KRANJ, torek, 7. 2.1984 CENA 17 din Št 10 Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-fetnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Olimpijske igre niso le športni boji Igre so naše ogledalo za svet Zimske olimpijske igre, štirinajste po vrsti, bodo prvič v Jugoslaviji in • eni izmed neuvrščenih držav. Oči *veta bodo od jutri, ko bo na štadio-*iu Koševo v Sarajevu zagorel olimpijski ogenj, pa vse do nedelje, 19. februarja, uprte v bosansko-herce-9ovsko glavno mesto in Jugoslavijo. Olimpijske igre ne bodo le športni boji — razburljiva srečanja na ledeni ploskvi, boj s stotinkami sekunde na smukaški in sankaški progi, »lov za dolgimi skoki... Bodo tudi ogledalo naše stvarnosti za tuji svet, ki bo tudina podlagi uspešnosti športne prireditve ocenjeval Jugoslavijo ter njeno družbenopolitično in gospodarsko moč in veljavo. Tuji svet nam zaupa. To dokazuje rekordna udeležba 1500 športnikov iz 49 držav sveta (med njimi celo iz dežel, kjer nikdar ne pade sneg), na- GLAS NA OLIMPIJSKIH IGRAH nahnr*** "H>do v Saraievu začele 14. zimske olimpijske igre, doslej f-PJ0^ športna prireditev v Jugoslaviji. Tudi GLAS bo redno sprem-f^tdogajanja v Sarajevu. V Sarajevo je že odpotoval naš novinar in mJuVii'1 šP°rtne rubrike Cveto Zaplotnik, ki bo redno obveščal o do-soakih v Sarajevu, pripravil pa bo tudi več drugih zanimivih zapisov, Raniji na igre in dogajanja ob njih. Trudili se bomo, da boste tudi iz u,asa zvedeli vse o igrah v Sarajevu. javljeni obiski uglednih državnikov, več kot 15 tisoč tujih turistov... Tuji svet je pozdravil poziv jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in enakopravnost, da bi vsaj za časa iger zavladal mir. Z odobravanjem je sprejel odločitev, da med igrami ter nekaj tednov prej in pozneje odpravimo vizume za državljane iz tistih držav, za katere so sicer pri prehodu meje potrebni. Tuji svet pozna naše gospodarske težave, zato dobro ve, koliko truda je vložila Jugoslavija, da je odlično pripravila tekmovali-šča in vse potrebne spremljajoče objekte. Laskave ocene funkcionarjev in uglednih gostov niso le puhle besede, ampak so priznanja prirediteljem in vsej naši družbenopolitični skupnosti. Priprave na največjo zimskošport-no prireditev pri nas so zbližale jugoslovanske gospodarstvenike, športne delavce in vse, ki so zamisli spreminjali v stvarnost. Vsak je pomagal po svojih močeh in izkušnjah z željo, da bi igre uspele v zadovoljstvo vseh udeležencev. Štirinajste olimpijske igre bodo šle v zgodovino kot najcenejše doslej. Stale bodo od 135 do 140 milijonov dolarjev. Že zdaj pa je organizacijski komite s prodajo televizijskih prenosov in olimpijskih znakov iztržil več kot sto milijonov dolarjev. »Borili se bomo po pravilih iger, v pravem športnem duhu, za slavo in čast naših ekip,« bo jutri v slovesni izjavi v imenu vseh navzočih športnikov prisegel Bojan Križaj. Njemu kakor tudi vsem ostalim jugoslovanskim športnikom zaželimo dobrih uvrstitev. Držimo pesti, da bi na domačih tleh osvojili prvo olimpijsko kolajno. Ne moremo in ne smemo pa je zahtevati, kajti šport je šport in v njem odločajo delčki sekunde, drobne napake, trenutki nezbranosti ... C. Zaplotnik I--'- , Beseda o pesniku Kar- Avtor: Ivan Vavpotič Že celih 135 let je minilo od onega hladnega februarskega dneva, ko je v Kranju izdihnil naš največji I pesnik in mislec France Prešeren. K Naneslo pa je tako, da moramo letošnje jubilejno »Uivje povezati še s celo vrsto »prcšernovskih« ob^^j? letnic. ^č?^* ' . To leto bo minilo 140 let od časa, koJ&p&rfi{k*zlo--~, »slovito »Zdravljico« (našo še nz^ttot&eno, a že |\ vforano slovensko narodno hmff^fv njčj'je prisrčno izrazil svoje slovensko, s)p&5Ćhsko injlovečansko prepričanje ter pozdr^v^rjiafodne in revolucionarne sile doma in po sy/a0i; sočasno pa velja Zdravljica že izza S&^bodUnećjd boja za naš politični program: domo-v^tfe navznoter, miroljubje navzven! 20 in 2 leti je minilo od postavitve mogočnega pesnikovega spomenika v Kranju. |g|guf|M|H Dvajsetletnico bo s ponosom slavil tudi Prešernov spominski muzej (v sklopu Gorenjskega muzeja) v Kranju — ustanovljen je bil na današnji dan leta 1964. No, to iere/k le niz obletnic po vrtanjem, v srcu pa nosimo pesnika, ne glede na leta, ki so Prešeren s svojimi poezijami in s svojo dosledno naprednostjo nenehno še med zastarel, nikoli pozabljen, ves živ, vedno aktualen. ? ob sebi gotovo združil Slovenščno celo: rojakom vseh svetovnih nazorov je pa najsi žive v domovini, v zamejstvu ali v tujini, tudi onkraj morja ... Njegovo m delo je bilo veljavno za včeraj, je za danes in bo za jutri. Resda prav lahko nam nikoli ni bilo. Vso zgodovino so nas pestile take ali drugačne uj-iki alidpiaačni zopmiki. Vendar smo se zgledovali po viharniku, ki tem globlje požene ine, Čtmboliga biča burja. In se tako obdrži v svoji zemljici, vsemu navkljub. Taisto leto je Prešeren ustvaril tudi pretresljivo umetnino — visoko pesnitev prijateljstvu in Andreja Smoleta«. wHk. IHp retja pesniška umetnina, kije »zagledala luč sveta« v letu 1844 — torej pred 140 leti tenec! Napisan v ognju velikega ljubezenskega in umetniškega doživetja in polna e, socialne in kulturne problematike vsega naroda; pesnitev se dojema kot iskren ljubljeno žensko, vserazumevajočo — četudi v resnici tako hladno lepotico... f let je minilo od časov, koje slovenska šolska mladina na pobudo pisatelja Finžgar--Jo organizirano zbirko (»po 1, dinar na vsakega učenca ali dijaka«), odkupila Prešer-rojstno hišo v Vrbi; bilo je to leta 1939. fidemttletnice bibliofilske izdaje Prešernove »Zdravljice« v partizanih tudi ne smemo Wi. T&rat, 1944, je tiskarna »Trilof« v Davči na osvobojenem ozemlju Gorenjske natis-500 oštevilčenih izvodov »Zdravljice« v krasotni ilustrirani izdaji (opremila arhitekt Šotii in slikar Janez Vidic). ko'smo prav v teh letih doživeli čas, ko že lahko govorimo o enotnem slovenskem štoru. Ki zaobjema rojake v svobodni domovini kot tudi vse sonarodnjake on-irzavnin meja: porabske, koroške, kanalske, rezijske, beneške, goriške in tržaške Slo-Mar bodo poslej nekdanja slovenska kulturna žarišča Trst, Celovec in Gorica zopet P Kot enakopravne hčerke matere Slovenije! škofja Loka — V galeriji na loškem gradu je bila v petek svečana podelitev Prešernovih nagrad Gorenjske. Prejeli so jih operna pevka Zlata Ognjanovič-Gašperšič ter akademska slikarja Henrik Marchel in Franc Berčič-Berko. — Foto: F. Perdan Zavore v stanovanjski gradnji Ne le sindikat, vse družbenopolitične organizacije se morajo odločneje lotiti uresničevanja že zdavnaj sprejetih nalog na stanovanjsko-komunalnem področju V skladu s skorajšnjim družbenim dogovorom o določanju skupne stanovanjske in komunalne politike doslej nismo spoštovali osnovnih opredelitev o gradnji stanovanj. Takšna je ugotovitev na nedavni seji predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije,, ko so razpravljali o tem vprašanju. Medtem ko so se sindikati dokaj dosledno zavzemali za uresničevanje že zdavnaj sprejetih nalog na stanovanj sko-komunalnem področju, pa takšne zavzetosti ni bilo v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Razmere kažejo, da bi se v stanovanjski gradnji morali bolj odločati za vlaganje osebnih sredstev, hkrati pa postopno preiti na eko- Janez Štirn drugi na svetovnem prvenstvu KRANJ — V Norveškem Trondheinu je bilo letošnje mladinsko svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah. Prvič v zgodovini tega tekmovanja smo Jugoslovani osvojili kolajno. Ta čast je doletela osemnajstletnega člana kranjskega Triglava Janeza Štirna, ki je bil drugi, le za las pa se mu je~izmuznila zlata kolajna. Od zmagovalca Švagerka iz ČSSR je bil slabši le za tri desetinke.. Mladi kranjski skakalec je odlično formo pokazal že na nedeljskem državnem prvenstvu v Planici, ko je postal državni prvak. Ta naslov in njegova odlična forma sta bila obet za dober uspeh tudi na svetovnem prvenstvu za mladince na Norveškem. Mladi skakalec Triglava tudi na Norveškem ni razočaral in si je z izrednim drugim skokom priska-kal srebrno odličje. Drugi naš predstavnik, ki je tudi član kranjskega Triglava, Tomaž Dolar, je bil na solidnem enajstem mestu. Vrstni red — 1. Švegerko (ČSSR) 213,1 (79 - 79,5), 2. Stirn (Jugoslavija) 212^ (76 - 79,5), 3. Polak (ČSSR) 210,2 (78 -76,5),... 11. Dolar (Jugoslavija) 196,7 (74 - 75,5). 34. Dolenc (Jugoslavija) 169,8 (68 - 724). -dh nomske stanarine za družbena stanovanja. Sedanji kreditni pogoji za gradnjo stanovanj niso ugodni. Soudeležba za stanovanjska posojila je velika, obresti znašajo približno 20 odstotkov, roki za odplačevanje pa so kratki. Ponekod smo priče vse pogostejšim pritiskom na zadruge, naj se lete združijo z gradbenimi organizacijami. Občinska vodstva se namreč dostikrat boje, da bodo stanovanjske zadruge z nižjimi cenami »zadušile« občinske gradbene organizacije. Zanimiva je ugotovitev, naj bi pravico do stanovanja prenesli od posameznika na družino. Ocena o akciji Imaš hišo, vrni stanovanje je bila, da je le-ta zastala. V glavnem pa se je sindikat moral boriti zanjo sam, druge družbenopolitične organizacije pa so uresničevanje te naloge ponekod celo zavirale. In nenazadnje bi v zvezi z uresničevanjem družbenega dogovora o določanju skupne stanovanjske in komunalne politike morali resno razmisliti o oživitvi posebnih bank za kreditiranje stanovanjske gradnje. Skratka, za uspešno uresničevanje skorajšnjega družbenega dogovora bo treba odpraviti prene-katere dosedanje zavore na področju stanovanjske gradnje in komunalne politike. A. Ž. Novi letali Inex Adrie Brnik —■ V začetku minulega tedna je Inex Adria Aviopromet postal bogatejši za dve letali DASH-7, ki sta pristali na brniškem letališču. Letali bosta v okviru delovne enote Inex Adrie v Sarajevu opravljali polete med zimskimi olimpijskimi igrami. Kasneje pa bosta s turističnimi poleti povezovali glavno mesto Bosne in Hercegovine z drugimi jugoslovanskimi letališči, ob koncu tedna pa bosta letali tudi na mednarodnih čarterskih turističnih poletih. Dosedanjim dobaviteljem letal Inexove zračne flote se je s tema dvema letaloma, ki imata po štiri turboreakcijske motorje, pridružil tudi kanadski HeHavilland. Obe letali skupaj staneta 15 milijonov dolarjev. Imata po 50 sedežev in sta primerni za vzletanje na izredno kratkih stezah (800 metrov). Inexova poslovna usmeritev je, da bi ti dve letali morali leteti več v mednarodnem kot v domačem prometu, ker bosta letako ustvarjali prihodek, ki bo zadoščal za pokritje operativnih stroškov in vračilo anuitet. S tem bi se tudi izognili nevarnosti prelivanja neto deviznega dohodka od letal DC-9 na letali DASH-7. a. Ž. GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 7. FEBRUARJA 19S4 Naše raziskovalne skupnosti Energija in varstvo okolja V jeseniški raziskovalni skupnosti so sprejeli program dela, ki med drugim obsega raziskave o gradnji malih hidroelektrarn na mojstranški Bistrici in ob Jesenici — Ni gradbenega materiala JESENICE — Letošnje občinske resolucije prednostno obravnavajo tudi raziskovalno dejavnost, ki jo po občinah vodijo in usmerjajo občinske raziskovalne skupnosti. Njim namenjamo s prispevno stopnjo kaj malo denarja — razpolagajo z nekaj sto starimi milijoni, kar je občutno premalo. V okviru možnosti zato opredeljujejo svoje programe in se odločajo za najbolj smotrne raziskovalne naloge. Predsednik skupščine jeseniške raziskovalne skupnosti je magister metalurgije ALES LAGOJA, ki o letošnjem programu skupnosti pravi: »Lani smo razpolagali z milijonom dinarjev sredstev za razne raziskave. Letos se nam obeta nekaj več denarja, ki ga bomo namenili za raziskovalno delo na več področjih, za katere menimo, da so prednostna in nujna. Že lani smo začeli z raziskavami o oskrbi z energijo na Jesenicah in v Železarni, kjer z mazuta prehajamo na plin. Ob pomanjkanju energije bo pomembna tudi izgradnja malih hidroelektrarn, raziskave pa so že pokazale, da bi jih bilo najbolje postaviti ob mojstranški Bistrici in ob Jesenici. Lani smo izdelali analizo o pregledu vseh vodotokov in ugotovili, da sta najbolj zanimivi prav ti lokaciji. Za jeseniško malo hidroelektrarno velja, da bi bila namenjena za potrebe bolnice nekje ob Jesenici, moj-stranška Bistrica pa nudi lokacijo le v spodnjem delu, kajti zgornji sodi v Triglavski narodni park. Preskrba s kamnitimi agregati je na Jesenicah problem, saj je premalo gradbenega materiala, še posebej, če bi se začel graditi karavanški predor. Količina peska za betoniranje se je zmanjšala, ker je Sava regulirana, manjša prodonostnost je, zato naj bi poiskali nove lokacije. Kot zmožnost se nakazuje izkoriščanje opuščenega kamnoloma v Podmeža-kli. Čaka nas tudi analiza razvojne dejavnosti, saj želimo dobiti sliko razvoja in raziskav ter kadrov, da bi vedeli, kaj smo zmožni doma napraviti sami in za katere naloge moramo iskati pomoč izven občine. Program dela raziskovalne skupnosti vsebuje že gozdno-ekološko raziskavo občine Jesenice. Le-to bosta napravili tudi sosednja radovljiška in tolminska občina, da bi skupaj ugotovili, kako kisle padavine in prah vplivajo na gozdne površine. Gre za vpliv na Triglavski narodni park, ki sega tudi v jeseniško občino. S Triglavskim narodnim parkom je povezana tudi analiza o izkoriščanju kmetijskih površin, ki jih ima park 17 odstotkov vse površine. Kmetijstvo naj bi zaživelo na tem območju in ponovno naj bi se ukvarjali z živinorejo. Raziskovalci bodo povedali, kakšne so realne možnosti. Ostanejo še manjša sofinanciranja kot zavarovanje izkopanin na Ajdni in financiranju izobraževanja kmetov, saj prav temu izobraževanju v zadnjem času nismo dali nobenega poudarka. Na Jesenicah bo treba razmišljati, kako bi v podeželskih šolah začeli s poukom kmetijstva, s katerim se mladi zdaj srečujejo le po krožkih.« D. Sedej Kokričani in kultura Kokrica — Na občnem zboru se je konec januarja sestalo štirideset članov Kulturnoumetniškega društva Storžič s Kokrice. Ocenili so delo v preteklem letu in menili, da je dokaj uspešno delovala plesna sekcija, ki je organizirala šestnajsttedenski tečaj plesov, značilnih za takšne oblike plesnega izobraževanja. Najboljši plesalki in najboljšemu plesalcu so na občnem zboru podelili priznanja. Za to dejavnost je med mladimi veliko zanimanja, želijo pa, da bi se zanjo ogreli tudi starejši. Organizacija klubskega življenja je naloga klubske sekcije. Klubski prostor je odprt vsak dan med 17. in 22. uro. Gledanje televizije, igranje šaha in poslušanje radia želijo popestriti s tematskimi večeri in razpravami. Ideje so, vendar jih je treba še dopolniti. Lahko bi priredili literarne večere in nastope kantavtorjev. Dramska sekcija je pripravila dve igrici na Kokrici in v Kranju ter v goste povabila igralce z Brezij. Člani recitacijske skupine nastopajo na raznih proslavah. Pred kratkim je bila ustanovljena likovna sekcija. Za slovenski kulturni praznik 8. februar pripravlja skupaj z ZKO Kranj razstavo domačih likovnikov. Kazalo bi ustanoviti tudi literarno sekcijo, saj na področju Kokrice deluje nekaj pesnikov in pisateljev. Na občnem zboru so menili, da mora delo še bolj zaživeti. Delo sekcij kaže obogatiti in mu dati svežine, prav tako pa je tudi treba povečati število članov. Zlata Volarič Sklicana seja radovljiške skupščine Radovljica — Predsednik zbora združenega dela Ernest Noč, predsednik zbora krajevnih skupnosti Franc Cuznar in predsednik družbenopolitičnega zbo:° skupščine občine Radovi t ^arko Kovač so sklicali za sre^j, 5 februarja, 21. zasedanja zbuiov v tem mandatu. Seje se bodo začele ob 16. uri. Zbor združenega dela bo zasedal v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica, zbor krajevnih skupnosti v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica, družbenopolitični zbor pa v spodnji sejni dvorani družbenopolitičnih organizacij. Vsi trije zbori bodo kot osrednjo točko dnevnega reda obravnavali predlog resolucije o politiki družbenoekonomskega razvoja občine Radovljica v letu 1984. Prav tako bodo na vseh zborih obravnavali predlog družbenega dogovora o izvajanju skupnih ukrepov za restavracijo Blejskega jezera, osnutek stališč in priporočil do poročila o nadaljnjem razvoju delegatskega sistema v skupščini občine Radovljica, osnutek odloka o ustanovitvi, nalogah in sestavi sveta družbenega sistema informiranja v občini Radovljica, osnutek odloka o zakloniščih v občini, osnutek družbenega dogovora o priznavalninah borcev NOV, soglasje k spremembam statuta občinske zdrastvene skupnosti in Komunalnega gospodarstva ter seveda volitve in imenovanja, vprašanja delegatov in delovni načrt zborov za letošnje drugo trimesečje. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta obravnavala še predlog odloka o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih za stanovanjsko in komunalno gradnjo za Merkurjem v Lescah, predlog spremenjenih komunalnih taks in prispevke za intervencije v proizvodnji hrane do leta 1995. Zbor združenega dela pa bo razpravljal tudi o pobudi za proglasitev Linhartove rojstne hiše za kulturni spomenik. Danes kandidacijska konferenca_v Podnartu Podnart — V krajevni skupnosti Podnart bo temeljna kandidacijska konferenca danes, 7. februarja. Na konferenci bodo razpravljali o kandidatih za opravljanje najbolj odgovornih dolžnosti v skupščini občine in Samoupravnih interesnih skupnostih, krajane pa bodo seznanili tudi s programom krajevne skupnosti in z načrtovanimi posegi v občinski prostor (hitra železnica in cesta ter zajetje Save). C. Rozman Letna konferenca borcev Cirče pri Kranju ■— Člani borcev ske organizacije iz Čirč se pripravljajo na letno konferenco, ki jo bodo sklicali v sredo, 15. februarja ob 17. uri v Mlekarski šoli v Čirčah. Organizacija Zveze borcev v Čirčah združuje 64 članov, od katerih živita dva v domu upokojencev na Planini. Čirčanski borci aktivno sodelujejo v krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah, skrbijo pa tudi za bolne in onemogle člane. Redno jih obiskujejo. I. Petrič Na razprodajah vse pokupimo Knjige so nam zaradi visokih cen domala nedostopne, a v knjigarnah pravijo, da se na razprodajah vse pokupi — Žalostno je, da so med odpadnim papirjem tudi knjige, ker bi jih po minimalni ceni tržišče prav gotovo sprejelo Knjige so postale zelo drage in le maloštevilni kupci še lahko vztrajajo ter kupijo sleherno knjižno novost. Založbe so v hudih škripcih zaradi podražitve papirja in visokih tiskarskih stroškov in se, hočeš nočeš, morajo odločati za tisk komercialnih knjižnih naslovov. Vidimo in občutimo, daje naše knjižno tržišče natrpano s knjigami tipa dr. romanov in plehkih svetovnih ljubezenskih uspešnic, medtem ko literarno kanček zahtevnejša duša ali knjižni molj zaman stikata za imenitnejšimi naslovi in dobrimi svetovnimi prevodi. Tržišče je tržišče in s te plati so razumljive poteze založb, ki vedo, kaj gre in kaj bo zaprašeno ostalo na policah. Vedo, da večina Slovencev v letu dni ne prebere niti ene knjige, saj nam v vsakdanji površni konvencionalni naravi in morali, obremenjeni s kultom zunanjosti m banalnosti, zmanjka časa, da bi našli pot do resnične umetnine. Knjige kupujemo za police ali vsevprek na razprodaji, če že sploh nismo popolnoma otopeli in nesprejemljivi in nam je doma edina in najbolj brana knjiga na vekov veke le — telefonski imenik. Vendar pa je vsemu navkljub presenetljivo dejstvo, da romajo neprodane in na tržišču nezaželene knjige tudi za odpadni papir v Vevče. Tisti, ki knjigo še ljubijo, bi jo — naj bo že kakršnakoli — za majhen denar, a vseeno večji kot je cena odpadnega papirja, zagotovo kupili. Govorice, da založbe silijo v vsakoletno razprodajo na moč stare knjige, novejše pa brez slehernega upanja obleže na policah do naslednje razprodaje, smo želeli preveriti v najbolj obiskani knjigarni v Kranju, pri Državni založbi. Vprašali smo jih, če je res, da se nekatere knjige dobe po znižani ceni, če pa še na razprodaji ne gredo v promet, pa romajo v star papir? » V Državni založbi, kjer v zadnjem času opažamo precejšen padec kupne moči, redno pripravimo dve letni razprodaji knjig. Na razprodajah so knjige znižane do 20 odstotkov in te knjige se kar dobro prodajajo. Pojavljajo se stalni kupci, ki kupijo tisto, kar jim manjka na dobro založeni domači polici,in tisti, naključni, ki pokupijo vse od kraja. Radi se odločajo za dela klasikov, ni pa res, da so na razprodajah le stara knjižna dela. Lani smo dobili starejše in novejše knjige, tiskane tudi leta 1983. Knjige so kljub znižani ceni še vedno precej drage, to je res, vendar nam večinoma vse razprodaje uspejo. Sicer pa je v tem trenutku najbolj zaželena knjiga Marco Polo in knjiga Sveta kri in sveti grah« S. Sedej V tujini dovolj dela Vrednost dogovorjenih investicijskih del, ki jih morajo jugoslovanski gradbeniki letos dokončati v tujini, znaša dve milijardi 700 milijonov dolarjev. To je približno toliko, kot je znašala vrednost del v minulem letu, ki so jih gradbeniki opravili v več kot 40 državah. Podatki tudi kažejo, da se je večletno naraščanje obsega oziroma investicijskih del v tujini zdaj končalo. Leta 1980 je bilo opravljenih za približno 1,5 milijarde del, 1982. za približno 2,5 milijarde, lanska vrednost pa se je nekoliko zmanjšala. Vzrok za zastoj je zmanjšanje investicij v svetu, vse večja konkurenca na zu- nanjem trgu in premajhna pomoč našim gradbenim oi jam v primerjavi z možnostmi imajo specializirane firme iz' tih držav. Nekaj pa so k temu mogli tudi težji pogoji zar« nj a storitev v posameznih razvoju in vse večja usm< kompenzacijskim poslom, lavci namreč od skupne opravljenih del »prinesejo« dc približno 30 odstotkov. To pa pomeni, da delo naših gradbei tujini ne more odpraviti pj nezadostne zaposlenosti, ki lotno jugoslovansko gradbeništva a!" O LAS Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. SkoP Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik kgor Stm* * — Odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan l*« mer, Helena Jelovcan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Tanjuri* Andrej Žalar in Danica Zlebir — Fotoieporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan A)dovec Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik.* januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poitedM* sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP iguda* pravic d Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1 — Tekoči račun pn S> v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija M4* odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 26-a* mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 42n-i — Polletna naročnina 550.— din. V četrtek, 9. februarja, bo minilo 40 let od streljanja talcev za Kamnitnikom v Škofji Loki Kurirji iz Žirovskega vrha na loškem morišču Prek kurirske postaje G-9 v Žirovskem vrhu je vse od poletja 1943 prihajala in odhajala pošta pokrajinskih forumov OF, komiteja in vojaških enot do Ljubljanskega vrha in naprej od postaje do postaje do glavnega štaba in političnega vodstva NOB Slovenije. Na jesen 1943 so kurirji začeli razmišljati, kako in kjer bodo prezimili. Zagotovljena je morala namreč biti popolna tajnost. Ni znano, kdo je predlagal, da bi v Mrlako- Frančiški, ivk (prej Justin), Mrlakova iz Ži- rovskeo vrha, edina priča dogodka, ko so ujeli 1cui trje skupaj z njenim možem vi hiši v Žirovskem vrhu zgradili bunker, vendar so se na tej kmetiji že shajali vodilni politični funkcionarji tamkajšnjega terena, obveščevalci in kurirji. Mrlakova družina je namreč uživala njihovo zaupanje. Razen tega je Mrlakova domačija na samem, z lepim razgledom na žirovsko kotlino in okoliško hribovje. Hiša je danes takšna kot je bila takrat, le po udaru strele so popravili streho. Vse je pod eno streho. V prostoru za steljo so kurirji skopali jamo v.a bivak, v hlevu pod zidom pa rov, ki je vodil do bivaka. Na odprtino v steljniku so položili plohe, jih zasuli z zemljo, potlačili in odstranili sledi, na to so Mrlakovi dali še steljo. Kurirji so torej imeli le eno luknjo za vhod in izhod. V primeru nevarnosti so zlezli v bivak. Žena je na rov položila pokrov, ga pokrila z zemljo in k jaslim privezala živino, ki je z zadnjimi nogami stala na pokrovu. Kako je prišlo do tragedije? Fdina znana priča je Frančiška Pivk, Mrlakova. Pripoveduje, da sta prejšnji dan prišla k njim politični komisar Alfonz in njegov spremljevalec. Zjutraj so vsi zgodaj vstali, zajtrkovali, potem pa šli v hišo. Jakob Primožič-Goran (umrl leta 1963) in Štefan Zaje iz Žirov sta odšla na zvezo s pošto. Frančiška jih je od daleč opazila, kako tečeta nazaj. Planila je v sobo in rekla, da se je moralo nekaj zgoditi, ker tečeta kurirja nazaj. Kurirji v sobi so skupaj z Alfonzom sedeli za mizo pri politični uri. Kurirja Primožič in Zaje sta uspela le potrkati na okno in zakričati. da so obkoljeni, potem pa sta se že izgubila za vogalom. Možje so zlezli drug za drugim v bunker. Gospodar Vincenc je opozoril ženo Frančiško, naj dobro zamaskira vhod. Kmalu je bilo okrog hiše polno domobrancev. »Smo prišli gledat, če je pri vas kaj partizanov,« so rekli. Porazgubili so se po sobah. Otroci so jokali. »Vprašali so po možu,« pripoveduje Frančiška Pivk, »pa sem jim odvrnila, da je šel ven, vendar ne vem kam.« Domobranci so odšli v hlev, Frančiška pa je ostala sama z otroki v hiši. Kmalu so jo poklicali v steljnik, kjer so že odgrebli steljo nad-bunkerjem. »Kaj je tu notri?« Frančiška je hladnokrvno vztrajala, da nič, oni pa so grozili, da bodo vse zažgali, če ne pove. Gospodinja se je vrnila v kuhinjo, vendar je kmalu odjeknila bomba. Ni videla, kako so prišli kurirji iz bunkerja. Kasneje je opazila, da so poleg plohov izkopali luknjo. Ujetniki so bili zvezani z eno vrvjo. Frančiška jih je videla, kb so šli mimo okna. Vpregli so vola, ki je vlekel koš z zaplenjenim materialom in hrano. Frančiška je šla čez en teden peš v Šent-jošt k domobrancem in jih prosila, da bi videla moža. Dejali so, da so vsi ujeti pri njih, vendar ni videla ne moža ne kurirjev. Za božič so ji dovolili, da je na postaji govorila z možen. Ni ga videla, saj je ona v temi stala sredi stopnic, cn pa doli v kleti. Iz Šentjošta so ujete kurirje odpeljali na Vrhniko, od tam v ljubljanske zapore in nato v Škof-jo Loko, kjer so jih 9. februarja leta 1944 ustrelili v skupini 50 talcev. Na Vrhniki so trije skušali pobegniti. Pobeg je uspel le Leandru Mlinarju iz Žirov. Le-ta je povedal, da je poskušal pobegnili tudi Mrlak, vendar je bil ranjen v nogo in so ga ponovno ujeli. Leander je bil po pobegu obveščevalec Vojkove brigade, vendar je padel 2. februarja, torej teden prej, preden so ustrelili njegove tovariše iz bunkerja v Žirovskem vrhu. Padel je v Sovodnju in tam ima spominsko ploščo. Pri Mrlaku ujeti in v Škofji Loki ustreljeni kurirji so bili: Ludvik Cigale iz Nove vasi pri Ži-reh, Franc Grošelj iz Dobračeve pri Žireh, Hie-ronim Grošelj, star 18 let (brat Franca Grošlja), Nemški posnetek 50 ustreljenih talcer slovenskih občin za Kamnitmkom v Loki 9. februarja leta 1944. Krtttani dm prej v mestu ustrelili esesovca Jakob Jurca s Kladij v Žirov^em^u. tfl let, Anton Kavčič z Dob«te^pr :f^h^ let, Ciri, Strlič z■ W železnici v RadovljicUn infi«* * Mrlak, star 27 let, oce ^eh otroK. j ŽiVl^n^kŠgiK^^^ neje opisana v KnJ'& ... R„,.pr nec leta izdal pri zalo/bi Boiec. ^ _ j TOREK, 7 .FEBRUARJA 1984 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO ,3. STRAN O »Če znate izdelati brusilni stroj, boste pa še našo linijo« Branko Cepič, vodja priprave dela v vzdrževanju Brusilni stroj, ki so ga v Železarni izdelali delavci, je prvi brusilni stroj te Brste, ki je narejen doma Jesenice —. Železarska tehnologija terja tudi brusilni stroj za gredice, stroj, ki je nekakšen vmesni člen •ned jeklarno in valjamo žice, ki brusi napake na površini gredic. V jeseniški Železarni so se ti stroji -zrabili, pravi žudež je, da so sploh še delali. Nič drugega ni ostalo, kot uvoziti novega, a kaj, ko nov velja od 600 do 700 tisoč dolarjev in je tudi za Jeseniško Železarno prevelik zalogaj- Posebej v razmerah, ko ni deviz. Odločili so se, da delavci sami zgradijo novega — brez tovrstnih izkušenj, prvič v Jugoslaviji so se lotili take domače izdelave, s čimveč doznače opreme. Vzdrževalci Branko Cepič, Jože «*ezdirnik in Avgust Novšak priznajo, da sprva sploh niso imeli prave Predstave, vedeli so le to, da se morajo združiti vse izkušnje in domače znanje. Hudo je bilo, ker se v Železarni takšnega dela doslej še niso lotih in je bilo na začetku tudi z organizacijo dela precej težav. Pri mehanski opremi stroja so Vključili Tehnični biro, ki je na osno-•' idej in smernic izdelal dokumen-^jo, medtem ko so projekt hidrav-[«*. pnevmatike in elektroprojekt -zdelali v železarni. Od idej leta 1980 so prešli na projektiranje leto kasne-"%°tZ en°kt° so začeli z izgradnjo Ui tebruarja lani izvedli prvo testira-stroja. Doložili so skupino, veliko ^° sodelovale javorniške strojne de-^vnice in druge delavnice Železarne. Vsi so pomagali po svojih močeh, ^ v; so si želeli, da v domači opremi j e bo kasnitev, kajti domači proizvajalci veliko izvažajo in so zato dobami roki daljši. ^BRANKO CEPIČ: »Pri mehanski ^oeiavi je bila najbolj pomembna ^»siJna glava, ki terja natančno iz-r^l*vo. Pri sestavi stroja nastopajo »v**Ve» ker je veliko gibljivih ele-^w»tov. Ko je začel poskusno delati, ^ je dobro »obnašal«, razumljivi pa O* nekateri zastoji zaradi zagonskih ^4av. Kar je uvoženega, je sistem ^***nja, vendar pa predstavljajo * Ekspres segedin« ... ^ . ali kaj se je v Živilini Maloprodaji zapletlo pri pakiranju kisle ^ zelja uvoženi deli le 0,5 odstotka celotne vrednosti. Brez gradbenih del in sistema odpraševanja je stroj vreden približno 20 milijonov dinarjev. Brusilni stroj omogoča večjo zmogljivost, omogoča varno in funkcionalno delo, v primerjavi z drugimi pa ima več možnosti nastavitve in avtomatsko delovanje. Njegova življenjska doba pa je odvisna od tega, kako bodo delavci z njim ravnali.« JOŽE PEZDIRNIK: »Dogovarjali smo se s strokovnjaki iz Prve peto-letke in tako dobili ves domači hidravlični agregat ter opremo za pnevmatiko. Vsi pomisleki o kvaliteti domače opreme so bili ovrženi, saj ni opazne razlike med domačo in tujo opremo. Prvič v Železarni smo bili iz različnih delavnic skupaj pri takem delu in ta zalogaj je bil za začetek kar precejšen, predvsem pa dobra šola za naprej. Problematiko smo reševali sproti, brez organizacijskih izkušenj med več strokami. Sama zasnova stroja funkcionalno ni toliko moderna kot bi zmogli, ampak sani začetek s tako velikim zalogajem bi bil res preveliko tveganje. Pri hidravliki pa smo opravili kbmpletne meritve stacionarnega in dinamičnega obnašanja hidravlične naprave.« AVGUST NOVŠAK: »Poleg ostalih rednih delovnih dolžnosti smo delo pri stroju usklajevali. Za električni del stroja velja, da je osnovni del varen, avtomatiziran, da ne bi povzročal preveč preglavic pri vzdrževanju. Najbolj zahteven del je bil regulator sile brušenja, ki deluje na osnovi obremenitve brusilnega motorja. Stroj vsebuje najrazličnejše blokade za varnostno blokado in delavce in nudi zaščito določenih elementov.« Stroj je modernejši od tistih, ki zdaj delajo v Železarni, zamisli delavcev pa so nove, porajajo se novi projektantski predlogi. Odveč je poudarjati, koliko so delavci s tem, ko so vložili lastno opremo, znanje in delo, prihranili. Le za zgled so lahko, njihove bogate stro- Jože Pezdirnik, vodja tehnične skupine za izboljšavo delovnih naprav Avgust Novšak, prvi strokovni sodelavec skupine za izboljšanje delovnih naprav kovne in organizacijske izkušnje pa odskočna deska za nadaljnje delo! V Železarni skoparijo s pohvalami, zato so delavcem, ki so sodelovali pri izgradnji brusilnega stroja, ostale le lastne in medsebojne navdušene besede, če se jim je pri izgradnji kaj posebno dobro obneslo. Edina pohvala je prišla iz jeklovle-ka, češ: »Če znate izdelati celo brusilni stroj, boste pa še našo linijo ...« D. Sedej r Prejeli smo: Pozidava, ki razburja Odgovor na članek pod istim naslovom, objavljen 27. januarja letos. Sprašujemo se, koga sili v hude pomisleke in še večjo nejevoljo pismeno opozorilo, ki ga je predsedstvo krajevne konference SZDL Žirovnica naslovilo na odgovornega urednika in novinarko D. Sedej? Zakaj množina? Bralci naj sami presodijo, kdo je prizadet, ne moremo pa dovoliti, da kdorkoli tako žaljivo obravnava naše sklepe in jih kljub opozorilu, da naj se o zadevah piše bolj objektivno in tudi resnično, sedaj dodajamo še: manj senzacionalistično, obravnava tako, kot mu ustreza, da ne rečemo, kot se mu zljubi. Sprejeli smo sklep, da se odgovornega urednika opozori, da članek, ki je bil v Glasu objavljen dne 9. decembra lani pod naslovom Brez zemlje na domačem pragu, ne ustreza resnici, vsaj ne v celoti in da ni objektiven. Nobenih sklepov o tem nismo sprejemali, da ste neodgovorno pisali.. . itd., tako, kot vi navajate. To, da je članek napisan zelo neodgovorno in da so v njem objavljene polresnice, so bile le ugotovitve, na podlagi katerih smo sprejeli sklep, da se na članek, kot je bil objavljen, opozori. SZDL se je želela postaviti po robu temu, da bi se na takšen način poskušalo vplivati na potek javne razprave ob razgrnitvi zazidalnega načrta Selo, ker še danes meni, da je tak način objavljanja manipulacija s sredstvi javnega obveščanja. Predsedstvo SZDL pozna predpise, pa se kljub temu ni želelo spuščati v javno polemiko, ker je menilo, da bi ta lahko povzročila še več škode in je zato poslalo le opozorilo, da naj se v bodoče o zadevah poroča tudi iz pogleda širših interesov in ne le zgolj posameznih, predvsem pa je objektivno — zlasti to. Preden smo razpravljali o zadevi, smo se prepričali, kako je s to stvarjo. V opozorilu se nismo spuščali v pojasnjevanje stališč, kaj mislimo o samem ZN, predvsem iz razloga, da ne bi nikogar vezali na naše mnenje, zlasti zavoljo tega, ker je bil ZN še vedno v javni razpravi. Sedaj je situacija drugačna in zahtevati moramo, da se tudi naš prispevek objavi. Predsedstvo SZDL dobro ve, kakšno je večinsko mnenje in kakšno posamično v tej zadevi ter kaj krajani podpirajo, pa kljub temu misli, da iz vsega ne gre delati senzacije. Kje le neki ste pobrali naše stališče, da je treba kakršnokoli mnenje s čim dopolnjevati? Na vsak način pa je nedopustno pisati, da je ZN narejen tako, da vedute zakrivajo pogled na cerkev, če je najvišje sleme za 6 m nižje od njenega vznožja. Zakaj tendenciozno namigovanje na ceno, ki naj bi šla v »par starih milijonov«, če pa je cena ZN 43.511 dinarjev? Zakaj se ne pove, da od dveh prizadetih krajanov eden ni kmet? Zakaj se navajajo kategorizacije, ki jih ne poznamo? Zakaj netočni podatki o površini itd.? Mi s svojim mnenjem nismo želeli vplivati na krajane, kajti vsak, tudi član našega predsedstva, naj bi imel pravico dati svoje pripombe na predlagani ZN. Vse pripombe so se zbirale v krajevni skupnosti, ki je edina poklicana usklajevati interese, saj je temeljna, teritorialna, samoupravna celica. SZDL sprejema le politična stališča in z njimi lahko samoupravi v krajevni skupnosti le pomaga. Iz članka se da razbrati, da smo se postavili na stran »birokracije«, da smo nenaklonjeni prizadetemu kmetu, čeprav ne takega ne nasprotnega stališča nismo posredovali v opozorilu uredniku. Ali bo za SZDL prvenstvenega pomena kmet, ki naj bi izgubil zemljo ali kaj drugega, prepustite nam, bo pa SZDL ščitila vsak tudi posamičen interes, kadar bo to smotrno. V predsedstvu KK SZDL Žirovnica nas je 16 in ni vrag, da med nami ne bi bil tudi kdo, ki ve, kako se tem stvarem streže ter kaj je prav in kaj ne. Pričakujemo, da se bo polemika o tej zadevi s tem končala. Predsednik predsedstva KK SZDL Žirovnica Iztok Federl Moderno naselje zahodno od Bitenj Zanimiva razstava natečajnih del za osnove podrobnega urbani stičnega načrta za območje Bitenj pri Kranju bo v avli kranisk« občinske skupščine odprta še do konca tedna Kranj — Novelacija urbanistične P začetku minulega tedna so po-k'ivodje v Živilinih trgovinah na Go-^Ijskem dobili okrožnico, v kateri ^■slovodni organ Živiline temeljne fcjganizacije združenega dela Malo-SkT^daJa s takojšnjo veljavnostjo %^*oznice prepoveduje pakiranje ^Mja in zelenjave ter jajc v polieti-WH*ke vrečke. Dosledno spoštovanje ^okrožnice je v praksi povzročilo čuden zaplet, j ^Kupec, ki je prej v trgovini lahko Vo*tl kislo zelje/apakirano v polieti-*^*ko vrečko, se je nenadoma mo-| U^* odločiti, da mu zelje zavijejo v I ^K^ifnato vrečko ali pa se je moral i &^jti kako drugače. Kilogram kisle-i *^W5^a v papirnati vrečki in pol ki-^ama svinjskega mesa pa je ra-IjLj* pravšnja količina, da je med po H$ do doma nastal »ekspres sege- je botrovalo takšni odločitvi v N^ijih? Uprava inšpekcijskih služb ^LOorenjsko-Tržni inšpektorat Je ^»^tflvil, da delovna organizacija Zi-polietilenske vrečke, v katere re-i pakira kislo zelje, posebej zara-iva. Na podlagi 52. in 53. Poseb-Uzance o prometu blaga na drob-je delovni organizaciji prepo-1 zaračunavanje vrečk in o tem tudi odločbo, zanci namreč določata, da je tr-a organizacija dolžna blago, ki prodaja v izvirnem pakiranju, »ti v embalažo, ki je glede vr-tipa, oblike, velikosti in drugih yMJ najprimernejša za blago. «po svojem preudarku spreme-pakiranja istega proizvoda, trgovska organizacija povečane zanj in ne zaradi te spre-ibe poslabšati kupnih pogojev. Tržni inšpektorat je tako ukrepal v interesu zaščite potrošnika glede končne maloprodajne cene, ne pa za-«to, da bi poslabšal kupne pogoje. Med kupci je to marsikje povzročilo precejšnje nezadovoljstvo, posebno še, ker jim je bilo marsikje pojasnjeno, da je tržni inšpektorat prepovedal pakiranje zelja. Res pa je, da inšpektorat z odločbo ni prepovedal pakiranje, marveč zaračunavanje cene vrečke v končno ceno. Poslovodni organ Živilinega tozda Maloprodaja v okrožnici ugotavlja, da organizacijo bremenijo vrečke 240 starih milijonov, ki jih organizacija sama ne more kriti, »še manj pa, da bi iz dobre volje do kupcev to plačevali iz svojih osebnih dohodkov.« Zato je poslovodjem, ki bi kršili to okrožnico, in še naprej prodajali zelje v polietilenskih vrečkah, zagrozil z disciplinskim postopkom v delovni organizaciji. Živila so se na odločbo tržnega inšpektorata pritožila. Ne glede na to pa se vsiljuje vprašanje, kako je s ceno embalaže, v katero je danes na primer pakirano mleko. Vemo, da je cena mleka določena in da dobavitelj oziroma prodajalec ne more in ne sme dodatno zaračunavati še ceno polietilenske vrečke oziroma te-trapaka. Takšnih primerov bi lahko našteli Še kar precj, ko embalaža ni posebej zaračunana. In tudi prav je tako v prid dobrih poslovnih običajev in v prid pravilnega oblikovanja cen. Zivilina odločitev pa kaže bolj na to, da bi priklicali nazaj tiste čase in običaje, ko smo recimo po kislo zelje ali kislo repo hodili še s kangli-co. A. Žalar " ga načrta Kranja, ki je v izdelavi, je vsebinsko pogojena predvsem s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in doslednim varovanjem kvalitetnih kmetijskih zemljišč. S tem so se morali soočiti tudi načrtovalci usmerjene stanovanjske gradnje v kranjski občini. Od možnosti je bila kot najprimernejša izbrana širitev na jugozahodnem delu mesta Kranj in sicer na površinah zahodno od Bitenj. Za bolj poglobljen pristop h gradnji na tem območju je bilo več razlogov. Obravnava na podlagi urbanističnega načrta bi bila preširoka in predvsem premalo konkretna, izdelava zazidalnega načrta pa preozka, saj je to dokument za enkratne gradbene akcije. Zato se je skupščina občine Kranj odločila, da skupaj z Zvezo društev urbanistov Slovenije.in Društvom urbanistov Gorenjske razpiše splošni javni anonimni natečaj. Z njim so želeli pridobiti kvalitetne osnove in usmeritve za izdelavo podrobnega urbanističnega načrta Bitnje in posredno za novelacijo urbanističnega načrta Kranja. Na natečaj, za katerega je izdelal razpisno gradivo Domplan Kranj, je bil odziv velik, trajal pa je od 13. aprila do 15. novembra lani. Prispelo oziroma najavljeno je bilo 23 različnih elaboratov, ki jih je obravnavala posebna 15-članska komisija, katere predsednik je bil Ivan Cvar, predsednik občinske skupščine. Komisija je delo končala 27. januarja letos. Najprej je bilo v širši izbor uvrščenih 13 elaboratov, kasneje pa v ožji sedem. Nazadnje je komisija podelila štiri nagrade in odkupila tri elaborate. Menila je, da je delo pod oznako AB OVO kvalitetno in kreativno, da izstopa od ostalih in da ponuja boljše možnosti prilagajanja bodočemu družbenoekonomskemu razvoju. Zato je to delo nagradila s prvo nagrado. Udeležencem natečaja je bila zastavljena zahtevna naloga. Ob Bit-njah je treba zasnovati novo naselitveno enoto, ki mora biti relativno samostojna zaradi odmaknjene lege glede na dosedanje glavne smeri razvoja Kranja. Hkrati pa bo morala biti zagotovljena njena vsestranska povezanost in vključitev v mestni utrip. Tako bo nova urbana tvorba morala odražati svojo pripadnost mestu, se vanj vraščati, hkrati pa bo morala dobiti svoj lastni izgled. Prav delo AB OVO prepričljivo dokazuje možnosti funkcionalne vključitve in povezave nove urbane tvorbe z mestom, hkrati pa omogoča njeno relativno samostojnost. Tudi druga dela vsebujejo zanimive rešitve, posebno v nekaterih detajlih, ki bi jih veljalo upoštevati v nadaljnjem postopku urejanja tega dela. Večina udeležencev je.ugotovila osnovno linijo: smer poteka regionalne ceste, ki ima svoj izvor v šir- šem prostoru. S tem v zvezi komisija opozarja, da je pri zasnovi novih Bitenj treba v čimvečji meri ohraniti naravne poteke vodotokov z vsemi njihovimi značilnostmi. Prav tako je na osnovi različnih natečajnih rešitev komisija menila, da je najbolj ustrezno priključevati novo nase'je na obstoječo regionalno cesto, pri čemer pa je treba iskati tudi razbremenilne smeri. In nenazadnje je treba pri načrtovanju novih Bitenj zagotoviti takšno zasnovo, ki bo omogočala celovitost in potrebno raznolikost že v prvi etapi gradnje, le-ta pa mora biti usklajena z nadaljnjimi etapnimi gradnjami. Nagrajena in odkupljena dela bodo razstavljena v avli kranjske občinske skupščine do konca tega tedna (10. februarja). Priporočamo organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in vsem delovnim ljudem in občanom, da si razstavo ogledajo, saj gre za območje, kjer naj bi se okrog leta 1990 začela gradnja stanovanj in objektov za 15 do 20 tisoč prebivalcev. . _ A. Žalar Priporočamo, da si ogledate zanimivo razstavo natečajnih rešitev za območ-vakeT3' ^ 1990 ZaČela gTadnja Za 15 d0 20 ^očpTebi- O LAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 7. FEBRUARJA Zanimive slovenske zibelke — Stane Zugivitz, upokojenec z Jesenic, je velik zbiratelj etnografskih predmetov, pri tem pa se je predvsem posvetil študiju slovenskih zibelk. Ko se je seznanil z etnografskimi posebnostmi zibelk, jih je začel sam izdelovati. Hrani jih veliko, pravi pa, da najtežje izdela izbelko iz gomjesavske doline, ki je izdelana iz lesa češnje, hruške, jablane, javorja in smreke. Iz smrekovega lesa je, denimo, deska, na kateri je ležal otrok, to pa zato, ker se je na tem lesu vse najhitreje posušilo. Stane pa ima tudi 49 značk in plaket kot spomin na udeležbo na številnih spominskih pohodih, ki jih je opravil v Sloveniji in drugod. — Foro: B. Blenkuš Namesto Trgovcev od novega leta skupina TEN — Dolga leta na Gorenjskem poznanega in tudi priljubljenega ansambla Trgovci ni več. Vendar moramo ljubitelje tega ansambla potolažiti, da vse ni tako hudo, kot se morda prvi hip sliši. Ni več ansambla Trgovci, pač pa so se člani preimenovali v Skupino TEN iz Kranja, ki je hkrati od novega leta dalje tudi član Društva Modrina. Kot rečeno ima instrumentalno vokalna skupina enako zasedbo kot prej, nimajo pa več pevca, marveč samo pevko. Skupino TEN sestavljajo Vinko Benedik — kitara, Tone Krive — bas kitara, Marjan Pangos — klaviature, Anton Novljan — bobni in Marjana Urankar — vokal. Skupina nastopa vsako soboto zvečer v hotelu Bor v Preddvoru. Njihov repertoar je nekolikb spremenjen in zajema v glavnem pop oziroma komercialno glasbo, po želji pa tudi domačo. Pripravljajo se tudi na podvig, za katerega pa želijo, da je še nekaj časa skrivnost. Ko smo jih vprašali, zakaj so spremenili ime, so povedali, daje to narekovala njihova nadaljnja usmeritev. Zato so si med različnimi tudi izbrali ime TEN, ki pravzaprav vse pove. Če bi jih radi slišali, se torej oglasite ob sobotah zvečer v Preddvoru, kjer bodo do konca junija. Ce pa bi jih radi slišali v domačem kraju ali na svoji prireditvi, lahko pokličete njihovo pevko Marjano Urankar po telefonu na številko (061)831-039 int. 43. — A. Ž. r VAŠA PISMA ČUTIM SE OŠKODOVANEGA 26. januarja letos sem se oglasil na spodnji postaji žičnice Krvavec z namenom podaljšati sedem celodnevnih kart za smučanje. Delavka na postaji mi je lepo povedala, da teh kart ne more podaljšati, ker ima pač takšna navodila. Odšel sem v pisarno na RTC Krvavec in dobil isti odgovor, čeprav sem skušal dopovedati, da sem karte pošteno plačal, da sem, če je treba, voljan doplačati, da bi jih le lahko podaljšal. Otroci namreč zaradi bolezni tisti teden, za katerega sem imel karte, niso mogli na smuči. Dobil sem prijazen odgovor, da je to nemogoče, vendar sem vseeno razburjen odšel domov. Drugi dan sem klical tovariša Markiča, ki je prijazno pojasnil, da jim samoupravni sporazum to prepoveduje, da so izjeme nemogoče kljub doplačilu. Klical sem dalje, vendar je bil odgovor povsod-isti. 30. januarja sem se ponovno oglasil na spodnji postaji RTC Krvavec in delavki dal sedem kart (kuponov) z namenom, da dobim karte. Odgovor je bil odklonilen. Klical sem tovariša Kreačiča, mu pojasnil težave, vendar je bil odgovor negativen. Razhudil sem se, prepričeval, da sem oškodovan za kar precej denarja, vendar nič ni zaleglo. Zato svoj problem opisujem. Verjetno nisem edini, ki se mu je to zgo- dilo, zato bi bilo prav, da RTC Krvavec to pojasni. Menim, da mora RTC v takšnih primerih spremeniti odnos do ljudi, sicer bo manj prometa. RTC želim veliko uspeha, vendar pa tudi malo več poslovne morale. Peter Zupan SAMOVOLJNI AVTOBUSI 19. januarja sem se peljala z In-tegralovim avtobusom na relaciji Kranjska gora—Ljubljana. Ob 17. uri in 47 minut sem vstopila na Jesenicah, kljub sprevodnikovemu opozorilu, da pelje avtobus preko Radovljce brez vmesne postje v Lescah. Kolikor mi je znano, peljejo vsi redni avtobusi na tej realciji preko Lesc, zato sem sprevodniko-vo opozorilo preslišala (avtobus ni i>il poln), ker sem morala v Lescah presesti na avtobus za Bohinj. Sprevodniku sem povedala, da potujem v Lesce, on pa me je nesramno podučil, da ta avtobus na tej relaciji če pet let ne vozi v Lesce,in mi zaračunal karto do Radovljice. Sprijaznila sem se z dejstvom, da bom morala prestopiti v Radovljici, čeprav bi mi avtobus za Bohinj verjetno odpeljal. V tem sem opazila, da sem od 50 dinarjev, kolikor sem mu dala za karto, dobila nazaj nekaj drobiža, za ostalo pa sem ga morala kasneje terjati. Povrh vsega pa je avtobus peljal u Lesce, kjer nas je kar precej izsto'pilo, seveda tudi jaz — s karto do Radovljice. Zanima me, komu je tak samo-voljnež sploh odgovoren? Vaša zvesta bralka MALENKOSTI Natakarstvo ni nič kaj prijeten »kšeft« in tudi zasluži se za »šankom« bore malo. Gostinstvo caplja za osebnimi dohodki in s tega vidika je deloma razumljivo, da ni in ni konca pritožb o neustrežljivih natakarjih. Spet imamo dve, na lastni koži preizkušeni cvetki natakar-stva, kakršnih ne bi smelo biti. Minuli teden, ob 18. uri zvečer v Rozmanovem domu, ki ga adaptirajo in po vsej sili žele spraviti na noge. Natakarji so bili leto dni brez svojega osnovnega poklica, v zimski sezoni pa so morali spet med mize. A očitno nič kaj ne ljubijo naključnih gostov, ki se za zdaj ustavljajo bolj zaradi »firbca«. Zanima jih, kaj so naprainli z Rozmanovim domom. Sediš pri mizi, pa »pridirka« natakar čez nekaj časa in de: »Morali se boste preseliti k oni mizi tu bodo zdaj stalni gostje večerjali! Saj res nisem vedel, da boste toliko časa ostali...« Pa smo se bili ustavili pri ne-pogrnjeni mizi šele pred petnajstimi minutami. Komajda smo sedli, pa že takšna nervoza! Vstali smo in odšli. ..« Druga je iz hotela Alpine. Le-tam smo zaprosili mladega natakarja z metuljčkom, ki je udobno, z iztegnjenimi nogami, sedel pri mizi in kramljal z dekletom, če nam lahko izza »šanka« prižge luči. Še zavzdihnil ni, niti zavil z očmi, le malomarno je izjavil, da njegova oseba ne sodi za to točilno mizo, pa naj kar izvolimo počakati dežurno natakarico. Očitno se je hotel postaviti pred dekletom, češ,»Resnično nebom planil ob vsaki malenkosti!« Malenkost, kajpak! A kaj, ko se ob teh malenkostih počasi, a zanesljivo širi slab glas in odganja goste... Bogato delo kluba Jesenice — Foto klub Andrej Pre-šern Jesenice je imel redni občni zbor, na katerem so prikazali svoje delo in dosežke. Uspešni niso bili samo starejši člani, ampak tudi mladina. Celo pionirji so se poskušali uveljaviti, čeprav njihova dejavnost na nekaterih šolah še ni popolnoma zaživela. Člani so sodelovali na 98 razstavah s 194 fotografijami in 81 diapozitivi. Skupaj so prejeli osem prvih, šest drugih in sedem tretjih nagrad ter,dve diplomi. Razstavljali pa niso le v številnih krajih naše domovine, marveč tudi v drugih državah, največ v sosednji Avstriji. Razen tega so pripravili še 16 samostojnih razstav in 8 fotoreportaž. Tudi mladinci so prejeli številne nagrade na foto- in dia razstavah doma, v raznih krajih po Sloveniji in v drugih republikah. Celo v Beljaku v sosednji Avstriji so prejeli prvo in več tretjih nagrad. Najmlajši člani, pionirji osnovnih šol Tone Čufar, Koroška Bela in Mojstrana so dosegli lepe uspehe od občinske, gorenjske do republiške pionirske fotoraz-stave, ki je bila lani od 24. junija do 3. julija v Brežicah. Na razstavo je bilo sprejetih 82 fotografij, ki so jim prinesle prvo in drugo nagrado ter pohvalo. Najstarejši in dolgoletni član Foto Kluba Jaka Čop je pokazal najbolj bogato bero dosežkov. Sam je imel v minulem letu štiri samostojne foto razstave in 42 predavanj z diapozitivi. Ne le v Sloveniji, ampak tudi v italijanskih pokrajinah, kjer prebiva slovenski živelj, je prikazoval lepote naše domovine. Povabili so ga v Na-brežino, v Trstu je bil štirikrat, v stari Gorici šestkrat. Povsod je bilo dovolj gledalcev, zlasti osnovnošolska mladina se je navduševala nad pravljico V kraljestvu Zlatoroga. Predstavili so tudi obsežen program dela za letos, pri tem pa bodo največ pozornosti namenili mladim. I. Torkar POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE (55. zapis) Dolina Luše je vsa zajedena v skrilasto hribovje in obdarjena z obilico vode. Hribovje, ki jo obdaja, je bilo v času NOB dosti varno zavetje partizanskih čet. Tu v bližini je tudi znameniti Rovt, ki ima domačije razložene pod obronki Mladega vrha (Nm 1374). V Rovtu je 12. decembra 1941 Cankarjev bataljon pod vodstvom komandanta Jožeta Gregorčiča in komisarja Staneta Žagarja napadel in popolnoma uničil nemško policijsko kolono. Nemcev je obležalo kar 46! Partizani so dobili obilen plen, tudi prve brzostrelke. Tako pove popotniku napis na plošči, postavljeni na blegoški cesti. Lušani imajo svojo cerkev kar precej od rok. Sv. Lenart domuje na Ravnah, na višini 753 m. Vas ima čez sto prebivalcev. Tudi svojo šolo ima. Pa še trgovino, gostilno in KUD Lenart! Cerkvica je med vojno precej trpela, bila je celo podminirana, Zdaj je temeljito obnovljena. V njej so še stari baročni kipi. Pri cerkvi stoji kapelica s fresko Janeza Šubi-ca, v vasi sami pa je dvoje znamenj z Gosarjevimi in Bradaškovimi freskami. Pri Sv. Lenartu je tudi pokopališče z grobiščem padlih partizanov. Ob cesti na Rovt stoji pomnik z napisom, ki pove, da je bil v tem kraju 27. julija 1941 posvet komunistov škofjeloškega rajona in sprejet sklep o organizaciji vstaje proti okupatorju. Črtomir Zoreč Zaradi limon ni zadreg — Prt Možetovih na jeseniškem Plavžu že nekaj let ne čutijo nobenega pomanjkanja limon, ker jim le-te rasejo kar v domači veži. Cepljeno sadiko limone so dobili iz Šempetra, prijela se je in letos že drugič rodila. Zanimivo je, da je obilno nagradila skrb gospodinje, ki jo redno zaliva in gnoji, saj je bilo na limoni kar 14 prelepih sadežev. In res: ko v trgovini ni bilo limon, je domači južni sadež prišel še kako prav za bolno vnučko.. Limona je v velik okras stanovanju tudi tedaj, ko obilno cveti in lepo diši. — Foto: F. Per-dan Spomenik očetu poštne z Sp. Luši doma PUSTOTE Izraz, ki je še najbolj škem hribovju. Pomeni U opuščeno, zaraslo kmetijo pust ^neobdelan svet, ledino, nero* vitno zemljo, navadno tudi bi in brez gozdnate rasti. Trebi dosti poguma in dosti marlji. pa še skrajne trme in vere v če se je kdo lotil obdelave pi Spomin se mi sedaj obrne še ] Pustota po noveli Vladimir j a ča, domačina iz Podgore (Pog* Trebiji. ŠE O LOVRENCU KOŠIRJU IN NJEGOVI IZNAJDBI Danes se nam zdi upora znamk samo po sebi rs vo. Toda do leta 1837 je pošta ko pošiljko (pismo) izračunavaj*1 sebno pristojbino, ki jo je bilo plačati v gotovini. Tedaj je Hill predlagal poenostavitev tarife in zdaj svet smatra njeg» izumitelja znamke. Dokazano p* da je Košir iz Luše, ki je bil ta? knjigovodja na Dunaju, leto dni? predlagal avstrijski vladi, naj u* frankiranje pisem s posebe' znamkami, že leta. 1835 je pavi bljani govoril o svoji zamisli z A--žem Galwayem, kar je dalo n«? pobudo za Hillovo reformo. Čep* je avstrijska vlada zavrnila K„ > predlog, je vendar pravi za^> znamke in z njeno uvedbo zdru"* poštne reforme naš rojak iz .-r (Po prof. F. Planini) Mlino kot penzion odlične kategorije - f^^^S^S ganizacijo hotela Lovec na Bledu, v okviru Hlrtiitu. t poleti n K da seje našel investicijski dinar tudi za obnovo 9° C^d4etje Gorenje** zimi izredno dobro obiskano. Lani je začelo gradbeno p j J.QV i-^J navijati gostišče, za obnovo pa je HTP Bled namenilo w ^^ J jev. Tako bodo Mlino do letošnje poletne sezone tem J tnem penzionm bo privlačno za tiste goste, ki žele preživeti dopust vP™f oonovih ^ J kategorije. Poleg kuhinje in stavbe nasploh bodo l*inyJperdan žišč, ki jih ponuja to znano blejsko gostišče. — Foto. r. TOREK , 7. FEBRUARJA 1984 KULTURA V torek, 7. fe- JESENICE ^fuarja bo ob 19. u V*** na Blejski Dobravi slavno-Prireditev, na kateri bodo Vstopili domači pevski zbor W**t«ar, mladi iz TOZD Iskra l^jska Dobrava in mladi iz pjevne skupnosti. sredo, 8. februarja,bo v Pre-i^uovi rojstni hiši v Vrbi kraj-*k*vesnost, na kateri bodo ^*>pili moški vokalni oktet Svoboda France Prešeren ^Ovnica—Breznica in recita-— učenci osnovne šole Go-V^kega odreda Žirovnica. V ^tvL*0** Karavanških kurirjev aa Koroški Beli bo v sre-V*f februarja, ob 9. uri sveča-V*kna kateri bodo kulturni ^^P^n izvajali učenci osno-*°fe, sodelovala pa bo tudi T^enska pisateljica Berta Go-Vj^- Podobne prireditve pripra-^CTjo ^di v vseh ostalih šolah ^niske občine. ^v ietrtek, 9. februarja bo ob V Wfl v spodnji dvorani resta-\Vije Kazina srečanje znanih \*toanj znanih pesnikov in pi-^j*v jeseniške občine. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovem gledališču v Kranju bodo v torek, 7. februarja, ob 8.30 uprizorili delo Aristofanesa — Lizi-strata za EAŠC Kranj. Ponovitev bo ob 14. uri prav tako za EASC Kranj. V sredo, 8. februarja, ob 8. uri bodo uprizorili za OS Bratstvo in enotnost Čenčate. Ob 9. uri bodo uprizorili dra-sno A. Harris — Androkles in lev za OŠ L- Seljak. Ponovitev bo ob 11. uri za OŠ L. Seljak in ob 14JO za OŠ Predoslje. V sredo, 8. februarja ob 9. uri bo otvoritev razstave slik akademskega slikarja Jožeta Trobca v galeriji Kava bar — Kavka. Ob 18. uri bo odprta razstava v avli Osrednje knjižnice občine Kranj, Tavčarjeva 41 na temo 150 let Sonetnega venca. Ob 18. uri bo v Zadragi organiziral KUD Triglav Duplje prireditev Na vasi. V domu Kokrškega bataljona v Naklem bo ob 18. uri prireditev Pesnikova misel. Organizira KUD Dobrava Naklo. V Domu upokojencev v Kranju bo ob 18. uri prireditev Spomin, v kateri sodeluje Moški pevski zbor DU Kranj. V Zgornjih Dupljah bo organiziral KUD Triglav Duplje ob 19. uri prireditev Na vasi. V Zadružnem domu v Cerkljah bo organiziral KUD Davorin Jenko iz Cerkelj ob 19. uri prireditev Beseda — zvok — slika, kjer bo predstavitev mladih bteratov in glasbenikov. Sledila bo otvoritev razstave fotografija w likovna umetnost. 8. februarja bodo odprli tudi knjižnico. V kulturnem domu na Kokri-« bodo organizirali ob 19. uri Prireditev Mojemu narodu. S. februarja ob 18. uri bo v Prešernovem gledališču v Kranju Teden sloven-*ke drame. SKOFJA LOKA februarja je v knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki Dan "sprtih vrat v osnovni šoli Cvetko Golar v Škofji loki bo dopoldan otvoritev razstave likovnih del Toneta »n Iva Svetine s koncertom komornega pevskega zbora Loka. ^ Dolenčevi hiši pri Sotlerje-Qh v Stari Loki bo ob 19. uri Koncert komornega pevskega *Wa Loka. februarja ob 19. uri bo v knjižnici v Gorenji vasi Literarni večer s predstavitvijo 4. šte-^lke Sejalca. kIJUBUANA - V galeriji ^"štva slovenskih likovnih ^J*tnikov v Ljubljani, Komen-j£«Sa 8, bo jutri, 8. februarja#ob ^ uri otvoritev razstave Franca Pavlovca. I LESCE - KPD Veriga Lesce >** osnovna šola F. S. Finžgar *^sce prirejata Prešernov ve-j*r. ki bo danes, 7. februarja ob *- uri v avli osnovne šole v Le- Šentjakobsko gledališče na Jesenicah r Jesenice — V prenovljeni dvorani amaterskega gledališča Toneta Ču-farja na Jesenicah je bilo 28. januarja zvečer le nekaj sedežev praznih. Ko obiskovalec prvič obišče »preoblečeno« dvorano, ga prešine misel: mar starega jeseniškega gledališča ni več? Popolnoma prenovljen prostor, nižji strop, obite stene in stebri, nevsiljivi lestenci ob bokih dvorane. Končno! Gledališče je z bifejem vred okusno preurejeno, le še garderobo pogrešamo, igralci pa kakšno prho. Zastor se dvigne. Scena, z belimi rjuhami prekrito pohištvo, ostane do konca predstave ista. Je to vila, bogato opremljeno stanovanje, sanatorij, hotelski apartma? Dvojnosti igre botruje tudi dvojnost scene. Tudi iz kostumov veje dvojnost: v prvem trenutku vidiš bolniško osebje, ki hipoma zgine s scene. V realnost nas postavi Robert Tho-mas s svojo Dvojno igro, ki so jo na Jesenicah izvedli igralci Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Liki Roberta Thomasa so Richard, Fran-coise, Louise, Michel in Sartoni. Richard je lump velikega formata. Soprogi Francoise izmamlja denar, Louise, njuna strežnica, pa obema meša štrene s svojim zaročencem Mic-helom, Richardovim bratom. Tudi Sartoni, sodni izterjevalec in na koncu psihiater, je zapleten v intrige z denarjem in čeki. Kaže, da bosta umora spretno prikrita, ko vse odkrije policijski komisar z agenti. Francoise je na koncu z živci. Gledalec je prepričan, da Richardu zvijača uspe in je milijonar, soproga pa je popolnoma zmedena, ko vse skupaj s policijskim komisarjem vred bolniški strežnik odpelje z odra! Torej le sanatorij. Da pa bi bil ta sanatorij prepričljivejši od vseh sa-natorjev na zemlji, pa pride pred občinstvo popolnoma belo oblečen možak, ki na smrt resno veli: »Zdaj pa pojdite še vi domov, pa čisto mirno!« Smeh v dvorani. To je zasluga Roberta Thomasa, ki pri svojem pisanju ne upošteva ustaljenih norm in združuje navidezno nemogoče: komedijo in kriminalko. Thomas je francoski Hitchock. Šentjakobsko gledališče je odlično opravilo svojo vlogo. Vzpostavljen je bil pristen stik z gledalci in srhljiva napetost je vladala do zadnje minute. Richarda je predstavil Bojan Kapelj, obenem pa še Michela, svojega brata (dvojnost dvojne igre) s tako prefinjeno senzibilnostjo in različnostjo obenem, da nismo podvomili v pravo identiteto. Mileva Soldatova je odlično upodobila Francoise, sprva neodločne, nato močno samozavestne in na koncu povsem zmedene in uničene Richardove soproge. Lili Ba-čer je igrala Louise, izkušeno in odločno, Sartonija pa je igral veteran Peter Ovsec. Imeniten policijski nastop je izvedel Miha Zrimšek kot komisar, seveda skupaj s svojimi tremi agenti Bogom Križnarjem, Jankom Vrhovcem in Petrom Teich-meistrom. Igro je režiral Igor Košir, Vladimir Frantar je poskrbel za prevod, scenografija je bila delo Bojana Kaplja, kostumografinja pa je bila Breda Kapelj. Sceno sta pripravila Stane Sušnik in Iztok Maurer, kostume Julka Perko, šepetalka je bila Edita Sitar, z lučjo je imel opravka Franjo Ločniškar, Peter Teichmei-ster pa je bil vodja predstave. Tomaž Iskra EeperŽTimi "» ™W * »i, ** jank0 Romian _ F I A? ■■■■ «š3^^^E^ ^MjET "■^-•v Prizor z uprizoritve Nočnega čuvaja v živalskem vrtu Denisa Poniža Teden slovenske drame 84 — Prešernovo gledališče Kranj D. Smole: Antigona D. Poniž: Nočni čuvaj v živalskem vrtu Spremljevalna manifestacija Slovenski gledališki plakat — Nekateri avtorji kar z dvema uprizoritvama — Pokrovitelj letošnjega TSD je kolektiv Gorenjskega tiska — Nekaj predstav že razprodanih Včeraj zvečer so v Mali galeriji Mestne hiše organizatorji TSDjPrešer-novo gledališče Kranjtter Gorenjski muzej Kranj že odprli razstavo Slovenski gledališki plakat, ki sodi med spremljevalne manifestacije TSD (v resnici je edina spremljevalna manifestacija). Letošnji izbor poslanih plakatov slovenskih gledališč je pripravil dr. Cene Avguštin, vsi obiskovalci razstave pa se tako lahko informirajo o likovni podobi slovenskega gledališkega plakata v zadnjih dveh letih. To je manifestacija, ki resnično sooblikuje slovenski gledališki praznik, ki bo naslednje leto beležil že jubilejno, petnajsto ponovitev. Mestno gledališče iz Ljubljane je lani uprizorilo znamenito delo Dominika Smoleta ANTIGONA, ki je svojo prvo različico uprizoritve doživela že leta 1960 (Oder 57, SNG Drama Maribor in Ljubljanska Drama). Mikavnost problema ter izjemna pesniška moč sta. narekovala novo uprizoritev, ki so jo pripravili gledališčniki Mestnega gledališča. Tako kot pri krstni uprizoritvi na Odru £7 je tudi tokrat kot režiser sodeloval Franci Križaj. Dramaturg je bil Aleksander Zorn, scenograf Miodrag Tabački, kostumografinja Alenka Bartl, lektorica Majda Križaj. Dramaturg uprizoritve je med drugim zapisal: »... nobenega dvoma ni, da se srečujemo z enim izmed ključnih del slovenskega gledališča, kajti vsak ponoven odrski preizkus dela more znova z osuplostjo odkrivati vedno nove in nove plasti aktualnega branja, ki se zde neizčrpne, saj si zlahka poiščejo živ kontekst v vsakršnem zgodovinskem trenutku . . .« V Antigoni se nam bodo prestavili: Jožica Avbelj (alternacija Nadja Strajnar), Tone Kuntner, Slavko Cerjak, Zlatko Šugman, Boris Ostan, Ev-gen Car, Srečko Špik, Anka Cigoj, Franček Drofenik, Julij Guštin, Marija Lojk, Slavko Strnad, Rok Bogataj, Špela Bogataj in Mateja Pregelj. Uprizoritev Antigone si bodo morali kranjski gledalci ogledati v Mestnem gledališču, kar seveda pomeni avtobusno vožnjo v Ljubljano in nazaj. Med vožnjo si lahko krajšajo čas z razmišljanjem, kako lepo bi bilo, ko bi imelo kranjsko gledališče dovolj velik oder, dobro opremljenega... Lani je bilo pri nas nekaj avtorjev, ki so doživeli tudi po dve uprizoritvi svojih tekstov. Tako so Smoleta igrali dvakrat (Antigona, Zlata čeveljčka), tu je Denis Poniž, pa Dane Zaje ... Obe Poniževi igri bomo videli tudi v Kranju. Njegovo delo Škof Tomaž Hren smo že predstavili, tokrat je na vrsti NOČNI ČUVAJ V ŽIVALSKEM VRTU, ki sta ga uprizorila Kulturni dom Ivan Cankar ter Slovensko mladinsko gledališče. Seveda je glavno težo uprizoritve nosilo gledališče, ki se je lani vpisalo med tista gledališča, ki so krstila slovenska dela. Ob predlogi, ki jo je ponudil Denis Poniž, moramo vsekakor pripisati, da so jo ustvarjalci gledališko oplemenitili. Pri uprizoritvi so sodelovali režiserka Ksenja Murari, scenograf Tomislav Umer, kostumografka Jerneja Jambrek, glasbenik Aldo Kumar in koreografinja Silva Ros. Nastopajo: Brane Završan, Draga Potočnjak, Olga Kacjan, Milena Grm, Saša Pavček, Miro Novak, Renata Filač, Marko Mlačnik, Niko Goršič, Veronika Drolc, Livija Pandur, Jožef Ropoša, Pavle Ravnohrib. Pokrovitelj letošnjega Tedna slovenske drame je kolektiv Gorenjskega tiska, ki je pomagal pri tiskanju zahtevnega gledališkega lista Tedna. Iz gledališke pisarne sporočajo, da je ta trenutek nekaj predstav že povsem razprodanih. Teden slovenske drame je gotovo za vse tiste kranjske gledalce, ki si žele kvalitete v gledališču, odličen izziv pri spremljanju ustvarjalnih naporov slovenskih gledališčnikov. In ti gotovo niso majhni. Kljub denarnim stiskam se gledališča nočejo predati, izzivalnost domačih tekstov pa je vse večja, saj že nekaj let ugotavljamo, da je število slovenskih predstav veliko. Ko smo to pred leti prvič opazili je bila reakcija prej negativna kot pozitivna, saj nismo mogli verjeti, da bodo domača dela vzdržala nekaj let. Nagrada Slavka Gruma ter celoten Teden slovenske drame sta pri tem gotovo odlična spodbuda. Letošnja žirija za Nagrado Slavka Gruma je prebrala kar petindvajset novih dramskih besedil. Dobri obeti torej pred petnajstim Tednom slovenske drame, ki bo drugo leto gotovo napravil »inventuro« svojega dela. M. L. J Strazisce - V straziskem domu so v petek zvečer podelili velike in male Prešernove plakete občine Kranj. Velike plakete so dobili oktet Sava, Franc Fabijan iz Besnice in zbor Društva upokojencev, za katerega je prevzel plaketo Jože Kobal (na sliki). ~ Foto- F Perdan J O LAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 7. FEBRUARJA IS* Želijo si zdravnika V jeseniškem domu upokojencev si oskrbovanci žele zdravnika, ki bi prihajal vsak dan — Dom upokojencev je iz leta v leto manj zaseden Jesenice — Dom upokojencev dr. Franceta Berglja na Plavžu na Jesenicah zadnji dve leti ni polno zaseden in beležijo osip oskrbovancev, ki jih zdaj sprejemajo predvsem iz jeseniške občine. Medtem ko so v minulih letih oskrbovanci prihajali tudi iz drugih občin, se zdaj za jeseniškega ne odločajo več, ker imajo že povsod svoje domove upokojencev. K temu teži tudi socialna politika, kar je prav, saj je manj boleče preživljati jeseni svojega življenja v okolju, kjer si dolgo časa živel in delal. Jeseniški dom upokojencev ima v starem objektu kljub rednim vsakoletnim vzdrževalnim delom slabši standard, kar nedvomno tudi odbija. Če prištejemo še ne tako zelo privlačno lego in dostop in če vemo, da so številni upokojenci tudi v negi na domu, si lahko predstavljamo zakaj poslujejo z izgubo. V domu dr. Franceta Berglja se upokojenci ukvarjajo z najrazličnejšimi deli, najbolj zavzete pa so upokojenke ... Foto: F. Perdan Ob sobotah in nedeljah je v Kranjski gori še kar zadovoljiv obisk, čeprav ni več tako dolgih repov pred vlečnicami. Parkirni prostori v samem središču so polni, zato vozniki parkirajo tudi ob cestišču. Kranjska gora je bila zasedena v šolskih počitnicah, zdaj pa je v hotelih še prostor, prav tako tudi pri zasebnikih. — Foto: F. Perdan Valentina Sotlar, direktorica doma upokojencev na Jesenicah »V domu upokojencev dr. Franceta Berglja imamo med vsemi gorenjskimi domovi najnižje cene oskrbnega dne,« pravi direktorica doma Valentina Sotlar. »Cene oskrbnega dne so tri: osnovna je 367 dinarjev na dan, druga vključuje še nego in dodatek znaša 145 dinarjev in tretja, za bolne, je 459 dinarjev na dan. Tako plačujejo oskrbovanci na mesec osnovne oskrbnine 11.100 dinarjev, z dodatki za nego pa mesečno znašajo stroški bivanja 13.770 dinarjev in 15.640 dinarjev. Med našimi upokojenci je največ samoplačnikov, 80 odstotkov. To so tisti, ki imajo dovolj visoke pokojnine. Za tiste, ki te cene ne zmorejo, pa prispevajo ostanek svojci. Po zakonu so otroci dolžni skrbeti za svoje starše, seveda po sposobnostih, ki jih od primera do primera ugotavlja socialna služba. 20 odstotkov upokojencem pa do-plačuje stroške skupnost socialnega skrbstva.« V domu dr. Franceta Berglja so imeli in imajo še vedno precejšen problem zaradi stalnega zdravstvenega varstva. Prej so imeli zdravnika v domu večkrat, zdaj pa je Zdra-stveni dom Jesenice omejil zdravniške obiske. Zataknilo se je pri denarju in upajo, da bodo skupaj z zdravstveno skupnostjo vendarle rešili problem, ki je za upokojence v domu še kako pomemben. Več kot 80 odstotkov jih je potrebnih stalnega zdravniškega nadzorstva in prav bi bilo, ko jim stalnega zdravstvenega varstva ne bi okrnili. Zelo pa so zadovoljni z rednimi obiski dežurnega zdravnika. D. Sedej Pesem in citre e m Ki- Ansambel Mihe Dovžana je nastopal po vseh krajih Slo nije in veliko tudi v tujini — Pozornost predvsem be lom posameznih skladb Ansambel Mihe Dovžana je prav gotovo pojem v slovenski domači bavni glasbi. Dvajset in še kako leto več bo, ko se je nežni glas Mihovih ter prvič oglasil prek radijskih valov. In, ko se je citram pridružilo še ub no petje Gorenjcev, vrlih fantov iz Naklega, so Dovžanovi fantje začeli zati uspeh za uspehom. Posnetki na radiu, številni nastopi po slovens krajih, predstavitev na televiziji.. .ljudje pa so jih hoteli poslušati še in š« In tako je tudi danes. Kako pa se je pravzaprav začelo? »Glasba je že od nekdaj ,doma' v naši družini,« pravi Miha, »saj je m citre igral že praded, stari oče pa na ,frajtonarico'. Meni pa so bile že tai od nekdaj všeč citre. Tako so me privlačile, da sem začel igrati nanje, hitro sem se naučil, čeprav je res, da imajo kar sedemintrideset strun, tem sem prav kmalu spoznal Gorenjce iz Naklega. Pa se je začelo!« Čas je, da to veselo druščino tudi predstavimo. Vodja ansambla je na citre igra, seveda, Miha Dovžan! Strune na kitari prebira njegov h Ive, bas pa ima na skrbi Jože Hribar. In Gorenjci? V kvintetu iz Naklep ubrano prepevajo Valentin Zelnik, Stane Novak, Janez Ster ter brata Mirko in Janko Poličar. Da pa petje pri ansamblu še bolj ubrano zveni, že nekaj časa skrbi pevka Meta Malus. Včasih so Dovžanovi fantje veliko nastopali. Danes je njihova pese« bolj dostopna na ploščah, kasetah ali pa prek radijskih valov. »Res je,« de Miha, »včasih smo imeli v nedelje tudi po tri ali štiri kar certe. Skorajda ni kraja v Sloveniji, ki ima vsaj manjšo dvorano, da gaat bi bili obiskali. Danes smo koncerte-skorajda opustili. Prvič so, moram či, prevelike dajatve, pa tudi malce .postarali' smo se. Nastopati pa 2 vo še ne bomo nehali.« Razen nastopov na domačih tleh je imel ansambel Mihe Dovžana tai številne nastope po evropskih državah, vse od tople Bolgarije na jugu * mrzle Švedske na severu, godci in pevci so bili v ZDA in Kanadi . . . \ ebi-spominov se je nabralo. In kateri je najlepši? »Mislim, da tu ni kaj izbirati,« je odločen Miha. »To je bilo takrat, smo igrali tovarišu Titu in takratnemu avstrijskemu predsedniku Frar Jonasu v Radencih. Za vse nas je bilo to izjemno doživetje. Sicer pa je -da je bilo vedno .luštno' tudi med našimi rojaki, ki našo pesem daleč od : ma sprejmejo še posebno doživeto.« Miha ugotavlja, da je zanimanje za citre tudi pri nas vedno večje, kaj zagotovo tudi po zaslugi Dovžanovih fantov. »Ugotavljam pa, da jim tudi po naših drugih republikah radi prisi-' nejo,« pravi vodja ansambla. Povabili so me, naj nastopim tudi v eni n* bolj gledanih oddaj beograjske televizije Jači pol po naše Močnejši spol eni od oddaj, ki je bila predvajana za celotno jugoslovansko televizij omrežje — igral je Lojze Slak, v eni od njegovih skladb pa sodelujem r--jaz s citrami — je eden od naših rojakov iz Ilidže pri Sarajevu Lojzetu > slal prekrasne stare citre. Lojze jih je nato dal meni. Zares lepo darilo)« Plošče, ki jih je doslej posnel ansambel Mihe Dovžana, bi bilo kar te-* i ko prešteti. Začelo se je s tisto »Ob kmečki peči«, zadnja pa nosi nas.^ »Sreče ne moreš kupiti«. Poleg tega pa je Miha nekaj plošč posnel tudi -mostojno ali s triom, prav tako pa ima svoje samostojne plošče tudi kvin* Gorenjci. Sicer pa je treba povedati, da pevci iz Naklega često prepevat brez instrumentalnega dela ansambla. Pred dobrim letom so bili cek> *| daljši turneji med našimi rojaki v Zahodni Evropi. Ko Miho povprašam po najbolj uspelih skladbah, se kar ne more čiti. »Besedilom smo vedno dajali veliko pozornost,« je dejal. »Za naj uspelo skladbo pa bi se kar težko odložil. Morda so to: Dobra volja.": oče, Ujemi me, Zelenica, Noč ima svojo moč, V Tržič ali pa katera od aa^ čnih na zadnji plošči — Se v Naklem dobemo ali S'm na Dolenjskem Samostojno s citrami zaigrana pa je zagotovo enkratna melodija i2 CveW v jeseni, ki jo je napisal Urban Koder.« In načrti? »Pridno vadimo,« pravi Miha, »in upam, da nam bo uspela še kaka bra melodija, taka, ki ji bodo ljudje radi prisluhnili. Vadimo v Naklem, veda pa smo vedno na tesnem s časom, saj smo vsi redno zaposleni, bljam, da bomo prav kmalu pripravili svež venček melodij in pesmi vo ploščo.« Janez Govekar Kdor bo pomagal Mariji, bo odpuščen Marija Burnikova, ki jesen preživlja v domu upokojencev na Jesenicah, je bila vsa medvojna leta zagrizena komunistka in partizanka — Najtežje je bilo tedaj, ko ni mogla pomagati otrokom Marijo Burnikovo, 80-letno krepko ženo, ki preživlja jesen svojega življenja v domu upokojencev na Jesenicah, smo mimogrede povprašali, kako živi in preživlja dneve, s čim se ukvarja, o čem razmišlja. A sploh nismo dobili odgovorov na ta vprašanja, kajti v Mariji smo odkrili nenavadno zanimivo medvojno komunistko, trdno in neuklonljivo. Drobni postaviti bi komajda verjel, da se je znala tako pokončno vzravnati v najtežjih dneh, da je vzdržala vsa trpljenja in ponižanja. Koliko zanimivih zgodb, koliko Marij skrivajo zidovi doma upokojencev, koliko spoznanj, življenjskih izkušenj in koliko modrih besedi in sporočil! Prisluhnimo Marijini izpovedi. »Leta 1935 sem živela na Javorniku s tremi hčerkami, z možem, ki je bil zagrizen levičar, stalno v delavskem domu pri Jelenu in zatorej vedno na črni lisji oblasti. Leta 1937 je umrl, oglasil se je Vencelj Perko in mi dejal: denar bomo zbrali za tvoje otroke. A zgodilo se je tako, da so delavcem v tovarni zabičali: kdor bo dinar dal Bur-nikovi, bo dobil obračun! In ker so že tako ravnali, sem res začela! Sestala sem se z Marijo Žumrovo, ki je prišla iz Glavnjače, Piberni-kovo Julko in Albinom, z Nočem in Šmidom smo tiskali sporočila kar v moji sobi. Za tiskarski stroj nihče ni nikdar izvedel, po papirj>a smo skrivaj hodili pod Šmarno goro. Ko sta Šmid in Noč odšla v partizane, sem nadaljevala sama, z devetletno hčerko. 16. junija leta 1941 me je aretiral Druschke, zaslišal in spustil zaradi obljube, da po-izvem, kje se skriva Karel Preželj. Naslednje jutro pa sem odšla naravnost h Jožetu Gregorčiču, ki mi je dejal, naj se nemudoma priključim partizanom, otroke pa so sprejeli sorodniki. Edina ženska sem bila v njegovem odredu. Potem sem bila glavna ku-rirka v Velikih Laščah, vse do Žagarjevega procesa, ko so me aretirali in obsodili na devet mesecev ječe. Ni bilo dovolj, moja dejavnost je postala tako očitna, da so me kasneje obsodili na dosmrtno ječo, kljub imenitnemu zagovoru odvetnika Petroviča. Bila sem zaprta skupaj z Vido Tomšičevo in njeni mami sem odnesla sporočilo kar v ročni uri. Tedaj ko je bila obsodba in ko sem zvedela, da bom dolgo v zaporu, nisem ničesar občutila. Celo nasprotno: vedno sem spodbujala zapornice, naj nikoli ne obupajo. Ni jih bilo malo, ki so bile do skrajnosti pretresene. Več kot leto dni sem preživela v severni Italiji, v zloglasnem zaporu Fossornbro-ne, v samski celici. Tedaj, leta 1943, mi je bilo pa res naj- težje in enkrat samkrat sem zajokala: vso pošto so raztrgali, ob koncu pa mi je sestra vendarle sporočila, da so moji otroci morali na Rab. Tedaj sem mislila, da je najbolje kar umreti, zaletavala sem se z glavo v zid, da nazadnje nisem ničesar več čutila: otroci nagi in bosi, sama pa jim ne morem nič pomagati!« Marija Burnik je preživela veliko dni tudi v partizanih, kajti Jože Gregorčič ji je neznansko zaupal. Zgodilo se je, da je s seboj vzela otroke, ki so kar cepali v visokem snegu, pa jih je le postavila na noge in spet so morali dalje. Bila je skupaj s tremi hčerkami v Bariju, kjer je kuhala ranjencem, doživela je vse neskončno trpljenje izobčenke in neuklonljive komunistke. V partijo je bila sprejeta že leta 1939 ... Ko se danes spominja teh dni, soborcev, pravi, da so bili mnogi nadvse pogumni, da pa jo bolijo tista pričevanja, ki niso resnična, ki so napihnjena ali celo lažniva. Marija Burnik ni nikoli oklevala in vse preveč je preživela, da bi mogli kar tako mimo družbenega priznanja, ki ga je pošteno zaslužila. Priznano ima le udeležbo v NOB, zaslužila pa si je tudi spomenico ... D. Sedej ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS. TUDI TO SE ZGOD te Sprevodnica — Dvajset 1* več ali manj vozim z avtobus; tem času sem doživel mi zanimivega, pretresljivega, jetnega, tudi objave vr-Poslušal sem spore med in sprevodnikom, se tudi „ zil na šoferjem, ki je vozil k<* jo v televizijski nadaljeval ril ženski, ki sta se sprli drobne malenkosti — skoz ro okno naj bi pihal v Prav nikdar ni bilo pusto se je kaj pripetild, da je vo treje minila. Ko sem se zadnjic peljal bljane — mislim, da je bik tegralovem avtobusu -- m novo (prijetno) pre namesto sprevodnik« , (začudenimi) potnik čno prebijala, delila vozov** pobirala denar - sprevoda* Nenavadno, ker smo bih " leta vajeni v tej vlogi le n spodbudno, da so sprevodni* bili konkurenco .. .(cz) kalo nje: med TOREK, 7. FEBRUARJA 1984 KRONIKA 7. STRAN O Lr A 9 Zimski pridelek pospravijo lahko le ponoči Kranjski komunalci imajo en sam stroj za čiščenje pločnikov. Če se še ta pokvari, bo Kranj v trenutku zatrpan s snegom; marsikje pa bo sneg obležal do spomladi. — Hišni sveti pa tudi upravijalci stavb velikokrat »ne najdejo« lopat. — Imamo odlok, toda kje je prostor za avtomobile in kje dobiti sol?! — Morda bi se drugače obnašali, če bi bili pravočasno obveščeni. Kranj — Vsaj za zdaj se čez letošnjo zimo ne moremo kaj dosti pritoževati. Za tiste, ki imajo radi sneg in kjer je (gospodarsko) potreben, ?a je najbrž dovolj. Tam, kjer je vedno v nadlogo, pa ga je v obrokih zapadlo favno toliko, da so ga tisti, ki skrbijo 2a to, lahko sproti pospravljali. »Po pogodbi s Samoupravno komunalno interesno skupnostjo občine Kranj imamo izdejan prioritetni red "ja snega s pločnikov, parkirnih drugih površin tej z ulic in cest v 12 Jfeectnih krajevnih skupnostih v obči- / razlaga vodja delovne enote Vzdrževanje v temeljni organizaciji Komu-*iala v Komunalnem obrtnem gradbe-'-T. podjetju Kranj Janez Lukan. »Za pluženje pločnikov imamo en, približno 10 let star greder, ki ob sneženju "-bratuje neprekinjeno 24 ur. Rezerv-delov zanj ni in če se ta pokvari, bo Kranj v trenutku zatrpan s snegom, lakšen nov stroj domače proizvodnje ttaae približno pol milijarde starih di-~ irjev in zanj nimamo denarja. Razen **ga stroja pa imamo še redno ekipo h delavcev, ki jo ob akcijah dopolnimo še z delavci iz drugih naših *ozdov. Prioritetni red pluženja oziroma od-*tranjevanja snega letos še ni prišel v Moštev, ker so bile dosedanje snežne ke dokaj skromne. Če pa bi naenkrat padlo, recimo, pol metra snega, bi ^ pokazal kot utemeljen. Najprej plutao in odstranjujemo sneg na najbolj *rWOetnih površinah.« 4# / j S Janez Lukan . l*a bi bilo res tako hudo, če bi se ta J*oj nenadoma pokvaril? Saj imamo J*wadnje še vedno odlok, ki govori, > morajo hišni sveti in upravljalo 2»vb poskrbeti za odstranjevanje sne- ' '"Posipanje. - .'Mi smo z desetimi delavci sposobni 'ti vse mostove na območju mesta V*tinh dneh. Res je, da imamo odlok. W^ar pa lahko rečem, da se- hišni *4**b v mlajših naseljih vedejo zelo ne-<^»"orno. To velja posebno za Plani-WP> še za Vodovodni stolp. Tudi med fcj***vljalci stavb bi jih lahko našteli Na Maistrovem trgu sta takšna ^Jvidevneža Mesarija in Brivsko fri-salon. Človeku se nehote zazdi, »^nekateri takrat ,ne najdejo' ali pa, ^sjo ,najti' lopat ^a ^e v °d^°ku govora tudi o za-O^fenih avtomobilih, ki jih je na ob-fc^ju mesta že približno sto in so nam * bo s svojim nastopom na 70-metrs.k: j skakalnici boril tako, kot se zna. 1 Dal bo vse od sebe in upa, da bo rj- * di uvrstitev zadovoljiva. Rad bi se zahvalil tudi delovni organizacij Iskre iz Kranja, kjer združuje del©, i V tej delovni organizaciji mu gred« | na roko,tako da nima problemov s treningi in nastopi doma in v tujini. D. Humer ___--_J Zupan najboljši na Obirskem Obirsko — Na šestem mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih na 25-metrski skakalnici na Obirskem na avstrijskem Koroškem je nastopilo več kot 70 cicibanov in pionirjev, med njimi tudi mladi skakalci kranjskega Triglava. Pri cicibanih je zmagal Zupan, član Triglava, šesti pa je bil njegov klubski tekmec Špenko. Pri pionirjih je prvo mesto osvojil Kuttin iz Beljaka, od Triglavanov pa sta se najbolje uvrstila Jagodic na 9. in Štele na 18. mesto. Skakalci kranjskega Triglava se redno udeležujejo vseh prireditev slovenskega športnega društva Obir iz Železne Kaple. Pred šestimi leti so navezali prijateljske stike in odtlej trener Triglava tudi redno skrbi za vzgojo mladih skakalcev in trenerska kadra na Obirskem. Letos se z naraščajniki ukvarja Dejan Šink. Zadnja tekma je ^pokazala, da v tem slovenskem klubu na Koroškem raste obetaven rod mladih skakalcev. J. Javornik ALPINIZEM Štirje Tržičani kandidati za himalajsko odprav* Tržič — Med 20 kandidati za lajsko odpravo na tretjo najvišjo sveta, Yalung Kang, so kar štirje čani: Filip Bence, Borut Bergant Rozman in Iztok Tomazin. To je i kor veliko priznanje za tržiški zem. Odprava, v kateri bo 12 članek odšla na pot spomladi prihodnje k Planinska zveza Slovenije je obl cu minulega leta razvrstila alp>: številu opravljenih vzponov v doma*| in tujih gorah. Tudi na tej lestvi? vzemajo tržiški alpinisti vidna Prvi je Franček Knez (AO Impol) I vzpini, drugi Janez Jeglič (AO Doz le) z 202 vzponoma, na tretje in mesto pa sta se uvrstila Tržičana Tomazin s 185 in Filip Bence s Vzponi. J K;*:] Od hokejistov so vsi vzdignili roke ... Hokejski reprezentant Gorazd Hiti pravi, da je naš hokej prava reščina, prava beda — Zanje se ne zmeni niti hokejska zveza — Na olimpiadi bodo več ali manj le sodelovali, na tihem upajo dobiti le tekmo z Italijani organiziranost je le navidezna, hokejska zveza noče ali ne zmore zbrati toliko lastne odgovornosti, da bi vsaj redno trenirali. Da niti ne govorimo o opremi ... Bled — Naša hokejska reprezentanca je v soboto odpotovala v Sarajevo. Ta teden bodo igrali z zahodnimi Nemci, Švedi in in soboto s sovjetsko reprezentanco. Hokejisti so odšli z ljubljanske železniške postaje veseli, da bodo sodelovali na olimpiadi, a z domalo nikakršnimi upi. Na tihem upajo, da bodo dobili kakšno tekmo, z Italijani in če bo sreča mila, s Poljaki — to pa je tudi vse. Od naših hokejistov so pač vsi vzdignili roke: že nekaj let žalostno »rajžajo« iz B v C skupino, Gorazd Hiti: »Manjka nam hitrosti, ostrine, natančnosti, saj smo igrali le dve težji tekmi. Američani so jih odigrali najmanj 60.« Z Gorazdom Hitijem, Mustafom Bešičem in Andrejem Vidmarjem smo se pogovarjali o tem, kako so pripravljeni na olimpijske tekme. »Pet dni smo trenirali v Sarajevu, dobro in naporno, a odigrali le dve težji tekmi, kar je občutno premalo,« pravojo hokejisti. V primerjavi z drugimi hokejskimi reprezentancami smo" popolni amaterji, da niti ne govorimo o pomoči, ki je v primerjavi z drugimi našimi olimpijskimi reprezentancami sploh nismo bili deležni. Pred leti je bila hokejska reprezentanca dobra, v B skupini, in to bi tedaj morali izkoristiti. A štiri leta pred Sarajevom se za dobro hokejskega športa pri nas ni storilo prav nič, kar se odraža v naši sedanji pripravljenosti: manjka nam hitrosti, ostrosti, natančnosti, lastnosti torej, ki jih dobiš le v tekmah z boljšim nasprotnikom. * Žalostno je, da smo dobili opremo s Finske dva dni pred odhodom na olimpiado. Vsak hokejist ve, kako težko se je prilagoditi novi opremi, rokavicam in vsemu drugemu, kaj šele, da bi z novo opremo odšel na prvo tekmo, kot bomo šli mi____Ko smo v Sarajevu trenirali pred olimpiado, smo si palice morali sposoditi pri Švicarjih, ki so nas zato kaj čudno gledali. Bunde, te, ki jih imamo na sebi, smo dobili na prošnjo trenerja Semeta v makedonski tovarni, ki nam jih je poklonila.« Naši hokejski reprezentantje, ki so že daleč pred startom v hudo podrejenem položaju, bodo lepo izgledali le na otvoritvi, ko bodo v okviru jugoslovanske olimpijske odprave dobili enotno obleko. Na tekmah jih bodo žulile nove rokavice in nova oprema. Kar se premij tiče, bodo lahko žalostno zmajevali z glavami. Za zdaj le po klju-bih prejemajo po 4.000 dinarjev mesečno hrana-rine, vendar pod pogojem, da ima klub denar. Če ga ni, na hranarino čakajo tudi po osem mesecev. Odnos hokejske zveze do reprezentantov je več kot malodušen: ko so se odpravljali na svetovno prvenstvo, so dan pred tekmovanjem zvedeli, da refundacije osebnih dohodkov sploh ne bo in da niso zavarovani. Zdravnik reprezentance je bil le nekaj dni z njimi, zapustil jih je v Španiji, na olimpiado pa jih bo spremljal. Če zlobno rečemo, bo v olimpijskih dneh imel žal kar dosti dela, kajti hokejisti, ki se bodo borili bolj z voljo kot telesno pripravljenostjo, ga bodo najbrž hudo potrebovali Z grenkim nasmeškom pravijo, da bodo kar dobri, če bodo prežive- Mustafa Bešič: »Borili se bomo po svojih močeh, vendar je komaj kaj upanja, da bi dobili kakšno tekmo.« Andrej Vidmar: »Vsak hokejist bo kar največ zmore, a bomo zarad nezad^ priprav in nezainteresiranosti do^«o*J blemov ostali na repu.« - Slike. F. Per^ li prvi teden, in dvigujejo roke ko jih z« novinar po telefonu sprašuje, kaj misUjom z Zahodnimi Nemci..,. Važno ^ sod«j kaj, ko si kot športniki in predstavniki Ju^ je 0™°SskTreprezentance * smejmo Sar pričakovati, v«*n«-£A 1 ... , . ■ - 0 Mirpsar um nismo nuduv-bila krivična. Mce-ai j », < M me sam »fehtan okoi« » zna. smo povedali vaeOo v entem^e « predvsem to, da na b°8dW in D0 ™ športni mizi nekater, z rombom »^^»^ jo pogače, drugi pa pod mizo po^ j poi ^tt boli. če se dogaja v športu, pa še, bolj... D. TofiEK, 7. FEBRUARJA 1984 ŠPORT IN REKREACIJA, REPORTAŽA Republiško pionirsko prvenstvo v smučarskih tekih Premoč gorenjskih tekmovalcev Spominski tek Franceta Prešerna — Goran Križnar in Marko Dovjak u Kranja sta se odzvala »kulturnemu pismu«, v katerem je republiški komite za kulturo pozval k drugačnemu, izvirnemu proslavljanju slovenskega kulturnega praznika. V nedeljo dopoldan sta se v spremstvu vozil Mladinskega servisa in z vencem v rokah podala na Spominski tek Franceta Prešerna — od Prešernovega spomenika v Kranju do pesnikove rojstne hiše v Vrbi. Pobudo tekačev je sprejelo kranjsko turistično društvo, prevzelo organizacijo in poskrbelo tudi za krajši kulturni program pred pričetkom 30 kilometrov dolgega teka. Prireditev, ki združuje šport in kulturo, bo bržčas postala tradicionalna. — C. Zaplotnik Kokrica — Dvodnevno republiško prvenstvo v smučarskih tekih za mlajše in starejše pionirje in pionirke — bilo je minuli konec tedna na Kokrici — je potrdilo veliko premoč gorenjskih tekmovalcev, ki so osvojili kar šest od skupno osmih republiških naslovov. Tekmovanje je. pokazalo, da najbolj delajo z mladimi v Bohinju, v kranjskem Triglavu in v Smučarskem klubu Brdo; iz teh vrst so namreč izšli tudi vsi letošnji republiški prvaki. V teku mlajših pionirjev na tri kilometre dolgi progi se je v prvo deseterico uvrstilo sedem gorenjskih tekačev — štirje Tri-glavani, dva tekmovalca iz Rateč in en iz TVD Parizan Gorje, zmagal pa je nekoliko presenetljivo Andrej Ažbe iz Kranja. V konkurenci mlajših pionirk so smučarski delavci napovedovali zanesljivo zmago Tjaše Zunkovič iz Kranjske gore, zmagovalke vseh pomembnejših letošnjih pionirskih tekmovanj, ki pa se je tokrat morala zadovoljiti z drugim mestom. Najbolj prepričljivo je naslov republiškega prvaka osvojil Borut Nunar (Triglav) iz Spodnje Besnice, saj je drugouvrščenega Starbka ugnal skoraj za minuto. Med starejšimi pionirkami so velik uspeh dosegle tekačice iz Bohinja. Zmagala je Urška Čop pred klubsko tekmico Moniko Rozman, njun dosežek pa je dopolnila še Bernarda Markelj z uvrstitvijo na peto mesto. Premoč gorenjskih tekmovalcev se je nadaljevala tudi drugi dan tekmovanja, ko so bili na sporedu štafetni teki. Pri mlajših in starejših pionirjih so slavili tekači Triglava, pri mlajših pionirkah ekipa Brda in v konkurenci starejših pionirk štafeta Smučarskega kluba Bohinj. Na posamičnem prvenstvu je nastopilo 200 tekmovalcev iz 17 slovenskih klubov, v ekipnem tekmovanju pa 42 štafet. Prvenstvo je uspešno pripravila in izvedla tekaška sekcija Smučarskega kluba Triglav. Rezultati — mlajše pionirke (3 km): 1. Gantar (Brdo) 11.28.3, 2. Zunkovič (Kranjska gora) 11.32,5, 3. Kunstelj (TVD Partizan Gorje) 12.12,2, 6. Kajžar (Rateče) 12.56,7, 10. Mlakar (Kranjska gora) 13.11,2; mlajši pionirji (3 km): 1. Ažbe (Triglav) 10.28,5, 2. Trstenjak (Rateče) 10.42,3, 3. Eržen 10.43,3, 4. Zevnik (oba Triglav) 11.15,8, 6. Vidovič (Rateče) 11.23,9, 9. Rutar (Triglav) 12.05,1, 10. Žemva (Gorje} 12.05,9; starejše pionirke (5 km): 1. Čop 17.32,9, 2. Rozman (obe Bohinj) 17.38,7, 4. Grašič (Triglav) 18.18,2, 5. Markelj (Bohinj) 18.37,0, 7. Kavčič (Triglav) 18.49,3, 10. Zupan (Gorje) 19.26,3; starejši pionirji (5 km): 1. Nunar (Triglav) 14.33,8, 2. Rimske športne •e delavcev Peka k trt* — Konferenca osnovnih sin-jF^aJnih organizacij tovarne Peko je v Jakovem in na Zelenici pripravila le-^nje prvenstvo delovne organizacije ■v smučarskih tekih.in veleslalomu, ^kmovanje je veljalo kot izbirno za ^•etežbo na tradicionalni »šuštariadi«, j« bila v nedeljo na Ulovki. Rezultati prvenstva tovarne Peko — J^aa smučeh — ženske: 1. Lidija Am-\*"ž 2. Štefka Gros, 3. Tea Marinšek % SDS); moški- — do 30 let: 1. Jože 'SSS), i 30<| 2. Marjan Sedej (Obutev), 3. ^?*unc (Orodjarna), 2. Jože Štefe £SSS), 3. Peter Mihelič (Orodjarna); 30 9* za kuhinje, predsobe, dnevne ^oa. skratka, precejšnja izbira. V skladišču in na policah je ves elektroinstalacijski material, tu so svetila, luči, lepe stenske ure. Kupec dobi domala vse na enem mestu«. Ko se sprehodimo po Merkurjevi prodajalni, vidimo, da je nadvse okusno in lepo urejena, prodajalci pa prijazni in uslužni. V Merkurju so se potrudili in Jeseničanom nudijo na enem mestu veliko in pestro izbiro materialov za dom in družino, kar je velika prednost: ni ti treba od trgovine do trgovine, kajti če v Merkurju ni, se tudi drugod ne dobi. V Merkurju je zaposlen prodajalec Iztok Potočnik^u dela že enajsto leto in ima zato bogate izkušnje na svojem delovnem mestu: »Merkur na Jesenicah je prodajalna tehnične stroke s tremi oddelki, kjer prodajamo vodovodni material, elektroinštalacije in orodje. Trgovina je dobro založena, na zalogi imamo ves material, ki se dobi na tržišču. Včasih prodajalci nimamo časa in se ne moremo povsem posvetiti kupcu, ponavadi pa mu ustrežljivo postrežemo. Nekateri potrošniki so zadovoljni, drugi precej nejevoljni, ker manjka tistega materiala ali artiklov, ki jih že dolgo ni na tržišču«. Prodajalno Merkurja na Jesenicah je vredno obiskati, saj vas bodo že v začetku gotovo zamikali lepi prstani, ročne in stenske ure, izredno dobro založeni so s ploščami in kasetami, gospodinje se bodo navduševale nad jedilnimi servisi in kuhinjsko posodo, svetili, opremo za kopalnice, talnimi oblogami... In za Merkur na Jesenicah resnično velja tisto, ponovno poudarjeno: »Če pri Merkurju ni, se tudi drugod ne dobi. . .« Dan/ca Lovše, poslovodkinja Iztok Potočnik, prodajalec Dobra izbira MERKUR kranj W> urejena prodajalna Merkurja v jeseniškem Unionu, na-Voti železniške postaje Alema Prldiojčič z Jesenic: »Ogledujem si gospodinjske strojčke, kajti enega bi rada kupila. Vedno rada zai-dem v Merkurjevo prodajalno, saj imajo pestro in veliko izbiro. Tudi če nimam namena, da bi kaj kupila, rada zavijem v prodajalno, saj tako vedno vidim, kaj je na tržišču novega.« Ivan Remer gostilničar z Jesenic: »Že tedaj, ko sem bil zaposlen v moj-stranškem Kopu, sem kot nabavni referent vedno kupoval v jeseniškem Merkurju, saj so imeli vedno dobro založeno skladišče. Tudi zdaj se po potrebi oglasim v prodajalni, zdaj kupujem elektromaterial. Pri Merkurju se dobi veliko tistega, kar je na tržišču na voljo.« Talr Alagič z Jesenic. »Nikjer na Jesenicah ni na izbiro toliko kaset in plosc kot prav v tej prodajalni, zato tu redno kupujem plošče z bosansko narodno glasbo. Danes iščem prav določeno ploščo, dobil sem jo in odhajam zadovoljen iz trgovine.« J OLASIG STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE TOREK, 7. FEBRUARJA 1 ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o. Komisija za kadrovske zadeve Delovne skupnosti Komerciala Kranj objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE SKUPINE ZA TERMO IN DUROPLASTE Pogoji: — diplomirani ekonomist, — 5 let delovnih izkušenj, — znanje tujega jezika. 2. VODJE SKUPINE ZA ELEKTROMEHANSKE DELE IN OBDELAVO KOVIN Pogoji: — diplomirani ekonomist, — < 5 let delovnih izkušenj, — znanje tujega jezika. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 15 dneh po objavi na naslov Iskra Telematika, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. GRADIŠ TOZD GE JESENICE Prešernova 5 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v naslednjih delokrogih: / 1. ZELO ZAHTEVNA MINERSKA OPRAVILA Pogoj: — poklicna šola in tečaj za VK, — dve leti delovnih izkušenj. 2. ZAHTEVNA SPECIALNA OPRAVILA KOVINSKE STROKE Pogoj: — poklicna šola kovinske smeri, — vsaj eno leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave pošljite na naslov GIP Gradiš, TOZD GE Jesenice, Prešernova 5, Kadrovska služba. i= zavarovalna skupnost triglav X^ Gorenjska območja skupnost Kranj ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV KRANJ Gorenjska območna skupnost Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela m naloge: 1. ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ V ZASTOPU BLED-ZG. GORJE 2. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO-MANIPULATTV-NIH DEL V ZVEZI Z LIKVIDACIJO OBVEZNOSTI IZ NASLOVA ŽIVLJENJSKIH IN NEZGODNIH ZAVAROVANJ - Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje: pod L — da imajo popolno srednjo šolo oziroma najmanj poklicno šolo, — najmanj 2 leti delovnih izkušenj, — starost najmanj 18 let, — odslužen vojaški rok, — veselje za ter,ensko delo in za delo z ljudmi. pod 2. — da imajo končano srednjo strokovno izobrazbo admini-strativno-ekonomske smeri, — najmanj 2 leti delovnih izkušenj. Prošnje je treba nasloviti na naslov Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek življenjepis. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izteku objavnega roka. ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO LJUBLJANA n. sol. o. TOZD Pekarna Kranj, n. sub. o. Dražgoška 8 Komisija za delovna razmerja TOZD Pekarna Kranj objavlja prosta dela in naloge SKLADIŠČNEGA DELAVCA (skladiščni manipulant) v skladišču mlevskih izdelkov Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — delo je v dopoldanskem času, — delovno razmerje sklenemo za določen čas, — poskusno delo traja 1 mesec. Kandidati naj prijave pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov ŽITO LJUBLJANA, TOZD Pekarna Kranj, Dražgoška 8. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi Komisije za delovna razmerja TOZD. Obrtno podjetje za popravilo tehtnic TEHTNICA Kranj Benedikova 1 razpisuje po sklepu komisije za medsebojna razmerja prosta dela in naloge ADMINISTRATIVNO- KOMERCIALNEGA REFERENTA Pogoj: — ekonomski ali administrativni tehnik Delo se združuje za nedoločen čas z 2-mesečnim poskusnim rokom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov TEHTNICA Kranj, Benedikova 1. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. ELEKTROINDUSTRIJSKA MONTAŽA ELIM Hrušica 72 c, Jesenice razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo VODENJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja šola pravne ali upravne smeri, — 36 mesecev delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih. Mandatna doba traja 4 leta. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Elektroindustrij ska montaža, Hrušica 72 c, Jesenice. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. triglav TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. KRANJ, Savska cesta 34 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. ŠIVANJE ŽENSKE KONFEKCIJE Pogoj: — poklicna tekstilna šola šiviljske smeri. 2. ŠIVANJE VZORČNIH MODELOV Pogoj: — poklicna tekstilna šola šiviljske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo za objavljena dela je 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in dosedanjih del sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni najkasneje v 30 dneh po veljavnosti objave. KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA Prodaja TRAKTORJE T-40 A »SUPER«, 39 KW (53 KM) Pogon na vsa štiri kolesa, s kabino. Plačilo v dinarjih za gotovino ali posojilo. Dobava takoj. Informacije dobite po telefonu 064-60-749. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Delavski svet TOZD MERILNE NAPRAVE KRANJ ra: je prosta dela oziroma naloge delavcev s posebnimi stili in odgovornostmi: 1. VODJE TEHNIČNEGA RAZVOJA 2. VODJE PROIZVODNJE Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — visokošolska izobrazba tehnične smeri, — 5-letne delovne izkušnje pod 2. — visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične ali organizacijske smeri, — 5-letne delovne izkušnje Skupni pogoj za obe razpisani deli je izpolnjevanje pogojev, ki jii za delavce s posebnimi pooblastili določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Mandat za razpisana dela je 4 leta. Komisija za delovna razmerja TOZD ORODJARNA obja\ prosta dela in naloge 1. STROKOVNEGA SODELAVCA v gospodarski pripravi proizvodnje 2. VEC DELAVCEV ZA OPRAVLJANJE KOVINSKO-OBDELOVALNIH DEL (rezkanje, brušenje) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še nasl posebne pogoje: pod 1. visokošolska izobrazba strojne ali organizacijske sm 5-letne ustrezne delovne izkušnje, — 3-mesečno poskusno delo pod 2.— 3-letna poklicna izobrazba kovinarske smeri ali srednja " šolska izobrazba strojne smeri, j — zaželene ustrezne delovne izkušnje, — 3-mesečno poskusno delo Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev fc^ kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 da**/ po objavi na naslov ISKRA KIBERNETIKA, Kadrovska sluit Savska loka 4, 64000 Kranj, z oznako »razpis Merilne napi oziroma »objava Orodjarna«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po končanem roku J zbiranje prijav. KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. KMETIJSKEGA POSPEŠEVALCA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba agronomske smeri — 2 leti delovnih izkušenj. 2. POSPEŠEVALCA ZA UREJANJE ZEMLJIŠČ Pogoji: — visoka ali višja izobrazba agronomske smeri. — 2 leti delovnih izkušenj. 3. ŠOFERJA - VOZNIKA TOVORNJAKA Pogoji: — KV šofer, voznik C kategorije. Prijave s kratkim opisom del, ki jih je kandidat opravljal ter z dokazili o zahtevani strokovni izobrazbi sprejema sekre zadruge 8 dni po objavi oglasa. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni biri. t 1 • GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO NAKLO Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in nalo?| PRODAJALCA v trgovini TZO NAKLO Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: — šola za prodajalce, — delovne izkušnje niso potrebne, — natančnost in smisel za delo z ljudmi Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovi časom. Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o ^^Z^drulTtS 15 dneh od objave na naslov Gorenjska kmetijska zadruga, | Naklo, Ulica 26. julija 24, Naklo. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po oprrj vljeni izbiri. torek, 7. februarja 19S4 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam TRAKTOR — ferguson 39. Jernej Meglic, Potarj e 3, Tržič 1041 Prodam 3 leta staro KOSILNICO ^CS. širina 110 cm. Telefon 064-65-024 1216 Prodam 10 tednov stare JARKICE in do 15 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, *og 9. Škofja Loka 1217 Prodam KRAVO in TELICO, visoko J*«jo. Polde Triler, Sv. Duh 19, Škofi a *-oka 1218 Prodam dobro ohranjeno trajnožare-PEC. Informacije po tel. 44-608 1219 Prodam skoraj nov ŠIVALNI STROJ ka elektronik. Helena Žonta, Moša Jade6, Kranj 1220 Prodam brejo KRAVO. Tupaliče 28, vor 1221 Prodam KRAVO po teletu, po izbiri. če 40 1222 Oddam mlade PSE — novofundland-Valjavec, Sp. Veterno 1, Tržič 1223 Prodam trodelno OMARO z mizo in DENDRON s 35 listi. Telefon 722 1224 Prodam globok OTROŠKI VOZI-K ZIBKO in OMARO, primerno za robo. Boro Mikič, Kidričeva 2 1225 Prodam TELIČKO, staro 3 tedne, ^urezje 78, Duplje, tel. 70-190 1226 Prodam CB POSTAJO, cena 2 SM, in o ohranjen TOMOS automatic 3, a 2 SM. Bojan Telepeček, C. 4. juli-'•1. Tržič 1227 Prodam 3 mesece brejo KRAVO, če-«le. Erzar, mlin, Moste 68, Korida 1228 Prodam 4 tekoče metre dobro ohra-KUHINJSKIH ELEMENTOV. P. Kranj, Grmičeva 7, tel. 24-133 1229 prodam BIKCA simentalca, starega **dne, zelo lepega, za nadaljnjo rejo 700 kosov strešne opeke špičak, ter SOD za gnojnico. Sp. Brnik 52, j. J€, tel. 42-301 1230 rrodam TERMOAKUMULACIJ-pEČ 3 kW ter keramično — elek no PEČKO, oboje v uporabi tri me-*■ Franc Jerič, Savska Loka 5 1231 *7odam novo 530-litrsko ZAMRZO-SKRINJO. Naslov v oglasnem 1232 - Prodam novo 380-iitrsko ZAMRZO--x,r-» SKRINJO. Janez Martič, Tr-c Deteljica 4 1233 ^Prodani staro TELIČ- ^.^teiko in lepa JABOLKA. Bali17: Preddvor 1254 Prodam Več ^^5^ RIB. Fin. iT' lavc*rjeva 28, tel. 064-24-960, po-^an 1255 XtK° prodam mal° rabljen ŠTE-^i?^3 etažRo centralno ogreva-- um kcal. Marjan Valjavec, Pot K^r°vt9. Tržič 1256 g0™0 prodam barvni TELEVI-' >ada Jalen, Rodine 33, Žirovnica fcv, 1257 A *twm POMIVALNI STROJ. Infor-w Po teL 27-553 1258 globok OTROŠKI VOZI-">tefon 81-098 1259 ^Jodno prodam POGRAD, primeren ^nd in PRALNI STROJ Gorenje, ?a tipa z manjšo okvaro. Na-Slatnar Milka, C. 4. julija 43, Bi-Tržič f (i tel. 50-752. V™*01 pet tednov starega TELETA *^tolca. Tel. 21-835 'odam TV Gorenje barvni in avto-° »tereo digital s 30 W zvočniki. 27-921. trm rabljene KUHINJSKE ELE-Telefon 41-065 1234 &ZILA '*dam GOLF JGL, letnik 1981. Te-OM-60-159 1096 ZASTAVO 101. Telefon 1235 -m novo tovorno PRIKOLICO »ni avto, nosilnost 500 kg. To-kj*?« Kranj 1236 m MOTOR APN-4, letnik 1981. atej, Ljubno 60, Podnart 1237 -g- DIANO, november 1978. Pu-. skorja Loka, tel. 60-480 1238 Prodam nove rezervne dele za sprednji koš Z-101 v kompletu (2 koloseka, masko, haubo, pokrov, 2 blatnika, 2 praga in 3 nosilce). Telefon 064-62-703 vsak dan od 19. do 20. ure 1239 Prodam RENAULT 12, karamboli-ran. Informacije v gostilni pri »Krvi-nu«, Tržič 1240 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1975, celo ali po delih. Rafet Radončič, Zlato polje 2/B, Kranj 1260 Kupim ZASTAVO 750. starejšo, brez motorja ali s pokvarjenim. Telefon 83-464 1261 STANOVANJA Nujno kupim GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pod. Gotovina — garsonjera 1241 Oddam SOBO s centralnim ogrevanjem, po možnosti dvema pilotoma ali šoferjema, ki vozita za špedicijo. Telefon 26-958 1242 Mlada družina išče enosobno STANOVANJE na Jesenicah za dobo dveh let. Naslov v oglasnem oddelku. 1243 POSESTI_ Prodam ZEMLJIŠČE z zazidljivo parcelo v Sovodnju, 8000 m2 (Poljanska dolina). Matevž Lindav, Sp. Jezersko 13 1136 ZAPOSLITVE_ KV NATAKARJA sprejmemo v redno delovno razmerje. Restavracija LETALIŠČE LESCE, tel. 74-186 1244 Takoj zaposlim KOVINOSTRUGAR-JA ali osebo, ki ima veselje do tega poklica. Pipanova 60, Šenčur 1245 Zaposlim fanta za polnjenje avtomatov. Zaželen elektrotehnik ali finome-hanik. Klanšek Vili, Brezje 76/A 1246 ženske iz Rečice, ki so prenašale njegove laži napraj, da naj prenehajo s temi lažmi, sicer jih bom sodno preganjal. Zakonca Jože in Metka Albreht, Podhom 30, Zg. Gorje 1249 Opozarjam Maksa Babšeka, Franko-vo naselje 74, Škofja Loka in Nika Ignatova, Hafnarjevo naselje 95, da nehata širiti neresnične govorice, sicer ju bom sodno preganjal. Upokojeni par-ketarski mojster Jože Pirman, Hafnarjevo naselje 83, Škofja Loka 1250 Iščem INŠTRUKTORJA matematike za I. letnik srednje šole, po možnosti iz Kranja. Oglasite se po tel. 25-418 1251 Iščem VARSTVO za 7-mesečnega otroka na območju Kokrice. Petelin-šek, C. na Belo 1, Kranj 1252 Iščem INŠTRUKTORJA za usposabljanje na pletilnem stroju. Plačilo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 1253 kamniški NAJDENO Zatekel se je PES — škotski ovčar. Naslov v oglasnem oddelku. 1247 Na Gorenjski cesti 10 v Naklem je nekdo nekaj izgubil. Po 8 dneh bo oddano na postajo milice Kranj 1248 PRIREDITVE Skupina MODRINA in hotel CREI-NA vabita vsak petek in SOBOTO na zabavo s PLESOM, od 20. do 01 ure. Rezervacije sprejemamo v recepciji po tel.23-650 1149 OSTALO Oseba, ki je v nedeljo, 29. januarja, pomotoma vzela ROKAVICE v hotelu na Krvavcu, naj jih vrne osebno ali po pošti na Združenje obrtnikov Kranj 1152 Svarilo, s katerim svariva tov. Petra Žemva, Razgledna 14, Bled, da preneha z lažnimi klevetami proti zakoncema Albreht. Prav tako opozarjam vse ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o. Komisija za kadrovske zadeve Delovne skupnosti Komerciala Kranj objavlja prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA KORESPONDENTA (delo za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: — poklicna administrativna šola, — 2 leti delovnih izkušenj Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Telematika, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK, n. sol. o., Kranj Moše Pijade 1 Delavski svet TOZD Dodelava Kranj, b. o. razpisuje v skladu s statutom TOZD dela in naloge individualnega poslovodnega organa TOZD Dodelava Kranj, b. o. VODJE TOZD DODELAVA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo šolsko izobrazbo, — da ima najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj v grafični dejavnosti ali dejavnosti v okviru TOZD, — izpolnjevati mora pogoje, ki jih za poslovne delavce določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, — ne sme biti kaznovan ali v kazenskem postopku po 511. členu zakona o združenem delu. Mandat za individualnega poslovodnega organa TOZD v smislu statuta TOZD traja 4 leta. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi razpisa. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno na naslov Tiskarna in kartonaža Gorenjski tisk, n. sol. o. Kranj, Moše Pijade 1, tajništvo, pod oznako »za razpisno komisijo 700«. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisnega roka. V SPOMIN Minilo je leto dni, ko tebe, naša draga, ni. Nisi na vrtu, ne v hiši a v naših srcih si... Draga žena, ljubeča in skrbna mama STANISLAVA KEJŽAR roj. RIHTARŠIČ iz Begunj nas je za vedno zapustila 6. februarja 1983. Globoke^ rane se ne zacelijo, še vedno je z nami, ne da se pozabiti njene vda-Mfcti in topline, ljubečega srca in njene skrbi za vse nas, ki » njo žalujemo. Vam, ki tudi obiskujete njen prerani grob, ji prinašate cvetje, prižigate svečke ali pa se je samo v lepem spominjate, hvala! NJENI: mož Jože, otroci Jožica, Slavko, Tonček in Marjan Begunje, 6. februarja 1984 ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD Mehanične delavnice Objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja dela in naloge POMOŽNE DELAVKE za čiščenje pisarniških prostorov in razdeljevanje hrane Pogoji: — dokončana osnovna šola ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, — delo v popoldanskem času, — poskusno delo 1 mesec Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 60 dni po izteku prijavnega roka. *vgp VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ —« Mirka Vadnova Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - BAGERISTA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti morajo končano poklicno šolo mehanske ali kovinske stroke in tečaj za strojnike težke gradbene mehanizacije, — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo traja 1 mesec, — uspešno opravljen predhodni preizkus praktičnega znanja na bagru. Kandidati naj pošljejo pismene prijave s priloženim življenjepisom, dokazilom o strokovnosti ter potrdilom o stalnem bivališču na naslov najkasneje v 8 dneh po objavi. Prošenj brez zahtevanih dokazil komisija za delovna razmerja ne bo obravnavala. Po poteku objavnega roka bodo kandidati obveščeni pismeno o izbici najkasneje v roku 40 dni po poteku objavnega roka. SERVISNO PODJETJE KRANJ ^1 Tavčarjeva 45 Komisija za delovna razmerja in delitev sredstev za OD razpisuje potrebo po: — 4 GRADBENIH DELAVCIH — KV TESARJU — KV ZIDARJU oziroma KV PEČARJU Pogoji za sprejem na delo so: pod 1. — NK delavec — poizkusno delo 30 dni pod 2. — KV tesar — poizkusno delo 45 dni pod 3. — KV zidar oziroma KV pečar — poizkusno delo 45 dni Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi podjetja 8 dni po objavi razpisa. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. ZAHVALA Ob prezgodnji smrti drage žene, mamice in hčerke NADE REPE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala sosedom za nesebično pomoč, sodelavcem Špecerije za cvetje in ganljiv poslovilni govor, kakor tudi sodelavcem Živil in godbi na pihala. Posebno zahvalo dr. Markežu in bolniškemu osebju Internega oddelka Bolnišnice Jesenice, za veliko pozornost in pomoč v zadnjih trenutkih. ŽALUJOČI VSI NJENI Gorje, Radovljica, Jesenice, Lendava, 24. januarja 1984 V 63. letu starosti je omagalo srce našega preljubega moža, zlatega očeta, brata, deda, strica in svaka ALOJZA MURNA iz Stražišča pri Kranju Do svoje zadnje poti leži v mrliški vežici na pokopališču Zg. Bitnje pri Kranju, tu se bomo poslovili od njega v torek, 7. februarja 1984, ob 15.30. VSI NJEGOVI Kranj, 5. februarja 1984 GLASOVA ANKETA Prijeten kotiček ob Sori Gost vednp zanteva, da je dobro postrežen — Gostilna Vigred dobro obiskana t- Za goste bodo uredili tudi sobe Morda st£ se že.peljali prek Reteč, opazili ob ces^i tablo, ki vabi v gostilno Vigred,('v njpj^pa se še niste oglasili. Toda do .nje sploh ni daleč. Le majhen ovinek mimo reteške tovarne Iskra, pa skozi podvoz pod železnico, malce skozi gozd ... in že ste na cilju. Zares na lepem kraju je. Posebno poleti privablja številne obiskovalce, saj je le streljaj od reke Sore. Pa tudi zdajle pozimi bodo »šef« Zdravko Debeljak, njegova žena Marija, njun »podmladek« Luka in Brane ali kdo drug od strežnega osebja znali poskrbeti za prijetno počutje. Čeprav je Zdravku, ki je doma iz Poljanske doline, komaj 35 let, je že izkušen gostinec. Gostinsko šolo je končal na Bledu. Kar sedemnajst let bo že od takrat. Potlej si je nabiral izkušnje na blejskem gradu, v Rib-nem pri Bledu, v blejskem hotelu Golf, pa v gostilni Lovec v Goricah pri Golniku ... »In zdaj sem že dobrih šest let tu,« pravi Zdravko. »Ko sem prišel, je bilo treba kar precej obnoviti. Posebej sem uredil bife, uredil kuhinjo, nova pa je tudi soba za zaključene družbe, ki lahko sprejme do 30 oseb. Tule naokoli so tudi bungalovi, sob pa še ni, a jih nameravani urediti. Seveda pa je vse odvisno od denarja. Z bungalovi Vred bi lahko imel kakih 12 ležišč.« ; Treba je reči, da je gostilna Vigred — nekateri so ji dali vzdevek »V smrek'cah« — zares okusno urejena. Zdravko je pri njenem opremljanju uporabljal predvsem les. »Poleti mi močno primanjkuje prostora,« pravi Zdravko. »Pri nas namreč poznamo dve skrajnosti. Poleti skorajda nimamo kam z obiskovalci, saj je zaradi bližine Sore — le 150 metrov je oddaljena — ogromno kopalcev, pozimi pa zaradi oddaljenosti od glavne ceste, pa čeprav je do tu le 500 metrov, ljudje kar malce pozabijo na nas. V sezoni imamo ob sobotah in nedeljah tudi živo glasbo, zdaj pa je to nemogoče, saj je v notranjih prostorih le 80 sedežev. In kako Zdravko gleda na razmere v gostinstvu? »Prispevki na osebne dohodke so odločno previsoki,« pravi. »Skoraj nemogoče je obdržati kvaliteten kader, saj ga na ta način ne moreš tako stimulirati, kot bi bilo treba. Toda dobre delavce bi bilo treba na vsak način tudi dobro nagrajevati. Vedeti je treba, da gost zahteva samo eno stvar — dobro postrežbo. Je pa že tako, da ljudje čutijo predvsem pravice, dolžnosti pa se zavedajo veliko premalo. Rekel bi, da gre velikokrat že bolj za izkoriščanje delodajalcev kot pa delavcev.« Po dobrotah, ki jih za sladokusce nudijo v Vigredi ( sem povprašal Zdravkovo ženo Marijo. »Gostje se največ odločajo za zrezke z gobami, kalamare, bikova jajca, postrvi, palačinke Vigred ter/razne sladice,« je dejala. »Sicer pa pripravljamo tudi druge jedi po naročilu. Med pijačami pa bi morda med posebnosti prištela češnjevec ter odprto berbero.« Tudi načrtov za naprej ima Zdravko še veliko. »Tisti, ki dela v gostinstvu, sam s seboj nikdar ne bi smel biti zadovoljen,« pravi. »Tudi jaz bi še želel izboljšati svojo ponudbo. Čimprej nameravam za goste urediti tudi sobe. Še najboljše pa bi bilo, da bi se z eno od delovnih organizacij dogovoril, da bi gostilno uporabljala kot počitniški dom. Za letovanje delavcev bi bilo tu kot nalašč. Lahko bi hodili tudi na smučanje na Stari vrh ali pa v bazen v Škofjo Loko in Železnike. Za prevoz bi prav lahko poskrbel, saj imam svoj kombi.« Janez Govekar Otroški smeh na smučišču Že sedmo leto zapored je društvo za cerebralno paralizo Gorenjske pripravilo za otroke smučarsko šolo — V Kranjski gori nadvse zadovoljni, vsi zdravi in vsi že dobri smučarji Kranjska gora — Sedmo leto že gorenjsko društvo za cerebalno paralizo organizira za prizadete otroke poleg šole v naravi in drugih oblik izobraževanja in rekreacije tudi nadvse uspešno tedensko šolo smučanja. Tokrat je prišlo na smučišča v Kranjski gori 33 otrok, skupaj z vaditelji, nevrofizioterapevt-kama Marijo Bogataj in Marijo Pirnat, obiskovali sta jih tudi dve odlični specialni pedagoginji-Mihe-la Zupan in Mirjam Pretnar. V šolo smučanja so se vključili tudi otroci iz Novega mesta, Maribora, Celja in Ljubljane. »Skupina je precej nehomogena, starostna razlika je kar velika,« so nam dejali nadvse prizadevni udeleženci tečaja, ki so vsak po svoji strokovni plati, z neizmerno humanim odnosom in veliko človečnostjo zaslužni, da so prizadeti otroci preživeli nepozabne smučarske dni. »Ne Ie, da so se mladi naučili smučarskih korakov ali zavijanja, popoldne smo jih izpolnili s prijetnimi igricami. Vsi so bili čili in zdravi, že zdaj se vsi po vrsti prijavljajo za naslednje leto.« Društvo, ki mu za smučarski tečaj prizadetih otrok niso odrekle pomoči nekatere delovne organizacije na Gorenjskem, se je odločilo za Kranjsko goro in za prenočitev v Alpini. Za Alpino, kjer so bili nadvse gostoljubni in za kranjskogorska smučišča, kjer so žičničarji brez problemov pomagali otrokom in celo ustavili vlečnico, so se ogreli zato, ker si društvo želi, da so pri- 33 tečajnikov je preživelo teden dni na snegu v Kranjski gori, kjer jim je nudil gostoljubje hotel Alpina. Vse dni so presmučali ob nadzorstvu zagnanih vaditeljev, v večernih urah pa so uživali v številnih igricah. Foto: F. Perdan zadeti otroci med zdravimi ljudmi, ki bodo obratno tudi na invalide vse drugače gledali in jih cenili, če bodo spoznali njihov neverjetni trud in prizadevanje, da se uveljavijo v rekreacijskem športu. »Ti mladi, od petega do osemnajstega leta starosti, imajo precej težav z ravnotežjem, zato je zanje smučarija še toliko večji uspeh, toliko večja spodbuda in motiv za premagovanje tudi drugačnih težav. Otroci spoznavajo,« pravi »duša« tečaja dr. Tatjana Veličkovič iz Kranja, da brez napora ni nič. Njihov napor pa je velik, tudi ob pomoči strokovnjakov, ki nenehno bdijo nad otroki. Ko se naučijo smučati, se lahko enakovredno vključijo v domače smučarsko okolje. Tečaj terja precej denarja, a se stokratno povrne, saj je izkušnja za vse življenje. Mladi se učijo samostojnosti, učvrstijo si zdravje, saj so se prisiljeni bolj gibati. Starši so lahko še kako ponosni nanje, otroke pa preveva neizmeren občutek sreče, ko se naučijo smučati. Morda je med starši še vedno le premalo zaupanja in preveč strahu, da bi dali otroke v tečaj — vsi obrazi današnjih tečajnikov pa pričajo, kako dobro jim de in kako ponosni so, ker se znajo že sami voziti z žičnico in vijugati po smučišču. Vse življenje se bodo lahko ukvarjali s to rekreacijo, ki je zanje še kako koristna. Marsikateri otrok se je sploh prvič srečal s snegom, saj je večinoma živel doma, v zaprtem prostoru ali šel na občasne sprehode. Kako lep občutek, ko vidiš otroka, ki oti-puje sneg, ki mu kot velika neznanka polzi med prsti ali drsi pod smučmi! Prvo leto se naučijo le osnov, vsako naslednje leto je uspešnejše. Veseli smo tudi bili, ko nas je obiskala sekretarka mednarodnega društva za cerebralno paralizo Anita Loring iz Londona in se izredno pohvalno izrazila o našem tečaju. Mi pa bi se radi zahvalili vsem gorenjskim delovnim organizacijam, ki so prispevale denar, pokazale človečnost, omogočile tem otrokom teden dni izjemnega veselja na snegu. Ne nekje na zakotnih hribčkih, temveč enakovredno med zdravimi sovrstniki, ki bodo imeli pravilen, human odnos do invalidov. In le v tem in tako se dvigne stopnja humanosti sleherne in tudi naše družbe.« D. Sedej ADOLF MRAK, predsednik slovenske zveze društev za cerebralno paralizo in prvi predsednik gorenjskega društva: »Letos so se vključili tudi otroci iz drugih slovenskih društev. Tečaj je koristen tudi za vaditelje smučanja, saj si pridobivajo izkušnje z delom s prizadetimi otroki In zatorej se vzgaja nov kader.* BRANKO LOJK, vodja tečaja: »Otroke smo organizirali v mladinsko in pionirsko skupino, smučanje je bilo zanje huda preizkušnja, saj težko lovijo ravnotežje. In prav to je pomembno: naučili so se vztrajnosti, prizadevanja in zatorej so toliko bolj ponosni, ker smučajo.* FRANCKA CUZNAR in sin Boštjan: »Udeležila sva se tečaja, za katerega so same pohvalne besede, od organizacije do prizadevnosti vaditeljev In Bzioterapevtov. Otroci so neizmerno uživali, rekreacija jim je nadvse koristila.* Prvo delo, potem igre Kranj — Jutri se bodo v bosan-sko-hercegovskem glavnem mestu pričele 14. zimske olimpijske igre. 2100 radijskih in televizijskih delavcev iz vseh osmih jugoslovanskih RTV centrov ter številni pišoči novinarji bodo skrbeli, da bodo ljubitelji zimskih športov pravočasno in natančno seznanjeni z dogajanji na tekmova-liščih in v olimpijskem mestu. Bodo igre in neposredni radijski in televizijski prenosi olimpijskih tekmovanj zmotili vsakdanji delovni in življenjski utrip, bo zavoljo prireditve v Sarajevu trpelo delo, se bo poznalo pri storilnosti in proizvodnji. ..? Takšna in podobna vprašanja smo. zastavili trem občanom v današnji Glasovi anketi. jene roke in pravočasno dol domačim in tujim kupcem izdelke. V Tržiču vlada veliko nimanje za olimpijske igre; vem, bo zadnji dan, ko je na' redu slalom, krenilo iz nat^ mesta v Sarajevo kar precej avtobusov. Križaj, Franko in Ulagi imajo lepe možnosti, da osvoji kolajno; zadnja tekma alpsk smučarjev v bolgarskem Borovv. pa je pokazala, da je kandidate za medaljo še več.« Tone Strlič, modelar v kranjski Planiki, doma iz Podbrezij: »Resda so olimpijske igre prvič v naši državi, vendar menim, da zaradi njih ne bi smelo priti do zastojev v proizvodnji. V naši tovarni večino delavcev priganja tekoči trak in ta se bo tudi med olimpijskimi igrami vrtel enako hitro kot v vseh ostalih delovnih dneh. Nedopustno bi bilo, da bi med delovni-kom gledali televizijski prenos; še toliko bolj, ker bodo popoldan na sporedu skrajšani posnetki najzanimivejših dopoldanskih tekmovanj. Morebiti bodo le v pisarnah in v oddelkih, kjer to dopušča narava dela, vključili radijske sprejemnike in poslušali prenos vožnje smučarjev prve jako-stne skupine.« Tine Klemenčič, trgovski potnik v Združeni lesni industriji Tržič, doma s Pristave: »Če se gremo stabilizacijo, potem si ne smemo privoščiti, da bi ustavili stroje in med delovnim časom posedli k televizorjem. Nekateri bodo* v dneh, ko bo vozil Bojan Križaj, prinesli s sabo radijske sprejemnike in »lovili« na uho razplet olimpijske tekme. Delo ne sme trpeti, upoštevati moramo dogovor- Franci Miklavčič, vodja ka V Merkurjevi trgovini v busu, doma iz Kranja: »V zar dveh tednih je bilo zaradi bližaj* čih se olimpijskih iger povpraša vanje po televizijskih spreft kih petkrat večje kot običa" Žal vsem kupcem nismo ustreči. Barvne televizorje dobili le občasno v manjših Is nah; črno-bele pa smo sicer na zalogi, vendar zelo si izbiro. Olimpijske igre ne zmotile vsakdanjega utripa govini, saj bo delo potekalo kot v vseh ostalih dneh. Le najbolj zanimivih tekmo\ mo na našem oddelku vklji levizorje in omogočili kuj si ogledajo prenos, in se prepričajo tudi o kakovosti tov.« C. Zaplotnik Cerkljanski gasilci obnavljajo dom Cerklje — Gasilsko društvo Cerklje je bilo ustanovljeno pred 92 leti na pobudo tedanjega cerkljanskega župana Andreja Vavkna. Iz Cerkelj je bil doma tudi Franc Barle, začetnik gasilstva na Slovenskem in prvi častni član Jugoslovanske gasilske zveze. Cerkljansko društvo združuje 90 članov iz krajevnih skupnosti Po-ženik in Cerklje ter iz vasi Grad in Dvorje. Poleg tega,da so lani dvakrat posredovali pri gašenju požara in preprečili še večjo škodo, so s prostovoljnim delom obnavljali tudi dom, v katerem bodo letos uredili prostore za dejavnost gasilskega društva, pripadnikov civilne zaščite in mladinske sekcije. Že doslej je bilo uspešno njihovo delo na področju preprečevanja požarov in vzgoje mladih gasilcev, zavzemajo pa se še za tesnejše sodelovanje z osnovno šolo Davorin Jenko in postajo milice Cerklje. Med (desetim gasilskim kongresom, ki bo letos v Mariboru, se bodo vključili v akcijo pridobivanja novih članov in širjenja Gasilskega vestnika med krajani. Razmišljajo pa tudi o nabavi novih gasilskih cevi v Pšenični polici in o gradnji protipožarnega bazena. Na nedavnem občnem zboru društva, kjer so pregledali delo v minulem letu in se dogovorili za letošnjo dejavnost, so podelili tudi več priznanj. Janez Kuhar in moški pevski zbor Davorin Jenko sta prejela zahvalo za pomoč in dobro sodelovanje, sedem gasilcev društvena priznanja, starejša desetina pa bronasto značko. Za predsednika društva so ponovno izvolili Ivana Baseja. J. Kuhar Obvestilo invalidom Kranj — Društvo irivaB* Kranj obvešča člane, da bo i* dnevni izlet v Simonov za februarja. Prav tako bodo c zirani naslednji izleti oziroi matska letovanja: marca vno klimatsko letovanje v lišču LIPA v Lendavi, ap dnevno letovanje v Prirm nastanitev v hotelu A katej organiziranim ogledom L-Drvarja, Šibenika in Splita, i pa 7-ali 14-dnevno letovanja1 Malem Lošinju. Informacije dobite vsak in četrtek od 15. do 17. ure^ sarni Društva invalidov v krajevne skupnosti Vodi stolp, Begunjska 10, osebno telefonu 21-281. Evropska zbirka či Barbare Novaček-Volenec poklonjena Gorenjskemu muze* Velika ljubezen do drobruhj ie daiala posebno vsebino žrv*1 sester Dagmar in Barbare ^ Por Volenec. Exlibnsi so b vitno področje zanimanja in Kranjčanom^ "P«.