Poflfrrin« plačana v gotovini. J /X A/-/Z Besplatnoza naše poslovne prijatelje! Uet Izlazi pa potrebi ivalNfl mjeaeca jedanput Našim poslovnim prijateljima šaljemo list besplatno. Inače iznosi godišnja pretplata Din 20. Rukopisi se ne vraćaju. Uredništvo i uprava: Ljubljana, Gosposvetska cesta 6. Telefon broj 23-16. Tržni Glasnik Naklada tvrtke Sever & Komp. Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. Cljenik oglasa: za ‘/i stranu Din 1000 „ 1/2 strane „ 500 ..Vi .. - 250 Vs .. •• 125 .. Vn; - • «5 Kod višekratnog uvrštenja popust po sporazumu. Pretplata i oglasi, plaćaju se unapred Plativo i tužlvo u Ljubljani. Tek. račun kod poit. štedionice br. 10.363. God. II. Ljubljana, 22. marta 1930. Broj 3. Tržno poročilo o semenih in poljskih pridelkih Navedene cene veljajo za 1 kg loko Ljubljana z jamstvom porekla, pristnosti, čistoče in kaljivosti semena in, da je isto brez predenice. Detelje vseli vrst in mačji rep so plombirane po državnem zavodu. Št. 7000 Črna detelja najboljša iz Čehoslovaške . . . 7001 Črna detelja najboljša, domača............... 7002 Črna detelja jako dobra, domača.............. 7004 Črna detelja dobra, domača................... S toplejšim pomladanskim vremenom se je kupčija zelo poživela. Povpraševanje po detelji je tako obilo, da je pomaknilo na vseli tržiščih ceno nekoliko navzgor. Posestniki večjih zalog odrivajo slabejše barve, lepe kvalitete pa zadržujejo, v mnenju, če jim ostane, da ne trpe nobene škode, ker ima seme tako nizko ceno, da nižje imeti ne more. Ker računa vse, da se bode letos vsled nizke cene sejalo več detelje kot sicer, ji to napravlja čvrsto tendenco, ki se izraža v tem. da je naturalno seme od producentov težje kupiti. 7008 Lucerna, najboljša iz Francije............... 7009 Lucerna, jako dobra ......................... 7010 Lucerna dobra ............................... 7011 Lucerna dobra ............................... 7012 Lucerna dobra ............................... Vsled nizke cene je kupčija tudi lucerni prijazna. Prav obila so naročila za lucerno slabših kvalitet, ki pa vse odgovarjajo našim normam. Tudi za lucerno je gotovo, da se je bode sejalo več kakor druga leta. 7016 Esparzeta, neoluščeno seme 98/70 ............ Ker je esparzeta podvržena plombiranju po državnem zavodu, brezšivna vreča pa ne drži več kakor 45 kg, jo ta obveznost podraži za Din V50 po kg. Din 16'— » 15-50 » 15’— » 14-50 » 21-50 » 15'50 » 14 — » 13"50 » 12-50 » IO — TRAVE. 7052 Angleška ljulka, večletna................Din 12"— 7053 Angleška ljulka, večletna.................» IV— 7055 Italjanska ljulka, dveletna................» 12-— 7059 Mačji rep 97/90, plombiran po drž. zavodu . » 16 — 7064 Mešanica trav za suha tla.................» 14'— 7065 Mešanica trav za vlažna Ma............... » 15*— 7069 Mešanica trav za nepresuha in ne premokra tla........................................» 15 — 7079 Mešanica trav za parke in vrtne trate ... » 15"— Umni živinoreji, katere napredka si brez dobrih travnikov in pašnikov ni mogoče misliti, se posveča vedno večja pažnja. Tudi s strani državnih in kmetijskih oblasti se dela velika propaganda za napravo, popravo in obnovo istih po vsej naši državi. Posledica tega je. da še ni bilo nikoli tako velikega povpraševanja in naročil za čiste trave, kakor tudi za travne mešanice, kot je to slučaj letos. KRMILNA PESA. 7155 Eckendorfer valjasta, rumena, izboljšana iz Nemčije ..............................Din 26-— Tržni izvještaj o sjemenju i poljskim plodovima Navedene cijene vrijede za 1 kg loko Ljubljana sa jamstvom porijekla, pravote, čistoće i klijavosti sjemenja i da je isto bez viline kose. Djeteline svili vrsta i mačji rep su plombirane po državnom istraživališću za sjemenje, lir. 7000 Crvena djetelina, najbolja iz Češkoslovaške 7001 Crvena djetelina, najbolja domaća . . . . 7002 Crvena djetelina, vrlo dobra, domaća . . . 7004 Crvena djetelina dobra, domaća................. Sa toplijim vrijemenom na proljeće trgovina se je vrlo poživila. Potražnja za djetelinu je tako obila, da je pomaknula cijenu na svima tržištima nekoliko uzgore. Posjednici većih zaliha otiskivaju slabije boje, premda zadržavaju lijepe kvalitete, u mnijenju, ako im ostane, da ne trpe nikakve štete, pošto imade sjeme tako nisku cijenu, da niže uopće imati ne može. Budući da računa sve, da će se djeteline ove godine uslijed niske cijene sijati više kao obično, napravlja joj ovo čvrstu tendenciju, koja izraza se u tome, da je naturalno sjeme od producenata težije kupiti. 7008 Lucerna, najbolja iz Francuske................ 7009 Lucerna, veoma dobra.......................... 7010 Lucerna, dobra ............................... 7011 Lucerna, dobra ............................... 7012 Lucerna, dobra................................ Uslijed niske cijene posao je i lucerni prijazan. Vrlo mnogo jest narudžaba za lucernu slabijih kvaliteta, koji pak svi odgovaraju našim normama. Takodjer za lucernu je sigurno, cki će se iste sijati više kao inače. 7016 Esparzeta, neoljušteiio sjeme 98/70 . . . . Budući da je esparzeta podvrgnuta plombiranju po državnom zavodu, bezšivna vreća pak ne drži više kao 45 kg, poskupi istu ova obvezatnost za Din V50 na kg. Din 16 — » 15-50 » 14-50 » 15 — » 21.50 » 15’50 » 14 — » 13 50 » 12‘50 » 10 — TRAVE. 7052 Engleski ljulj, višegodišnji..............Din 7053 Engleski ljulj, višegodišnji............... » 7055 Taljanski ljulj, dvogodišnji.................» 7059 Mačji repak 97/90, plombiran po drž. zavodu » 7064 Mješavina trava za suho zemljište .... » 7065 Mješavina trava za vlažno zemljište .... « 7069 Mješavina trava za ne presuho i ne prevlaž- no zemljište ...................................» 7079 Mješavina trava za perivoje i parke .... » Umnom stočarstvu, kod kojega si napretka bez dobrih livada i pašnjaka nije moguće misliti, posveča se sve veća pažnja. Takodjer sa strane državne te poljoprivredne oblasti mnogo se propagira za napravu, popravu te obnovu istih po čitavoj našoj državi. Posljedak jest ovoga, da još nikada nije bilo tako jake potražnje te toliko narudžaba za čiste trave kao i za travne mješanice, kao što je ovo slučaj ove godine. 12- 11- 12- 16- 14- 15- 15- 15-- STOČNA REPA. 7155 Eckendorfer, valjkovita, žuta, popravljena iz Njemačke .............................Din 26"— St. 7165 Goliat-Eekendorfer izboljšana, original Dobr- Din zansky, rumena................................. » 28'— 7153 Olivna, rumena iz Nemčije....................... » 22'— 7154 Mamut, dolga, rdeča, izboljšana iz Nemčije » 21'— 7162 Gigant-Mamut izboljšana, origin. Dobrzansky » 21'— 7163 Mamut, dolga, rdeča iz Francije..................» 18‘50 Visoka cena je vzrok, da podeželski trgovec ne kupi vse množine, ki jo rabi za svoje odjemalce, naenkrat, ker se naravno boji, da se bode pesnega semena letos manj prodalo. Ta nepopolna naročila so vzrok, da imajo go-filci semena in veletrgovci veliko neprodanih množin, ki jih delajo nervozne. Pesno seme se bo pa brez dvoma še rabilo, saj vendar ni mogoče, da bi ljudje pri semenu, ki da tako velikanski pridelek, gledali na par Din večji izdatek. Nesolidna konkurenca, francosko in domače seme ter precej pozen čas so vzrok, da so cene Mamut rdeči omahljive. Vsled podtikanja francoske Mamut in pese domače provenijence je nekoliko zrahljana tudi cena prvoklasnim severnoevropskim vrstam. Vsled tega se more Mamut rdečo kupiti že mnogo ceneje kot je bil to slučaj pred mesec dni, osobito če gre za večjo količino. Priporočati je tedaj, da trgovci pred naročilom vprašajo za ceno. Krmilno peso Mamut in Eckendorfer dajemo za isto ceno franko Osijek in Novi Sad. 7168 Korenje veliko, debelo, belo, domače ... » 24'— 7172 Korenje veliko, debelo, rumeno, domače . . » 28'— 7171 Korenje veliko, debelo, rdeče, brunšviško . . » 36'— Situacija se ni od našega zadnjega poročila nič spremenila. Dobrega domačega semena je dovolj, dasi je uporaba veliko večja kakor pred leti. Danes je poznano naše domače korenje glede dobrote že po vsej državi. Verjetno je, da ima pridelovanje tega semena še veliko bodočnost. 7174 Repa bela, okrogla........................... * 26'— Zaloga repnega semena je po večini že vsa v rokah trgovcev. Ze prva pomladanska setev bo množine precej zmanjšala, z nadalj-no setvijo se bodo pa zaloge sigurno popolnoma razprodale. POLJSKO SEME. 7092 Lupina bela ...............................Dh 7094 Mohar ......................................» 7096 Proso, belo................................ ” 7098 Proso, rumeno...............................» 7113 Grahorica, poletna, brez ovsa ...... $ Grahorica se je od zadnjega poročila v ceni precej spremenila. Vzrok, da je popustila od Din 4-25 na Din 3"40, je odprava uvozne carine. Z odpravo uvozne carine se ni bati, da bi blaga primanjkovalo, osobito, ker je grahorici v inozemstvu cena usmerjena navzdol. 2-80 4-50 3 — 2- 50 3- 40 7116 Kumna, debelozrnata, najlepša............... 7126 Makovo seme, modro.......................... 7131 Konoplja za seme, visoka, orjaška .... Konoplja je imela srednje dobro letino, ponekod pa tudi zelo slabo. Vsled mile zime se je konoplje zelo malo trošilo in ji je zato tendenca, dasi smo tik pred setvijo, zelo mirna. 7277 Oves, izbrano seme Iz Češke, znam. »Krona« Skušnja nas uči, da se nobeno tuje žito, n ose jan o pri nas, ni obneslo tako dobro, kakor oves. Posebno velja to za češki kratki oves, ki da neprimerno velik pridelek z lepo slamo in krasnim zrnjem. FIŽOL — nizke vrste: * 3. Prepeličar, puričan ali nizki koks . . . * 6. Mandal on ali dolgi koks.............. 7. Mandalon, črn očrtan................. * 8. Bokini, rdeč ali ribenčan............. 10. Komuni, bledordeči, dolgi............ 11. Temnordeči, dolgi.................... 12. Temnordeči, kratki................... » 15 — » 12 — » 6-— » 2-60 » 4’— » 4'— » 3-50 » 4'— » 3-50 » 375 » 375 Br. 7165 Goliat-Eekendorfer, popravljena original Do- Din brzansky žuta ...........................» 7153 Olivna žuta iz Njemačke ................... » 7154 Mamut, duga, crvena, popravljena iz Njemačke ......................................» 7162 Gigant-Mamut, popravljena, original Dobr- zansky ................................... » 7163 Mamut, duga, crvena iz Francuske .... » Visoka je cijena uzrok, da naš domaći trgovac ne kupi sv c količine, koju treba za svoje mušterije, na jedanput, pošto se naravski boji, da če se ove godine stočne repe manje prodati. Ove nepotpune narudžbe su uzrok, da imaju gajitelji sjemenja te veletrgovci puno neprodatih količina, što ih čini nervoznim. Sjeme stočne repe pak će se bez dvojbe još trebati. jer nije moguće, da bi ljudi kod sjemenja, koje dade tako obilat prirod, gledali na za par dinara veći izdatak. Nesolidna konkurencija, francusko i domaće sjeme te već prilično pood-maklo vrijeme su uzrok, da su cijene Mamut crvenoj labave. Uslijed podticanja franc. Mamut te stočne repe domaće provenijencije, popustila je nekoliko cijena i prvorazrednim sje-veroevropskim vrstama. Stoga može se Mamut crvenu kupiti već mnogo jeftinije kao što je bio slučaj prije mjesec dana, osobito, ako se radi za veće količine. Preporučati jest dakle da trgovci prije narudžbe još upitaju za cijenu. Stočnu repu Mamut i Eckendorfer dademo uz istu cijenu franko Osijek ili Novi Sad. 7168 Mrkva velika bijela domaća....................» 7172 Mrkva velika žuta domaća .....................» 7171 Mrkva velika crvena hrunšviška................» Situacija se od našeg zadnjeg izviještaja nije -promijenila. Dobrog domaćeg sjemenja je dostatno usprkos tome, da je poraba mnogo veća kao u prošlim godinama. Danas poznato je naše sjeme mrkve u pogledu dobroće već po čitavoj državi. Vjerojatno jest, da imade proiz-vodjenje ovog sjemenja još lijepu budućnost. 7174 Repa okruglica bijela...................... Zaliha sjemenja strništne repe po većini je već u rukama trgovaca. Već prva proljetna sjetva će količine bez dvojbe smanjiti, sa nadat jn om sjetvom pak se budu zalihe sigurno sasvim rasprodale. POLJSKO SJEMENJE. 7092 Lupina bijela ............................Din 7094 Mohar ..................................... » 7096 Proso belo.................................» 7098 Proso rumeno............................... » 7113 Grahorica poletna bez zobi .................» Grahorica je od zadnjeg izviještaja u cijeni nekoliko promijenila. Uzrok, da je popustila od Din 4'25 na Din 3'40, jest ukinjenje uvozne carine. Sa otpravom uvozne carine nije se bojati, da bi robe nedostajalo, osobito, pošto je cijena grahorici u inostranstvu usmjerena nizdoli. Grahoricu imademo po istoj cijeni i u Novom Sadu. 7116 Kumin krupnog zrnja........................... » 7126 Mak modri ...................................» 7131 Konoplja za sijanje visoka orijaška .... » Konoplja imala je srednjedobru žetvu, tu i tamo pa i vrlo slabu. Uslijed mile zime potrošilo se je konoplje sasma malo te joj je stoga tendencija, pa i ako smo pred novo sjetvom, sasvim mirna. 7277 Zob izabrano sijeme iz Češke, »Kruna« . . » Iskustva nas uče, da nikoja vrsta tudjeg žita, koje posijano je kod nas, nije ispala tako dobro kao zob. Osobito valja ovo za češku kratku zob. koja dade neprimjerno obilat prirod sa lijepom slamom te krasnim zrnjem. GRAH (pasulj) niske vrste: * 3. Trešnjevac ili niski koks (prepeličar) . . » * 6. Trešnjevac dugi (Mandalon) ........... » 7. Mandalon crno crtani.....................» * 8. Bokini, crveni grah (ili ribenčan) ... » 10. Komuni, blijedo crveni, dugi............» 11. Zagasito crveni, dugi................... » 12. Zagasito crveni, kratki..................» 28 — 22'— 21— 21 — 18-50 24 — 28-— 36 — 26‘— 2’8U 4-50 3 — 250 3-40 15-— 12 — 6 — 2-60 4'— 4'— 350 4 — 3-50 3-75 375 Št. 14. Črni koks ali umbriakoni.....................Din 3.50 16. Kujavi, domači .............................. » 375 17. Kujavi, okrogli, holandski................... » 375 21. Temnosivi, kratki........................... » 3'50 * 23. Zeleni, kratki.....................•. . » 4'— * 24. Zeleni, okrogli............................. » 375 26. Kanarini, zelenček, okrogli..................» 375 28. Beli, ploščnati............................. » 5'— 29. Beli, dolgi..................................» 5’— * 31. Beli, drobni ali fižolica....................» 5'— FIŽOL — visoke vrste: * 51. Cipro, rujavi............................... » 550 52. Cipro, črni..................................» 4'— 53. Cipro, sivi................................. » 4"— 56. Koks, okrogli............................... » 5'— * 58. Koks, visoki, veliki.........................» 475 61. Lišček, rumeni...............................» 5'— 70. Okrogli, beli, veliki........................ » 575 71. Beli z očesom................................» 575 73. Dolgi, beli................................. » 575 77. Češnjevec, okrogli, pisani.................. » 575 * 78. Češnjevec, okrogli, rdeči....................» 4‘— * 79. Češnjevec, črni..............................» 5'50 80. Temnosivi, rujavi............................» 5'— 82. Drap, dolgi..................................» 475 83. Drap, okrogli................................» 475 91. Turški, orjaški, rujavi......................» 6'— 92. Turški, orjaški, črni........................» 6-— 93. Turški, orjaški, beli....................... » 8'— Ker se bližamo času, ko se bode fižol sadil, smo navedli visoke in nizke vrste, ki pridejo za to v poštev. Za fižol sta pri nas zemlja in podnebje prav ugodna. Vsako leto se skupi za ta predmet mnogo denarja. Še več bi bilo uspeha, ako bi se sadile tiste vrste, ki se najbolj zahtevajo. Kmetovalec bi moral saditi le tak fižol, ki pri nas najbolje obrodi in ga tudi najlažje s pridom oddamo. Ne smemo pozabiti. da je velik del fižola namenjen za eksport in da se ga komaj eno desetino porabi doma. Najbolj cenjene vrste za izvoz in ki imajo do- stedno skoro vsako leto najboljšo ceno in se tudi lahko oddajajo, so one, ki smo jih označili z zvezdico. Ker so pa za nekatere druge vrste fižola pri nas zelo ugodna tla, naj izbere kmetovalec samo iz teh vrst, ki smo jih danes navedli. Gojiti poleg omenjenih še 20 in celo do 50 drugih vrst, je pa samo v škodo. Izmed visokih vrst naj bo omenjen naš najboljši rjavi Cipro št. 51 in poleg njega še visoki koks št. 56. češnjevec št. 78 in beli z očesom št. 71. Vse te vrste sc lahko uživajo tudi v stročju ali pa zluščene kot zrnje. HRANA ZA PTICE. 7270 Črno seme.........................................Din IV— 7276 Konoplja, debela.................................. » 5'— 7278 Konoplja drobnega zrna.............................» 6\50 7292 Oves, luščen.......................................» 7'25 7302 Repica poletna, sladka iz Nemčije..................» 13*— 7304 Repica sladka, domača ............................ » 8*— 7314 Solnčnice ........................................ » 4'— 7316 Svetlo seme .......................................» 9'— 7337 Hrana za ptice, mešana............................ » 5 75 ZELENJADNA SEMENA. 3 Karfijola nizka. Erfurtska, rana, jako fina . . Din 500'— 5 Karfijola Hagejeva, najranija, za brstenje . . » 532 — 10 Karfijola, Snežna kepa, za na prosto (kasna) » 648 — 30 Zelje, Dunajsko fino, okroglo, rano za brstenje » 116 — 34 Zelje, Erfurtsko najfinejše, rano, nizko ...» 192 — 40 Zelje, Ivansko najfinije, rano, okroglo ...» 192'— 42 Zelje, Slava veliko, belo, rano, trdo . . . . » 164 — 50 Zelje, Brunšviško, kasno, veliko, plošnato- okroglo........................................» 160 — 61 Zelje, Magdeburško kasno, veliko, plošnato- okroglo........................................» 152 — 69 Zelje, Ljubljansko kasno, najbolje za kisanje » 120'— 72 Zelje, Berlinsko temnordeče, fino.............» 120'— 171 Koleraba pod zemljo, orjaška, velika, rumena » 32'— 189 Korenje Nantes, izboljšano, srednjedolgo, rdeče, topo ..........................................» lOO — 14. Crni trešnjevac ili umbriakoni .... Din 3'50 16. Smedji, domači . . » 375 17. Smedji, okrugli, holandijski..................» 375 21. Tamno siv, kratki............................ » 3’50 * 23. Zeleni, kratki................................» 4'— * 24. Zeleni, okrugli...............................» 375 26. Kanarini ili okrugli zelenak..................» 375 28. Bijeli, plosnati............................. » 5"— 29. Bijeli, dugi................................. » 5'— * 31. Bijeli, sitni ili pasuljica...................» 5’— GRAH (pasulj) visoke vrsti * 51. Cipro smedji..................................» 550 52. Cipro crni....................................» 4-__ 53. Cipro s'ivi ..................................» 4-__ 56. Trešnjevac okrugli............................» 5-__ * 58. Trešnjevac visoki, veliki ................' » 475 61. Lisac žuti ...................................» 5-__ 70. Okrugli, bijeli, veliki ..................... » 575 71. Bijeli sa okom............................... » 575 73. Dugi, bijeli..................................» 575 77. Trešnjevac, okrugli, šareni...................» 575 * 78. 'Trešnjevac, okrugli, crveni .... » 4 — * 79. Trešnjevac, crni..............................» 550 80. Tamnosivi okrugli.............................» 5-__ 82. Drap dugi . . ................................» 475 83. Drap okrugli .................................» 475 91. Turski, orijaški, smedji .................... » 6"— 92. Turski, orijaški, crni........................» 6'— 93. Turski, orijaški, bijeli......................» 8'— Pošto se približivamo času, kad će se pasulj saditi, naveli smo visoke i niske vrste, koje dolaze u obzir. Za pasulj su kod nas zemlja i podneblje vrlo zgodna. Svake godine iskusi se za taj predmet mnogo novaca. .loš više pak bi bilo uspjeha, ako sadile bi se one vrste, koje se po najviše traže. Poljoprivrednik morao bi saditi samo pasulj, koji kod nas najbolje urodi te ga i najlakše sa korišću prodamo. Ne smijemo zaboraviti, da je veći dio pasulja namijenjen za eksport te da se istog jedva jednu desetinu upotrijebi kod kuće. Najviše cijenjene vrste za izvoz te koje imadu doslijedno, malo da ne svake godine, najbolju cijenu te se i lako prodaju, su one. koje smo označili sa zvijezdom. Budući pak, da su za nekoje druge vrste pasulja kod nas vrlo zgodna tla, neka izabere iste poljoprivrednik samo iz ovih vrsta. koje naveli smo danas. Gajiti kraj pome-mitih vrsti još 20 te dapače još do 50 drugih, pak je samo u štetu. Izmedju sviju visokih vrsti neka navedemo naš najbolji smedji cipro br. 51 te uz istog još visoki koks br. 56, trešnjevac br. 78 te bijeli sa okom br. 71. Sve su ove vrste za jelo u mahunama ili pak izljuštene kao zrnje. HRANA ZA PTICE . 7270 Crno sjeme....................................... iv__ 7276 Konoplja krupnog zrnja........................» 5-__ 7278 Konoplja sitnog zrnja........................ » 6 50 7292 Zob Ijuštena .................................... 7-25 7302 Repica ljetna slatka iz Njemačke...........» 13-— 7304 Repica slatka domaća .........................» g'__ 7314 Sunčanice.................................... » 4-__ 7316 Svijetlo ili kanarinsko sjeme.................» 9-__ 7337 Hrana za ptice mješana....................... » 575 POVRTNO SJEMENJE. 3 Karfijol niski Erfurtski rani jako fini .... Din 500 — 5 Karfijol Haggejev najraniji za tjeranje ... » 532 — 10 Karfijol »Snežna kepa« za na prosto (kasna) » 648'— 30 Zelje Bečko fino rano okruglo za tjeranje . . » 116 — 34 Zelje Erfurtsko najfinije rano nisko .... » 192'— 40 Zelje Ivansko nijfinije rano okruglo ... » 192-— 42 Zelje Slava veliko bijelo rano tvrdo ... » 164'— 50 Zelje Brunšviško veliko ploščato okruglo kasno ........................................ » 160 — 61 Zelje Magdeburško kasno veliko plosnato okruglo .......................................» 152 — 69 Zelje Ljubljansko najbolje za kiseljenje . . » 120 — 72 Zelje Berlinsko tamnocrveno fino .... » 120'— 171 Koraba pod zemljom orijaška žuta ... » 32"— 189 Mrkva Nantes popravljena srednje dužine rana crvena....................................» 100'— Št. 194 Korenje Saalfeldsko, rumeno, dolgo .... Din 197 Korenje Brunšviško, rdeče, dolgo, fino ...» 207 Peteršilj dolgi, veliki, gladki, kasni . . . . » 209 Peteršilj kratki, debeli, sladki, rani . . . . » 234 Repa bela, kasna, okrogla, bela...............» 257 Salatna pesa, egiptovska, plošnatookrogla . . » 260 Salatna pesa, črnordeča, okrogla, temnolistua » 266 Salatna pesa, Erfurtska, poldolga, črnordeča » 293 Mesečna redkvica, rdeča, okrogla, spodaj bela » 312 Mesečna redkvica, dolga, bela.................» 436 Špinača Gandry, zelo velika...................» 483 Gredna pesa ali mangold, velika, zelena . . » 544 Paprika Prokoppova, orjaška, rdeča, sladka . » 591 Čebulno seme, žitavsko, rumeno, okroglo . . » Letošnja neugodna situacija, ko vsled preobilice pridelanega čebulčka ni bilo mogoče vsega po ugodni ceni spraviti v denar, naj kmetovalca ne oplaši, da ne bi sejal čebulnega semena. Z gotovostjo je računati, da se položaj spremeni ter obrne na boljše. Čcbulček bo imel zopet svojo normalno vrednost, in bo zopet stalen vir dohodkov pridelovalca. Ker je cena za čebulno seme nizka, je že s tega stališča priporočljivo, da se isto v velikem ob- segu poseje. Čebulček okrogel, nesortiran......................Din Čebulček okrogel, v premeru 6—22 mm .... » Čebulček okrogel, v premeru 6—16 mm .... » Čebulček je bil za kmetijstvo veliko let donosen predmet. Saj mu je bila cena vsako leto tako ugodna, da se je pridelovanje prav dobro izplačevalo. Visoka cena in razmeroma lahka prodaja sta dali povod, da se je vse poprijelo pridelovanja čebulčka, ki je vsled tega letos povzročil naravnost katastrofo. Osobito velja to za kraje, kjer se čebulček goji za eksport, tako na pr. v nekaterih krajih zetske banovine, kjer leži še danes do 100 vagonov neprodanega blaga in ga ni mogoče za nobeno ceno vnovčiti. Šalote moravske................................... Dii Rabijo se za omako in tudi za zeleno čebulo. Okus je zelo delikaten. 605 Česen veliki, beli...............; . . . . > 621 Kumare dolge, zelene, hogatorodeče .... » 629 Kumare srednjedolge, domače......................» 640 Kumare za ukisauje, male, zelene.................» 698 Jedilne buče, bele, dolge. Vegetable Marow . » 750 Dinje sladkorne, mešane, več vrst .... 812 Vodne melone, mešane............................ » 861 Grah za luščenje de Grace, 30 cm, visoki . . » 874 Grah za luščenje, majnikovi, 65 cm visoki . . » 916 Grah strženasti, čudež Amerike, 25 cm visoki » 972 Fižol nizki, rumenostročni s temnim zrnjem . » 993 Fižol visoki, Cipro, zelenostročni, izborni . *> 1012 Fižol visoki, Heureka, zelenostročni, delikatni » 1027 Fižol visoki, kraljevski, rumenostročni ... » 1044 Fižol visoki, krivček, rumenostročni, bogato- rodeči ......................................... * Rafijski lik, prima Majunga...........................* Povpraševanje je slabo. Cene so navzdol. .34'— 74'— 30'— 36'— 26 — 36 — 48'— 36 — 26 — 28'— 14 — 32 — 72'— 48'— 2'75 3-50 4'— 2‘50 6'— 92'— 24'— 64'— 64'— 72 — 52'— 12'— 14'— 12 — 28'— 5 — 24'— 28'— 24'— 14'50 MORSKA TRAVA. Ekstrissima ....................................... Ekstrafin.......................................... Fin ,............................................ • Vse kvalitete so v ceni popustile. Suhe gobe, lepo rezano, najlepše belo, izbrano blago iz zadnje rasti.............................. Suhe gobe povprečne kakovosti...................... Din 3'90 » 3'65 » 3'15 » 90'— » 60'— Br. 194 Mrkva Saalfeldska, žuta, duga...................Din 34"— 197 Mrkva Brunšviška, duga, fina, crvena ... » 74'— 207 Peršun dugi, veliki, glatki......................» 30'— 209 Peršun kratki, debeli, slatki....................» 36'— 234 Repa bijela, okrugla, kasna..................... » 26'— 257 Cikla egipatska, plosnatookrugla, tamnocrvena » 36'— 260 Cikla ernoervena, okrugla, tamnoga lišća . » 48'— 266 Cikla Erfurtska, poladuga, ernoervena ... » 36'— 293 Rotkvica crvena, okrugla, ozdo bijela ... » 26'— 312 Rotkvica duga, bijela, fina..................... » 28"— 463 Spinać Gandry, osobito velik, okruglog lišća » 14'— 483 Blitva ili meko zelje, veliko, zeleno sa belim rebrima ........................................» 32'— 544 Paprika Prokopova, orijaška, slatka ... » 72'— 591 Lukovo sjeme žitavsko orijaško žuto okruglo » 48'— Ovogodišnja neugodna situacija, kad uslijed preobilice proizvodjenog arpadžika (lučica) nije bilo moguće svega po ugodnoj cijeni spraviti u novac, neka poljoprivrednika ne poplaši, da ne bi sijao lukovog sjemenja. Sa gotovo-vošću možemo računati, da će se položaj promijeniti te obratiti na bolje. Lučice imale budu opet svoju normalnu vrijednost te će biti ponovo stalan vir dohodaka poljoprivrednika. Pošto je cijena za bikovo sjeme niska, preporučljivo je već iz toga stanovišta, da se istog u velikom opsegu posije. Lučice žute, okrugle, nesortirane...................Din 2'75 Lučice žute, okrugle, u promjeru 6—22 mm .... » 3'50 Lučice žute, okrugle, u promjeru 6—16 mm ... » 4"— Lučice bile su za poljoprivredu donosan predmet kroz niz godina. Cijena ovoj robi bila je naime svake godine tako ugodna, da se je proizvodjenje vrlo dobro isplatilo. Visoka cijena te razmjefoma laka prodaja dale su povod, da se je sve latilo posla sa proizvadjanjem lučica, što je uslijed toga ove godine prouzročilo upravice katastrofu. Osobito valja ovo za krajeve, gdje se gaje lučice za eksport, tako n. pr. u nekojim krajevima zetske banovine, gdje leži još danas do 100 vagona neprodate robe te ju nije moguće za nikakvu cijenu unovčiti. Šalote moravske ....................................Din 2'50 Upotrebljavaju se za umaku a i za zeleni lukac. Ukus je veoma delikatan. 621 Krastavci dugi zeleni najplodniji , . . . . 629 Krastavci srednjedugi domaći ................ 640 Krastavci za ukisanje mali zeleni............ 698 Jestive bundeve bijele dugačke Vegetable Marow ...................................... 750 Dinje šećerne mješane više dobrih vrsta . . 812 Ljubenice više vrsne mješane................. 861 Grašak za Ijuštenje De Grace 30 cm visoki 874 Grašak za Ijuštenje Majnikovi 65 cm visoki 916 Grašak srčikavi Čudo Amerike 25 cm visoki 972 Pasulj niski sa žutim mahunama i tamnim zrnom ............................................. 993 Pasulj visoki Cipro sa zelenim mahunama Izborna vrst ...........................•, • • • 1012 Pasulj visoki Heureka sa zelenim mahunama 1027 Pasulj visoki Kraljevi sa žutim mahunama . . 1044 Pasulj visoki »Kipfler« krivi sa žutim mahunama ............................................. Rafijski lik prima Majunga........................ Potražnja je slaba. Cijene su nizdole. Din 92'— » 24'— » 64'— » 64'— » 72'— » 52'— » 12'— » 14'— » 12 — » 28'— » 5'— » 28'— » 28'— » 24'— » 14'50 MORSKA TRAVA. Crln de Afrique. Ekstrissima ....................................... Ekstrafin ......................................... Fin ............................................... Svi kvaliteti su u cijeni popustili. Suhe gljive lijepo rezane, najlijepše bijele, odabrane iz poslijednog rasta ............................. Suhe gljive prosječne kakvoće .................... Din 3"90 » 3'65 » 3-15 Din 90'— » 60 — Cvijetne lukovice I gomolji Begonia hybrida za kulturu na prostom i u loncima. Begonia velikocvijetna, gomoljasta: kom. Din ................3 — ................3 — .............3-— . . . . 3•— . . . . 3— tamnocrvena narandžasta bijela . . žuta . . roza . . bakrene boje............ Begonia Cristata, gomoljasta: tamnocrvena .... narandžasta ............ bijela ................. žuta.................... 3 — . 375 . 375 . 375 . 375 roza............................375 bakrene boje ..............3 75 Begonia Crispa (kovrčasta), gomoljasta : tamnocrvena ..............3'— narandžasta......................3'— bijela ..........................3'— žuta ............................3"— roza ............................3'— bakrene boje.....................3'— Begonia Miniatur, bogatocvatuča: Bertini, opečno crvena .... 6'50 Bertini Liliput, opečno crvena . S — Boliviensisa superba, opečno crv. 3 — Begonia punjena, velikocvijetna, gomoljasta: tamnocrvena .....................3"— narandžasta.....................3"— bijela ..........................3'— žuta ■".........................3*— Begonia Marmorata punjena, velikocvijetna : Miješana........................375 Rtiftoniu C»mollia punjena, velikocvijetna: Miješana........................375 Begonia papillon (Schmetterling) punjena, velikocvijetna: Miješana!.......................375 Begonia Pendula (Ampel-begonia) punjena, vilikocvijetna: Miješana.......................3'50 Begonia Miniatur punjena, bogatocvatuča, gomoljasta: Arni Jean Bard, bakrene boje . . 7'— Ga. Helena Harms, zlatožuta . . lO'— Grof Zeppelin, narandžasta . . 7-— Gloxinia hybrida i Hybrida grassl-folia krasni cvijetovi u obliku zvona Skrletni kralj, tamnocrvena . . 3'50 Violacea violetna..............3‘50 Gladiole Amerika roza.......................S'SO Baron Hulot, violetna .... 3-50 Brimstone, svijetložuta, ranocva- tuča ..............................3'SO Faust, karmin crvena .... 4'— Glory of Holland, bijela .... 375 Odin (lachsrosa) lososovo roza . 3 — Schwaben, žuta...................3-— Miješane elitne.....................275 Miješane.........................V50 Montbretia: Ako se posade rano u proljeću na prosto, cvate kroz cijelo ljeto do jeseni. Lukovice ne prezime vani. Crocosmiaeflora tipe narandžasta V50 Iris germanica: Uspijeva u svakoj vrtnoj zemlji. Ako se posade u jesen, cvate već rano u proljeće. Florentlna alba.....................275 Florentina purpurea..............275 Amaryllis (Hippeastrum): kom. Din Cvate od marta do jula. Za uzgoj u vrtu nije podesan. Ne prezimi vani. Krasna hybrida, mješana, velikih cvijetova ......................40'— Canne indica: Vrlo podesan za grupe. Ne prezimi vani. Miješana, velikocvijetne vrste . 6 50 Anemone: Može se posaditi odmah na prosto. Cvate od juna do septembra. Prezimi vani. Miješana .......................2'— Tuberoze: Najlijepši bijeli cvijet za gajenje na prostom i u loncima. Perla ............................ 6'— Lilnim auratum, zlatopramena lilija 12-— Dalije: Pompon: Dr. J. G. Jouge laks...........10'— Fran Dr. Knabbe bijela lila obrubljena .........................10'— Fran Euma Deegen bijela crveno obrubljena .....................10'— Hulot tamnocrvena...............IO’— Peacemaker bijela...............10'— Rosea superba živo roza .... 10‘— Swastika bijela lila obrubljena . 10'— Tekla Winterstein bijela .... 10'— Titan živocrvena................10'— Georgine: Aida tamnocrvena................10'— Deegen bijela-lila..............10'— Dreers Jelow žuta...............10'— Dreers White bijela.............10'— Kaktus: Besty Majer crveno-lila .... 10'— Blaukreuz tamnolila.............10'— Blaustrumpf tamnolila .... 10'— Fran Gert. Pfitzer laks roza . . 10'— Goldene Sonne žuti ..... 10'— Hamlet tamnocrveni..............10'— Harpagon žuti...................10'— Jonkler G. T. Tets bijeli .... 10'— Krimhilde berlstein ............10'— Landrat Dr. Scheiff svijetlo žuti . 10'— La Loraine tamnožuti .... 10'— Mis Crousse roza (satin) . . . 10'— Peter Rossegger crveni .... 10'— Riesen Krimhilde roza žuti . . 10'— Sclageter crveni orange .... 10'— Skagerrak žuti..................10'— Silverhill Park bijeli..........10'— Faudelei tamnocrveni bijelo obrubljeni ......................10'— Teodor Hopker živo-crveni . . . 10'— Weltfrieden bijeli................IO'— Withe Oueen bijeli .............10'— Hybrid: Ainun Ra živo orange .... 10 Carmen tamnocrveni..............10 Dr. Tevis žuto-roza.............10 Faury orange....................10 Gruppenstolz crveni.............10 Gotterstrahl laks roza .... 10 Hortulads VVithe bijeli .... 10 Isulinde zlato-orange...........10 John Kingdon Smith crveni . . 10 King of the Smith crveni ... 10 Lady Derby lila.................10 Maks Donald živo-crveni ... 10 Marlitt lila....................10 Menny Carlee bijeli.............1C Paul Michael zlato orange ... 10 Pride of Californija crveni . . . 1C Red Emperor živo-crveni ... 10 Roem von Alsmer bijeli . . . . 1C Schmetterling crveno-žuti ... 10 Sonne im Herzen crveno-žuti . . 1C Velow Parfektion žuti .... 10 Lucerna i njena setva. Općenito. U godinama, u kojima iz raznih uzroka nastane velika oskudica u krmi, isto tako u vremenu, kada se poljoprivreda u mnogim krajevima iz važnih razloga sa najvećim zanimanjem opet obraća stočarstvu, trebao bi svaki poljoprivrednik da iskuša, da li možda može da pojeftini i da jednostavnijom učini svoju ekonomiju sijanjem lucerne. Naročito kada nastupi potreba, da se sa strane nabavljaju skupe vrste krme, mora to dati poljoprivredniku povoda za pokušaj, da ih nadomesti do krajnije granice praktične mogućnosti sa domaćim proizvodima, koji ne zadaju osobitog truda i vanrednih izdataka. Lucerna se po svim svojim svojstvima mora smatrati za kraljicu svih krmnih biljaka naših krajeva. Ona se drži na povoljnom zemljištu lako 5 do 8 godina. Ona lako p odnaša dugotrajnu sušu, a kada se izabere odgovarajuća vrsta, ona prezimi dobro i pri najjačim mrazovima. Zato se lucerna sije i u tako sjevernim predelima, kao što su Švedska i Norveška. Gdje crvena djetelina omahne, a to se na žalost često dogadja, ondje će uvijek umjesno biti, da se pokuša sa lucernom. Lucerna je jedna od onih domaćih krma, koje se lakše probavljaju i koje sadržavaju najviše bjelančevine. Pri mnogim analizama, koje su izvršene, našlo se, da sadržava u prosjeku: dobro livadsko sijeno 4 % bjelančevine, crvena djetelina 5'6 % bjelančevine sijeno od lucerne 8 % bjelančevine Gdje se je lucerna jednom s uspjehom sijala, neće ju se više zanemariti. Kakvoća tla. Lucerna zahtjeva tlo bogato vapnom, a sa niskim talnim vodostajom. Pošto biljka pušta žile, koje idu duboko to je najvažnije, da dublji slojevi sadržavaju tako-djer mnogo vapna. Sijanje lucerne isplaćuje se dakle osobito u predjelima, gdje prevladjuje vapnenac: ali ona uspjeva i na ilovači, šljunkovitom, pa i na pjeskovitom tlu, ako ono ne sadržava mnogo talne kiseline. Da bi se izbjegao neuspjeh, dobro je dati zemlju za lucernu odredjenog zemljišta ispitati, da li je povoljna za lucernu, a može se učiniti praktičan pokušaj i to na taj način, da se uobičajenoj travnoj smesi crvene djeteline doda nešto lucerne (1 i pol do 2 kg). Razvitak lucerne če najbolje pokazati, da li zemljište odgovara za njeno sijanje. Izbor sjemena. Kod nas se ne proizvadja dobrog sjemena u dovoljnoj količini. U opće se rijetko dobije takvog sjemena, da se lucerna održi duži niz godina; a ako ga se dobije, mora ga se vrlo skupo plaćati. Zato je mnogo praktičnije, da se kupuje francuska lucerna (iz Provence), koja je već odavno opće poznata i obljubljena, a koju se i na dalje može najbolje preporučiti i to radi njene vanredne redovitosti, dobrog prezimljenja i njene dugotrajnosti. Još bolje prezimljuje lucerna madžarskog porijekla, ali ona je i nekojim godinama nešto skuplja nego francuska. Pokušaji, koji su na pojedinim mjestima u poslednjih deset.godina izvršeni sa talijanskom lucernom, pokazali su, da se talijanska lucerna u pogledu prezimljenja i redovitosti može mjeriti sa francuskom, a da potonju nadmašujc u pogledu bujnosti porasta u prvoj godini. Nikako se pak ne preporučuje sijanje turkestanske, južno-američke i južnoafričke lucerne, jer je biljka lucerne tih porijekla vrlo slabo lisnata i ne podnaša dobro naše podnebje. Gnojenje. Ako zemljište već od narave ne sadržava dovoljnu količinu vapna (kreča), onda treba zemljište, koje je odredjeno za lucernu, već 2 do 3 godine ranije gnojiti vapnenim gnojem, koji se izabere prema tome, da li je zemlja teška ili laka. Kroz višekratnu obradu zemljišta dospe vapno i u dublje slojeve, u kojima ga mora biti već pri sjetvi lucerne. Pošto lucerna oduzima tlu svake godine velike količine kalija i fosforne kiseline, bezuvjetno je potrebno, da se te sub-stancijc nadoknade gnojenjem. Zato treba prilikom prvog gnojenja zasuti oko 300 kilograma Thomasovog brašna i oko 250 kilograma kalijeve soli, a početo od druge godine svake zime redovito nagnojiti sa 200 kg Thomasovog brašna i 150 kg kalijeve soli. Posebno u pozoru jemo, da treba izbjegavati upotrebu dušičnog gnojiva, jer bi ono smanjilo istrajnost lucerne, a una-predilo bi porast i raširenje korova. , Sjetva. Lucerna se može sijati od proljeća pa sve do sredine mjeseca avgusta. Ako se sije čista lucerna, potrebno je 12 do 15 kg dobro klijavog sjemena na joh (jutro). Zemlju treba u redovima na razmak od 20 cm pobrazditi, a posle sjetve dobro za-valjati. PrezimUenje. Mlada lucerna može se posle cvijeta prvi put okositi, ali samo onda, ako iza ko-sidbe ostaje još dosta vremena, da oko-šena lucerna prije zime opet dovoljno poraste. Iskustvo je naime pokazalo, da lucerna tim bolje prezimljuje, čim je bolje razvijena, kada nastupi zima. Baš zato bi bila najveća pogreška, kada bi se puščala stoka, da opase lucernu. To se dakle ni u kojem slučaju ne srne učiniti. Njega. U daljim godinama treba paziti na dovoljno godišnje gnojenje, isto tako i na to, da se na lucerništu ne raširi trava. U tu svrhu je cjelishodno iza svake kosidbe strnište predrljati ili pak prevući kopači-com. To se može učiniti bez svake opasnosti ili štetne posljedice, jer dobro razvi- jena lucerna podnaša vrlo dobro takav suroviji postupak. Mogućnosti upotrebe. Kao što smo već uvodno prirnjetili, u lucerni imamo krmnu biljku, koja se lako probavlja i koja sadržava mnogo bjelančevine. Lucerna daje odličnu krmu, kojom se u zelenom stariju vrlo uspješno može hianiti svakovrsna stoka. Ako stoku za mužu krmimo sijenom od lucerne, davat će ona najveće količine po sadržini prvo-vrsnog mlijeka. U krajevima, gdje za uspješno pro-izvadjanje lucerninog sjemena ne postoje svi potrebni specijalni uvjeti, nije probitačno forsirati tu granu proizvodnje, jer su dosadašnja iskustva pokazala, da su u takvom slučaju postignuti uspjesi bili i suviše skromni u razmeru prema uloženom trudu i prouzročenim troškovima. Poljoprivrednici takvih krojeva dakle prolazit će najbolje, ako od pouzdanog dobavljača kupuju za sjetvu pouzdano sjeme. Važne primjedbe za pripremanje livade. U poljoprivrednim krugovima opažani pokret, da se livadi posveti veća pažnja, ne može se više zadržati, jer se njegove pristaše što dalje tim više množe. Poljoprivrednik jedva nalazi računa u proizvodnji žita, pa se zato u sve većoj mjeri obraća k stočarstvu. To ima za posljedicu, da se mora pobrinuti za stalnu i izdašnu pašu za raznu stoku, konje, goveda, ovce, svinje i raznu perad. On mora dakle već postojeće pašnjake povećati i poboljšati, pa i nove pašnjake pripremiti. Osim toga potrebne su mu visokokultivirane stalne livade za proizvadjanje hranjivog sijena u dovolnjoj količini. Neprestano povećavanje i industrijalizovanje gradova pak zahtjeva, da se pobrinemo za lijepe bes-prašne, travom zaraščene površine kako za ukras, igranje i športove, tako i za zrakoplovstvo i razne druge svrhe. Vodeći računa o savremenim potrebama, stalno se trude stručnjaci iz naučnih, trgovačkih i zadrugarskih krugova, da poljoprivredniku i vrtnaru pruže pomoći pri uredjivanju i kultivisanju takvih prostora. Toj svrsi su namijenjeni i ovi naši redovi. 1. Prije uredjivanja pašnjaka, livade ili drugih travnika treba prije svega temeljno ispitati postojeće prilike u pogledu vode i kakvoće zemljišta. Stojeća voda sprije-čava razvitak travnih biljaka visoke vrijednosti. Ako na zemljištu od prirode postoji pad, treba se pobrinuti za očišćenje postojećih jarkova ili treba napraviti jar-kove za odvadjanje vlage. Ako pak nema pada, mora se u prešcu preko udubine na zemljištu povući duboke i široke jarkove. koji će ujedno doneti i tu korist, da će se u njima nakupiti voda, pa će uslijed toga j u vremenima suše u zemlji ostati očuvana ; dovoljna količina vlage. Isto tako je od velike važnosti, da se ustanovi stanje i kakvoća rodnice i podloge zemljišta. Pri uredjivanju velikih površina ne treba požaliti izdatke za kemijsku analizu tla. 2. Ako oranicu hočemo da pretvorimo u travnik, mora ona biti potpuno očišćena. Za to se treba pobrinuti već pri izboru posljednjeg usjeva prije sijanja trave. Pored toga je najcjelishodnija priprema zemljišta, ako se ono obilno nagnoji vapnom i u dovoljnoj količini kalijom i fosfatom, a obradi na vrtljarski način. Mladim travnim biljkama takodjer će koristiti, ako dodamo malu količinu lako rastvorivog dušičnog gnojiva. 3. Izbor sjemena za travnike, pašnjake i livade je najteža stvar za potrošača. Da se može izabrati baš ona vrsta sje-i mena, koja najbolje odgovara pri postoje-\ ćim specijalnim prilikama, potrebno je temeljno stručno znanje. Ko te spreme nema, taj će učiniti najbolje, ako taj izbor prepusti stručnjaku. U početku upotreb-[ ljavan je veliki broj vrsta, ali posle dugo-! godišnjih iskustava smanjio se znatno j broj za sjetvu upotrebljavanih vrsta trava j i djetelina. Danas se sa malim iznimkama I upotrebljuju samo još vrste, koje su nave-| dene u današnjom broju pod »Opis ! trava«. Po mogućnosti treba upotrebiti sjemena isprobanog porijekla, o kojima je utvrdjeno, da najbolje odgovaraju. 4. Za sijanje travnih smjesa najviše odgovara vrijeme od sredine aprila do konca maja ili od sredine avgusta do početka septembra. U tom vremenu izvršena sjetva najviše osigurava brzo klijanje i jednaki porast uspjeva i to zato, jer ljetne suše nemaju upliva na njihov razvitak. N! u kojem slučaju nije savjetno nad takvim usjevima sijati kakva žita. 5. Kada izniknu mlade biljčice, pojaviti će se uskoro raznovrsni korov iz sjemena. koje je ostalo u brazdama oranice. Zato treba još prije nego što korov razvije sjeme, preći preko zemljišta visoko postavljenim kosečim strojem. Time će se ukloniti opasnost, koja mladim usjevima piijeti od korova. Na močvarnom zemljištu bit će osim toga potrebno, da ga se više puta prevuče sa valjkom. Rani mrazovi lako mogu mladim biljkama škoditi. Zato se preporučuje u ranu jesen zasuti nešto komposta, pepela ili sla-mastog stajskog gnoja, koliko je upravo potrebno za zaštitu protiv mraza. Brljanje travama zasijanih površina može se tek u trećoj godini preporučiti, pošto se kod mnogih trava izdanci, koji gusto pobusuju površinu, tek u toku druge godine razviju potpuno, pa bi im ranije dr-Ijanje moglo škoditi. uhE smrčke kupujemo po Din 80.-- za kg Opis trava za sjenokoše i pašnjake. 7026 Rosulja bijela (Agrostis stolonifera, Fioringras) '1'rajna trava za travnjake i pašnjake, a zgodna je za visoko, vlažno i mokro tl o. 7028 Lisičji repak livadni (Alopecurus pra-tcnsis, Wiesenfuchsschwanz) .lest otporna, veoma rana i redovita gornja trava. Osobito se rabi za pravljenje trajnih travnjaka na vlažnoj zemlji. Izvrstno se upotrebljava za travnjake, koje poplavljuje voda. 7029 Mirisna trava (Anthoxanthum odora-tum, Buchgras) 1 Strajna, skromna, na svim oskudnim livadama 1 pašnjacima rasteća trava, koja je obljubljena radi svojeg snažnog mirisa. 7030 Francuski ljulj (Avena elatior, franc. Raygras) To je jako ustrajna visoka trava, koja ima jako duboko korijenje, a daje zasebice iako mnogo krme, ne smije se oduzeti ni jednoj mješavini, ako j nije tlo odviše vlažno. 7033 Ovas žutkasti pravi (Avena flave- 1 scens, Goldhafer echt) Za tvorbu stalnih pašnjaka, veoma ■ dobro uspjeva na višim položinama, | jako je cijenjena trava, koja daje pri | prvoj ili drugoj košnji veoma obilno ■ krme. Jako je otporna trava, koja se I lahko sije na svakoj zemlji. 7035 Gola stoklasa (Bromus inermis, Wehrlose Trespe) Daje lijepu visoku vlat i srednjo-vrsnu hranu, veoma je ustrajna i uspijeva na suhom, rahlom tlu, gdje već bolje trave ne uspijevaju. Na pjeskovitom i na vlažnom tlu daje najviše prihoda. 7036 Uspravna ili livadna stoklasa (Bromus erectus, Aufrcchte oder Wiesen-trespe) Od velike je vrijednosti za slabu vapnenastu zemlju jer ima izvanredno veliku ustrajnost. Daje dobru travu za košnju i pašu. 7040 Krestac-trava (Cvnosurus cristatus, Kammgras) Jest jedna od najboljih hranljivih trava za mješovite i trajne pašnjake, koliko radi dobrog prihoda, toliko radi velike vrsnoće i hranljivih svojstava, jako je ustrajna i veoma uspjeva na svježoj ilovači, laporu i na pjeskovitoj ilovači, a odoljeva na primjerenom tlu dugoj suši. 7041 Klupčasta oštrica (Dactylis glome-rata, Knaulgras) Jest jedna od najboljih visokih trava za trajne i promjenljive travnjake; veoma izdašna, jako otporna i daje dobru krmu. Uspjeva skoro na svakom, a osobito na glinastom tlu i na ilovači, te na dobroj crnoj zemlji, a daje 4 do 6 košnja. 7042 Nadrsna vlasulia (Festuca arundina-cea, ali elatior, Rohrsclrvvingel) Jest jako plodovita, otporna pašnjačka trava, koja je osobito podesna za tvorbu pašnjaka, osobito na vlažnoj i mokroj, a takodjer na lahkoj i teškoj zemlji. Nenaplativa je kao gornja trava za mokre i preplavljene livade. Daje osobito tečnu krmu, ako se je ranije pokosi, zastarjela je pako tvrda. 7043 Vlasulja tvrda (Festuca duriuscula, harter Sclnvingel). Jest podesna tra- va za pašnjake, te se zadovoljava sa svakom zemljom, osim pjeskovitim tlom. 7044 Ovčja vlasulja (Festuca ovina, Schaf-schwingel). Otporna trava za pašu, koja se zadovoljava i sa najjačim pjeskovitim tlom, odoljeva suši i raste takodjer ondje, gdje već druge hranljive biljke ne mogu rasti. 7046 Livadna vlasulja (Festuca pratensis, Wiesenšchwingel). Daje trajnu, bogatu i u svakom pogledu izvrsnu krmu, a dobra je za svaku zemlju, ako nije presuha. Jako je dobra trava za košnju i pašnjake. Razvija se primjereno polako radi čega je ne smije manjkati u smjesi za tvorenje trajnih travnjaka. 7047 Nacrvena vlasulja (Festuca rubra, Rotschvvingel). Jest otporna trava za j košnju i pašu. Ima jako malene zah- ; tjeve obzirom na tlo. Veoma je uspje- i šna njena uporaba kao niska trava | pri tvorenju stalnih pašnjaka, na močvarnoj, lakoj i rahloj zemlji, jer mnogo pripomaže, da se travna površina rahlih zemljišta brzo utvrdi. Odoljeva poplavama. 7049 Medica kosmata (liolcus lanatus, Honiggras). Jest jako otporna trava sa malim zahtjevima, koje daje još prilično dobru hranu za blago i konje. Od velike je vrijednosti za močvarne krajeve, jer dobro ispunja gola mjesta. 7052 Engleski ljulj ustrajni (Lolium percn-ne, engl. Raygras). Izvrstan za travnjake, kao što i za zelenu krmu. Osim toga je veoma zgodan za tvorbu tratina po vrtovima i javnim nasadima, jer tvori gusti bus i traje više godina. Najbolj uspijeva na srednje-vlažnom tlu. a osobito mu godi morsko podnebje: proti mrazu je neosjetljiv i takodjer sušu dobro podnese. 70-55 Talijanski liulj (Lolium italicum, ital. Ravgras). Raste veoma brzo, daje visoku i veoma tečnu travu, koju blago veoma voli. Radi toga što raste brže nego sve druge visoke trave, daje na dobro obradjenoj zemlji najviše prihoda, obično 3 ili 4 košnje. Najbolje uspijeva ne na prelakoj i na ne pre-suhoj zemlji. 7058 Svijetla trstika (Phalaris arundina-cca, Rohrglanzgras). Jest izvanredno visoka i veoma otporna, hranljiva i zdrava trava. Podesna je za travnjake, koje poplavljuje voda, kao za vlažne i svježe travnjake. Ako se je upotrebljava za bolje močvarsko tlo, poluče se sa njome veliki uspjesi, radi čega ju se pridodava mješanicama za tvorbu stalnih pašnjaka na lahkim zemljištima, koja se ne dadu lahko osušiti. 7059 Mačji repak (Phleutn pratense, Thi-motheusgras). Najradije ima hladan, vlažan, posve močvaran kraj, a podnosi jako dobro i sušu. Pomiješan sa crvenom djetelinom, daje kao i sam tečnu krmu. Uspješno se upotrebljava za trajne sjenokose, a nenadomje-stiv je za teško i hladno močvarasto tlo. 7061 Obična v lasu jača (Poa trivialis, ge-meines Rispengras oder rauhe Ris-pe). Uspijeva jako dobro na novim travnjacima. Jest krepka gornja trava, koju ima rada svaka životinja. 7063 Livadna vlasnjača (Poa pratensis, NViesenrispengras). Jest rana trava, izvrsna za pašu, te podesna kao ni- ska trava za višeljetne i trajne travnjake. Jako je otporna te uspijeva na suhoj i na vlažnoj zemlji, a neosjetljiva je prema mrazu. 7064 Šumska vlasnjača (Poa nemoralis, Hainrispengras). Otporna bogata pašnjačka trava, koju blago veoma voli. Osobito dobro uspijeva u lisnatim šumama i daje tamo najbolje pašnjake. Tvori jako čvrste busove, pa je radi toga izvrsna za pravljenje tratina u perivojima i po vrtovima. Čiščenje semena v teku stoletij. Že od nekdaj si je človek prizadeval pridobivati semena, da bi zagotovil sebi in svoji živini obstanek. Razume pa se samo ob sebi, da sredstva za čiščenje semen niso bila vedno tako popolna, kakor so dandanes. Najprej je človek uporabljal sredstva, ki mu jih je nudila mati narava, predvsem veter. Spustil je seme z gotove višine skozi močan piš, da je padlo na tla. Veter je odpihal večino lahnih primesi od semen. To je bilo zamudno in naporno delo, a naši predniki niso poznali še tehničnih pripomočkov, kakor jih uporabljamo v ta namen dandanes. Pozneje so prišle v rabo velike košare, ki so bile na enem koncu plitve, na drugem pa pripognjene navzgor. Imenovale so se banje. Rabijo jih v gotovih krajih še dandanes. Če si te banje pomikal od zgoraj navzdol, si odrinil zrak, ki je lahke primesi zrn pritisnil proti plitvemu delu banje, dokler niso nazadnje padla na tla, medtem, ko je dobro zrnje ostalo na dnu. Ta metoda je bila dolgotrajna a temeljita. Banje so bile v začetku spletene iz vrbovih vej, pozneje pa so delali kovi-naste. Z naraščujočo civilizacijo, z odkritjem novih zemljišč in razmnoževanjem prebivalstva po celem svetu, so postale tudi potrebe vedno večje. Nastala je trgovina s semeni, ki se je vedno bolj razvijala in čiščenje semen se je moralo vršiti na lažji in smotrenejši način. Iznašli so vetrolov, ki je pomenil velik korak naprej. Prvi vetrolov so napravili sredi 17. stoletja. Imel je samo krila brez sita. Šele pozneje so upeljali polagoma mreže, ki so bile različno goste in različne oblike. Tako so seme lahko hitreje čistili, a ta metoda še vedno ni bila brezhibna. Precejšnje število strojev, ki se rabijo dandanes, bodisi takih na pihanje ali na sesanje, se je razvilo neposredno iz tega vetrolova. Ko se je trgovina s semeni specializirala in so začeli pošiljati semena po vsem svetu, so zadeli v tujih krajih na gotove zakone in konstrukcija čistilnih strojev se je morala spremeniti. V deteljnem semenu, v naših krajih, se navadno nahaja tale plevel: prcdenica, korenje, kislica in trpotec, medtem ko ne najdemo v njej Lychnis, Silene, ljulke itd. Morali so napraviti posebne stroje, da so detelj-no seme očistiti tega plevela, kar pa ni bilo tako lahko. Navzlic temu moramo reči, da so danes čistilne naprave za semena skoro popolne. Korenje, cikorja, kislica, ljulka in geranije se lahko izločijo s pomočjo sortiranja z drsečimi trakovi. Napravo je iznašel neki Anglež po imenu Dossor. Ta izredno fin aparat je sestavljen iz vrste gibljivih nagnjenih ravnin, ki stoje ena na drugi kakor stopnice ter-so prevlečene z baržunom tkanem na poseben način. Spravijo se v precej hiter tek od spodaj navzgor in seme, ki pada v velikih množinah navzdol se ujame na njih. Vsa okrogla zrna padajo od stopnje do stopnje končno na tla, kjer jih poberejo, medtem ko odnese ploščata in zmečkana zrna zopet na-i vzgor, kjer imajo drugi izhod. Ta stroj je za čiščenje zelo priporočljiv, jako dobro pa se uporablja tudi kot korigator pri delu drugih čistilnih strojev. On odstrani gotovo množino predenice in svile, vendar ju docela ne more odpraviti. Trpotec. Ta plevel je poleg predenice najbolj otežkočal konstrukcijo čistilnih naprav. V Ameriki so še pred nekaj leti uporabljali metodo, ki je bila originalna, četudi ne posebno praktična. Ta metoda je imela za podlago dejstvo, da izroča predenica, če jo zmočimo, neko lepljivo snov. Zrnje so zato s pomočjo pare zmočili in potem pomešali z žaganjem. Žaganje se je sprejelo z lepljivo snovjo in tako so nastale debele svaljke. Potem so dali zrnje na sita, skozi katera je padala detelja, medtem ko so svaljki iz žaganja in z njimi predenica ostali na vrhu. Nato so seme posušili v zrelnicah in čiščenje je bilo končano. Na Francoskem uporabljajo v raznih obrtih neki stroj, ki sloni na istem principu. Procedura, ki se dandanes najbolj uporablja, se poslužuje zobčastih valjev. Ti so lahno nagnjeni in se razmeroma počasi vrte. Zobje so ravno toliko oddaljeni eden od dru-zega, da zgrabijo deteljo, ki se od zgoraj vsiplje, medtem ko se predenica, ki jo zobje ne primejo, počasi pomika proti dnu in jo odtam vrže stroj ven. Eno samo napako ima ta metoda, in to namreč, da je zelo počasna ter da je treba v količkaj večji čistilnici uporabljati precejšnjo množino valjev. Dvanajest zapovijedi dugoživečnosti- Rodjeni smo i bačeni u dolinu patnje i muka, da se u svim prilikama i neprilikama veselimo, što smo živi, i da iskoristimo sve sposobnosti tijela, uma i duše, koje su nam podarene. Rodjeni smo, da koristimo i uživamo i da naš cjelishodno porabljeni život krunišemo zlatnom krunom dugovječnosti, da dostignemo što višu starost uz što potpunije očuvanje naših sposobnosti do kraja našeg na žalost sa-razmjgrno vrlo kratkog, ali ipak na doživljajima veoma bogatog romanja po zemlji. Dr. A. Lorand, kupališni liječnik i dijete-tičar u Karlovim Varima, postavio je za postizavanje dugog života slijedećih dvanajest zapovijedi: 1. Zadržavaj se što više na zdravom i svježem zraku, a naročito na suncu, ako žega nije prevelika. Pri tome se staraj, da se što više krećeš i poduzimaj svaki dan dužu šetnju. 2. ) Uživaj mesa samo u umjerenim količinama i to samo jedanput na dan. Tvoja hrana neka se sastoji poglavito iz neovarenog mlijeka od zdravih krava ili koza, iz jaja, rnliva, sočiva, povrća, masla, sira, voća. Svaki treći mjesec uzdrži se u opće od uživanja mesa. Ižvači hranu čim bolje. 3. ) Okupaj se dnevno kratko radi tjelesne čistoće, a nedjeljno jedanput porabi izdašnu toplu kupku, a ako ti je cirkulacija krvi u redu, možeš uzeti i kupku za znojenje. 4. ) Pazi, da imaš dnevno stolicu. Osim toga iščisti crijeva nedjeljno jedanput pomoću kojeg blagog sretstva. 5. ) Nosi poroznu odjeću i najbolje pamučno, te samo zimi vuneno doljnje rublje. Ogrljica na košulji neka je široka. Ljetno odijelo i šeširi neka su svijetle, a zimski tamne boje. Nosi uvijek polucipele. 6. ) Lezi vrlo rano spavati, a ustani vrlo rano. 7. ) Spavaj, ako ti to tvoj liječnik dozvoli, pri otvorenom prozoru, ali na svaki način u mračnoj i mirnoj sobi. Ne spavaj nikad manje od 6 i pol sati; odrasli muški neka ne spava duže od 7 i pol, a ženska od 8 do 8 i pol sati. 8. Počivaj u tjednu jedan dan potpuno. Provedi vrijeme od . subote do ponedeljka po mogućnosti na ladanju ili u planini. 9. Izbjegavaj uzbudjenja i duševne potrese. Ne brini se nit za ono, što se ne može preinačiti, niti pak za ono, što bi moglo nastupiti. Ne govori o neprijatnim stvarima. 10. ) Budi umjeren u spolnom uživanju. Oženi se, pa ako obudoviš, oženi se opet. 11. ) Izbjegavaj preugrejane prostorije, a naročito one, koje imaju parno grijanje i koje se ne zrače dobro. 12. ) Budi umjeren u uživanju alkohola, duhana, kave i čaja. Da će se održanjem tih higijenskih propisa u svakom slučaju postići visoka starost, to nećemo da tvrdimo; ali da su oni svakako od velike vrijednosti za očuvanje zdravlja i tjelesnih i duševnih sposobnosti, pa tako posredno mogu uplivi-sati na dužinu života, to mora svaki raz-uman čovjek priznati.____________________ Razno. NAVODILA ZA NEGOVANJE BEGONIJ, | GLOKSINIJ, GLADIOL IN DALU. Gomoliična begonija. Malo je cvetlic, ki bi bile tako skromne in ki bi jih razmeroma tako lahko gojili kakor begonije. Cveto vse poletje in se priporočajo za gojenje v loncih kakor za gojenje na prostem. Ce jih kultiviraš v loncih, jih lahko pričneš zalivati že februarja in imaš tako zgodaj krasno cvetje. Dobro je, če najprej razne lončke očistiš s krtačo, da odmašiš luknjice, potem jih napolni do tri četrtine z dobro, rahlo zemljo, zmešano z univerzalnim umetnim gnojilom. Na zemljo posadi gomolj in prideni še toliko zemlje, da ga pokriješ. Gomolj ima na površju malo vdrtino, iz katere požene pecelj. Pazi, da ga vsadiš tako, da bo vdrtina zgoraj. Sedaj postavi lončke v gorke zaboje, ali v tople sobe (z enakomerno toplino) in skrbi, da bodo zmerno vlažne. Zalivaj jih v začetku z mlačno vodo in to le ob robu, da ne zadeneš gomolja. V začetku zalivaj zmerno, da ne začno gomolji gniti. Ko pa se rastlina razvija, jo zalivaj močneje. Opozarjamo naj na to, da traja najmanj en mesec predno gomolj požene. Za kultiviranje na prostem prični konec marca počasi gomolje zalivati v sobi Uiajboljše v loncih, po zgornjem navodilu), jih zgodaj navadi na zrak in solnce in jih presadi sredi maja — kakor hitro se ni več bati slane — v loncu ali brez njega na prosto v rodovitno zemljo. Če je suho vreme, i močneje zalivaj. Ko v jeseni odcvete, vzemi predno nastopi slana, gomolj iz zemlje in ga vdeni v pesek na kraj, zavarovan pred slano, kjer naj na suhem prezimi, dokler ga spet na novo ne vsadiš (v kleti ali v sobi pri 4 do 8° toplote). Gomolji gloksinij. Kar se tiče teh krasnih cvetk, velja v splošnem isto, kar smo rekli o begonijah. Z zalivanjem prični konec februarja. Vsajaj jih posamezno v lonce (s premerom 8 do 12 cm), postavi jih na zračen, enakomerno topel prostor, kjer po dveh do treh tednih krepko začno poganjati. Ko so se korenine dobro razrastle, jih presadi v večje lonce, a pazi pri tem, da ne raniš korenin. Ko so se korenine dobro raz- rastle, jih presadi v večje lonce, a pazi pri tem, da ne raniš korenin. Izredno bogate in lepe cvetke vzgojiš, če jih poleg navadnega gnojenja zalivaš še z vodo, v kateri je raztopljena rožena moka, ali z raztopljenim gnojilom od goveđe. Rastline ne smejo biti preveč izpostavljene solncu. Oktobra ali novembra vzemi gomolje iz lonca, jih očisti zemlje ter odstrani korenine, kar jih je odveč. Da ne zvenejo, jih daj v suho peščeno zdrobljeno šoto, kjer naj prezimujejo pri 10 do 15° toplote. Čebule gladiol. Gladiole v svojih pestrih barvah prištevamo upravičeno k našim najlepšim vrtnim cvetkam. Odrezane se dolgo ob-drže v vodi in so okras vsaki sobi. Kar se tiče zemlje, lepe in nege, ne stavljajo posebnih zahtev. Najbolj jim prija solnčen kraj in peščena zemlja, močno zmešana s humusom, v kateri se nahaja apnenec in ki si jo prejšnje leto močno gnojil s hlev-nim gnojem. Sveže gnojena zemlja ni priporočljiva. Tudi ni dobro, če vsajaš gladiole več let zaporedoma na isti prostor. Ker cvetke niso občutljive glede mraza, jih lahko presadiš že koncem aprila. Če hočeš, da cveto nepretrgoma do jeseni, večkrat vsadi čebulice do koncem maja v presledkih 10 do 14 dni. Vsadi jih 8 do 10 cm globoko, kakršna je pač zemlja in kakršne so čebule, če je zemlja lahka, vsadi globlje, kakor v težko, male čebule plitvije nego velike. Pazi dobro, da je dno, od koder poganja korenina, spodaj. Rastline sadi 15 do 20 cm vsaksebi: manjše sadi gosteje nego večje. Pozneje glej samo na to, da boš odstranjeval plevel. Kakor hitro poženo cveti, moraš zelo zalivati. Predno nastopi v jeseni slana, poberi čebule oprezno iz zemlje (če le mogoče s pecljem in cveti), in jili deni na suh, pred slano zavarovan kraj. Ko so se dovolj posušile (10 do 14 dni), odreži peclje 1 cm visoko nad čebulo in odstrani po preteku nadaljnih 4 do 6 tednov sedaj čisto odmrle korenine. Spravi jih čez zimo na lesenih policah, ne pregosto skupaj, na suhem pred slano zavarovanem kraju. Kadar je gorkej-še vreme, prostore zrači. Gomolji dalij. Dalije spadajo vsled svojih pestrih barv in mnogobrojnih oblik k najlepšim, najžlahtnejšim in najhvaležnejšim cvetkam za skupine, šopke in dekoracije. Dalija je izrazit otrok sobica. Najlepše cvetove vzgojiš na krajih, ki so proti vetrovom najbolj zavarovani in ki jih solnce najbolj obseva. V splošno je gojenje zelo enostavno. Gomolje presadi od srede maja dalje — kakor hitro ni več pričakovati slane — v dobro, normalno kultivirano zemljo in sicer tako, da pokriješ čebuličin vrat 7 do 10 cm visoko z zemljo. Če hočeš, da cveto zelo hitro, jih prej goji v zabojih ali loncih v sobi ter jih potem sredi maja presadi na prosto. Najboljše se vzgajajo, če so 1 m vsaksebi. Pridno odstranjuj plevel, rahljaj zemljo in dobro zalivaj meseca junija do julija, ko najbolj raste. Pri visokih vrstah je dobro, če stebla privežeš na palice, da se zamorejo cvetovi v solncu in zraku dobro razviti. Pred nastopom jesenske slane odreži pecelj dve pedi nad zemljo, vzemi gomolj iz zemlje in ga spravi čez zimo na suhem, pred slano zavarovanem kraju. Zunanjo plast zemlje, ki se drži gomoljev, rahlo odstrani, zemljo med gomolji pa pusti, da se tanki, dolgi gomolji tako lahko ne posuše. Kjer to ni mogoče, jih vloži v pesek ali suho zdrobljeno peščeno šoto. Urednik: Bezenšek Dominik, Ljubljana, Rožna dolina, cesta VI/3. Izdajatelj: Sever Makso, Ljubljana, Gosposvetska 5. Tiskarna „Slovenija" v Ljubljani. Predstavnik A. Kolman, Celevika c. 61