6. številka. V Trstu, v soboto 21. januvarja 1888 Tečaj XIII. v „EDINOST" izhaja ilvnkrut na teden, v»nkn sredo 'n ssbatJ ob 1. uri popnlmlne. „Edinost" stane: za vse leto.....gld. 8.— /.u polu leta . . . . „ 3.— za četrt leta . . . . „ 1.50 Posamične Številke ne dobivajo v pro-dajivlnioiih tobak« y TrBtn po *» nor., v Gorici in t Ajdovščini po H nov. Na naročToe brez priložene naročnine se upravniitvo ne ozira. EDINOST Vni dopisi ne poiiljsjo urndniStvu v ulici Torrente it. 12. Vsako pismo mora biti frunkovano, ker tufrankovana se ne sprejemajo, Kokopitti ne ne vračajo. Oglasi in oznanila račun«1 po 7 nov. vrstica v potit« : za naslove /. debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in insorato prejema npravnistvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacije ho proHtis poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »v »linotii je moc«. Iz deželnih zborov. Deželni zbor Tržaški. V torek 17. t. m. je imel deželni .zbor tržaški javno sejo. Začetek malo pred sedmo uro zvečer. Deželni glavar dr. Bazzoni; vladni zastopnik dvorni svetnik vitez Rinaldini, navzočnih 34 poslancev. Zapisnik zadnje seje se odobri in zatem predstavi deželni glavar zboru višjega deželnega sodišča svetnika dra. Dane Ion a kot zastopnika pravosodnega ministerstva. Poročevalec Dompieri čita načrt zakona ob osnovi nove zemljiščne knjige in oznanja, da je to uže drugi popravljeni načrt, kateri jo sestavil poseben odsek, da se olajša potrditev zakonske predloge. V tem odseku bo bili: dvorni svetnik vitez Rinaldini in svetnik višjega deželnega sodišča dr. Danelon sta zastopala vlado, po-slancc dr. Piccoli in poročevalec, kakor zastopnika deželnega odbora. Deželni glavar odpre na-to glavno razpravo, o katerej spregovori prvi poslanec g. Nabor g o j. Omenja, da načelno ni proti temu načrtu in da priznava potrebo nove zemljiščne knjige, nikakor pa se ne strinja s 3. točko načrta, ki zahteva, da bi bil edini italijanski jezik veljaven v zemljiških knjigah. Opira se v svojem lepem govoru ob dva starejša dvorna dekreta, iz katerih se posnema, da Vlahi nernajo pravice zahtevati, da bi se vknjiževalo samo v italijanščini, namreč dvorni dekret 1. maja 1781. št. 13 in dvorni dekret 22. decembra 1835. št. 109 govorita, da stranke morajo priložiti v slučajih, ako listine niso pisano v uradnem ali kakšnem deželnem jeziku, prestavo iste listino v uradnem ali kakšnem deželnem jeziku. Prepričan je, da večina posestev v tržaškej okolici pripada Neitalijanom, temveč Slovanom, ki imajo po zakonu v Avstriji ista prava zahtevati vknjiževanja v lastnem jeziku kakor vsak drugi narod. Slovenščina je v Trstu deželni jezik, in se ga mora upotrebljevati v vseh javnih uradih in tudi v zemljiških knjigah. Ta točka se zatorej protivi državnemu temeljnemu zakonu, in naslanjajo so ob vse navedene razloge je prepričan, da bode glasoval ž njim proti tej točki vsak izmed gg. poslancev, komur je ravnopravnost sveta. (Samo ob sebi se umeje, da je bila najeta peščica postopačev, plačanih razgrajaleov in golobradnih židovskih ne-zadovoljuežev, ki je na galeriji zopet pokazala svojo italijansko-tržaško poulično oliko.) Posl. Luzzatto so trudi dokazati, da se Slovencem ne dela nobene krivice, da ni bilo doslej pritožeb zaradi vpisava-nja * italijanskem jeziku, ki so rabi v zemljiških knjigah uže mnogo desetletij in vpleta tudi neparlamentarno šalo v svoj govor. Posl. g. Nabergoj inu izvrstno ugovarja ; pobija ga z istim dovtipom in pravi, da bi so no bil nikakor oglasil in upiral, da ni deželni odbor tržaški ustanovil izključi vo ttiune italijanščino veljavno za vknjiževanje. Min. zast. dr. Danelon javlja, da hoče svojo mnonje izraziti o tretjem či-tanji. Posl. Dompieri trdi, da 3. člen tega načrta ni proti ven določbam 19. drž. ust. zak., opisuje nered, kateri bi nastal, ako bi ho vodila zemljiška knjiga v raznih jezikih posebe. — Načrt se sprejme s 33 glasovi, poslanec g. Nabergoj ne glasuje. Preide se k tretjemu čitanju. / Min. zast. Danelon predlaga, naj se začetek zakonskega načrta promeni „Z*do-Toljenjem deželnega zbora tržaškega itd." v „Na predlog dež. zbora trž. itd." Vname se daljša razprava, katero se udeleže vladni zastopnik, poslanci M. Luzzatto, Piccoli in poročevalec Dompieri. Naposled so sprejme, kakor je predložil deželni odbor. Sprejmeti se tudi točki 1. in 2. poj dolgej debati mej poslanci Janovcetn, Burg-utallerjem, M. Luzzattom, Venezianom, Piccolijem, Dompierijem in min. zastopnikom. Posebno živahna je bila razprava o 3. točki. Min, zastopnik predlaga, naj se izpuste iz načrta vse točke, katere prehajajo mejo oblasti deželnega zboru in zaradi katerih bi se morebiti zakon ne potrdil. Odgovarjajo mu poslanci Piccoli, Veneaian, Luzzatto in Burgstaller, pobijajoč vsak na svoj način jezikovno naredbo pravosodnega ministra, Po odgovoru min. zast. Danelona in vladnega zastopnika dvornega svčtnika viteza Kinaldinija preporoča poročevalec dr. Dompieri, naj se sprejme načrt 3. točke zakona brez promene. Glasovaio je z a n j 32 poslancev, proti samo poslanca gg..Nabergoj in Nad-lišek. * * * V četrtek 19. t, m. je bila zopet javna seja. Deželni glavar jo odpre ob 0a/4 zvečer. Vladni zastopnik vitez Rinaldini in min. zastopnik, svčtnik višjega deželnega sodišča dr. Danelon ter 39 poslancev navzočnih. Zapisnik poslednje seje se potrdi. Bero in sprejme se 4. točka ob osnovi novo zemljiške knjigo. O 5. in 6. točki predlaga dr. Danelon nekatere promene, na katero se pa zbor no ozira, in posl. dr. Brunner pravi, naj se dovoli posestnikom v okolici, da vknjižujo svoja zemljišča ločena po katastralnih številkah, ali pa urejena po velikosti gospodarstva kakor celoto. Vname se daljša razprava med dr. Brunnerjem, dr. Piccolijem, dr. Dane Ionom, C on s o lom in dr. Dompierijem. Nadaljne točke so se malone vse odobrile. Ker jo med neko debato bil nastal šum in nemir na galeriji, pritoži se Burg-staller deželnemu glavarju in zahteva redu, sicer ostave poslanci manjšine dvorano. (O prilikah, kadar se naš poslanec gosp. Nabergoj oglaša, tedaj ne čuje jo ropota, ni mestni župan, ni deželni glavar, ne gosp, Burgstaller, niti kakšen drugi poslanec bodi si večine ali manjšine. Op. ur.) 20. §. toga .načrta govori o zaupnih možeh, tako imenovanih „fiduciari", ki se glasi izvirno: „Due persono di fiducia scelte dalla dologa/.ione municipale di Trioste fra gli abitanti del comune catastrale di cui si tratta, asisteranno come testimoni giudiziali ulle voreficazioni.tt V našem jeziku bi bo to dalo razložiti, da ima tržaška delegacija izbirati za vsako katastralno občino posebo izmed prebivalcev po dva zaupna moža, ki bi bila sodna svedoka. Gosp, Nabergoj predlaga, naj seta točka tako popravi, da bi gospodarji sami si izbirali izmed svoje sredo po dva zaupna moža in ne delegacija, kajti mi Slovenci nemamo nobenega zastopnika v deželnem odboru in si uže danes lehko mislimo, kakšne zaupne može bode volila delegacija, izvestno take, ki ne bodo delali nikakeršno česti ni občini, niti delegaciji. Ker tega predloga ni podpiral drugi poslanec, ni se glasovalo o njem. Nastopne točke 21—39 so bile vse sprejete. Konec seji ob 9. uri zvečer. Jstrrski deželni zbor. XL (tajna) seja dne 17. dec. 1887. ob 6A£ uri zvečer. Predsednik predlaga, naj se dovoli vdovi dež. uradnika V o n i er j a pokojnino 480 gld. na loto. Predlog so sprejme soglasno. Dalje je odobrila večina predlog, da se imenuje dr. And. A mor o so ravnateljem dež. kreditne banke za 15 let, z letno plačo 2500 gl. in da nastavi deželni odbor tajnika po svojej volji. XII. seja dne 19, decembra 1887. Navzočih 25 poslancev, galerija polna. Zapisnika X. in XI. (tajne) seje se potrditu. Predsednik čita zatem pismo dr. A m o-rosa, v katerem so zahvaljuje na imenovanji za ravnatelja deželne kreditne banke. Preide se na volitev člena deželnega odbora namesto odstopivšega dr. Amo-rosa. Izmed 12. zastopnikov vanjskih občin, ki imajo volilno pravico, bilo jih je 10 navzočih; 3 so oddali prazne listke, 7 jih je glasovalo za dr. Canziana, odvetnika v Poreći. Isti se takoj zahvali večini na iskazanoj časti ter obljubi, da bode delal kolikor mu bodo moči v pro-speh pokrajine. Vladin zastopnik vit. Elluschegg odgovarja na razne interpelacije v italijanskem jeziku. Omenja, da se služi italijanščine iz raznih uzrokov, katere jo uže enkrat omenil. Odgovarja dr. Amo rosu na interpelacijo glede izročenja pošte ister-skemu parobrodnemu družtvu, čitajoč odpis poštnega ravnateljstva v Trstu, katero se hoče o tej zadevi natančneje obvestiti. — Dr. Volariču odgovarja na interpelacijo glede urejenja javnega stanja v Istri, poudarjajoč, da se rabi jezik, kakor zahteva zakon; uradniki, posebno politični, so tako razdeljeni, da morejo služiti Italijanom in Slovanom; z osnovanjem slovanskih šol da se ne zakasnuje; iskaznice za novo-izhrano poslance so pisano v jeziku deželnega odbora (italijanski) in v jeziku c. kr. vlado (nemški). Posl. dr. Volarič je vladinemu zastopniku večkrat segel v besedo s klici „ravnopravnost* i. dr. Vit. Elluschegg odbija konečno napade na svojo osebo in pravi, da je imenovanje vladinega zastopnika za deželni zbor stvar deželnega namestnika, zaradi tega ne more biti to imenovanje predmet interpolaciji. Odgovarja zatem na drugo interpelacijo dr, Volariča glede odbijanja hrvatskih in slovenskih spisov od strani deželnega odbora. Čita v italijanskem provodu obe točki interpelacijo in odgovarja na prvo zanikavno (negativamente), na drugo pa, da dež. namestnik ni v stanu stvari razvi-deti, niti karkoli storiti v tem obziru, ker predsednik, odnosno deželni glavar ne zavisi od njega. Po §. 42. pokrajinskega reda ima deželni glavar storiti potrebno korake, ako deželni odbor kaj nepo->tav-nega stori. Predsednik opazi zast. manjšine, da bi morala biti interpelacija na njega odpravljena, on jo je izročil vladinemu zastopniku, ker ilirskega jezika ne zna. Očita posameznim zastopnikom manjšine, da se služe jezika, katerega niti on, niti udje deželnega odbora no poznajo. Napadi v tem jeziku da so tedaj brezobrazni. (Bravo! na desnici). Dr. Laginja vpraša predsednika, ako ima še poverjenje krone, zast. Spinčič in Volarič pa, ako ima še svoje pravice? Predsednik jezno odvrne, da jih pripozna, zast. Spinčič pa: „In mi se jih služimo!" Hoče spregovoriti dr. Laginja, ali predsednik ga takoj zavrne, rekoč, da so preide na dnevni red. Poročevalec dr. Ca m p i tel I i izveščuje 0 prošnji nekaterih lošinskih brodovlast-nikov o pomanjšauji davkov. Preporoča, naj so jim popusti dohodarina, katere tudi ogersko-hrvatski brodarji no plačujo in naj 8b jim zniža deželna doklada. Zast. Volarič spregovori nastopno: Visoki sabore! Izjavljujem takodjer u ime mojih poštovanih drugovah, da ćemo glasovati za predlog finanoijalnoga odbora, jer držimo, da jo skrajno vrieme, da se u pomoč priteče brodovlastnikom naše pokrajine. Naša mornarica danomice propada 1 pravedno je, da ju podpomažemo i u koliko moguće pridignimo. Dapače, ja bi segnuo još daljo u stvari. Glasovita nekad brodarnioa u Malom Lošinju sada je tako rekuć sapuštena, i onaj grad »vakim danom sve to višo propada, jer po svomu položaju neima drugoga probitka, nego na moru, a parobrodi hu progutali sav promet i svu trgovinu. S druge strane je obćenje izmedju naših otokah i kopna jako slabo uredjeno. Izuzam ono nekoliko puta na tjedan što dolaze „Lloydovitt parobrodi, poštu primamo iz Rieke, od kuda ide na Kraljevicu i od onuda na Voz preko mora. Od Voza poseban poštonoša ju donaša na Omišalj, od onuda na Malinaku pa u Krk i onda preko mora na Merag u Cres, od kuda tekar ide po kopnu, tičuć Osor u Lošinj. Uvažujuć sve ovo, koristno bi bilo po Lošinj i ujedno bi se bolje uredilo obćenje naših otokah medjusobno i sa kopnom, kada bi pokrajina i vlada podpomogli, da se u biodarnici u Malom Lošinju sagrade dva parobrodića, koja bi svakim danom polazila od onuda sa strano prama Velikomu Lošinju, dok bi se presjekla Prevlaka u Krk. Od onuda dalje, tičuć Merag na Creskom i Malinsku na našem otoku, na Rieku i obratno. Ovim parobrodićem imala bi se dakako uz primjerenu godišnju pripomoć povjeriti i pošta, i tako bi Be bar donekle pomoglo onim našim stranam i vlada nebi za stalno toliko trošila, koliko danas troši na poštu po naših otocih. Nesrnijo se ovdje mimoići takodjer okolnost, da je u Lošinju sielo c. k. kotarskoga poglavarstva, to da jo i s to strane potrebito, da se boljo urodi obćenje izmedju naših otokah, a posebno Lošinja sa kopnom. U tom smislu preporučio bih dakle našemu slav. zemaljskomu odboru, da poduzme dalnje dogovore sa c. k vladom i da predujmi iz pokrajinske zaklade, ili kojim drugim načinom gleda oživotvoriti ovu stvar, toli koristnu po Lošinj i potrebitu za naše strane, Zast. dr. Bubba predlaga konec razpravo in nato so prejmo predlogi dr, Cam-pitellija enoglasno. (Dalje prih.) Goriški deželni zbor. X. seja 4, januvarja 1888. Ko se potrdi zapisnik, prečita deželni glavar pismo, s katerim so poslanec Gas-ser odpoveduje poslanstvu. V tem pismu pravi, da jo stavil v deželnem šolskem svetovalstvu predlog, kateri jo dal povod interpelaciji dr. Venutija, dr. viteza Ton-klija, dr. Verzognassija in tovarišev, iz lastnega nagiba in da jo ponosen na to; da jo sprožil predlog, ko je bila na dnevnem rodu razdelitev nagrad mej tisto učitelje, kateri so na ljudskih šolah prostovoljno poučevali nemščino; da jo v nekaterih ljudskih šolah na Goriškem už sedaj uvedena nemščina kot učni predmet; da jo v Avstriji neobhodno potrebno, da se vsakdo nauči nemščine, katera ugaja kmetskemu gospodarju, kakor kupcu v trgovskih zvezah z drugimi deželami cesarstva; da jo mora znati tudi rokodelec, kateri so hoče v svojem obrtu izobraziti zvunaj mej ožjo domovine; da sploh, kdor zna nemški, laže najde zaslužka in si tudi kot vojak pomaga do višo stopinjo, da je nemščina mogočna vez, katera veže mej seboj posamezna ljudstva v državi in vsa skupaj pa na »lavno vladajočo dinastijo; da jo po tem takem v korist ljudstvu samemu, da se več ali manj uči nemščini. Zato da je predlagal, naj so nemščina uvede kot obligaten predmet v vse ljudske šole na Goriškom (kar se pa no zamenja z narodnim učnim jezikom, kakor bi uteg-nol kdo meniti.) V načinu, po katerem se jo pripravila interpelacija in v njenih izrazih zapa-zuje g. Gasser, da se njegovo postopanje graja, in to ga močno boli. A v iste j seji ga je močno zadel še drugi udarec. Kot poročevalec deželnega odbora je predložil svoj referat o novej deželnej blaznici in dotični načrt, da so izroči odseku 7 udov v obravnavo. Skoro celo leto, pravi da se je trudil s tem delom, da je na svoje troške obiskal blaznice v Ljubljani, Feldhofu, Ce- lovci in Pergine na Tirolskem in da je na tej podlagi sestavil načrt — tehnično delo — katero bi ne bil kot deželni odbornik dolžan pripraviti. — Po predlogu se je volil odsek, a proti vsem parlamentarnim običajem izključil se je predlagatelj in poročevalec. Zato — ne da bi hotel presojati glasovanje častivrednih gosp, poslancev — odloži samo svoj mandat kot deželni poslanec in odbornik. Zbor je vzel molče na znanje Oasser-jevo odpoved. Predsednik pa je omenil, da bode vslod te odpovedi v prihodnjej seji volitev novega odbornika eventuelno tudi namestnika, ako bi kateri sedanjih namestnikov prišel na odbornikovo mesto. Dalje pravi predsednik, da ker je vitez dr. Tonkli po bolezni zadržan udeleževati se dalje letošnjega zborovanja, treba bo finančnemu odseku voliti novega predsednika in sploh dopolniti tiste odseke, v katerih sta bila Tonkli in Gasser. Nekatere nove peticije se izroče dotičnim odsekom. Po prestopu na dnevni red razvija poslanec Ivančič razloge o potrebi revizije, prenaredbe in dopolnitve sedanjih deželnih cestnih postav, navaja, kako vsestranski pomankljive so sedanje postave in koliko nepriličnosti prihaja od tod, da se ni moči pritožiti zoper volitve cestnih odborov, da v teh odborih niso primerno zastopane občine dotičnih okrajev, da so cestni odbori najavtonomnejši mej vsemi avtonomnimi oblastvi, ker ni nikakor omejena njih oblast v nalaganji nakladov za cestne potrebe in ker je tudi za nadzorstvo nad njimi preslabo preskrbljeno itd. Njegov predlog so je izročil pravnemu odseku. Dr. Abram poroča v imenu deželnega odbora o preudarkih za leto 1888. nekaterih občin. Po njegovem predlogu se potrdijo naslednji občinski davki: 1. Za občino Gorjansko priklad po 162% k neposrednjim davkom in sicer 62% v denarji, 100% v službah, potem davščina 1 gld. 70 kr. od hI. piva in 4 kr. od vsacega litra žganjin. 2. Za občino Vojščico priklad po ®3Va% k neposrednjim davkom in davščina 10 kr. od litra žganja. 3. Za občino Solkan davščina po 6 kr. od vsacega litra špirit, žganja in po 12 kr. od vsacega litra špirita. 4. Za občino Livek priklad po 108% k neposrednjim davkom, to je 33% v denarji in 75% v službah. 5. Za občino Grado priklad po 100%l na užitnino vina in mesa, davščina 1 gld. 70 kr. od vsacega hI. piva in po 10 kr. od litra žganjin. 6. Za občino Čepovan priklad po 57% k neposrednjim davkom, to je 27% v denarji in 30% v službah, davščina po 1 gld. od vsacega hI. piva in 2 kr. od vsa-i cega litra žganja. 7. Za občino Veliki Repen davščina 1 gld. od vsacega hI. piva in 5 kr, od litra žganja. i 8. Za občino Deskla priklad po 77 kr. j k neposrednjim davkom, to je 50% v denarji, 27% v službah. 9. Za občino Kal priklad po 95% k neposrednjim davkam, to je 45% v denarji, 50% v službah. 10. Za občini Ciopris in Viškon davščino 1 gld. od vsacega hI. piva. 11. Za občino Kronberg davščino 10 kr. od vsacega litra žganja. Dr. Abram poroča za pravni odsek o prošnji političnega družtva „Slovenski jez" v Brdih z;t omejitev ženitev in po odsekovem predlogu prestopi zbor brez ugovora na dnevni red o tej prošnji. Jednakej usodi je zapala prošnja „Slovenskega jeza" in nekaterih krajnih šolskih svetov, da bi se prepovedali javni plesi ali da bi so vsaj zabranil šolski mladini uhod do njih. (Poročevalec dr. Nik. Tonkli). O nagibih obeh teh sklepov hočemo poročati po končanem zborovanji. Sledč poročila peticijskega odseka. Poročevalec Del Torre. Družtvu sv. Vincencija v Gorici so dovoli 200 gld. podpore. Poročevalec Mahorčič. O prošnjah Ajdovske, Čezsoške in Svetovske občine za podpore iz dež. zaloga za javna dela se prestopi na dnevni red. Poročevalec Del Torre. Zivinozdrav-niškemu dijaku Adrijanu Nardiniju se dovoli štipendij 200 gld. Poročevaloc Kovačič. O prošnji podpornega družtva Dunajskih modroslovcev za podporo so prestopi na dnevni red. Poročevalec Del Torre. Bovški občini ae dovoli 50 gld. podpore za čipkarsko šolo. Poročevalec Kovačič. Dunajskemu vse-učiliščnemu družtvu „Asylverein" se dovoli 50 gld. podpore. Politični pregled. Notranje dežele. Kakor pišejo razni listi, kani vzajemna vlada obeh držav v bodoče sklicavati delegacije maja meseca namesto novembra, kajti zasedanje delegacij novembra je krivo, da državna zbora avstrijski in ogrski ne rešita pravočasno državnega proračuna. V štajerskem deželnem zboru je bila jako burna debata glede Boessovega poročila o Pražakovej zemljiško-knjižnej naredbi, ki daje Slovencem pravico v svo-jem jeziku vknjiževati svoja gospodarstva. To naredbo bi štajerski deželni zbor rad razveljavil, a težko se mu to posreči. V deželnem zboru koroškem je bila te dni debata o posilnej delalnici. To priliko je porabil koroški deželni predsednik in za njim poslanec vitez Ilillinger, da sta pala po Taafeju ter mu očitala, da so koroški kaznenci zato ne poboljšajo v ljubljanskoj posilnej delalnici, ker tam vlada njim nesimpatični slovenski jezik, v katerem se poučujejo v veri. Vse te trditve so same izmišljotine, katere so gospodje Nemci pograbili, da bi jim bilo mogoče ohladiti si jezo nad vlado, posebno pa nad Slovenci. V češkem deželnem zboru je bila debata o ljudskih šolah. Češki poslanci so se pritoževali o protipostavnem postopanji Nemcev r mešanih jezikovnih okrajih, kjor imajo oni večino. "V" takih okrajih delajo Nemci z vsemi silami na to, da prisilijo kolikor mogoče čeških otrok v nemške šole. Proti takemu postopanju zahtevajo, da deželni šolski Bvet odločno postopa, kakor tudi, da hitreje rešuje prošnje in pritožbe čeških občin o šolskih zadevah. O volitvi v državni zbor Časlav-Chrudin-Kutna-Hora je zmagal mladočeh Ilerold. V gališkem deželnem zboru sta se stavila dva nujna predloga in sicer: o žitnih skladiščili v Lvovu in Krakovi in da se znižajo tarife na Karl-Ludovikovej železnici. Preko prošenj nekaterih občin, da se uvede v ljudske šole obligatni pouk v nemščini, prešlo se jo na dnevni red. Sklenola se je tudi |resolucija, v katerej se pozivlje vlada, naj se o preosnovi srednjih šol ozira bolj na deželne potrebe ter varuje pri tem upliv deželnega zbora. V ogerskem državnem zboru je govoril o priliki proračunske debate Meltzl v imenu erdeljskih Saksov. Rekel je, da so o preporodu ogerske države največ trpeli Nemci, katerim so Madžari vzeli ves upliv na zakonodajstvo, vzeli jim občinsko (municipalno) jednoto ter se jim vedno mešajo v verske in šolske stvari, vsacega pa, ki se poteguje za stare svoje pravice, nazivljejo izdajico. Ako hočejo Madžari utrditi svojo državo, naj se preveč ne vtikajo v kulturne zadeve ostalih narodov, naj ne upotrebljajo vsega svojega vpliva in svoje moči v pomadžarje-vanje, temveč v gospodarske svrhe, ki so nujnejše in potrebnejše. Vnanje dežele. Ruski car je v reskriptu moskov-skemu guvernerju izrazil trdno prepriča-| nje, da letos in še več let ne bode vojake. I V ednakem zmislu se je izrazil tudi nemški cesar v zahvalnem pismu družtvom rudečega križa. Zdi se zatorej, da položaj ni tako nevaren, vender so začeli nezavisni ruski listi ostro pisati proti Avstriji in Nemčiji. Ob novem letu je odlikoval car po večini pristaše slovanske stranke. Na Srbskem preti, kakor poročajo nekateri nemški listi, razkolj v liberalnoj Htranki. Mladi člani boje se, da niso zadovoljni s postopanjem starih voditeljev za časa Rističevega ministerstva in hočejo za to ustanoviti m 1 a dol i beral n o stranko, ki bode delala proti radikalcem in zagovarjala izključivo srbskonarodne interese, ne oziraje se nikako na slovansko vzajemnost, Stranka s tako ozkosrčnim in smešnim programom se pač ne bode dolgo vzdržala. Kakor javljajo, bode ruska vlada odpozvala poslanika Persianija, ker se je preveč potegoval za liberalno stranko. Stanje na Bolgarskem je še vedno tako neizvestno, kakor je bilo. Koburg in njegova vlada delata na vso moč, da bi si podaljšala življenje, a težko za dolgo. Začela bo se baje da uže dogovarjanja mej dunajsko in berolinsko vlado zaradi odstranjenja nepriljubljenega kneza. O uspehu teh dogovarjanj se pa ni mnogo nadejati. k a j ti znano je, da avstrijski in nemški ofieijozi trde, da se hočejo držati be- rolinske pogodbe. To trdi tudi Rusija, a vender se no morejo sporazumeti, ker nikakor nočejo priznati Rusiji pravic, katere ima na Bolgarijo. Na Nemškem imajo sedaj vender le o socijalistih novo postavo, od katere si vlada toliko obeta. Po tej postavi, ki je pa zelo temna, ima se strogo postopati proti onim, ki razširjajo prepovedane knjigo in tiskovine in katerim je to delo nekak obrt. Kaznovati je take na naj manj dvo leti zapora in tudi z izgonom. Vsi francozki listi obžalujejo, da vlada ne postopa dovolj energično proti mestnemu zastopstvu parižkemu, ki se brani •/. vso odločnostijo vsprejeti v svoje poslopje Seineskega prefekta. Vlado so interpelirali tudi, ali kaj ve, da se je na magistrat snovala buna v slučaji, ako bi bil izvoljen Ferry za predsednika republiki. Wilsonova zadeva o prodaji redov in dekoracij je vedno bolj zamotana. Italijani v Afriki nemajo prave sreče; kakor so poročali te dni nemški listi, bili so uže enkrat po Abisincih premagani, Italijanski listi to vest odločno zanikavajo. Položaj generala Marzana je, kakor poroča „Independence Belge", silno nevaren in se general ne bodo mogel vzdržati na svojem mestu, ako ne dobi pod-krepe. Negus zapoveda armadi 80.000 mož. Vse to vesti so pa nezanesljive, kajti abisinsko armado cenijo vsak dan drugače. DOPISI. Iz Celovca. — (Zadnji dnevi Č. g. A. E i n s p i el e r j a.) — Telegraf Vam je uže poročal, da je umrl naš monsignor A. Einspieler. Bolehati je začel uže decembra meseca. Vse moči so ga začele zapuščati in želodec mu ni probavljal jedij. Sorodniki so poklicali g. Iladerlapa, da je začel zopet Bodelovati pri „Miru". Če-j stiti starosta A. Einspieler se je še nekaj dnij ustavljal bolezni, ter z naslonjača bistrega uma dajal svoje ukaze. Slednjič | pa ga je slabotnost vender potlačila v j postelj, iz katere ni več ustal. Moči nje-1 govo so pešale od dne do dne. Smrtni boj je bil zelo mučen. Tri dni jo ležal brez zavesti, pa vedno vzdihoval in z ro- j kami mahal, ker mu je zmanjkovalo sape. Pritisnola je namreč vodenica in noge so mu začelo otekati, pozneje tudi život. Oteklina je menda tiščala na pljuča in ostali drob, da jo tako težko dihal. Morebiti je bil kateri drugi uzrok, ker nisem zdravnik. Najhuje mu je bilo 14. t. m; sreča, da najbrže svojih bolečin ni čutil. Usmiljena sestra, ki mu je stregla, rekla mi je, da mu je menda voda stopila v možgani in mu tako vzela zavest, V resnici se ni več zavedel. 15. t. m. je bil uže bolj miren in 16. t. m. zjutraj je mirno zaBpal. Pogreb je denes 18. jan. Od jutra do večera tekajo ljudje po stopnicah^ da ga škrope. O pogrebu prihodnjič kaj, če me druga poročila ne prebite. Vodstvo lista „Mira" bode prevzel rajneega strijČnik č. g. Gregor Einspieler, mestni kaplan v Celovci in odbornik družbe sv. Cirila in Metoda. Upati hočemo, da bodo slovenski rodoljubi ta potrebni list izdatno podpirali z dopisi, duševno zaslombo in naročnino, tudi pod novim lastnikom, ki je istih nazorov in istega domoljubnega srca se svojim strijcem. Prosek 17. januvarja. [Tzv. dop.] V nedeljo 15. t. m. imeli smo tu prav lep večer. Mlado, Šele pred nekaterimi meseci ustanovljeno pevsko družtvo „Hajdrih" je stopilo tega dne v drugo na oder. To družtvo je prepotrebno na Prošeku, da se ohrani prava narodna zavest. Rob je, da imamo še drugo, namreč „bralno družtvow, katero obstoji užo več let in bi moralo letos obhajati svojo desetletnico. A bati se jo, da družtvo preneha, ker ima premalo udov in zaradi tega vedno bolj hira, da ni imelo uže par let nobene veselice. Ravno to družtvo se moro ponosno spo-minati preteklih let, v katerih je imelo mnogo prav sijajnih veselic. Zategadelj pa mora pevsko družtvo „Hajdrih" tim bolj napredovati, tim bolj delati v razvi te k naroda, da postane za Prosek to, kar je bilo „bralno družtvo" za časa svojega cvetočega obstanka. Upamo, da bode mlado družtvo v tem ztnislu napredovalo. Veselica se je vršila v dvorani gostilne Lukša. Kmalu po šestih zvečer je bila dvorana polna domačih in tujih poslušalcev, ki so nestrpno pričakovali začetka. Tudi mnogo odlične gospode iz TrBta in druzih bližnjih krajev nas jo počestilo. Pevci bo nastopili h Hajdrihovim zborom : „Nisem Nemec, dekle lepo", ki se jo dobro izvršil. Pri drugej točki „Jefte jeva prisega", katero je deklamovala gospodična Gregorič, videlo se je, da je bija deklamovalka svojej nalogi vešča. Naslednja točka: Hnjdrihova „Sirota", čvetero-spev z alt-solom se je točno pela, tako tudi točka Ch. Danela „Fantasie brillante" za gosli in glasovir. Ugajale so občinstvu tudi nastopne tri točke: Zaje „Hrvaticam", z bas-solom, Mašek „Sanja", čveterospev in Grbić „Slovanski brod". Mej vsako točko je sviral orkester. Zadnja točka „Eno uro doktor", burka v ednem dejanji, prouzročila je med poslušalci mnogo smeha. Najbolje sta izvedla svoji nalogi goap. E. Slavik in gospodična Nadlisek, prvi kot sluga, druga kot služkinja doktorja Žrjala. — Po veselici je pričel ples, ki jo trajal do ranega jutra. Med tem ko se je mladina sukala in vrtela, zbralo se je mnogo gospodov v postranskej sobi, kjer je poslušalce razveseljeval tržaški kvartet pod vodstvom g. Bartlja. Vršile so se razne napitnice. Tu se je pri veselej mizi nabrala v tronotku svotica 8 goldinarjev v blagi nam on, za družbo sv. Cirila in Metoda. (Denar se je izročil g. blagajniku trž. možke podružnice. Ured.) Gostje so so razšli v nadeji, da bi se v kratkem zopet sešli ob enakej veselici. Naposled se preporoča mlademu družtvu „Hajdrih", naj se zvesto drži vrlega prvomestnika g. Alojzija Gorjupa, ki ima za družtvo v resnici najboljšo voljo in veselje in mu kličemo: vztrajnost in srečen uspeh! Gorica 18. januvarja. [Izv. dop.] V nedeljo 15, t. m. obhajali smo v cerkvi sv. Antona obletnico prerane smrti nepozabnega nam rojaka in duševnega prvobori-telja g. Fr. Erjavca. O tej priliki opozo-rujemo slavni odbor za „Erjavčev spomenik in ustanovo", da sklene svoje marljivo prvotno delovanje in konečno vender le postavi primeren spominek ranjcemu. Naj 80 uže preneso drago ostaline preblazega pokojnika ter se naj oskrbi dostojen kamen! Tudi o „ustanovi" naj se kaj poroča in sploh završi nabera; ob enem pa izrekamo prečestitemu odboru našo izvenredno zahvalo in našo popolno priznanje! Naj on tudi na dalje oskrbljuje „ustanovo". Nabranih je blizu 2700 gld. Tako zna častiti narod svoje mnže! Revni emo, a vender storimo po svoje! V soboto 21. t. m. ob 8. uri zvečer ima „slov. bralno in podporno družtvo" v dvorani gostilne pri „Zvezdi" na trgu sv. Antona svoj „ples", pri katerem bode svirala vojaška godba tukajšnjega c. kr. polka pešcev (14 mož). Ker je to jedini družtveni ples, kateri oskrbi odbor, bilo bi želeti, da se ga udeleži Slovenstvo iz mesta in okolice. V nedeljo 5. februvarja pa napravi odbor tega družtva „Veliko besedo" z novo urejeno opereto „Občinska seja", uglasbena za češko gledališče. Besede, stavljene v pesniškej meri, podale so se tu v Gorici. Spremljala bode opereto vojaška godba. Razven tega se bodo igrala vesela igra „Pol vina in pol vode". Vršile se bodo pesni, deklamacije in sviranje godbe. Res, prav lep večer nam obeta odbor „slov. bralnega in podpornega družtva". Takrat naj nikdo ne zamudi priti v Gorico v čitalnično dvorano, katero prepusti odbor „podpornemu družtvu". Dne 14. je sklenol naš deželni zbor svoje sejo. Namesto odstopivšega Gasaerja se je izvolil v deželni odbor in tudi v deželni šolski svet dr. Verzegnassi, odvetnik v Gorici. Hvaležni smo tudi dr. Nikolaju Tonkliju. da je interpeliral zaradi name-ščenja sposobnega in deželnega jezika veščega okrajnega zdravnika v Tolminu. Priobčil je te dni predsednik trgovinske zbornice Evgen baron Ritter posobno brošuro, v katerej kaže, kako bi se morale spremeniti sodanje kmetijsko razmere v Purlaniji, da bi se pomagalo temu oddelku Goriške. V prospeh take promene nasvetuje ozke železnice na par, ki naj bi prepregle Furlanijo ter vezale jo z Kor-minom, Gorico in Trstom. Bojimo so, da ostane vse na papirji. Prihodnost dokaže morebiti nasprotno. V novejšem času se pridno giblje politično družtvo v Brdih „Slovenski jez". Kaj pa dela naša „Sloga", no voino. Vse kaže, da hoče uplivati dežela na meato. Te dni dobimo novo narodno trgovino za papir, knjigo in drugo pripravo te vrate. Z veseljem je pozdravljamo! Tako je prav! Drugo pot več! — Iz Divače na Krasu, 13. januvarja 1888. — [Izvirni dopifl]. — (Novejše nesreče.) — Pred vsem prosim uljudno čast. g. urednik, da mi blagovolito sprejeti nekoliko vrstic, ker niste dobili po naključbi uze mnogo časa -nobenega dopisa naše občine iz tulf. krasko-brkinskf'ca geograf, meridijana. Namenil sem se Vam poročati danes nekoliko o naših občinskih zadevah in opozoriti Vas na to, ali ker domaČe razmere temeljito in jasno poznam, dobro vedoč, da stvar ni še povse dozorela, zatorej sem primoran odložiti to za nekoliko časa. Letošnji zimski sneženi kadeš nam je zopet pouzročil v bližini 4 smrtne slučaje ponesrečenih oseb, katere so slučajno našli domači ljudje pozneje po odnehanji slabega vremena v snegu. Desetletna hčerka doma iz hribovskih Brkinov, katero so poslali stariši v Trst kupovat tobaka za drobno prodajo, vračala se je proti domu in obležala, kakor se pripoveda, med Kozino-Rodikom blizu iaterske državne železnice v silovitej burji brez človeške pomoči ter mirno zaspala v Gospodu. Druga nesreča se je pripetila 10. dne t. m. proti večeru na tukajšnji železniškej postaji v Divači 241etnemu mladeniču Jožefu Zužcku (po domače: Purgarju). Hotel je nakladati premog in peljati kakor začasni kurjač iaterske državne železnice osobni vlak v Pulj. Ali človek obrača, Bog obrne. Prigodilo so je bas četrt ure pred odhodom dotičnega vlaka, da se je nekaj v stroji razpoknolo in dotičniku v levo oko priletelo, kar mu je prouzročilo prehudo bolečino, ker je moral potem vlak ostaviti in iti v tržaško bolnico. Pra vicol jub. Iz Vedrjana v Brdih, *) !7. januvarja 1888. — (Požar). Ko je bilo prošlo nedeljo to je 8. t. m. vse ljudstvo pri sv. maši, javi se ogenj; zubelj je švigal uže skoz vrata in okna. Glejte bralci, kaj storć pametni in ročni možje! V nekaterih minutah jo bil požar končan, pogašen. Tudi pijanec koriati Čaai. Seno je potem notri ves dan tlelo. Poškodovana družina in sosed so mirno zaspali in niso čutili, da se zopet kadi. Ob dveh urah po-polunoči dva človeka zagledata zopet še večji zubelj nego prejšnji dan, začneta vpiti na ves glas: ogenj, ogenj in tečeta zvonit; tako je bil v malih minutah ogenj v novic pogašen. Poškodovana Anton Marinič in Anton Busik oznanita to nemudoma zavarovalnici. Zastopnik „Feniksa" pride isti dan pregledovat škodo. Drugi dan pridrdra zopet drugi voz s tremi gospodi, po drugej strani pride pa zidarski cenilec Zuprani, po domače Meštri Zuan. Kako se je cenilo, ni še natančno znano. Domače vesti. Pozor, p. n, gg. naročniki! V vabilu na naročbo smo povedali, da se odslej naročnina za naš list pošilja naprej (vsaj za četrt leta) in da hočemo uvesti v uprav-ništvo strog red, kakor ga imajo malone vse slov. in tujo novine. Ker se na ta opomin niso do denes še oglasili z naročnino vsi čestiti gospodje naročniki, uljudno prosimo dotičnih, naj nam jo blago-izvole poslati v desetih dneh, da se ugnemo neredu in da bi ne bili primorani komu izmed spoštovanih gg. predbrojuikov list ustaviti. Z a naročnika „Edinosti" smatramo vsacega, komur jo pošiljamo in kdor nam je doslej ni' vrnol. Nekateri gg. pokrivajo samo stare dolgove, a 1888. lota se ne spominajo. Prosimo zatorej prav kmalu, najprimerneje s poštnimi nakaznicami! Na čelu lista je označena cena: za vse leto.....gl. 6._ za polu leta.....» 3.— za četrt leta.....»1.50 in vender dobivamo od gg. naročnikov po 7 gl., po 5 gl., po 4 gl., po 3 gl. 50 novč., po 1 gld. 75 nove. in po 1 gl. Vso nam poslane svote so se natanko zabeležile. Vsak č. g. naročnik ve, koliko nam je poslal in po tem naj se izvoli ravnati prihodnjič, *} Gospodov dopisnikov ulj-idno pronimo, * t srabru — — — fl 80.45 Zlata renta------— — „ 1:0- — 5% avstrijska renta — — — — — „ 9(H0 Delnice narodne banko —■ — — — „ 889.— Kreditne delnice — — — — — — „ 2TK(35 London 10 lir sterlin-----„ 125-30 Francoski napoleondori —' — — — „ 10.03 C, kr cekini — _____ — 5,97 Nemške marko — — — — — — — _ 62.25 T 1]\T1T/ A za spolne in želod- I J I \ I l\ / l Tiastopf -LJi 1 * lili J-okužeiijtt i oslabenj« možke slabosti, polucij , Jgečo vodo, močenje postelje, puAžunje krvi, zabirje v de, in za vso hol. zni nu hurja, droba in živcev. Tudi plMiifiio po nujnovej&em znanstvenem posto unju /, neškodljivimi sredstvi. 4G—93 — 104 C. Stroeticl, .specijalni zdravnik Linaan ara Bodenaee V SLOVENSKI ŠALJIVI KOLEDAR leto 1888 a za |C bogato iliiNtrovan izšel je v tiskarni Dolenc in se prodaja v Trstu po 40 nvč, komad. Razpošilja se pa po pošti in prodaja v Gorici po 45 nvč. Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17. se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč: —12—4 MonŠtraiic,kelihov, ciliorijev, svetilni«*, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v Offnjn pozlati, posre-bri in popravi. Na blagovoljna vpra-jii ašnbod o radovoljno odgovarjal. Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto. P. t. gospodarjem, čast. duhovSčini, g. učiteljem iti vsem prijateljem kmetijstva vsu-jamo si naznanjati, da je na svetlo prišla nova kmetijska knjiga z naslovom : KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne tečaje ljudskih Sol in gospodarjem v pouk. Po naročilu visokega c. kr ministarstva kmetijstva spisal E. KRAMGR, ravnatelj Jfželne kmetijske iole v Gorici Knjiga povori na kratko o vseh kmetijskih "trokah s posebnim ozirom na kmetijske raz-lere na Kranjskem. Primorskem in spodnje stajarskem, obseza 16 tiskovnih pol na močnem papirju ter ima 83 podob. Ker je dovolilo vis. c. kr. ministarstvo za tsk knjige 7,dntno podporo, jej je cena samo &0 kr Dobiva se tudi v tisUnrni Dolenc v Trstu nez ntasi poštarino vred on; trdo AetanaT5 kr M99MOIMMOO* J Proti hemoroidaml w Kdor bože čuvati svoje zdravje naj rabi, w S MENIŠKE KROGLJICE ® (Pilole dei Frati.) w kri čisteče ni proti hemoroidam 0 koje izdeluje P. Fonda. Oiarmacista v Piranu ^ Prepoirebue za vsunega, katari trni (P na hemoroidah, zabadanju, hrezteč- 9nosti, piavoboiji, tar sploh veliko sedi, ^^ one Čistijo kri in dober vspeh potr- W jnjejo zasebna in adravnišk.i spriče- • vala. koja so priložena z podukom za ^^ porabo vsakej škatljiei v slovanskem, O nemškem in Italijanskem jeziku. Prodajajo se po 20 nvč ■ katljica v J vsih lekarn« h Trst, Reke, kakor w tndi Istre, Dalmacije, Goriškega in Trenta. 40 SREBRNICO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. Karol Krcikenbaum 22 Braunschweig. 49—52 m mmm REVEN DIJAK prosi za instrukcije v predmetih gimnazije ali pa ljudskih šol. Govori slovenski, nemški, hrvatako-srbski in nekoliko laški. — Ponudbe sprejema upravništvo „Edinosti". Assicurazioni generali, v Trftiu (društvo, ustanovljeno leta 1831.) To društvo je rHŽtegnoio svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa I na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju In po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1884 f. 31,490.875 83 Premije za poterjati v naslednjih letih f 21,006 641-33 Glavnica za lavarovanje Žive- nja do 31. decembra 1884, f. 83,174.457-98 Plačana povračila: a) v letu 1884 f. 8,637.596 13 b) od začetka društva do 31. decembra 1884. f 178,423.338-51 Letni računi, Izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjČneja pojasnila se dobe v Trstu u uradu društva: Via delia Stazione v lasti-e palači. 7-24 Odlikovan v Londonu, Parizu Dunaju, Monako-vu In Hamburgu. Častni diplom gospodara, razstave v Cernovicu 1886,, — diplom I. vrste pri razstavi psov na Dunaju 1885-1886., — posebno pripoznanje VI. oddelka c. kr. gosdo* daraks družbe na Dunaju (za rejo koni) 1879. >n «885., — pripoznanje uiejnarodnega kluba ------.---------«Jokey» v Baden-Badenu, avstrijskega iokey- PRI JULIJU GRIMMU !k,uba na Dunaju in Jokey-kluba v Budimpešti. dcžnikar, Harriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za gospe in gospode za jako nizko cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. nn-prej. Dežniki iz volne in sat ina od f 1.40. naprej. Dežniki zidani od f. 2.50. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene. 36—104 Ozdravljenje plućnih bolezni Tuberkulože, (sušice, jetiko), naduhe, zaprte supe), kroničnega bromhijalnrga katara Itd. po plinovi E X H A L A C I J I (po rektalnej injekciji). Najneverjetneji, skoraj nedosegljivi idejal zdravnikov je z ovim postopanjem popolnoma dosežen ! OIj osupljivih, nepogrešivih vspehih govore najjasnejše sl.-deča pisma slavnih profesorjev, koju navedemo v kratkem, toda kolik >r mogoče z Ustnimi besedami, In koja so bila tudi potrjena po zdravniških listih tu - in inož^mstva; Prof dr, Bergcon. Po tridnavnej plinove] ehalaciji po r ktalriej injekciji, izdatno pojemanje kašlja in izvržka, potem popolno prenehunje, — m-zlii-a, pot m hripavost je posve izrjinohi, — Truplo se rdi vsaki teden za '/, - 1 K Ravno tako brzo ozdravljenje tudi pri sta rej, Cel6 pri miliamej tuberkolozi. — Bolnik se ozdravi ter more tudi najtaSjiu posel zopet opravljati. —u Prof. Dr Ciirnil. Pri naduhi se m >re pol ure po plinovej exhalin'iji luglj* soiisti — Ako se t-xhalaclja dalje rabi, sh naduha ne povrne vefi. Zoper š^uici in naduhi je plinova exhalanja i/kušeno, izvrstno sreiietvo" Prof. Dr. Dujardin Beaumetz: «C'do pri ufoničnem prlu, poškodovanemu potuber-kolo i, so se v 2—3 tednih zacelile otekline dasiravno je bila uže polovica pljuS razdejan'h • Dr. M. Langhlin, vodja bolnice v Filadelfiji je vporab:' plinovo ijxhabic jo pri 30 bolnikih, koji so bili užu v nujzailiijem stanju tuberkuloze in VHi so popolnoma ozdraveli Vsaki dan pa se rnnožć zraviušku ooroč la o srečnim ozdravij-nju, 'er je rii7un navadeniii sprifit-val š>- mnogo drn/ih od slavnih prof-sorjev 3'udi v c. k. jav ej bolnici na Dunaja se vpornbljujf stroj za plinovo exna):nujo. — Imamo mnono spričeval odzravelih. C. kr. izklj. pri v str j /a pliuovo exnalacijo (llectal-Jnjectnr) se ilooivii z vsemi pripravami za pripravljanje pliva in z popisom za vporavu zu zdravnike, ter pa more rabiti tudi vsak bolnik sam pri Dr. KARLU ALTMANN, Wien VIL, Mariahilferstasse N. 80/A ter stane nI. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetju. — Ozdravljenj- ni niti težavno, niti ovira vsakdanji posel. —41 Kwizda-ja c. k. izklj. priv. restitucionalni fluid (voda za pranje) za konje. Fran Iv. Ma-ja v KoriBEDim, c. kr. avstr. in kr. rumunski dvorski do bavitolj za Živinozdravniške preparate — in okrajni lekarnitSar. Dolgoletna skušnja uči, da jo to jako dobro sredstvo za ekrepčanje konj po velikem trudu, kakor tudi jako pomaga pri vanjskih boleznih, kostobolu, reumatizmu, iz-pahnjenju trdih mišicah in kitah itd. 1 steklenica f, 1.40. Pristen se dobi : v Trstu v lekarnah pr.: C. Za-nettl, P. Prendinl, G. B. Forabos-chi, Ed. pl. Leitenburg, Josip pl. Leitenburg, A. Praxmarer, M. Ra-vasini, I. Serravallo. — Na v. -1 k" in eksport pri C. Zanetti, P. Prendini, zatim v droperij «b: H. Hirscha, I. Heimlicher, I. Kirch-ner, F. Meli, brati Zernitz, nadalje na malo i veliko v lekarnah i in droRerijiili v Poetojni, Sežani, na Reki, Poli, Rovinju, Dubrovniku, Spljetu in Zadru. Glavno sklad ši"e K TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemljo denarne vlope v bankovcih od od 50 soid do vsacega zneska vsak dan t tednu razun praznikov, in t,o od 9—12 ur« opoludne. Ob nedeljah pa od 10-11. ure zjutraj. Obresti na knjižice..........3% Plačnjo vsuk dan od 9—12 ure opoludne. Zneske od 50 gld. precej, od 50—100 ie treba 1 dan odpovedati, lOO-lUOO 3 dni in žez 1000 pa 5 dni poprej. Eskomptuje menjlce domicilirane na tržaškem trgu po.........4l/t Poflojujo na državne papirje avstro-ogrske do 1000 gld. po........5% vHJje zneske v tekočem računu po. 4'/»•/• SaJo denar proti vknjiŽenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 1886 . 2- 24 Časi nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat« sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKARO U TRSTU Ista prima i obavlja svaku naručbu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.: za iupne urede, okružnice, račune, list. artiju I zavitke s napisom, preporudne karte, posjetnioe, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede. ula< znice, oglase, pravila, Izvješća, zaključne račune, ročištnlke, punomoći, clenlke, jestvenike, svako-vrstne skrlžaljke, izpovjedne cedulje, knjige Itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nara biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom I točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom zradbom. Kod naručivanja tiskanica molimo naznačiti točno naručbu, dotično naslov (adresu naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Torrente 12 u Trstu. Razun tegu s.' doi 6 tudi v vsih mestih in trgih, Ur se objavljajo skladišča po inseritih. POZOR ! Kadar se kupuje ta preparat, naj zahteva slavno p. n. občinstvo vedno „Kwizda-Ja restitucionalni fluid" i naj se pazi, da je steklenica zapečatena z rudečim papirjem i z mojim podpisom in gori natisnjeno znamko. (C) 10—9 VOŠČENE SVECE 7—8 izdeluje Seemann v Ljubljani. LA FILIALE della BANCA UNION TRIESTE s' ooeupa di tutte le operazioni ili Banoa e rti Cambio valute a) Arcetla rer.ni menit iti r.nnto eorrente ■ Abbuonando 1T interesa« anilin ; per Banconote 31 /« °/0 cou preavviso di r» «iorni 3'|, ... „ • 12 • H*/4 ,, a s«i mesi lisso per Napoleoni °/0 con prnavviso di j{iorui ,» #. .. , 40 » >, > « mH8' ......ti • 2»U 3 a'/4 3*1 Per le ltittare dl Versamento in circola/ion« II ntiovo taHHo d'intt*r»(HM8 anitrli in vihore a partire dal «i(>riio 18. aprile. 3. 2B. 1H. luglio e 1B. oltobre a aeu<>n