Št. 44. V Ljubljani, 3. novembra 1906. Leto II. Izbaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 v. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani Breg štev. 12. GLASILO ~ POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO V POSTOJNI. Inserati se računajo za celo stran 36 K, za s / 5 strani 25 K, za s / 5 strani 18 K, za 'I- strani 9 K, za ‘/jo strani 5 K. Pri večkratni objavi primeren popust. Mala naznanila po 20 vin. od petit-vrstice. Mesečna priloga: »»Slovenski Tehnik". Kmetski stan naj se organizuje!*) Naš dosedanji državni poslanec dr. Žitnik se je že začel ponujati po Notranjskem za poslanca v pri¬ hodnji dobi. Po župniščih bo prirejal shode in pravil nezavednim kmetom, koliko da je za kmeta dobrega storil v poslanski zbornici. Mogoče, da ta „sveti“ mož misli, da nismo Notranjci zasledovali njegovega „dela“ v korist notranjskim kmetom. Davkoplačevalci in no¬ tranjski kmetje, le malce poglejte, kaj pravzaprav je dobrega nam naklonil ta „vrli“ poslanec. Najprvo se je pobrigal za povišanje duhovskih plač 5,000.000 kron, pozabil je na svoje volilce, ni se hotel spomniti, da imajo po večini notranjski kmetje kamenita polja in pičle pridelke, da s težavo prenašajo že neznosno breme davkov, on je torej še to dobroto storil, da nam hoče davke povišati. To nam naj sedaj raztolmači in dopove, kaj in kje nam bodo koristile povišane duhovske plače? — 'Koliko nam- je naklonil za povzdigo notranjskega kmetijstva s takim zaslužnim delom, naj se nam pred¬ stavi, ne pa samo s pridobljeno splošno volilno pravico, za katero že vsak ve, da dr. Ignac Žitnik nima pri tem nobene zasluge, ampak to je pridobitev ljudstva samega, katero se je zbiralo v velikanskih masah po mestih in trgih v demonstracijah ter zahtevalo jednake pravice. Skrajni čas je, da bi se odzvali klicu Notranj¬ čevemu v št. 38: Notranjski agrarci, organizujmo se! Ta klic pač mora prebuditi vsacega notranjskega kmeta. Samo v svoji m,oči in organizaciji se imamo nadejati boljše prihodnjosti, torej proč s kandidati, kateri ne razumejo kmetskih želj in potreb. Za vzgled si vzemite sedanjega poslanca dr. Žitnika, on je skrbel *) Op. uredništva: Ta dopis iz priproste kmetske roke ob¬ javljamo, kakor se nam je vposlal. Izpoznati je iz njega, kako krepko že raste samozavest kmetskega stanu, ki se kaže najprej v tem, da odstrani tisto odvisnost in pokornost, ki danes tlači k tlom vsako samostojno kmetsko mišljenje in delovanje. za svoj stan, da njemu poviša plače. Volilci smo ostali ves čas njemu deveta briga. Na naše troske bode zastopal svoj duhovski stan, kateri je že pač dovolj zastopan, da mu ni treba ravno pomoči ubogega kmeta. Vsaki stan naj se zase zastopa, notranjski kmet se bode tudi sam zase. Imamo pač lepo število vrlih in zato sposobnih mož med sabo. Smatrati se mora za predrznost, če se usiljuje duhovnik za kmetskega po¬ slanca, ko vendar nima ni pojma o kmetskih težnjah in potrebah. Kje pa se je tega kaj učil? Res je, da se zadnji čas baje uče v semenišču nekakega trgovskega računstva in popravljanja bilanc. Kakšni umetniki so v tem pogledu, o tem pričajo laliko tisti kmetje, ki so po duhovniškem gospodarjenju prišli v nesrečo. Torej na noge, Notranjci pokažimo, da znamo biti samostojni. Potem ne bo trajalo dolgo in kmet bo sam po svojih možeh in zaupnikih zasedel sedeže pojavnih zbornicah. Iz Slovenčeve številke 222. je jasno videti, kako se boje takega gibanja in kako brusijo jezik nad onim člankom v „Notranjcu“: „Notranjski agrarci organizujmo se!“ Že čutijo, da jim odklenka, če se kmet osamosvoji, če začne svoje kmetske gospodarske interese v prvi vrsti povdarjati, če sodi ljudi in stranke po tem, kaj delajo za kmeta. V opomin še h koncu dostavim, da tisti, ki podpira druge stanove, ko je sam najbolj podpore potreben, da je podoben sraki, ki je s pavovim perjem šla med pave, ti pa so jo oskubili do kože. Kmet iz zahodne Notranjske. Politične vesti. „Edinost“ je prinesla od načelstva političnega društva ..Edinost 11 podpisano častno izjavo, ki izkazuje, da je dnevnik ,,Edinost 11 pisal v zadevi dr. Šušteršiča in tržaškega slovenskega državnozborskega mandata popolnoma resnično, in sicer v tem smislu, da je bil Stran 440. NOTRANJEC Letnik II. dr. Šušteršič, ki o tržaških razmerah nima ne pojma, bil čisto zadovoljen s predlogom, da se sv. Jakob pri¬ klopi okolici, s čemer bi bil izgubljen edini slovenski tržaški mandat. Volilna reforma zagotovljena. Vprašanje dve- tretjinske večine za premembo volilnega reda, ki se je po nemškem ukazu rešilo na ta način, da bo potreba dveh tretjin prisotnih poslancev za vsako bodočo pre¬ membo. je bila zadnja resna ovira rešitve volilno- reformnega načrta. Predlog, da se delokrog deželnih zborov razširi, je tudi že „rešen“ na splošno zadovolj¬ stvo z resolucijo, ki se izreka za razširjenje, tedaj z željo, izraženo na papirju in ki je prav brez vsakega praktičnega pomena. Korošci in Štajerci so tedaj končno ostali na cedilu, Kočevarji pa imajo nemški mandat, mandata in za en glas v delegaciji. Nekteri poslanci skušajo še zdaj ovirati z obstrukcijskimi poskusi uza¬ konitev volilne reforme. LTspeha pač ne bo več, k več¬ jemu druge narodne zahteve bi se dalo pod tem pritiskom doseči, kakor so to storili Čehi in Poljaki. Nemiri v Sarajevem. Avstrijski vladi in kleri¬ kalcem je zelo hudo, da so se sprijaznili katoliški Hrvati in pravoslavni Srbi. Sarajevski nadškof Stadler bi rad proizvajal nov boj med njimi. Urednik nekega hrvatskega klerikalnega lista je izzival Srbe. Prišlo je do nemirov v Sarajevu. K sreči pa se je srbsko- hrvatsko bratstvo že tako utrdilo, da taki žalostni do¬ godki več ne vplivajo na širšo javnost. Dogovor med cesarjem in Madjari, po ka¬ terem so Košutovci prevzeli ogrsko vlado, močno vzburja Madjare. Sicer trde ogrski ministri, da niso obljubili cesarju, da se poveča število vojaških novincev, vendar nekaj mora biti na tem. Ko minejo velikanske Rako- cijeve slavnosti, bo ogrska vlada objavila dogovor. Novega državnega vojnega ministra Šenajha Ogri nič kaj prijazno ne pozdravljajo. Naslednik Šenajhov na mestu avstrijskega domobranskega ministra je fcm. Lačer, doslej poveljnik trdnjave Jožefovo na Češkem. Domače vesti. Osebne vesti. Veliki neredi, ki so na deželnih dobrodelnih zavodih, bodo po mnenju deželnega odbora rešeni, če se izvrše osebne premembe. Že dolgo let je izvrševal dr. Robida, najboljši slovenski zdravnik za duševne bolezni, na deželni blaznici v Studencu službo Listek. Kmečka vstaja. Zgodovinska povest iz 16. stoletja. — Hrvaški spisal Avgust Senoa. (Dalje.) ,,Stojte", zakliče- močan glas. V sobo stopi črn, razjarjen, gologlav Stepan Gregorijanec, a za njim vsa razplamtela gospa Uršula. „Gospa Jelena Tahova", spregovori Stjepan ter obriše krvavo sabljo ob suknjo, „v ta grad so privedli zopet pravo gospodarico Uršulo Heningovo. Vaše go- spodstvo je minulo . 11 „Da, ohola Zrinjska, očetovski dvori so zopet moji. Zdrava Arlandova Dora 11 , se okrene Uršula proti sliki. „Zdaj vidiš, da povest laže. A vi, dobri ljudje 11 , zakliče kmetom, „pograbite vse, ker nočem ni mrve krvniškega blaga 11 . Jelena je stala kakor okamenela, samo oko ji je plamtelo besnosti. „Gospa, pravi gospodarji so došli, krivi se morajo seliti. V vasi vas čaka voz. Petričevič naj vas in sina odpelje v Zagreb, ker je Stubica tudi že naša . 11 Jelena vzdigne glavo ter reče mirno: „Gospa Uršula! Razbojnica! Tega vam ne zabim do groba, Povest o Dori ne laže. Zapomnite si mojo besedo: Zob za zob, kri za kri ! 11 Jelena vzame sina za roko in ostavi grad, kjer so si kmetje vriskaj e delili bogastvo Taliovo, in ko je ponižana gospa bila že daleč od gradu, je še čula krik: ,.Tahi propadel ! 11 IX. V Mokricah je bilo danes prav veselo. Podban Ambrož Gregorijanec je slavil rojstni dan v krogu rodbine in prijateljev, hrvatskih velikašev. Tu je bil njegov sin Stjepko z ženo Marto, tam drugi sin Baltazar z ženo Doro Mrnjavičevo. Tudi gospa Heningova je došla s Susjedgruda, neoraoženi hčerki krasna Sofija in mala Anastazija in Katica pa sta itak zaradi varnosti stalno bivali pri Stjepku Gregorijancu v Mokricah. Bilo je vse polno svaštva in sorodstva. „Živio dominus Ambrosius 11 , se je ta dan glasilo po dvorani. Ko so se jeli gosti razhajati, pokliče podban snaho Marto k sebi in jo nagovori: ,,Vidiš, draga snaha, onega bledega, črnookega mladeniča, ki ves čas molče stoji med plemiči in se malo briga za šale. To je Tomo Milič, lep junak, ni sicer plemenite krvi, a poštenjak iz poštene rodbine. Njegov oče me je nekoč rešil iz hude stiske, hvale sem mu dolžan. Naj mu vživa srečo sin. Sreče pa ni po zborih in sodiščih, ne na bojišču, sreča je le pod krovom, kjer te čaka verna žena. Vidiš, ti me ne umeš, zakaj tako govorim, skratka: Bi li hotela Tomo za svaka ? 11 . „Ali s Sofijo ? 11 „Oj, Marta, kar si omožena, ti je oslabel pogled. Tomo bi zaklal turškega sultana, a ženskega krila se boji kot miš mačke. Nikomur ne črhne, le meni se izpove. Tomo često dohaja semkaj, tu je Sofija, in ti veš, da mora biti iskra, kjer sta kremen in jeklo. Ona ga je čudno pogledala, zarudela in govorila nekaj ne- Letnik II. NOTEANJEC Stran 441. kot ,,provizoričen“ ordinarij, ker ga iz »neznanih vzrokov" deželni odbor vkljub obljubi ni hotel napra¬ viti definitivnim, čeravno je bil dr. Robida pravi do¬ brotnik bolnikov in je z najmanjšimi sredstvi, kar mu je bilo možno izboljševal blaznico. Sedaj ga je deželni odbor odslovil, zakaj, zato bi se morali vsi uradniki in osobito zdravniki posebno zanimati. Po našem mnenju ni nobenega stvarnega razloga za odpust, nasprotno bi imel deželni odbor gledati, da take sile obdrži. Le eden se smeje, to je dr. Divjak, ki mu je deželni odbor sicer »popolnoma" (prej enkrat mu je bil menda na pol prepovedal) prepovedal, zdraviti izven blaznice; ta cvetlica blaznice — varovanec klerikalcev — ji ostane ohranjen. Dosedanji vodja Bleiweis mora pustiti vodstvo blaznice, ker se je končno uvidelo, da ne more nadzorovati blaznice. O nadaljnih dogodkih bomo poročali. Pevsko društvo „Postojna“ je pelo na vseh svetnikov dan na postojnskem mirodvoru »Nad zvezdami" in „Blagor mu". Prememba posesti. Gosp. Fr. Arko v Postojni je kupil od gosp. Jakob Ježa nekdaj doktor Perkotovo hišo nasproti Narodnega hotela v Postojni. Okrajno zastopništvo graške vzajemne za¬ varovalnice, . katero je do sedaj imel pred kratkim umrli c. kr. sodni kancelist gosp. Nedeljko, je prevzel gosp. Matija Petrič, urar v Postojni. Odbor narodne čitalnice v Vipavi je sklenil, da preustroji čitalnico v ljudsko knjižnico. V to pri¬ merni koraki se v kratkem store. Legar, ki se je, kakor smo zadnjič omenili, po¬ javil v Postojni, je kmalo zopet ponehal. V zadnjem tednu ni bilo v trgu nobenega novega slu¬ čaja. Ta veseli pojav ne bo baš po godu onim, ki so vedeli toliko povedati o jari kači in so si vstvarili z razširjanjem skrajno pretiranih in razburljivih legarjevih „novic“ nekak šport. Ako bi bilo sploh mogoče, spravili bi ti ljudje naš trg in naš prekoristni vodovod ob dobro ime. Pohvalno pa moramo omeniti naša gospoda zdrav¬ nika, ki sta vse storila, kar je bilo potrebno, da se bolezen ni razširjala. Na sodniji v Ajdovščini je v noči na 28. t. m. nastal ogenj v neki sobi, in je pogorelo mnogo aktov. Ogenj so k sreči pogasili, predenj se je mogel razširiti po poslopju. Nag človek, kakih 30 let star, je prišel v torek popoludne od južne strani po državni cesti v Postojno. Takoj so ga spravili na gorko in ga za silo oblekli smiselnega. Če je tako, sem mu rekel, potem sta oba obnorela in le pop vaju more izlečiti." „Glej, glej, in nič mi ni Sofija povedala. Bila bi takoj zadovoljna, če je njej prav, a bojim se, kaj poreče mati, ki je ponosna plemenitaška." • »Ne boj se," umiri Ambrož Marto, „to vzamem na svoj račun. Plemič! Kaj je to? Sicer pa vsakdo še lahko plemič postane." Tako sta se Ambrož in snaha Marta dogovorila, da hočeta podpirati Tomovo in Sofijino ljubav. Ta čas je Sofija baš razpravljala z Miličem, kako bi se dalo pomagati ubogi Jani, ki je izgubila Mogaiča. Kakor sestri sta se objeli plemenita in kmetska deklica. S solzami je pravila Jana o svojem Juriju. „Ali ti je zelo drag?" vpraša Sofija. „Da-li mi je drag. Ah, za bogom mi je najdražji. Vi tega ne veste, vaše srce še ni našlo dragega — Sofija malo vstrepeče in zarudi. -Tega ne ve nihče, kogar ni zadelo v srce. Mislila sem, da se ljudje ženijo iz navade, zdaj pa, ko sem ga izgubila, vem, kako boli, kako ne ješ, ne piješ, ne spiš, ue moliš, da nanj ne misliš. Kaj sem storila, da me je to zadelo. Ti si moja sestra po mleku, zato sem prišla k tebi, da mi pomoreš." Plakaje je spustila Jana glavo Sofiji na grudi. Ta jo privije k sebi in obljubi, da bo govorila s pod- banorn, on da bo pomagal. „Kaj ne, da more pomagati, gospod Milič", se okrene Sofija k mladeniču, ki je ves ginjen gledal prizor. „More — in tudi jaz obljubim, da se pobrinem za to ubožico." „Hvala vam", reče devojka in iz solznih oči ji zasije vsa milota deviške duše. „Ne sprejmem hvale. Ta zlotvor Tahi se veseli nad tujo nesrečo, a drugim je dolžnost pomagati. Ostanite zdrava, gospodična." „Ali ne greste z nami v grad?" vpraša bojazljivo Sofija, „Ne morem, že me čaka sluga s konjem. Ob zori moram biti v Zagrebu, imam še opravka s svojim imetjem." „Pa zbogom, gospod Tomo", reče dekle s pridu¬ šenim glasom. Tomo vzame ročico — prvič v življenju. Zatrepeče, kot da ga je ošinila strela, kri mu zavre. Nepremakljiv stoji kot ukopan, gleda v njene oči ter ji stiska mehko ročico, ki je trepetala. Tudi Sofiji so zasijale oči. ,,Z bogom" zašepeče deklica in ne odide. ,,Z bogom", zašepeče mladenič. Počasi odpre dekle oči, po obrazu ji blišne ob enem radost in žalost, tiho reče : „Zbogom, pridite skoro, pridite jutri." Nato iztrga roko in odhiti z Jano proti gradu. V neizmerni žalosti plakaje veli Jani: „Sestrica, čutim, kako si nesrečna," Uprav sta hoteli kreniti v drevored, ko stopi pred nju iznenada gospa Marta. ,,Odkod sestra, že dolgo te iščem po vrtu. Ajdi, Jana, malo naprej, takoj te doideva* Ko je Jana že bila nekoliko oddaljena, vpraša Marta Sofijo resno : „Kaj je s Teboj ?“ „Prav — prav nič" zajeclja Sofija. Marta pa ostro in kratko nadaljuje : »Ti ljubiš mladega Miliča, je-li?“ Sofija ne reče nič, a plakaje objame sestro. Marta pa jo molče odvede V grad. - (Dalje prih. Stran 442. NOTRANJEC Letnik II. ter oddali županstvu. Bilo je mrzlo in deževno in ta nesrečnež je od mraza kar trepetal. Govoril je le nemško in poznalo se mu je, da ni pri zdravi pameti. Neznan samomorilec. V Selcah pri Šent Petru na Notranjskem so našli na travniku okoli 60 let sta¬ rega moža, ki se je sam končal. Samomorilec je bil elegantno oblečen in bil žid. Na odgonu je zbežal delavec Andrej Širca, pristojen v Postojno. Peljali so ga v prisilno delavnico v Ljubljano. Nesreča na železnici. V soboto je zgrabil vlak na Opčinah pri Trstu železniškega delovodjo Franca Zlobca iz Orleka pri Sežani in ga vrgel v stran. Rane niso nevarne. Prosveta. Natisk „Zbornika civilnopravdnih zakonov ' 1 se je nekoliko zakasnil. Ker pride knjiga še h knjigo¬ vezu, jo bo dobiti pri knjigokupcih v drugi polovici novembra 1.1.; naročniki jo dobe nekoliko prej. Spomenik dr. Lavriču, probuditelju goriškega Slovenstva, menijo postaviti goriški rodoljubi spomenik na Otavi, kjer se je vršil 18. oktobra 1868 veliki šempaski ljudski tabor. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v korist, je založila modna trgovina Engelbert Skušek v Ljubljani lične oklepe za mali format naših družbinih vžigalic. Praktičnost teh oklepov bode vsakdo takoj uvidel, ako jih rabi. Žepi namreč se obvarujejo, da bi se umazali. Slovenci, segajte po teh oklepih ter si jih nabavite; zahtevajte pa tudi, da jih imej vsaka toba- karna naprodaj ! Dekliške dome naj bi snovale večje mestne občine, to priporočajo nemški vzgojeslovci in politiki. Skoro iz vsakega kraja na deželi odpošiljajo par deklic nunam v vzgojo. Koliko boljša bi bila poštena posvetna vzgoja v zavodih, kjer bi se dekleta splošno izobraže¬ vale v materinem jeziku, učile tudi domačega gospo¬ darstva in seveda tujih jezikov, v prvi vrsti nemščine, oziroma italijanščine. V krajih z meščanskimi dekliškimi šolami naj bi občine osnovale dekliške dome. Na Ni¬ žjem Avstrijskem je že več takih izborno vspevajočih zavodov. Uprava je v roki občine, nadzorstvo imajo lahko posvetne ženske moči, posvetovalno pravico pa imajo odbori gospa o dotičnem kraju. Nešteto zimskih gospodarskih tečajev se bo to zimo vršilo v Nemčiji. Na Slovenskem ne bo nobenega. Dr. Ivan Dzierzon, sloveči čebelar, je v 96 letni starosti umrl v pruski Šleziji. Njegov životopis obja¬ vimo v prihodnji številki. Narodno gospodarstvo. Prvi glavni shod slovenskih perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali. Z odlokom c. kr. deželne vlade z dne 4. oktobra, št. 3955/pr. so bila potrjena pravila za I. slovensko društvo perotni¬ narjev in rejcev vseh malih domačih živali. Vsled tega je sklenil ustanovni odbor imenovanega društva sklicati ustanovni in ob enem prvi glavni zbor v nedeljo dne 11. novembra t. 1. ob pol 2. uri popoldan v Tržiču v gostilni „Sluga“ (zraven nove pošte) s sledečim vspo- redom: 1. nagovor predsednika ustanovnega odbora; 2. branje in razlaganje društvenih pravil; 3. sporočilo tajnika ustanovnega odbora; 4. sporočilo blagajnika ustanovnega odbora; 5. vpisovanje in sprejem novih članov; vplačevanje pristopnine in letne oziroma pol¬ letne udnine; razdelitev društvenih izkaznic med sedanje člane; 6. določitev najmanjšega doneska podpornih članov ; 7. določitev društvenega glasila za društveno leto 1907; 8. volitev: a) predsednika, b) njega na¬ mestnika, c) tajnika, d) njega namestnika, e) blagajnika, f) knjižničarja, g) svetnika, h) dveh preglednikov; 9. prosti predlogi; 10. predavanje ; 11. izžrebanje raznih čistokrvnih plemen perotnine in malih domačih živali med navzoče člane in vabljene goste. Čisti dohodek je namenjen društveni blagajni; 12. raznoterosti in za¬ ključek. Ker je ta shod velikega pomena za razvoj in delovanje novega, tako potrebnega in važnega društva, vabijo se vsi perotninarji in rejci malih domačih živali, sploh vsi prijatelji teh slojev kmetijstva, da se shoda udeleže v največjem številu ter pristopijo mnogobrojno novemu društvu, da se bode zamoglo to najbolje raz¬ vijati in delovati v splošno korist slovenskih gospodinj in gospodarjev. Slovenski gospodar je dobil v tem društvu svoje prvo društvo, kakršnih imajo drugi narodi že v večjem številu in obsegu, ter je torej želeti in upati mnogobrojne udeležbe shoda in pristopa k društvu, da se zamore tudi slovenski gospodar pokazati naprednega in ne postane v zasmeh svojim nasprotnikom, kateri preže na vseh krajih, ter pazijo na vsako najmanjšo priložnost, da ugonobe vsak napredek slovenskega gospodarja. Na noge torej ! Ne vstrašite se malega pota in malenkostnih stroškov, ter se priglasite v naj¬ večjem številu za ta I. shod in člane društva. V tem smislu vam kliče začasno ustanovno vodstvo svoj srčni „na svidenje!“ pri prvem shodu in krepki „na zdar!“ Priglasitve k shodu vposlati je pismeno najzadnji čas do 10. novembra 1.1. Samostojni predlogi pa najkasneje do 7. novembra t. 1. S priglasitvijo ob enem prijaviti je tudi čas prihoda na Podnart in število udeležencev shoda. Za prihod so najbolj pripravni sledeči vlaki: Za spodnjo stran: — Odhod iz Ljubljane ob 7. uri zjutraj ; prihod na postajo v Podnart ob 8.23 uri zjutraj. Prihod v Tržič ob 10. uri dopoldan. Za zgornjo stran : — Odhod iz Trbiža ob 8.26 uri zjutraj; prihod v Podnart ob 10.15 zjutraj; prihod v Tržič opoldan. Na željo udeležencev shoda poslalo se bode k omenje¬ nima vlakoma skupnih vozov, kakor tudi se bode pri¬ pravilo kosilo udeležencem, kateri si to ob enem s priglasom k shodu naroče. Vse prijave in želje je odposlati gospodu Antonu Lehrmanu, predsedniku usta- Letnik II. NOTRANJEC Stran 443. novnega odbora v Tržiču, Gorenjsko, kateri daje tudi vsa zaželjena pojasnila glede shoda in društva. Koruze so letos pridelali na Ogrskem in Hrvat- skem mnogo več kakor že izza dolgo let. Lani so je pridelali 24,000.000 q letos pa 40,000.000 q. Izseljevanje v Brazilijo glasom poročil zuna¬ njega ministrstva ni priporočljivo. Ni resnica, da bi tam kdo dobil svet v državi San Paolo zastonj, pa tudi nade na delavski zaslužek so zelo majhne. Zato svarimo pred izseljevanjem v Brazilijo. Vinščake še enkrat opozarjamo na vinski sejm, ki ima biti v Ljubljani od 18. do 20. novembra in na vinarski shod, ki se vrši 18. novembra ob 10. uri na razstavnem prostoru v ljubljanskem Mestnem domu. Hrvatski vinotržci v Zagrebu so sklenili po¬ dražiti vinske cene za 20 do 25 °/ c . Sadno drevje ne sme se saditi pregosto. Jablane, hruške in črešnje zahtevajo oddaljenost 8 do 12 m, češplje in breskve pa 5 do 6 m. Zadnje tri vrste se dajo saditi tudi med jablane in hruške, ker jih od¬ pravimo navadno, že predno ta drevesa dorastejo ter rabijo omenjeni prostor. Snažnost med molžo je eden pogojev, da se ohrani mleko okusno in zdravo. Da mleko ohraniš čisto, umij si pred molžo roke, očedi vime z vodo in s suho cunjo. Kdor ima mnogo nastilje, naj s pogostim nastiljanjem ohrani vime snažno. Posoda, v katero molzemo, naj bo skrbno osnažena, najbolje jo je takoj po molži dobro umiti in spraviti na suh prostor. Mleka ne smemo puščati dalj časa v hlevu, da se ne navzame' hlevskega duha; takoj naj se precedi v snažno latvico, ki stoji v čistih in zračnih prostorih. Za precejanje mleka je treba gostih cedil ali sit, katera je treba po uporabi skrbno osnažiti, kar se lahko zgodi tudi s trdo krtačico. Zdravo in okusno mleko in dobri mlečni izdelki se dobe pri snažnih hišah. Mladim prašičem pokladati veliko krom¬ pirja je zelo slabo, ker ta ni dovolj redilen in ima v sebi premalo rudninskih snovi. Krmljenje s krompirjem je največkrat vzrok, da prašiči dobe mehke in krive kosti. Prašič ne prenese veliko soli; za pujske je naj¬ bolje, če je nič ne dobe. Snaga v svinjakih. V svinjaku naj bodo tla nekoliko poševna ter naj ga deli po robu postavljena opeka na dva dela v gornji in doljni del. Nastilja naj se le gornji del svinjaka. Prašiči se kmalu privadijo temu, da imajo gornji del za ležišče, v dolnjem se pa čistijo. Vsled tega so prašiči vedno snažni, veliko bolj zdravi in se bolj rede. Za gospodinje. Kako se ščurke brez truda lovi? Visok kozarec se na zunanji strani obda s suknom, da morejo živalice plezati po njem, kozarec sam pa se do polovice napolni s sladko vodo in nari¬ banim krompirjem. Ščurki padejo v tekočino, iz katere po gladkem steklu ne morejo več splezati nazaj. Po svetu. Stotnik iz Kepenika je ujet. Priprost, 47 let star čevljar po imenu Viljem Voigt, ki nikdar ni bil vojak, se je preoblekel v častniško uniformo in je za¬ povedal 10 vojakom, ki so se vračali v vojašnico, naj gredo ž njim aretirat kepeniškega župana in blagajnika. Posrečilo se mu je na ta način dobiti precejšno svoto denarja. Ves svet se je smejal genialnemu načinu sle¬ parije in uganjevalo se je, kdo da bi bil storilec. Ko so oblastva poizvedovala po kaznilnicah, izpovedal je neki kaznjenec, da se je izpuščeni čevljar Voigt izrazil, da bo s pomočjo vojaštva kaj napravil. Popis tega čevljarja se je vjemal s popisom, ki so ga dajali ude¬ leženci kepeniške burke o „stotniku.“ Policija je imela kmalu sled in je aretirala Voigta v neki kavarni, kjer je ravno čital liste, ki so opisovali njegovo junaštvo. Takoj je priznal svoj čin in rekel, da ni nikdar hotel okrasti kake privatne osebe, jemal je denar le od uradov. Že poprej je ogoljufal in okradel javne urade in je presedel za svoje sleparije že 27 let v ječi. Podmorska železnica. V Trentonu v New- Jerseju ustanovilo se je društvo z glavnico 6 milijonov dolarjev, ki namerava napraviti podmorsko železnico med Azijo in Ameriko. Društvo bo s podmorskim tu¬ nelom izpod Behringove ceste spojilo železniško progo sibirsko z železniško progo Alaske. Trikratni umor zaradi 30 kron. V torek po¬ noči je bila umorjena v Pankracu trafikantinja Julija Libig in njena dva otroka. Storilci so neznani. Dobili so pri nji samo 30 kron. Za zbiralce pisemskih znamk. Naj večjo znamko so izdale svoječasno Zedinjene države a 5 centov. Znamka je bila namenjena za časopisne zavoje ter je bila 4 palce visoka in 2 palca široka. Najmanjša znamka pa je bila za 25 pfenigov, ki jo je izdala leta 1857. državica Meklenburg-Sclrvverin ter je bila komaj četrti del tolika, kakor so navadne znamke. Vse države na svetu so izdale dosedaj 13.000 vrst samih znamk. V raztresenosti. Veliki angleški učenjak Newton je bil večkrat tako raztresen, da je nekdaj vzel prst neke gospe, ki je delala poleg njega ter ž njim pričel tlačiti svojo pipo. Ko so ga na to nespretnost opozorili se je vljudno opravičil: „Čudno, da imate tudi vi prst.“ Koliko mleka se porabi v Londonu. Poraba mleka v Londonu je velikanska in nje urejevauje je težavno. London ima danes več kot šest milijonov ljudi in njegovi meščani stanujejo v s / 4 milijona hiš. Mlekarji nosijo mleko dvakrat na dan v vsako hišo, in sicer zjutraj in zvečer na delavnik in praznik, da raznosijo ona dva milijona litrov mleka, ki pridejo z nočnim vlakom v velike londonske mlekarne. Mleko pošiljajo sosedni kraji in dežele, še celo iz Danske ga dobivajo. Z razdelitvijo in razprodajo mleka se bavi 18.000 tr¬ govcev, ki imajo v službi 50 do 60 tisoč ljudi. Ako se k temu prišteje še one tisoče oseb, ki krmijo krave in jih molzejo in 20.000 ljudi, ki mleko dovažajo na Stran 444. NOTRANJEC Letnik II. kolodvore, se lahko reče. da od porabe mleka v Lon¬ donu živi preko 100.000 ljudi. Bolnišnico za rastline so ustanovili blizu Washingtona v Ameriki. Tu se temeljito opazujejo bolezni na sadnem drevju, zelenjadi in drugih rastlinah. Poskušali so že z boraksom, morfijem, antipirinom in drugimi modernimi zdravilnimi sredstvi uplivati tudi na rastline. Do sedaj so izvedenci že našli 500 različnih rastlinskih bolezni. Ta preiskovanja so brezdvomno velike važnosti, ker se nikjer drugje niso vršila v taki meri. Bolnica, ki je pod nadzorstvom ministrstva za kmetijstvo, bo gotovo temeljito reševala svojo nalogo. Za kratek čas. Težka uganka. Lovec, ki je tako pijan, da vidi dva zajca, mesto enega: Sakra, če bi le vedel, kateri je pravi! Stroga zahteva. Profesor izprašuje kandidata medicine o črevih. Ker mu ta ne da povoljnih odgo¬ vorov, reče nejevoljno: To je pa že najmanj kar morem zahtevati, da ima kandidat čreva v glavi. Tržne cene v Ljubljani. Semena; Loterijske števiike. Trst, 27. oktobra .61 77 14 19 18 Praga, 31. oktobra. 55 75 37 15 8 JVJala naznanila. Vsaka vrstica v teh oznanilih stane 20 vin. Pri večkratni objavi se dovoli primeren popust. Denar je poslati naprej. Plača se lahko tudi s pismenimi znamkami. Landauer, še dobro ohranjen se ceno proda v Postojni hišna štev. 110. Kašelj. Kogar kašelj nadleguje, naj rabi okusne in olajšujoče Kaiserjeve prsne karamele. 2470 notarsko poverjenih spričeval nam dokazuje, kako uspešno se jih rabi zoper kašelj, hripavost, katar in zaslinjenje. — Zavitek 20 in 40 vinarjev. — Edino pristne so one, ki imajo varstveno znamko »Drei Tannen«. Zalogo ima J. Hus, lekarnar v Vipavi. Učenec in učenka se takoj sprejmeta v trgovino mešanega blaga Frana Zadnek v Senožečah. Cementne cevi razne velikosti so po zmernih cenah naprodaj pri Jos Deklevi v Postojni. Mlin in stiskalnico (prešo) za sadni mošt in malo rab¬ ljena, večje vrste proda Leop. Meden, Igavas-Stari trg pri Rakeku. Apno se bode razprodajalo od 4. septembra naprej. Cena po do¬ govoru med posameznimi poseslniki. Gospodarski odsek na Razdrtem. Prsni sirop proti kašlju, hripavosti itd. steklenica 1 K 40 v. čisto, belo ribje olje, steki. 1 K, velika 1 K 80 v. Mazilo proti trganju in revmatizmu, steklenica 1 K. Mazilo proti ozebkom, 1 lonček 70 vin. razpošilja lekarna Hus v Vipavi. Domača detelja . od K — ■— do K —•— Lucerna . . . . . . »» - •— ,» » —'— Laneno seme ...... » » 26'— » » 27'— V hiši gospe Helene Irešeh v Postojni Rudeči ribniški Prepe ličar . Fižol: 25'— 25 — » » 25-60 » » 26'— > o S • zobozdravnik • Žito: Pšenica-.» » 16'— » Rež .. V •> 13-— » Ječmen.» » 13' — » Oves. » » 15'— » Ajda . » » 16— •» Kože : iz Ljubljane, Špitalske ulice št. 7 S JV \ < % A S ^ 0. SEM % \ \ Izvršujejo. I Ordinira vsako soboto od 8. do 5. ure. LJUBLJANA Fi?ed Škofijo 3 JOSIP KORDIIi LJUBLJANA Pred Škofijo 3 priporoča % svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen % kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče in bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: rafijevo ličje, travnišnice, mešane za suho m mokro zemljo, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseli kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen jp®|r po nizkih cenah, "jpi? Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno. Letnik II. NOTEANJEC Stran 445. Zarezano strešno opeko (Falz) navadno stresno opeko, kakor tudi zidak, žlebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi Karol Jelovšek MAKS ŠEBER v Postojni. Akcidenčna tiskarna. Knjigoveznica. Fotografični atelije. E53 E53 E53 Zaloga vsakovrstnih tiskovin za županstva, krajne šolske svete, šolska vodstva, posojilnice, mlekarske zadruge itd. Izvršuje se po naročilu vsa druga tiskarska dela kakor n. pr. letna poročila, cenike, vabila k veselicam in občnim zborom, programe, nazna¬ nila o zarokah, porokah itd., parte liste, pisma in kuverte z naslovi, posetnice, razglednice, trgovska naznanila itd. itd. opekarnar na Vrhniki (Notranjsko). Notranjci, rabite narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda! JR) C & sin v Ljubljani | Dunajska cesta 17 priporočata svojo bogato zalogo Šivalnih strojev, voznih koles in ™ Pouk v šivanju in vezenju Disalnih strojev. // na stroje brezplačen. Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5'— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3’ — za osebo. 'VYVYrVYVVVYYVYVYYYYYYYYY\ POZOR! BERITE! Hajcenejša in najhitreje vožnja v flmeriho je s parniki ..Severonemšhega Honda" iz BREMNA v NEli-VORH s cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm II.", „Kronprinz Wilhelm", „Kaiser Wihelm der Grosse". Prekomorska vožnja traja samo S do 6 dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navednega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVRRDU TRVČRRJU KOLODVORSKE ULICE ŠT. 35, nasproti občeznani gostilni „pri Starem fišlerju“. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Kolorado, Mexiko, Kalifornijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Gaiveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Kolombo, Singapore, v Avstralijo i. t. d. Stran 446. NOTEANJEC Letnik II. r • • P. n. gostilničarji do¬ bijo steklo, porcelan in kuhinjsko opravo po znižanih cenah. • • ? —- : Velika trgovina in pekarija ■ \ ilNTON DITRICH j Fiitijni priporoča bogato zalogo špecerije, železa, porcelana, stekla, galanterije, barv in kolonialnega blaga na debelo in drobno. Zaloga Portland- in Roman-cementa ter vseh potrebščin za stavbe. Zastopstvo za Notranjsko najboljšega strešnega krila „Eternit“ in druge : raznovrstne opeke za krite streh. --- 0 0 0 Rudeča sol in redilni prašek za živino. --• t -- 0 • P. n. rokodelci dobijo na vse v njih stroko spadajoče orodje in blago primeren .— popust. • • V- •0« « 2 ? Razglas. V ponedeljek, dne 5. novembra t. 1 . ob 9. uri dopoludne bom prodajal potom prostovoljne javne dražbe na lici mesta v Orehku ZDO hrastovih kakor tudi nekoliko orehovih debel in drugega lesa. Tudi bom prodajal kakih -.- — SO m 3 klanih in nad 100 voz drugih suhih drv. = Isti dan bom tudi oddajal grabljenje listja v mojih senožetih. V Orehku, dne 30. oktobra 1906. Edvard Dolenc. j r fiotranjska posojilnica v Postojni S registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure ^ Daje posojila proti vknjižbi po 5 % in amortizaciji ===== dopoludne. ■■ Obrestuje hranilne vloge po 4 '/ 2 0 / o brez odbitka rent- nega davka, katerega plačuje sama. najmanj l°/ 0 , na osobni kredit po 6°/ 0 . 0 0 0 Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih sr Pivovarna„G. /UJEP-jevi dediči“ v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12. priporoča svoje izvrstno marčno in na bavarski način varjeno pivo —..- v prid družbe sv. Cirila in Metoda. —... Zaloge na Notranjskem so: v Idriji (založnik gosp. Franjo Didič, posestnik i. t. d.), v Št. Petru na Krasu (založnik gosp. Anton Rebec, vinotržec), v Prestranku (založnik .Mlekarska zadruga") in v Žireh . . . — (založnik gosp. Matija Gostiša, posestnik). --- .. ■■ - _ J 15 ■nai Ej Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.