| 1 | 2018 | RAZREDNI POUK | 59 ideje iz razreda  ingrid Hari, Osnovna šola III Murska Sobota Počitniške ustvarjalnice iZvleČek: Na OŠ III Murska Sobota smo v času šolskih poletnih počitnic ponudili učencem od 1. do 3. razreda kakovostne oblike bivanja. Poimenovali smo jih Počitniške ustvarjalnice. Ker skozi vse dejavnosti učence vodi zgodba, smo jih podnaslovili Igrajmo se zgodbo. Program izvajanja upošteva razvojne značilnosti učencev in sloni na telesnem, čustvenem, socialnem in moralnem razvoju posameznika. Raznoliki pristopi nam omogočajo, da izhajamo iz učenčevega predznanja in jih postavljamo v aktivno vlogo – vlogo soustvarjalcev. Ustvarjalnice temeljijo na neposrednih izkušnjah in pokrivajo različna vsebinska področja. Vsako leto potekajo na različno temo oziroma zgodbo, ki je postavljena v smiselni kontekst. Prav pestrost vsebinskih področij še dodatno prispevala k celostnemu pristopu in raznolikosti načrtovanih dejavnosti. ključne besede: počitniške ustvarjalnice, neposredna izkušnja, aktivna vloga učenca, celosten pristop Creative Holiday Workshops abstract The Primary School of Murska Sobota III offered qualitative ways of living to the students of the first three grades during the summer holiday. We named them Počitniške ustvarjalnice (Creative holiday workshops), and since all activities were based on stories, we subtitled them Igrajmo se zgodbo (Let’s play a story). The program considers the developmental characteristics of students and is based on physical, emotional, social and moral development of each individual. Through different approaches we are able to derive from students’ existing knowledge, giving them an active role – the role of co-creators. The creative workshops are based on direct experience and cover various contents. Each year, the topic is different, i.e., a story that is set within a meaningful context. Thanks to such variety of contents, we were able to apply the comprehensive approach and carry out diverse planned activities even better. keywords: creative holiday workshops, direct experience, student active role, comprehensive approach Uvodne ideje za izvedbo ustvarjalnic n a Osnovni šoli iii Murska Sobota sledimo načelu, ki ga je že leta 1968 zapisal Oberlintner: »šola z razširjeno dejavnostjo na eni strani razbremeni starše in jim omogoča njihov povečan prispevek k družbi, po drugi strani pa z različnimi oblikami vzgojnega dela večjemu številu otrok omogoča vsestranski razvoj.« (Oberlintner, 1968, str. 11). S tem namenom že četrto leto zapored na začetku poletnih počitnic učence od  | RAZREDNI POUK | 2018 | 1 | 60 1. do 3. razreda ponudimo kakovostno obliko bivanja. Organiziramo počitniški program v trajanju petih dni, v katerem imajo učenci možnost ustvarjanja v različnih dejavnostih. Dva tedna pred iztekom pouka učencem od 1. do 3. razreda ponudimo zloženko s prijavnico in kratkim opisom dejavnosti, ki se bodo odvijale v počitniških ustvarjalnicah. Ustvarjalnice ponudimo učencem z namenom, da doživljajo, spoznavajo in pridobivajo veščine na čim več različnih področjih in da ima sleherni učenec možnost svoja doživljanja izraziti na svojstven način. Program za izvajanje ustvarjalnic načrtujemo v skladu z razvojnimi značilnostmi otrok v tem starostnem obdobju. Z njimi želimo oblikovati pogoje za otrokovo večje aktivno izražanje in ozaveščanje, hkrati pa z doživljanjem neposredne izkušnje poteka tudi nezavedno učenje, ki vodi do uporabnega in trajnega znanja ter razvija ustvarjalnost. Z vključevanjem različnih metod in oblik dela želimo ustvariti pogoje za: • bolj odprto in fleksibilno učno okolje, • individualni pristop, sprejemanje drugačnosti in možnost izbire, • dvig kakovosti medosebnih interakcij. v ustvarjalnicah tako nastaja vedno nova zgodba, ki jo ustvarjamo s pomočjo igre. Z metodo igre najlažje dosežemo pozornost učencev, pozitiven odnos do učenja, večjo aktivnost, boljše pomnjenje, pri takem delu pa se učenci tudi manj utrudijo (Bognar, 1987, str. 28). Prizadevamo si, da bi učencem ponudili celosten pristop k ustvarjanju. Pri delu uporabljamo problemski pristop, izkustveno in sodelovalno učenje. Učencem ti pristopi omogočajo aktivno vlogo. Potek delavnic smo omejili na največ eno šolsko uro, potem sledijo vodene športne aktivnosti in spet bolj umirjene dejavnosti. t akšen način izvajanja dejavnosti je po naših izkušnjah najbolj primeren pristop za to starostno stopnjo učencev. Slika 1: Udeleženci počitniških ustvarjalnic 2015/2016 − Igrajmo se zgodbo »V pradavnini«. Slika 2: Športna aktivnost v sodelovanju s KNZ Murska Sobota. Slika 3: Športna aktivnost − hoja po vrvi. Počitniške ustvarjalnice so zasnovane tako, da učence skozi vse dejavnosti vodi zgodba, zato smo jih v podnaslovu poimenovali igrajmo se zgodbo. Odločili smo se, da bomo vsako leto izhajali iz drugačne teme, ki se bo nanašala na vsakdanje življenjske situacije. n a vsako temo smo pripravili različne dejavnosti s področja književnosti, likovne umetnosti, tehnične vzgoje, lutkovno-dramskega ustvarjanja, glasbe, plesa, naravoslovja, kulinarike in športa. ideje iz razreda | 1 | 2018 | RAZREDNI POUK | 61 Cilji in namen delavnic Dejavnosti v počitniških ustvarjalnostih pokrivajo vsa področja otrokovega razvoja: telesno, duševno, čustveno, socialno in moralno področje in njim primerne oblike učenja. Otrok se v prvih razredih osnovne šole zelo uspešno uči z uporabo giba, kar je zanj naravno, saj je gibanje najbolj naraven jezik, ki ga obvladuje že od rojstva. Prav zato so otroci, ko pridejo v osnovno šolo, suvereni v uporabi nebesedne komunikacije in »telesnega jezika« (Griss, 1998, str. 1). Otrok se v zgodnjem obdobju uči predvsem s poskušanjem in gibanjem. Čas izvajanja počitniških ustvarjalnic je čas brez vsakdanjih šolskih skrbi in obveznosti ter je namenjen le ustvarjanju, sprostitvi in učenju na svojstven način. izhajamo iz tega, da je učenje celovito, povezano doživetje, ki ga učenci aktivno sooblikujejo. Raziskovalno vsebino doživljajo najprej kot celoto, šele nato pa razdeljeno na različne enote in podenote. n agibamo se k temu, da je v središču procesa učenec v vsej svoji celoti. Celostne učne metode tako na različne načine vključujejo intelektualne, emocionalne, socialne in psihomotorične vidike vzgojno-izobraževalnega procesa. (kroflič, 1999, str. 115). Uporabljene učne metode Metode dela, ki smo jih uporabljali, so bile odvisne od vsebin in razvojne stopnje učencev. n ajpogosteje smo načrtovali dejavnosti: • igra vlog, ki učence spodbuja k aktivni vlogi in pridobivanju novih izkušenj; • branje mladinske literaturo, ki s svojo vsebino predstavi temo raziskovanja, hkrati pa z branjem učence dodatno spodbuja k raziskovanju teme; • viharjenje možganov (brainstorming), ki učence izredno motivira in spodbuja k iskanju idej, več rešitev itd; • opazovanje, zaznavanje in občutenje, ki spodbudi učence k sistematičnemu opazovanju in odkrivanju; • vodeni razgovor, pri katerem učenci izmenjujejo svoja mnenja, se učijo argumentirati svoja stališča (npr. Zakaj tako misliš?); • delo s slikami, fotografijami, ki spodbujajo asociativne domislice in predstavljajo lastne izkušnje; • pridobivanje informacij, ko učenci zbirajo različne podatke, mnenja, vzorce in to zapisujejo na različne načine; • eksperimentiranje, ki učence spodbudi k napovedovanju rezultata na podlagi predhodnih izkušenj ter jih aktivira, da sami pridejo do rezultata in novega spoznanja; • praktično delo, ki je izredno pomembno za učence v tem starostnem obdobju, saj z njo razvijajo svoj likovni spomin in domišljijo ter ročne spretnosti (fino motoriko); • delo na terenu, ko pridobljeno znanje preizkusijo v različnih življenjskih situacijah izven šolskega prostora; • ustvarjalni gib, da bi učencem čimbolj nazorno prikazali situacijo z nagovorom čim več čutil. Dejavnosti so bile izvedene v naključno oblikovanih skupinah in v dvojicah, predvsem z namenom zmanjševanja in odpravljanja strahu, navezovanja stikov in spoznavanja, spodbujanja medsebojne pomoči ter sodelovanja. Vsebine počitniških ustvarjalnic Prvo leto nas je k ustvarjanju spodbudila pravljica avtorja Jana Malika – Žogica n ogica. Z učenci smo raziskovali žogo kot predmet (kje jo uporabljamo, kaj lahko z njo počnemo, kako se oblikuje, kaj vse je okroglo ...) in skušali prepoznati sporočilo pravljice. v likovnih ustvarjalnicah so učenci ustvarjali iz odpadnega materiala, kjer si je vsak po svoje, po lastni zamisli, oblikoval svojo lastno Žogico n ogico. v lutkovno-dramskih ustvarjalnicah so prek igre vlog podoživljali dogajanje junakov te pravljice in ustvarili svoj scenarij pravljice. Prek igre vlog so spoznali, kako lahko droben trenutek, slaba vest, nesprejemanje odgovornosti za svoja dejanja, premami odločnost posameznika in prinese neprijetne posledice, na drugi strani pa tudi nesebično ljubezen, ki premaga vse težave. v glasbeno-plesnih aktivnostih so prepevali pesmi književnih junakov – dedka in babice, Žogice n ogice – in ustvarili ples z žogami. Slika 4: Plesna ustvarjalnica, ples z žogami. ideje iz razreda  | RAZREDNI POUK | 2018 | 1 | 62 v kulinarični ustvarjalnici pa so se prelevili v slaščičarje. Preizkušali so se v ustvarjanju slaščic okroglih oblik. Prav vsak dan pa so spoznavali različne športne veščine, ki jih lahko ponudi žoga. t ako so se pomerili v igri med dvema ognjema, usvajali tehniko igranja pri namiznem tenisu, košarki, odbojki in se na koncu še pozabavali v različnih šaljivih igrah z žogo. n aslednje leto »smo se igrali zgodbo« Cirkus. književna junakinja pisatelja Otfrieda Preusslerja, klovnesa, nerodna avguština, je učence popeljala skozi dejavnosti spoznavanja cirkuškega življenja. t elovadnica šole se je spremenila v cirkuško areno, v kateri so urili marsikatero cirkuško spretnost, kot je hoja po vrvi, žongliranje ... večino rekvizitov, ki so jih uporabili, so učenci izdelali sami. Oblikovali so žoge za žongliranje, ustvarjali cirkuško glasbo z malimi Orffovimi instrumenti in ustvarili cirkuško predstavo s klovni. Ob tem so se vživljali v vloge klovnov, artistov, žonglerjev, cirkuškega orkestra ... v kulinarični delavnici pa sami ustvarili cirkuške slaščice in lizike. vsebina pravljice Carol Diggory Shields – v soboto zvečer bo dinorendaj – je učencem približala pradavnino. Spoznavali so različne dinozavre, jih oblikovali in izdelovali, ustvarjali so vulkane in preizkusili njihovo delovanje. igrali so se arheologe in izkopavali različne izkopanine, se urili v oblikovanju in netenju ognja ter spoznavali in sami izdelali fosile in prvinske posode iz gline. Glasbeno in plesno so ustvarili pradavninski svet, obdobje pračloveka. Slika 5: Likovna ustvarjalnica, oblikovanje kostumov za igro vživljanja v klovne. Slika 6 : Kulinarična ustvarjalnica, priprava slaščic. Slika 7: Arheološka ustvarjalnica, izkopavanje arheoloških ostankov. Slika 8: Naravoslovna ustvarjalnica, preizkušanje delovanja vulkana. ideje iz razreda | 1 | 2018 | RAZREDNI POUK | 63 v četrti delavnici smo z ustvarjanjem v različnih dejavnostih raziskovali možgane. v njihov svet nas je popeljala zgodba deklice lare iz knjige avtorice Helene kraljič, larina skrivnost, ki jo tarejo resne skrbi. Zaveda se, da je drugačna kot običajni otroci, njen očka pa pravi, da se v njenih možganih včasih pojavi električni izbruh in pride do kratkega stika. Zato jo skrbi, kako bodo sošolci in učitelji sprejeli njeno drugačnost. kaj se dogaja z laro in kaj v zdravih možganih, so učenci spoznavali v naravoslovnih, likovnih, glasbenih, plesnih, raziskovalnih, angleških in športnih ustvarjalnicah. v naravoslovnih ustvarjalnicah so si ustvarili vsak svojo možgansko kapico in označili, kje se nahajajo naši nadzorni centri. v likovnih ustvarjalnicah so doslikavali svoje portrete in poslikali svoj domišljijski svet. n aučili so se pesmico o tem, zakaj začutimo, da nam »glava postane včasih težka«. Pri tem so uporabili Orffove instrumente in zvočne cevi. S plesom t o sem jaz so preverili motorično gibanje, ki ga možgani nadzorujejo. kaj vse se v možganih dogaja in zakaj so potrebna vsa čustva, so spoznali v šolskem kinu, ko so si ogledali animirani film vrvež v moji glavi. t reba pa je bilo prej aktivno sodelovati v vseh ustvarjalnicah, da so si zaslužili plačilo v obliki gumbov, s katerimi so si kupili vstopnico za kino, kokice in sok. Glavne dele možganov in kaj uravnavajo, so učenci spoznali v raziskovalnih delavnicah v angleškem jeziku in se hkrati naučili tudi angleških izrazov. Raziskali so tudi, ali imajo vsa bitja možgane in to tudi preverili v različnih virih. Svoje pridobljeno znanje so predstavili na plakatih. vsako jutro ob prihodu pa so aktivno sodelovali v jogi za možgane. vsaki ustvarjalni delavnici je kot vsako leto ponovno sledila vodena športna aktivnost, saj se zavedamo, da je tudi gibanje zelo pomembno za razvoj možganov. Prek športnih aktivnosti so razvijali motorične sposobnosti za ravnotežje, preskakovanje kolebnice in eksplozivno moč mišic rok in nog. Predstava za starše kot zaključek ustvarjalnic Ob zaključku ustvarjalnic vsako leto za starše pripravimo predstavo, in to kot mozaik vsega, kar so učenci doživeli in ustvarili. Učenci prejmejo tudi zloženko z utrinki doživetij in vseh znanj, pridobljenih na delavnicah. Prvo leto so učenci staršem zaigrali predstavo Žogica n ogica, naslednje leto pripravili cirkuško predstavo s povabilom, da se jim v cirkusu pridružijo še starši in se preizkusijo v različnih spretnostih. n ato so staršem predstavili »Pradeželo« s pesmijo, plesom in razstavo različnih likovnih izdelkov. n azadnje pa so starše seznanili z jogo za možgane, ustvarili kratki kulturni program s plesom, petjem in predstavitvijo znanj, ki so jih pridobili o možganih. vsakodnevno smo starše seznanjali s potekom ustvarjalnic preko fotografij in izdelkov. Vrednotenje vsebine in načina izvedbe ustvarjalnic Ob zaključku delavnic smo vedno želeli pridobiti mnenja učencev, udeležencev delavnic in njihovih starše. ena izmed oblik je tako zaključna predstava. Učenci soustvarijo zaključni program in ga samostojno vodijo. vsak učenec je imel možnost izkazati pridobljeno znanje z dejavnostjo, ki ga je najbolj pritegnila oziroma zanimala in kjer je imel občutek, da je pridobil največ izkušenj in znanja. Preden pa začnemo ustvarjati zaključni program, učenci dobijo anketne listke, na katerih so fotografije dejavnosti, ki so potekale v ustvarjalnicah. vsako dejavnost so ovrednotili tako, da so ob dejavnosti pobarvali ’čustvenčke’, ki so predstavljali njihovo počutje v posamezni dejavnosti. Zanimalo nas je tudi, kolikokrat so se učenci udeležili ustvarjalnic, saj je to tudi pokazatelj, ali so bili načini izvedbe dejavnosti in ponujene vsebine učencem všeč in zanimive. Rezultati so pokazali, da je kar 76 % otrok, ki so bili vključeni v ustvarjalnice že ob zaključku prvega razreda, le-te obiskovali do zaključka tretjega razreda. Od teh jih je bilo 48% vključenih na pobudo staršev, 52 % pa na lastno željo. Rezultate anketnih listov uporabimo kot smernice za načrtovanje dejavnosti v naslednjih ustvarjalnicah. Priljubljenost vsebin dejavnosti se razlikuje glede na individualne interese vključenih učencev. izredno priljubljene so športne in glasbene dejavnosti, Slika 9: Zaključna prireditev za starše počitniških ustvarjalnic 2013/14, Igrajmo se zgodbo Žogica Nogica. ideje iz razreda  | RAZREDNI POUK | 2018 | 1 | 64 zato jih tudi vsako leto vključimo. Glede uporabe metod nam učenci sporočajo, da so jim najbolj všeč eksperimentiranje, praktično delo, delo na terenu, raziskovanje, možganska nevihta, branje učitelja, opazovanje, zaznavanje in občutenje ter raba avdio- vizualnih pripomočkov (ogled videov, Power Point prikazi, slikovni prikazi ...). Sklep Ugotavljamo, da so naše ustvarjalnice uspešno izvedene, saj nas vsako leto v to prepričajo odzivi staršev in vključenih učencev. Zanimivo je, da se učenci, ki se več ne vključujejo v ustvarjalnice (iz razloga, ker so že v višjih razredih), spomnijo vsebin, ki so jih spoznavali, in radi o tem neformalno poklepetajo z učitelji, ki so izvajali dejavnosti. t udi učenci, ki so se večkrat vključili v ustvarjalnice, radi ob obisku v naslednjih letih, podelijo svoje spomine z drugimi udeleženci. Prav tako nas v uspešnost izvedbe prepričajo zadovoljni obrazi staršev in glavnih ustvarjalcev, naših učencev, ob zaključku ustvarjalnic. v počitniških ustvarjalnicah se strokovno izpopolnjujemo tudi mi odrasli, učitelji in vzgojitelji, ki jih soustvarjamo. Mnoga medpredmetna povezovanja, ko sodelujemo učitelji razrednega pouka in učitelji predmetnega pouka, nas bogatijo z izkušnjami in krepijo tudi naše odnose. Hkrati tak način izvajanja dejavnosti, ki je vsako leto malo drugačen, pri učiteljih in vzgojiteljih spodbuja, da preizkušajo različne metode, oblike učenja, so sami ustvarjalni in krepijo svojo strokovno avtonomijo. S takim načinom poučevanja se izognemo rutini in hkrati preprečujemo izgorevanje pedagoškega kadra. Zadovoljstvo v takšnem učnem okolju je obojestransko. Učenec, ki se uči v varnem in pozitivno naravnanem okolju, kjer se ne ocenjuje in kaznuje napak, ampak spodbuja vedoželjnost ter sprejemanje napak kot pot do znanja, bo izgrajeval znanje na lastnih izkušnjah in se rad vračal k takim oblikam učenja. Da bi bilo delo v ustvarjalnicah še zanimivejše, pa pogosto sodelujemo z okoljem in s tem učencem nudimo dodatne izkušnje spoznavanja okolja in uporabo veščin izven šolskega prostora. Povezali smo se s klubom za namizni tenis, taborniškim odredom veseli veter in Pomurskim muzejem Murska Sobota. le tesno sodelovanje in pripravljenost, da se preizkušamo na različnih področjih in v različnih nalogah, lahko ustvarita dobre temelje za nadaljnje strokovne izzive, ki bodo bogatili tudi naše pedagoško poslanstvo v času pouka in počitnic. Viri in literatura: Bognar, L. (1987). Igra pri pouku na začetku šolanja. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Griss, S. (1998). Minds in motion: a kinesthetic aproach to teaching elementary curriculum. Portsmouth: Pearson Education Canada. Kraljič, H. (2012). Larina skrivnost. Jezero: Morfem. Kroflič, B. (1999). Ustvarjalni gib – tretja razsežnost pouka: učinki ustvarjalnega giba na nekatere vidike intelektualnega, emocionalnega in socialnega razvoja otroka. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Malik, J. (2005). Žogica Nogica. Ljubljana: Mladinska knjiga. Oberlintner, R. (1968). Vsebina in organizacija vzgojnega dela v podaljšanem in celodnevnem bivanju učencev v osnovni šoli. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Preusseler, O. (2000). Nerodna Avguština. Ljubljana: Epta. Shields, C.D. (2011). V soboto zvečer bo dinorendaj. Ljubljana: Modrijan. ideje iz razreda | 1 | 2018 | RAZREDNI POUK | 65 Priloga 1 – Anketni list V moji glavi, 2016/17. ideje iz razreda 1. ZAKAJ SoDELUJEŠ V PoČITNIŠKIH USTVARJALNICAH? (OBKROŽI ČRKO PRED POVEDJO, S KATERO SE STRINJAŠ.) A) HOTEL/-A SEM SODELOVATI, KER MI JE BILO ZANIMIVO, KAR JE PISALO NA ZLOŽENKI. B) BIL/-A SEM ŽE VEČKRAT . Če si že bil/-a večkrat, OBKROŽI KOLIKOKRAT: 2 3 C) PRIJAVILI SO ME STARŠI. D) DOMA MI JE DOLGČAS. 2. KAKo SI PoČUTIL/-A V NAŠI DRUŽbI? (OBKROŽI ČRKO PRED POVEDJO, KI TO OPIŠE, IN POBARVAJ OBRAZ, KI PRIKAZUJE TVOJE OBČUTKE.) Pob ARVAJ obRAZ, KI PRIKAZUJE, KAK o TI JE bILA VŠEČ PoSAMEZNA USTVARJALNICA. (PREBERI, KAJ POMENI DOLOČEN OBRAZ.) TO MI JE BILO NEKAJ STVARI NI MI BILO VŠEČ. SPLOH MI NI BILO VŠEČ ZELO VŠEČ. MI JE BILO VŠEČ, IN TEGA VEČ NOČEM NEKAJ PA NE. POČETI. TO MI JE BILO NEKAJ STVARI NI MI BILO VŠEČ. SPLOH MI NI BILO VŠEČ ZELO VŠEČ. MI JE BILO VŠEČ, IN TEGA VEČ NOČEM NEKAJ PA NE. POČETI. TO MI JE BILO NEKAJ STVARI NI MI BILO VŠEČ. SPLOH MI NI BILO VŠEČ ZELO VŠEČ. MI JE BILO VŠEČ, IN TEGA VEČ NOČEM NEKAJ PA NE. POČETI. BILO MI JE LEPO, KER ... A) SEM SE NAUČIL/-A MARSIKAJ NOVEGA. B) JE BILO ZANIMIVO. C) MI JE BILO VŠEČ, KAR SMO POČELI. SODELOVAL/-A SEM, VENDAR ... A) KAR SMO POČELI, MI NI BILO NAJBOLJ VŠEČ. B) JE TRAJALO PREDOLGO. C) MI JE BILO VČASIH DOLGČAS. VSEBINA ME JE ZANIMALA, VENDAR ... A) BI BILO LAHKO BOLJ ZANIMIVO. B) NISEM MOGEL/MOGLA SODELOVATI, KOT SEM ŽELEL/-A. SPLOH MI NI BILO VŠEČ, KER ... A) MI JE BILO ZELO DOLGOČASNO. B) ME TO NE ZANIMA. ZANIMA NAS | RAZREDNI POUK | 2018 | 1 | 66 TO MI JE BILO NEKAJ STVARI NI MI BILO VŠEČ. SPLOH MI NI BILO VŠEČ ZELO VŠEČ. MI JE BILO VŠEČ, IN TEGA VEČ NOČEM NEKAJ PA NE. POČETI. TO MI JE BILO NEKAJ STVARI NI MI BILO VŠEČ. SPLOH MI NI BILO VŠEČ ZELO VŠEČ. MI JE BILO VŠEČ, IN TEGA VEČ NOČEM NEKAJ PA NE. POČETI. TO MI JE BILO NEKAJ STVARI NI MI BILO VŠEČ. SPLOH MI NI BILO VŠEČ ZELO VŠEČ. MI JE BILO VŠEČ, IN TEGA VEČ NOČEM NEKAJ PA NE. POČETI. TO MI JE BILO NEKAJ STVARI NI MI BILO VŠEČ. SPLOH MI NI BILO VŠEČ ZELO VŠEČ. MI JE BILO VŠEČ, IN TEGA VEČ NOČEM NEKAJ PA NE. POČETI. TO MI JE BILO NEKAJ STVARI NI MI BILO VŠEČ. SPLOH MI NI BILO VŠEČ ZELO VŠEČ. MI JE BILO VŠEČ, IN TEGA VEČ NOČEM NEKAJ PA NE. POČETI. TO MI JE BILO NEKAJ STVARI NI MI BILO VŠEČ. SPLOH MI NI BILO VŠEČ ZELO VŠEČ. MI JE BILO VŠEČ, IN TEGA VEČ NOČEM NEKAJ PA NE. POČETI. TO MI JE BILO NEKAJ STVARI NI MI BILO VŠEČ. SPLOH MI NI BILO VŠEČ ZELO VŠEČ. MI JE BILO VŠEČ, IN TEGA VEČ NOČEM NEKAJ PA NE. POČETI. TO MI JE BILO NEKAJ STVARI NI MI BILO VŠEČ. SPLOH MI NI BILO VŠEČ ZELO VŠEČ. MI JE BILO VŠEČ, IN TEGA VEČ NOČEM NEKAJ PA NE. POČETI. ZAHVALJUJEMo SE TI ZA oDgo VoRE. ideje iz razreda Že 5. ponatis!