako pičo! Pač res, vsak poslanec je vreden svojih volilcev in narobe! (Tako je!) Kaj smo torej čuli iz imenitnega cerkniškega shoda? Podpora pogorelcem. Najprej se je dr. Šusteršič po bahal s svoj m nujnim predlogom, da naj dežela privoli 100.000 K za po ujmah poškodovane kmetovalce. Ta nujni predlog ni bil ni-česar druzega, nego gola špekulacija na nevednost kmetskih volilcev. Sto tisoč kron nam je hotel dati, a liberalci niso hoteli v to privoliti! Katoliški možički z dežele žive pač v veri, da se pri deželnem odboru, kjerkoli se kaj odbije, povsod pokaže 100.000 K. In zategadelj so kar omamljeni, če jim Šusteršič pripoveduje: 100.000 K j sem vam hotel dati, a liberalci so jih vam odbili. Vse drugo pa častiti gospod iz Ovijačeve hiše previdno zamolči, in ravno v tem t či perfid-nost in hudobija. Zamolči pred vsem, da dežela tudi ne more dajati, če se ji na drugi strani obenem ne do volijo potrebni dohodki. Deželne finance — kakor vse druge — podobne so sodu, iz katerega teče le toliko časa, kolikor časa se zgoraj v njega vliva. (Pritrjevanje) Zategadelj smo v deželni zbornici opravičeno zahtevali, da naj pride Susteršičev nujni predlog v razpravo pri proračunu. Če naj glasujem za izdatek 100.000 K, moram, ako sem vesten deželni po slaneo, pred vsem vedeti, kje naj se vzamejo, in če druge velike potrebe kaj tacega, kot je potro-šenje 100.000 K, dopuščajo. Drugače bi deželni poslanci bili podobni pijancu, ki v nedeljo vse tisto zapije, kar mu je imelo služiti za življenje v bodočem tednu! Taki pijanci hoteli so biti klerikalni po slanci. (Veselost.) Zahtevali so 100.000 kron, a v razpravo deželnega proračuna pa niso hoteli privoliti, ter s o t a k o sami onemogočili nujnisvoj predlog, ker bo sami zamašili luknjo, iz koje naj bi se vzelo 100.000 kron. Vzlic temu pa kriče svojim volilcem: liberaloi bo vam snedh 100000 K! Tako početje imenuje se pravzaprav lumparija, a ker tiči vmes oseba mojega katoliškega to variša dr. Šusteršiča, ne pravim, da je to 1 u m p a r i j a , prav navadna k o z 1 a r i j a je pa gotovo. (Burno pritrjevanje.) Gledališče. Pri vseh katoliških obstrukoij-skih shodih pride v razgovor tudi deželno gledišče v Ljubljani. Človeku že kar preseda, ko vidi, kako se ti obrabljeni klerikalni komedijanti neprenehoma drgnejo ob naše gledišče. Na shodu v Cerknici povspel se je boštanjski grašoak do sledečih tirad: V proračunu za leto 190 3. je zabeležen izdatek za po ujmah poškodovane kmete 20.0 00 kron začelo deželo, za ljubljansko gledališče pa 24.899 kron. Tako se meri, to je merilo liberalne ljubezni za kmeta. Za ljubljansko gospodo 24.899 K, za reveže kmete po celi deželi pa 20.000 kron. Konča pa z besedami: Kmet še knofa ne dobi! Pred vsem je smešno trditi, da je ljubljansko gledališče samo za ljubljansko gospodo. Tako govoriti more le človek, ki nima pojma o kulturnih potrebah našega in malega naroda, človek, ki nosi slovensko narodnost zgolj na svojem jeziku, svoje otroke pa OBtentativno pošilja v nemške šole. (Ogorčenje. Klici: Škandal.) S takim človekom se torej ne bodem prepiral o potrebi in koristi slovenskega gledališča! Res je, da da dežela obema glediščema 24.000 K letne podpore, in res je tudi, da bi vsaj slovensko gledališče brez te podpore izhajati ne mrglo. Izdatek 24 000 K je pa samo navidezen, kar se mora že vendar enkrat jasno in očitno povedati. V letu 1901. prejelo je dramatično društvo 12.600 kron, nemško društvo pa 12 000 K obe skupaj toraj 2 4.6 00 kron. Ta iz datek pa si je dežela skoraj popol noma zopet pokrila z najemščino za lože. Te rajemščine plačalo je dra matično društvo 6600 kron, nemško društvo pa 1 2.495 kron, obe skupaj toraj 1 9 . 0 9 5 k r o n. Iz tega sltdi, da v letu 1901. dtžela za nemško gledališče pravzaprav ničesar plačala ni, nasprotno imela je še do-dodka 4 9 5 k r o n; za slovensko gledališče pa je de facto potrošila samo 6000 kron, oziroma po odbitku prebitka pri nemškem gledališču v znesku 495 kron samo 5505 kron. Za slovensko gledališče okroglo 3000 gld.! Sram bodi vsakega, ki hoče Slovenec biti, pa 8e spodtika nad to malenkostjo! Tako izgleda toraj tisto merilo, s katerim je dr. Šusteršič slepil cerkniške svoje kmete! Kaj dobi kmet. Oglejmo si sedaj, koliko resnice gre Susteršičevemu izreku: kmet še knofa ne dobi! Vzemimo v roko de želni proračun za leto 1903. Ta proračun izkazuje potrebščine 3,348.696 kron, pokritja pa 3,018.696 K, primankljaja je toraj 3 3 0.000 K. Potrebščina se deli sledeče: 1. Deželni zbor . . . 36964 K 2. deželna uprava . . 178.699 » 3. deželna posest . . 3 880 4. deželna kultura 266542 » 5. javna varnost . . 75.797 » 6 zdravstvo .... 89492 7. dobrodelstvo . . . 621711 » 8. pouk, omika in umet- 1,232503 9. obrtno pospeševanje 2000 » 10. ceste in druga ob- čila ...... 243 560 » 11. vojaštvo in priprega 39.012 12. deželni dolgovi . . 520374 » 13. pokojnine .... 14.162 » 14. razni stroški . . . 24000 » Od teh raznih stroškov odpade 20000 K za podpore vsled ujm. To so potrebščine za Uto 1903, ki znašate, kakor rečeno, 3,348.696 K. Precej težavno je sedaj, določiti, komu prihajajo v korist posamezni ti izdatki. Deželna uprava stane n. pr. 178.699 K. Sedež te uprave je v Ljubljani, in vsi dež. uradniki stanujejo v Ljubljani. Vzlic temu pa bi bila očitna krivica, trditi, da služi izdatek 178 699 K zgolj v korist mest, ne pa v korist kmeta, če tudi vsaj dve tretjini posla deželne uprave zade* vate kmečke okraje. A vzlic temu hočem ob roki omenjenih deželnih Priloga „Rodoljubu" št. 22, dne 19. novembra 1903. stroškov objektivno in brez pretira-nosti pokazati, kako izgleda tisti »knof«, ki ga nai kmet dobiva leto za letom od svoje dežele, in pred vsem tisti knof, ki ga je dobil v letu 1903. od svoje dežele. Od navedene potrebščine v skup nern znesku 3,348.696 kron spadajo na »kmečki« del dežele vsaj sledeče potrebščine. 1. Vsa potrebščina za deželno kulturo, odbivši za vodovod v Postojni proračunjeni znesek 10.486 K, torej v znesku 256.056 K; 2. od potrebščine za zdravstvo vsaj za plačo okrožnih zdravnikov proračunjeni znesek 65.016 K, da\je za cepljenje koz proračunjeni znesek 10314 K, in za živinozdravnjka proračunjeni znesek 5000 K; skupaj torej 80.330 K; 3. od potrebščine za bolnice in drugo dobrodelstvo vsaj dve tretjini, to je znesek 414.474 K; 4. od potrebščine za pouk in omiko vsa za ljudsko šolstvo proračunjena svota 1,088.418 K; 5. od skupke nutv-ohščiuo za občila ¥«aj za deželne ceste proračunjeni zueaek 100.000 K in vsa potrebščina za okrajne in druge oeste v zneseku kron 50.500 torej znesek 150.500 K; 6. od potrebščine za deželne dolgove vsaj potrebščina za deželni posojilni zaklad v znesku 406.024 K. Ta znesek se mora zategadelj tukaj upostaviti, ker je 4n/0 deželno posojilo nastalo radi zemljiške odveze, ki je bila. gotovo kmetska zadev par esceNeucei . fcenac in župnik Babic, istoitako dopro sjta se obnesli skupščini v Križevcib. in Novi Gradiški. — Ustavljena preiskava proti sotrudniku „Nar. Obrane". Na denuncijacijo osječke „Slav. Presse" uvedla se je preiskava proti sotrudniku „N. O", V\ Wilderju, čeS da je on prouzroči) s svojim govorom, da so delavci navalili na barako in strgali delavski red. Po zaslišanju vseh, po „Slav. Presse" označenih prič se je ustavilo vsako nadalnje postopanje proti V. Wilderju. — K deželnemu ženskemu dru-&tvu je pristopila banica grofica Pe-jas.ee v j/alf kot ustanovnica s prispevkom 200 & -t p*rva električna cestna železnica v Dalmaciji. Žel. ministrstvo je dovolilo, da se jsgrifuM med Dubrovnikom in GruŽom elektrona cestna železnica in je odobrilo predloženi projekt. — Ameriške novice. Grozen požar. Dne 1. t. m. je zgorela v New-Yorku neka petnadstropna hiša. Mrtvili je 25 ljudi, med temi Hrvata Jos. Zorović in Ante Barolić. — Kolodvor zgorel. Na kolodvoru v Crestlinu, O., se je razletel z dinamitom naložen voz in zgorelo je nad 500 naloženih in praznih vozov in ko-jk>4ypr. Tam, kjer je stal prej z dinamitom najožen voz, se sedaj nahaja 40 čevljev globoka jama. — R o p a r j i so odvedli sina milijonarja Wenza v Cumberlandsko gorovje in so sporočili očetu, da izpuste sina le proti odškodnini 100.000 dol. — Severno IjjjB so imeli priliko opazovati v New-Yorčani 4&C 31. p. m. od 2.-4. ure zjutraj. — 1000 4elavcev je brez zaslužka v South 'Šharonu, Pa, ker so zaprli ondotne tovarne za izdelovanje žebljev. ' Blagajnikova zmota. Hra-nilničnemu blagajniku Lamotte v Budimpešti so svoj čas pregledovali blagajnico in našli, da manjka 11.933 kron 95 h denarja. Ravnateljstvo ga je na to odpustilo in javilo sodišču, Lamotte pa se je med tem poskusil usmrtiti. Ko je ozdravel, ga je sodišče obsodilo na leto dni ječe, čeprav se je zagovarjal, da je pomotoma neki stranki izplačal toliko denarja preveč. Obe višji instanci sta pa temu izgovoru verjeli in blagajnika oprostili. Med tem je mož umrl, njegova vdova je pa, sklicuje se na obe oprostilni sodbi, zahtevala od hranilnice 1500 K pokojnine. Ker jej tega niso priznali, vložila je na ta znesek tožbo in se bo v kratkem vršila razprava. V juristilkih krogih se vidno zanimajo za izid te pravde.. * Čudna priča. V Berolinu se vrši že cele tedne prooes proti grofici Wenzierski Kwielecki, ki je obdolžena, da si je podtaknila tujega otroka z namenom, da si prilasti majoritetno dedščino. Zaslišanih je bilo nad sto prič, kojih poljska imena so delala sodišču velike preglavice. Tako se je pripetil tudi sledeči komični prjzor: Predsednik: »Ker smo pričo Brezvjriecekega zaqlis>|i. naj se pokliče priča MdoccUi« — Tolmač: »Prosim, gospod predsednik, MDCCCLXI ni priča, temuč letna številka zgradbe grofovskega gradu« * se hrani ameriški milijonar. Večkratni milijonar Ko c k e f e 11 e r živi pravzaprav slabše kot vsak delavec. Za hišnega pravnika ima nekega doktorja, ki pripada seka, katera ne uživa ne kuhanih ne pečenih jedil, in tako živi tudi Rockefeller. Njegov zdravnik nainre$ uči, da narava ne potrebuje ognja. Kii-bane ju pepene jedi pe dajejo telesa krepčib tomuč |e gnilobo jn smrtne kali. Človek, ki hoče ostati svež ter dočakati skrajno starost, se mora živiti le po naravi, zato je milijonar z zdravnikom vred le surovo meso, surova jajca, surove rastline itd. Toda tudi taka hrana ni strogo po naravi. Rocke-fejler bi moral pravzaprav uživati rastline, kakor F&scjo, živali pa take, kakor tekajo po zemlji, fetajo np zraku \$( plavajo po vodi. V Cikagi jma sekta „surovojedoev" nad 10.000 pristašev, Ako pa bo Rockefeller pri taki neokusni brani dočakal Metuzalemovo starost, pokaže šele bodočnost. * Kranjsko slov. bralno društvo v Forest City9 Pa. Sus quehanna Co. Severna Amerika, vsprejme dobrega in poštenega Slovenca, kateri je zmožen poučevati petje in godbo. Plača po dogovoru. Več pove I. tajnik Josip Zalar Bi k 547 Forest City Pa. Susquehanna Co Nord Amerika. * Mednarodna umetniška ra*:**tava v Benetkah se je ravnokar zaručila. phiskaTp jo jg 405.000 oseb. Prodalo se je umetnin, (slik, kipov itd.; za 375.000 lir. Tedaj precej več kakor pri -~ ljubljanskih umetniških razstavah* * Kako dolgo živa razne živali. Navadno načelo je, da največje živali žive tudi najdalje. To pa ni vselej res. Miš doživi 6 let, zajec 10 let pes 12 18 let, ovca 15 let, svinja 20 let, lev 35 let, konj 40—50 let, slon 200 let. Do tod se račun strinja. Toda kako je, da živi mačka 40 let, in da ptiči dalje žive kot sesavke enake velikosti ? Kos doživi zaprt 12 let, v probosti pa 18 let. V zverinjaku v Schon-bru^ii je POgfuil Jeta 1824 beloglavj jastreb; ^katerega so tja: 'prinesli leta 1706. Živel je potemtakem š'e v jetrn-štvu 118 let. Petelin ali kokoš živi lQ do 20 let, golob 10 let. Dolgost življenja ni potem takem odvisna le od velikosti, temuč tudi od temperamenta. Žival|; i\ se' mnogo gibljejo, prej končajo življenje n. pr. lovski psi, opice itd. živijo primeroma le kratek čas, dQ-čim dočaka celo med dvoživkami kfl*". Stača 4Q lej. * čudak.« V vasi Perveru v stari Marki je te dni umrl mizar Diemert. Ze pred več leti si je sam napravil krsto. Ker pa se je na stare dni zredil, postala mu je krsta premala ter jo je prodal in si drugo napravil. Tudi grob je imel že več let izkopan in ograjen z železno ograjo. Celo nagrobni spomenik ga je čakal dovršen, le dan smrti je bilo treba še dodati. Po cele ure je presedel ob svojem grobu ter premišljeval smrt in minljivost sveta. Kakor je živel, tako čudno je tudi umrl. Sedel je ob oknu s kratko pipo v ustih ter gledal po cesti. Tedaj je prišla po 70-letnega starčka smrt, tako nagloma, da še časa ni imel pipo iz ust djati. Ljudje so ga videli tako sedeti celi dan, a so mislili, da je pri svoji pipici zadremal, ter ga niso hoteli buditi. * Pogumna ženska. Nedavno se je na bretonskem obrežju razbila ladja »Vesper«. Kapitan z enim delom mornarjev se je rešil, 14 mornarjev pa je zasedlo čoln, ki ga je vihar gnal dalje po razburkanih valovih. Ribičeva žena Roza Here, ki je nabirala školjke ob obrežju, je čula njih vpije. Ker so ji bile znane nevarne pečine v tem delu morja, izprevidela je, da bo čoln vsak hip trčil ob skaline ter se razbil. Brez obotavljanja je skočila oblečena v morje ter plavala k Čolnu. Zavihtela se je v čoln, prijela krmilo ter z obČudovalno spretnostjo vodila čoln po razburkanih valovih med skalinami. Pripeljala je srečno vseh 14 mornarjev na suho ter se vrnila k svojemu opravilu. Kapitan ponesrečene ladje je junaški čin žene sporočil vladi in svoji mornarski družbi, da se podeli rešiteljioi nagrada. * Goveja kraljica. Ta naslov ima Karolina Bonival v pokrajini Ttxaa. Ista ima namreč do 20.000 glav goveje živine in nad 2000 konj. Sama upravlja celo velikansko gospodarstvo. Ne boji se zajahati najbolj divjega irebca, in tudi sicer je tako neustrašena, da se je boje konjski tatovi. Nedavno je trčila skupaj s celo družbo konjskih tatov; dva je ustrelila, ostali pa so zbežali. * Iz česa je narejena ženska. Stari sanskritski list, ki so ga nedavno našli, kaže povsem nove in neobičajno točne podatke o stvarjenju ženske. V početku, ko je Tvaštri, stvaritelj sveta, hotel narediti žensko, opazil je, da nima nikakih trdnih snovi več. V tej zadregi pa si je po zrelem premišljevanju pomagal takole: Vzel je zakroženost meseca in lepo zavite poteze bršljanove in trepet trave in cvet rože in lahkost lista in gibčnost slono-vega rilca in pogled košute in veselo migljanje solnčnih žarkov in plakanje oblakov in plašljivost zajca in nečimer-nost pavovo in mehkost prsi papige in trdost diamanta in sladkost medu in ljutost tigra in Žar ognja in hladnost snega in blebetanje srake in potuhnje-nost žerjavevo in grijanje golobovo — vse to je dobro zmešal, napravil ženo in jo dal Človeku. Pa že črez 8 dni pride Človek k Tvaštri in pravi: „Gospod, stvar ki si mi jo dal, mi greni življenje. Blebeta neprestano in muči me več kakor morem prenašati, hoče da sem vedno poleg nje, jemlje mi ves Čas, zaradi vsake malenkosti joka in strašno je lena; prišel sem, da ti jo vrnem." A Tvaštri pravi: „Naj bode" in jo vzame nazaj. Ali že zopet črez teden dni se povrne človek k Tvaštri in pravi: „Vidim, da mi je življenje pusto, odkar sem ti vrnil ono stvar, ki si jo naredil zame. Vedno mislim, kako mi je pela in kako je plesala, kako me je kljubovalno gledala, kako se je ovijala krog mene, njen smeh je bil ka kor glasba in lepo jo je bilo videti, daj, daj mi jo nazaj." A Tvaštri pravi: »Pa naj bode!" in da možu ženo nazaj. Pa komaj so prešli trije dnevi je Že zopet stal človek pred Tvarštrim in govoril: „Gospod, ne vem, kako je to, ali naposled vidim, da mi je ta stvar bolj v muko nego v zabavo, prosim te, vzemi jo nazaj." Tvaštri pa se razjezi in pravi: „Spravi se mi izpred oči! Ne maram več slišati o tem!" Človek pa reče: „Ali ne morem živeti ž njo." — „Pa tudi ne brez nje," pravi Tvaštri. — * Ključarski pomočnik, frančiškan in doktor prava. Čudna promocija se je vršila pred nekaj dnevi na vseučilišču v Vratislavi: bivši ključarski pomočnik in frančiškan Ivan Šlachzinko\vski je bil promoviran doktorjem prava. Šlachzinkowski se je rodil 1. 1874 kot sin ubogega železniškega delavca. Do 14. leta je obiskoval ljudsko šolo in je potem vstopil pri nekem odvetniku kot pisar v službo. Pozneje pa se je izučil ključarskega obrta in prišel na svojem potovanju tudi v Monakovo, kjer je dobil službo pri nekem dvornem ključarju Moratteliju. Tu je postal ud društva pomočnikov, v katerem seje s svojo nadarjenostjo vsem tako prikupil, da so mu izposlo-vali sprejem v frančiškanskem samostanu v Landshutu. V samostanu seje pridno pripravljal na zrelostni izpit. Ko je pa dobil že tonzuro in meniško obleko, se je spri z menihi in zapustil samostan. Vstopil je nato v osmi gimnaz. razred in napravil zrelostni izpit. Po izpitu se je podal na vratislavsko vseučilišče, koje je zapustil kot doktor prava. Pač redek vzgled nadarjenosti in železne vztrajnosti. * Direktni vlaki na progi Pariz-Peking. Ravnateljstvo Severne železnice v Parizu naznanja, da se je zedinilo s pruskim in ruskim ravnateljstvom, vsled česar bo vozil začenši z mesecem sušcem 1904 vsak dan direktni vlak v Peking in vsak teden en ekspresni vlak. Vsakdanji vlak bo imel samo drugi in tretji razred, ki bodeta stala 490 ozir. 340 frankov, do čim bo stal prvi razred ekspresnega vlaka 1013, drugi pa 706 frankov. Povratnih voznih listkov ne bodo izdajali, pač pa vozne listke za otroke. Ob Bajkalskem jezeru potnikom ne bo treba prestopati, ker bo do tedaj železnica ob južnem bregu že dograjena. Čez reko Likae pa se bodo morali potniki v čolnu prevažati ter bodo potem lahko prestopili v angleški vlak. Oni potniki pa, ki bodo namenjeni v Wladiwostok, bodo morali v Irkutsku prestopiti v drug vlak. * Ponesrečena ovacija. Slavni italijanski komponist Peresi se rad izogiblje ljudem. Zato si je kupil pri Buggianu malo hišico, kjer živi v svojih prostih urah nemoten le svoji umetnosti. Ko pa je prebivalstvo kraja Ponte zvedelo, da hodi do tja mladi duhovnik po moč virju na lov, zbralo se je staro in mlado z mestno godbo na čelu, da priredi komponistu ovaoijo. Ko pa je Perosi zagledal mnogobrojno družbo, privzdignil je sutano ter začel bežeti na vso moč, množice in godba pa za njim. Vendar je srečno utekel. Iščem dobro izurjenega stru^arskega pomočnika oziroma strugarja. Plača po dogovoru, služba stalna nastop takoj. Fran Švigelj, tovarna za stole na Bregu pri Borovnici. Loterijske srečke. Brno* 11 novembra. 39, 52, 4, 49, 24 Dunaj, 7. novembra. Trst, 14, novembra Ghradeo, 7. novembra Praga, 4 novembra. Line 14. novembra 72, 14, 89, 80, 74. 11, 27, 14, 52, 36, 7, 14, 40. 33, 79, 51, 21, 68, 71. 7. 20, 28, 49, 80, 87. PF" Šunka *Tpf ,s kožo 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., prefiičji jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavnina brez kosti 45 kr., dunajska salame 80 kr., prave boljše 1 gld., iz Sunkna 1 gld. 20 kr., ogrske za mesec junij 1 gld. 80 kr., vsaki mesec 15 kr. dražji kilo, velika klobasa ena 20 kr. — PoSilja le dobro poSteno blago od 5 klg. naprej proti povzetju Janko Ev. Sire v Kranju. V%S/;c3. o 2. [iT /'JBlUinu, % 3- */S%.^n" Preo ble^^^^-'v^Po p ra vila. • tovarna dežnikov j Ljubljana, Mestni trg 1 Singer-jevi šivalni stroji za domačo uporabo in vsako stroko fabrikacije. iBxez.pla.crLi poiaJsc v vseh tehnikah modernega vezenja. Singer Co. šivalni stroji del. dr. £jubljana, Sv. petra cesta št. 6. (1380-13) Zmešane lase kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Ludo vik Bnsinaro v Ljubljani, Hi l.šarje ve ulice št. 10. (KŠT Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na svojo firmo. l Povsod po Slovenskem in še čez mejo razširja se od dne do dne poraba prave in najboljše n v prid družbe sv. Cirila in Metoda iz I. jugoslov. tovarne za kavine surogate —v Ljubljani. ■ » Zahtevajte jo povsod!! ] Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad: 17 milijonov kron. nad 400.000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopolu-dne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaracunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 43/4°/o na !eto- z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves z0 dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati x dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. (89—1)0 Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in £ sicer po 4Vt°/o do 5°/0. Red Star Eine. Iz Antwerpena v Ameriko. Prve vrste parobrodi. —- Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. (1626 -22) ■ ■■■■......:■'....... Pojasnila dajejo: ===rr=== Bed Star Line, Balmliofgasse 41 na Dunaj 1, ali pa Karol Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 41. r Največje naj sta reje parobrod no društvo na svetu. Njega parobrodje obsega : 280 - velikanskih parni Kov. mePJ ko zanesljivo v fidgevih direkfna.najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki izHamburaa vNoviYorkaii Pa vI1alifax. M «--— ■ . ..^^rao-lac^^-—---- • ^--{ Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik* Hamburg-Ainerika Linie Fr. Seunig v Ljubljani Dunajska-ceste št v 31 poleg-velike mifnice ali šrange. j r » Ravnokar je izšla v zalogi • J. Blasnika nasl. v Ljubljani « VELIKA za prestopno leto 1904, ki ima 366 dni. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba. X Blasnlkova „Velika Pratlka", ktero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja, izhaja od svojega rojstva že čez sto let, je edlnole prava, starodavna „Pratika", ktero je mnogo let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej za-litirvajte vedno le Blasnikovo „Veliko Pratlko", vsako drugo zavrnite kot nepravo f I f „Yel. Pratika" stane 24 v. ^ ..Vel. Pratlka" stane 24 ». ©l®l©l©l©.l@l©l©l©l©l©l®l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l® M Karol Pollak tovarna za usnje v Ljubljani plačuje trenotno svinjske kože po 1K15 h, ali 571. kr. za lepo blago 12979 in 70 h, ali 35 krajcarjev za škarto, če se mu blago prinese v trgovino na Dunajski cesti št. 23. ®l©l®l©l©|©|©|©|@|©|©|©|©|®|©|©|©|©|©|©|®|©|®|©|© EHKa Odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina in tisek »Narodne Tiskarne* v Ljubljani.