n
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDD-STRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
»MIKRON«: „Dodatni program je nujen!”
Uredništvo 'je med drugim prejelo tudi ;nekaj: vprašanj, kaj je s tovarno »Mikron« v Prilepu. Do zdaj je bilo moč zaslediti »Mikron« v našem časopisu le v mesečnih tabelah o proizvodnji ZP, kaj več pa sig žal, ni bilo napisanega, čeprav se o »Mikronu« mnogo razpravlja v našem podjetju.
Krajšo vest povzemamo s
ne »Mikron«, skupaj š predstavniki republike Makedoiii-nije pomenijo o dodatni investiciji in kakšne bi bile obveznosti ZP ISKRA do samostojne tovarne »Mikron« v~ Prilepu.
Ličen po avtotester
članku
seje gospodarske komisije in komisije, za organizacijsko-kadrovska vprašanja pri sa-moupranvih organih ZP Iskra, ki je 17. avgusta obširno razpravljala o omenjeni tovarni. Proizvodni program — gospodinjski .aparati, se je spričo uvoza podobnih izdelkov znašel y problematič-situadji. Te aparate namreč v inozemstvu zelo liitro izpopolnjujejo, pri nas pa žal* prepočasi, pa tudi cehe uvoženih izdelkov.: so znatno nižje,- -Ta situacija kliče po hitrem in učinkovitem ukrepanju, kar pa zahteva za dodatni program (mišljeni so mali elektromotorji), tudi dodatne invensticjie. ki bi jih »Mikron« moral dobiti že kot samostojno podjetje.
Združeno podjetje ISKRA teži namreč za tem, da tovarna -»Mikron« v Prilepu preide v samostojno tovarno. Stališče, komisij je, da - se vodstvo ZP- ISKRA in tovar-
V 27. številki glasila »Iskra« od 29. julija je bil objavljen drugi del članka predsednika upravnega odbora združenega podjetja dipl. inž. Jožeta Baumana — pod naslovom »Aktualna vprašanja«. V svojem članku se med drugim loteva tudi vprašanja našega samoupravnega sistema kot sistema odločanja ter navaja:
»Pogosto še pojavlja zahteva po delitvi upravljanja in vodenja, v praksi pa je to' popolnoma prepleteno, ker se v vsakdanjem življ en j u. dolgoročne in kratkoročne odločitve prepletajo med seboj. Moj odgovor na to bi bil, da naj vsakdo odloča o tem, za kar je sposoben. Sprašujem se, ali je nek samoupravni organ res . sposoben odločati o tem, ali je neka investicija, proizvodni program, gospodarski plan perspektiven ali ne? Zakonodajalec trdi', da je. — Verjetno zato, ker kolektiv nosi posledice takšne . odločitve, jaz pa menim; da hi, .ker je nemogoče; da
bi ocenil posledice takšne odločitve. Oceno lahko daje samo Strokovnjak, ne pa demokratično telo, in zato -naj - strokovnjak nosi g tudi odgovornost . zanjo. Samoupravni organ bo znal zelo odločno postaviti zahtevo po ■”višini dohodka in ostanka dohodka; Strokovne službe ali strokovnjaki bodo ocenili realnost te zahteve in pristali ali pa odklonili zadolžitev. V zadnjem primeru bodo samoupravni organi iskali še objektivno oceno' za svojo zahtevo pri strokovnjakih na višjem nivo j u,- Oceni primerno bodo proti .svojim stro-j
kovnjakom ukrepali. Pri izvajanju svoje zadolžitve potrebujejo vodstveni in vodilni delavci širši krog kompetenc, kot jih sedaj zakon dopušča. Odločanje po teh principih zahteva večjo samostojnost strokovnjakov pri njihovem delu. S tem je definirana tiidi odgovornost, ki bi bila lahko eno.izmed osnovnih jncril za nagrajevanje. Zaradi tega samoupravni organi ne bi izgubili na svoji pomembnosti, ker bi obdržali funkciji kontrole in zaščite interesov delavcev, vodenje pa bi bilo bolj učinkovito, ker bi bolj sprostilo prizadevanje posameznikov in omogočilo hitro odločanje.«
Tu se pojavljata zlasti dve vprašanji:
— Ali naj o strokovnih zadevah v podjetju odločajo le strokovnjaki?
§|j§ -T/‘
20. avgusta leta 1936 oz. pred 31 leti je sirena bivše tekstilne tovarne »Jugočeška«, zdaj »Iskra« ■— Elektroiriehamka Kranj (na sliki) dala znak za začetek velike tekstilne stavke v Sloveniji. V noči med IS. in 16. septembrom pa sta takratna jugoslovanska policija in žandarmarija z orožjem v roki pregnala stavkajoče delavstvo iz kranjskih tovarn.
V zgodovini bojev in zmag delavskega razreda zavzema to gibanje častno mesto.
— Položaj in pravice strokovnjakov?
Obravnava te problematika je v zadnjem času dokaj neredek pojav. O tem se obravnava V delovnih kolektivih, v raznih strokovnih krogih in tudi na raznih simpozijih.
Pri reševanju prvega vprašanja je- treba nesporno izhajati družbeno-ekonomskega sistema: osvoboditev dela,, družbena lastnina, samoupravljanje in delitev družbenega proizvoda. Nosilec oblasti v naši družbi so delovni ljudje. Vsem delovnim ljudem je dana pravica in dolžnost, da v okviru organizacijskih struktur (skupščin) družbeno političnih skupnosti, v organih upravljanja delovnih organizacij) odločajo o najvažnejših vprašanjih, ki ss nanašajo bodisi na delo druž-beno-političnih skupnosti ali delovnih organizacij. Ni možno za to odločanje priznati dveh faktorjev oz. dveh nosilcev: na eni strani delavci — nestrokovnjaki, ki bi jim pripadalo reševanje le nestrokovnih stvari, na drugi strani pa delavci — strokovnjaki, kt bi reševali strokovne stvari.
S tako tezo preidemo v nemogočo situacijo. Ne more biti pogoj za pridobitev položaja v nekem demokratičnem organu ki sicer odloča tudi o pomembnih strokovnih stvareh, določena strokovna kvalifikacija. Po ysera svetu je v predstavniških organih (parlamentih^ celo vrsta ljudi *| nestrokovnjakov — za posamezna pod-mezna področja, ki pa, ko so dane njim v obravnavo in glasovanje določene strokovne zadeve, glasujejo o njih in jih sprejemajo.
V zvezi s tem se takoj tudi poraia vprašanje odgovornosti Ali je ta.k organ odgovoren za sprejete odločitve, ki sp sicer strokovnega značaja,-za katere pa je glasoval? Po (Dalje na 2. strani)
članku: »Aktualna vprašanja
(Nadaljevanje s 1. strani)
mojem mnenju ne! Predstavniški organi nosijo le družbe-no-politično odgovornost ter jih je možno le odpoklicati, ne nosijo pa neke druge, zlasti ne neke pravilne oblake odgovornosti.
V tesni zvezi pa se s tem poraja vprašanje strokovnih ljudi, ki pripravljajo gradivo za sprejemanje v teh organih in ki so dolžni tudi za izvajanje sklepov. Prvenstveno morajo strokovni ljudje pripraviti za te organe gradivo res strokovno in morajo nositi za pripravo gradiva tudi vso odgovornost! Ta odgovornost ostane nesporno tudi potem, ko je njihove predloge sprejel. Odgovornost odpade le v primeru, če organ njihovega predloga ne osvoji in sprejme sklep proti njihovemu mnenju, zlasti še, če strokovnjaki opozore, da ne prevzamejo odgovornosi za sklep v tej obliki. V takem primeru je možna tudi s strani strokovnih ljudi ostavka na položaj.
Naš samoupravni sistem v ničemer ni ovira strokovnega dela strokovnjakov, kakor tudi strokovnega izvajanja sprejetih sklepov. Trdim namreč to, da bi organi upravljanja v gospodarskih organizacijah morali večkrat zavrniti predloge strokovnih služb, ki so slabo pripravljeni, pa jih kljub temu, čeprav vedo, da njihova strokovnost ni zadovoljiva, iz določene tolerance do strokovnih služb sprejmejo. Ključ za rešitev tega problema leži po mojem mišljenju predvsem na strokovnih službah.
Ne. trdim, da ni možno določene pristojnosti, ki jih . je zakonodajalec priznal organom upravljanja, prenesti v reševanje strokovnim službam, vendar pa vse glavne ■odločitve, zlasti poslovne, naj bodo še teko strokovne, ne morejo iti mimo odločilnega
reševanja organov upravljanja. Slabe posledice takih sklepov bo čutil predvsem kolektiv. Tudi, če bi bilo prepuščeno reševanje določenih poslovnih odločitev le strokovnim osebam, bi zlasti posledice teh odločitev nosil kolektiv, ne pa samo strokovnjaki. Zato smatram, da je vsaka delitev reševanja določenih problemov v gospodarskih organizacijah, ki so važni za ves kolektiv — na amaterje in strokovnjake — neprimerna in v nasprotju z našimi temeljnimi družbenoekonomskimi odnosi. Jasno pa je, da obstajajo zadeve, ki so čisto strokovnega značaja, ki prepuščeni domeni strokovnjakov, pri čemer samoupravni organi opravljajo . lahko le kontrolo.
Drugo pa je vprašanje položaja in pravic strokovnjakov zlasti v gospodarskih organizacijah. Predvsem vemo, da smo že večkrat poudarjali, da kvalifikacijska struktura strokovnih služb v gospodarskih organizacijah ni zadovoljiva in da strokovnipi službam primanjkuje določenih pripomočkov za strokovno reševanje določenih problemov. Mogoče je res, da se v posameznih primerih tudi organi upravljanja vmešavajo (kar je pa vsekakor bolj redko!) v določene zadeve, ki so čisto strokovnega značaja in ki spadajo v odločanje strokovnjakov.
Prav tako tudi ni povsod zadovoljivo rešeno vprašanje: nagrajevanja in napredovanja strokovnih oseb v gospodarskih organizacijah, vendar je treba takoj poudariti, da samoupravni sistem omogoča sprostitev prizadevanj posameznikov in jih celo podpira, saj. ima od tega korist ves kolektiv. Nesporno bodo strokovnjaki v gospodarskih organizacijah s svojim strokovnim stališčem, zlasti pa tam, kjer so tudi rezultati njihovega dela, naleteli na vso podporo in pomoč. Organi upravljanja se v njihovo delo ki je strokovno obeleženo, s
katerim pa se izvaja poslovna politika, ki so jo oni sprejeli — ne bodo vtikali. Zato ni potreben kakršenkoli strah, da položaj strokovnjakov v naših gospodarskih organizacijah slabi, zlasti pa je nesprejemljiva kakršnakoli teza, da je temu delno vzrok tudi upravljanje. Nasprotno: organi upravljanja so, lahko trdim, brez izjem, napredne težnje strokovnih ljudi v svojih gospodarskih organizacijah vedno podprli. Strokovnjaki'imajo tu vso moč ukrepanja, razumljivo pa je, da morajo biti njihovi ukrepi res strokovni.
Menim, da je pri tem vprašanju treba prvenstveno poudariti, da gre za pridobivanje takih kadrov — strokovnjakov v gospodarskih organizacijah, ki bodo sposobni uvesti moderne metode organizacije, tehnologije in proizvodnje, S čemer bodo tudi poslovni uspehi večji. Položaj strokovnjakov pa bo prav sedaj — v obdobju gospodarske reforme — v organizacijah vsak dan trdnejši in tudi nagrajevanje za njih bolj stimulativno, saj od takega dela med drugim zavisi uspeh gospodarske organizacije in s tem tudi naše gospodarske reforme.
Pavel Gantar
PRIMERJAVA SEDEMMESEČNE PROIZVODNJE ZP ISKRA (1966—1967)
Izpolnitev Izpolnitev
Tovarna	000 N din	v 060 N din	%
Elektromehanika	106.834	132.011	123,6
Elementi	37.191	36.876	99,2
Avtomatika	42.788	28.171	65,8
Sprejemniki	20.705	23.553	113,8
Aparati	30.033	26.713	88,9
Avtoelektrika	50.736	52.503	103,5
Elektromotorji	11.477	10.486	91,4
Naprave	15.218	17.900	117,6
Elektronika	8.874	4.943	55,7
Kondenzatorji	16.510	19.037	115,3
Instrumenti	8.633	10.318	119,5
Polprevodniki	8.880	11.871	133,7
Usmerniki	6.762	6.527	96,5
Mikron	3.822	4.298	112,5
PSO	—	7.595	—
SKUPAJ PODJETJE	368.433	392.802	106,6
Sindikalni odbor ZP pobudnik koristnih razgovorov in akcij
V glasilu »Iskra« je moč pogosto brati, da je sindikalni odbor združenega podjetja na svojih sejah razpravljal o mnogih važnih gospodarskih . in političnih vprašanjih. Vzpodbudno je tudi to, da razgovori niso ostali samo pri sklepih, kot smo bili navajeni v prejšnjih letih, pač pa je po glasilu sodeč, sindikat v zadnjem letu skoraj celotno realiziral svoje sklepe. Čeprav ga v mnogih akeijah neugodno vežejo dokaj pičla finančna sredstva, dejstva kažejo, da je sindikalni odbor odločno posegel v gospodarsko in politično življenje ISKRE.
Ce govorimo o široki de- še vedno ostaja pri skrbi za javnosti sindikata pa dokaj delovnega človeka, rekreaci-odprto vprašanje sindikata pa je ipd., kjer pa so vsekakor
Obrat Upori Šentjernej še naprej v sestavu organizacije »Tovarna elementov za elektroniko« Ljubljana
Vse tiste, ki so v anketi izrazili željo oz. tudi tiste, ki v anketi niso sodelovali, pa želijo z uredništvom časopisa »Iskra« sodelovati — vabimo, da nam čimprej pošljejo svoje točne naslove in kakšna zvrst poročanja oz. sodelovanja jim najbolj leži (gospodarstvo, družbeno življenje, politika, propaganda, kultura, šport, . rekreacija, prevodi, kratke novice, reportaže, fotografije, risbe, črtice ipd.).
Takoj, ko bo uredništvo prejelo naslove in želje, bomo prek sodelavcev stopili v ožji stik z vsakim posameznikom — bodočim sodelavcem.
Uredništvo glasila »Iskra«
Kranj — Savska loka 4
potrebna večja finančna sredstva. Pri tem moramo naglasiti, da naj to ne bo le delo sindikata, pač pa vseh organov, kajti sindikalna članarina <40 %), je vsekakor absolutno premajhna, da bi bilo moč zadostiti vsem potrebam za plodno delo sindikata. Sindikalni odbor združenega Na svoji skupni seji sta ne Elementi. Obrati Kera- .podjetja, predvsem pa pred-komisiji za organizacijsko mika, Žužemberk in Šentjer- sednik Franc Hutter in taj-kadrovska vprašanja in Go- nej so med seboj tudi teh- nik Janez Sile sta se med spodarska komisija dne 17. nološko tako povezani, da bi drugim'izredno angažirala za avgusta 1967 poslušali poro- izločitev enega obrata iz te Iskrin časopis, ki naj bi imel čilo komisije generalnega skupnosti močno prijadejala čimveč sodelavcev po naših direktorja, ki je imela nalo- druge obrate in bi bil ob- organizacijah. Vsi sekretarji go proučiti zahtevo obrata stoj tovarne več kot ogro- so bili obveščeni, naj organi-Upori, Šentjernej po osamo- žen. Iz teh razlogov je de- zirajo svoje interne uredniške svojitvi v samostojno organi- lavski svet tovarne Elementi odbore, ki naj. kontaktirajo z zacijo v okviru ZP Iskra. Ko- odbil zahtevo obrata Upori uredništvom glasila. Ponekod misija gen. dir. je v svojem po osamosvojitvi in na isto so to že uredili, drugod — poročilu ugotovila, da so si- stališče se je postavil tudi žal, pa še vedno čakajo, če-cer določeni formalna pogoji odbor. začasne uprave v tej prav so na sestanku sekre-življenje tovarni.	tarjev pred nekaj meseci bb-
_	.	, -	.	v.,	, ljubili vso pomoč.
Po poslušanju poročila komisije gen. dir. in prečitanju Menim’ da 150 Prav’ če W sklepa DS tovarne Elementi	organizacij, lu
ter izjave odbora začasne unal0 dobro in stalno poveza-uprave v tej tovarni sta obe vo z uredništvom. To j^so: lastne komisiji sprejeli naslednji »Elektromehanika«	Krap j,
sklep oz. priporočilo Uprav- »Istrumenti« Oteče, obrat nemir odboru ZP:	Lipnica pri Kropi, delno ob-
da se predlog za rat *Stikalat: v Kranju,, ki or_ žal, še vedno ne more najti ZP stalnega sodelavca, uporov Tovarna motorjev Železniki .	^er za je do nedavnega kar dobro
tuacije, kvalitete in tehnolo- formiranje samostojne orga- kontaktirala zdaj' ko je to-Kie da o nadaljni graditvi nizacije niso podani pogoji vama pod začasno upravo, so tovarne sploh ne govorimo) v smislu čl. 138 Statuta ZP ... . .	.	,	1
v sedanji situaciji ni niti ISKRA in čl. 117 2. odstavka ^ ““ I ^u’ ve“df bo' ekonomskih izgledov niti Statuta Tovarne elementov mo ° tem Pisali, ko se poslovnega opravičila za iz- za elektroniko.«	bodo pokazali ugodni premilo S.	(Dalje na 6. strani)
za samostojno obrata Upori, vendar v sedanji situaciji, ko je vprašanje kvalitete izdelkov tega obrata postalo tako pereče, ko se bije boj za zunanji trg prav na tem področju in na področju zniževanja cene, notranje organizacije poslovanja, za utrditev poslovne politike tovarne Elementi, (ki v celoti preživlja ustanovitev samostojne določeno 'krizo prav zaradi ganizacije v okviru neurejenih notranjih organi- ISKRA Tovarne zacijskih odnosov, tržne si- Šentjernej, zavrne,
ločitev obrata Upori iz tovar-
Osebni dohodki v prvem polletju
V prvem polletju 1967 beležimo na nivoju ZP višje osebne dohodke, kot v drugem polletju leta 1966. Porast ni znaten in lahko predstavlja določeno stabilizacijo v politiki izplačevanja osebnih dohodkov — glede na porast v prejšnjih obdobjih.
Pregled med razlikami osebnih dohodkov med polletji d aje naslednji prikaz:
II. poli. GG
1 Izplačani OD v ND	60,868.347	63,184.661	103,8
Povprečni OD (skupaj)	783	815	104,1
Povprečni OD (r. d.)	630	693	110,0
OD za podaljšan d. c.	1,632.806	1,776.798	108,7
število nadur	323.485	302.936	93,8
Vrednost 1 nadure	5,05	5,87	116,2
Povp. št. delavcev	12.955	12.927	99,7
I. poli. 67 Indeks javi. s OD v II. polletju 1966, pa beležijo »Elektromotorji« in »Elektronika«, kjer se še vedno odraža specifičnost situacije, v katero sta ti dve organizaciji zašli, ter »Apa-
rati« in »Instrumenti« zaradi ugodnega periodičnega obračuna (stimulativni del in razlike) v zadnjem trimesečju 1966.
Drugačna slika se kaže v povprečnih osebnih dohodkih za redno delo, kjer niso zajeta, nadomestila OD za bolezen do 30 dni iz sredstev delovne organizacije in nadomestila OD od drugih delovnih organizacij in organov, ter OD za podaljšan delovni čas. Tu je porast v večini organizacij znatnejši,
kot pri »skupnem« OD in predstavlja v podjetju 10,0 %, v tovarnah 11,1 %, v skupnih službah pa 6,9% porasta.
Najvišje povprečne osebne dohodke v tovarnah dosegajo (skozi celo polletno obdobje) »Polprevodniki«, »Naprave« in »Aparati«. Kot boljši ! izstopajo še »Instrumenti« in »Avtoelektrika«, V skupnih službah prednjačijo »Strokovne službe« in »Nabavna organizacija«, dočim so osebni dohodki v ZZA, PSO in • ŠC dokaj izenačeni,
Iz podatkov je razviden splošen porast razen pri številu nadur in številu delav-. cev. število nadur se je zmanjšalo za 6,2 % in je s tem pogojevalo povišanje vrednosti ene nadure (večja masa OD izplačana za delo v podaljšanem delovnem času pade na manjše število nadur). Vsekakor nam indeksi kažejo, da splošen porast ni dosegel tiste stopnje kot jo poznamo iz (trimesečnih in polletnih) prejšnjih obdobij in dejansko predstavlja1 le stopnjo .porasta, h kateri so prispevale le nekatere »dobroidoče« organizacije v okviru ZP.
Razponi OD
.Tabela 1
Distribucija delavcev po razponih osebnega dohodka (kot splošen odraz izplačevanja OD) bi bila dokaj blizu idealne, vsekakor pa zelo sprejemljiva, če se ne bi v njej pojavljala dva modusa (najpogostejši vrednosti). Največji delež delavcev se uvršča v razpon 601 — 700
ND in razpon 801 — 1000 ND. Prvi (modalni) razpon zajame 16,98 % delavcev,' v drugega pa se grupira 18,59 % delavcev. • Tako smo v ZP zabeležili, glede na osebne dohodke, dve, sicer med seboj tesno povezam grupi, vendar različni v odnosu na količino izplačanih osebnih dohodkov. Za prvo grupo znaša . dominantna vrednost mesečnega osebnega l dohodka cca 640 ND. Druga grupa pa beleži najpogostejši OD v vrednosti cca 880 ND. Kljub omenjenim pojavom, pa je distribucija (v geometrijski progresiji) dokaj-: zakonito povezana in izkazuje razmerja, ki so bolj »poštena« do posameznih kategorij delavcev, .
Povišan povprečni osebni dohodek, kot pokazatelj višine OD nasploh, se v distribuciji odraža v preplaste-nju določenega deježa delavcev po razponih OD navzgor
—	iz nižjih razponov v višje. Tako beležimo porast strukturnega deleža v razponu 801
—	1000 ND in vseh ostalih višjih razponih.
A
H
	Povprečni OD (skupaj)			Povprečni OD (redno delo)		
	I. poli. 67	II. poli. 66	Indeks	I. poli. 67 II. poli. 66		Indeks
Elektromehanika	792	747	106,0	638	560	113,9
Avtomatika	636	627	101,4	535	472	113,3
Elementi	758	688	110,2	619	568	109,0
Avtoelektrika	839	719	116,7	661	573	115,4
Aparati	863	943	91,5	773	885	87,3
Elektromotorji	432	555	77,8	426	430	99,1
Kondenzatorji	709	671	105,7	636	510	124,1
Naprave	932	817	114,1	855	626	136,8
Elektronika	539	641	84,1	392	499	78,9
Instrumenti	846	91!	92,2	814	716	113,1
Usmerniki	788	824	95,6	724	707	102,4
Polprevodniki	961	848	113,3	804	689	116,1
Sprejemniki	535	525	101,9	491	428	114,1
ZZA	1.112	1.086	102,4	983	912	107,8
PSO	1.117	1.096	101,9	1.012	1.013	99,9
Strokovne službe	1.385	1.332	104,0	1.239	1.001	123,8
ŠC	1.032	991	104,1	1.001	788	127,0
NO	1.296	1.119	115,8	1.197	850	140,3
Podjetje	815	783	104,1	693	630	110,0
Tovarne	756	725	104,3	633	570	111,1
Skupne službe	1.132	1.101	102,8	1.019	953	106,9
Tabela I
STRUKTURA DELAVCEV PO RAZPONIH OD
Razpon
Povprečno štev. del.
Struktura Skupaj
OD za podaljšan delovni čas
Tabela, prikazuje kolikšen delež OD ’je bil izplačan za določeno število ur opravljenih v 'podaljšanem delovnem času ni kolikšna je po posameznih organizacijah povprečna vrednost ene nadure. Ker se nadure in zanje izplačani OD Z ozirom na poslovanje organizacij od meseca do meseca znatno spre-
varednost ene nadure v tej tovarni dokaj visoko kotira in. izvira iz tega, ker so opravljali nadure samo nekateri delavci na zahtevnih delovnih mestih. Obraten pojav se nam kaže v »Elektroniki«, kjer je povprečna vrednost ene nadure najnižja v okviru ZP. Vzrok je^v tem, ker so tu opravljali nadure delavci na nižje vrednotenih delovnih mestih, pretežno vratarji. Tako smo do-
bili interval 3,26 — 8,19 ND, v katerem se gibljejo povprečne vrednosti ene nadura po oragnizacijah v ZP. Z izjemo treh organizacij: (»Polprevodniki«, »Strokovne, službe«, »Nabavna organizacija«), beležimo porast povprečne vrednosti ene nadure v vseh ostalih organizacijah, tako da znaša ta porast v podjetju 116,2 odstotka vrednosti, Jci jo je imela ena nadura v
II.	polletju 1966. KM
do 300	65	0,58	0,58	jo lastnosti nekega vztrajne-
301— 400	482	4,29	4,87	ga trenda. Zato kaže v tem
401— 500	924	. 8,22	13,09	poglavju jazmotriti le giba-
501— 600	1.744	15,52	28,61	nja, ki t se nanašajo na
601— 700	1.908	16,98	45,59	vrednost ene nadure.
701— 800	1.527	13,59	59,18	Tabela 3
801—1000	2.089	18,59	77,77	
1001—1200	1.230	10,94	88,71	Iz tabele je~ razvidno, da
1201—1400	603	5,37	94,08	nastopajo med organizacija-
1401—2000	561	4,99	99,07	mi velike razlike glede na
nad 2000	106	0,94	100,01	pokazatelje o delu v podaljšanem delovnem času in to celo neodvisno od velikosti
Skupaj	11.239	> 100,1		
OD ZA PODALJŠANI DELOVNI CAS
Tabela 3
Povprečni OD
Tabela 2
Spremembe, ki smo jih Zasledili v strukturah po posameznih razponih, se očitu-iejo tudi-v povprečnih osebnih dohodkih. Na nivoju podjetja se je izplačani povprečni osebni dohodek,' oziroma OD na enega zaposlenega povečal za 4,1 %, v tovarnah za 4,3 % in v skupnih službah za 2,8 %. Med .organizacije, ki šo v I. polletju 1967 svoja povprečja znatneje zbolišala se uvršča-
jo: »Avtoelektrika« (porast 16,7 %), »Nabavna organizacija« (porast 15,8.%), »Naprave« (porast 14,1 %) in Polprevodniki«. (porast 13,3%). Da kljub temu porast OD ni tako močan je razvidno iz podatka, da še je porast OD v posameznih organizacijah v letu 1966 gibal v intervalu
20,6	do 52,9 odstotka. (V interval niso všteti »Elektromotorji«, ki zaradi nastale situacije niso izplačevali polnih osebnih dohodkov). Znižanje osebnih dohodkov (manjše indekse) v primer-
.organižacije, ali. števila delavcev v posamezni organizaciji. Daleč največji procen-tualni delež dela v podaljšanem delovnem času izkazuje »šolski center«, kjer pride na enega zaposlenega kar 11,1 nadur. Obenem pa v šolskem centru beležimo tudi najvišjo vrednost ene nadure. Najmanjši delež nadur na enega zaposlenega izkazujejo »Elektromotorji«, ki so po tem pokazatelju zadnji v ZP, saj pride na enega zaposlenega le .6 minut dela v podaljašnem delovnem času.
	Q	U	Na enega		H g
Organizacija	Z > o	3 'V ra d	zaposl. ND	znese nadur	o 3 a 2 v a CD O
	o	m			>
Elektromehanika	441.714	92.205	16,98	3,5	4,79
Avtomatika	50.067	6.897	11,28	1,6	7,26
Elementi	43.783	10.259	4,72	1,1	. 4,2t
Avtoelektrika	62.343	14.300	13,42	3,1	4,30
Aparati	130.348	21.474	30,72	5,1	6,07
Elektromotorji	2.810	371	0,81	0,1	7,57
Naprave	126.096	19.773	55,87	8,8	6,38
Kondenzatorji	41.273	7.681	14,16	2,6	5,31
Elektronika	7.738	2.376	4,56	1,4	3,26
Instrumenti	50.396	8.722	26,76	4,6	5,78
Usmerniki	2.452	522	3,41	0,7	4,70
Polprevodniki	39.329	6.807	27,85	4,8	5,78
-Sprejemniki	25.458	7.073	10.53	2,9	3,60
ZZA	296.959	40.742	60,93	8,4	7,29
PSD	366.733	52,465	66,25	9,5	6,99
Strokovne sl.	20.034	2.775	27,90	3,9	7,22
ŠC	57.599	7.029	91,28	11,1	8,19
NO	11.657	1.465	28,85	3,6	7,96
Podjetje	1,776.798	302.936	22,91	3,9	5,87
Tovarne	1,023.816	198.460	15,66	3,0	5,IS
Skupne službe	752.982	104.470	61,91	8,6	7,11
Vtisi z gorenjskega sejma
»Kako gre, tovariši?« smo pobarali vodjo stojnice, ki jo je — kot vsako leto — postavila industrijska prodajalna ISKRA iz Ljubljane.
»Slabo,« se je odrezal tovariš Miro Strah, ki vodi to stojnico že vrsto let. »Ljudje gledajo, sprašujejo, kupijo pa bore malo. Reforma!« Podobne refrene slišimo tudi na drugih stojnicah.
Pa vendar, letošnja stojnica se nam je zdela nekako drugačna, boljša kot prejšnja leta. Bolj sejmska in manj razstavna. Poslovodja ljubljanske prodajalne je v zadnjem hipu dosegel pri sejemski uipravi boljšo lokacijo stojnice, ki je sicer še vedno v »slepi ulici«, navzlic temu pa dostopnejša kot prejšnja leta.
Pri aranžiranju stojnice' je očitno sodelovala vešča roka, ki je iz obstoječega prostora in eksponatov ustvarila zaokroženo celoto in pravo sejmsko vzdušje. Lepo oblikovani pano in makete nevsiljivo vodijo obiskovalca do posameznih eksponatov in mu pomagajo pri ogledovanju in izbiri v gneči artiklov, ki so razvrščeni na ozkem prostoru
—	tako kot se na sejmu spodobi.
In vendar se bodo — kot ponavadi — našli po sejmu ljudje, ki jim to ali drugo ni povšeči. Sto ljudi — sto okusov. Sejmi imajo svoja nepisana prodajna pravila, svoje specifično vzdušje. Obiskovalci sejmov niso tisti ljudje, ki jih srečujemo v rednih prodajalnah. To so posebneži, ki rezonirajo takole: »Če ste me že privabili na sejem — kaj mi, trgovci, nudite več, kot v vaših običajnih prodajalnah?? Nižje cene, večjo izbiro? Že prav
—	kaj pa kvaliteta in neido-& proizvodi. In tako se priložnostni kupec sprehaja po . razstavnih prostorih, tišči v
žepu mošnjiček in si misli: sedaj vas imam vse na kupu
—	kdo mi ponudi več in bolje? Za moj denar!
Da, to je tisto — več in bolje. Zmaga tisti, ki je v stanju dokazati, da nudi več kot konkurenca na sosedni stojnici in vprav tisto, kar kupec že dolgo časa potrebuje ali kar bo nedvomno potreboval —■ jutri.
' Domiselni aranžerji se po-
služujejo vsakovrstnih trikov in prijemov, da bi ustavili obiskovalčev korak in prikovali njegov pogled na vešče razstavljene artikle. Včasih se jim to tudi posreči, toda mošnjiček ne gre iz žepa. Kaj storiti, da napravi potrošnik tisti zadnji, odločilni korak in razveže denarnico? Slike in vzpodbudni apeli očitno niso dovolj.
Na tem mestu smo svoje-časno napisali misel, da se proizvod ne prodaja sam od sebe. Tudi najlepše prirejena izložba tega ne more storiti. Najvažnejši faktor v mehanizmu prodaje je bil in ostane — človek! Prodajalec je tisti, ki ustvarja pri-merno prodajno vzdušje, iz katerega še poraja volja za nakup, kot posledica prebujene želje po nekem predmetu.
če se povrnemo na Gorenjski sejem in ugotovimo, da smo se že naučili, kakšna bodi sejemska stojnica v oblikovnem pogledu, se pomudimo za trenutek pri človeškem faktorju — prodajalcu. Ne nameravamo se spuščati v razprave o posameznikih, ki nudijo in prodajajo blago na stojnici kakor vedo in znajo. Več kot prodajati na vij ude A, sodoben način, ne morejo. Znano je, da zlasti v prodaji industrijskega blaga deluje’ prodajalec »vašarskega«, agresivnega tipa (Kupujte, ljudje — še malo, pa bo zmanjkalo!) komično in neprepričljivo. Kaj torej predstavlja tisto vez med prodajalcem ih kupcem, ki se začne s pogledom in konča z željo po nakupu? Ljudje, ki se pečajo s psihologijo kupca, trdijo, da je" poglavitni motiv — korist, ki jo kupec pričakuje od proizvoda, zlasti pri predmetih za široko rabo.
Če pogledamo Sedaj naš gorenjski nastop tudi iž tega vidika, bomo mogoče razumeli tudi tiste, ki se jim nejasno dozdeva, da stojnici -še manjka tisto »nekaj«. Svojo praktično korist so na stojnici dokazovali le ventilatorji, morda še nekoliko preveč prepričljivo. Manj »zgovorni« šo bili gospodinjski aparati, električno ročno orodje in še neki artikli, ki ,bi svojo prisotnost na stoj-
nici lahko dokazovali na bolj prepričljiv način.
Gre torej za praktične demonstracije razstavljenih artiklov — prijem, ki ga še vedno ne poznamo pri naših javnih nastopih. V ljubljanski prodajalni smo izvedeli, da so bile tudi demonstracije proizvodov na sejemskem sporedu. Morale pa so odpasti zaradi neprimerne lokacije stojnice, pa tudi pomanjkanja ustreznih ljudi, ki naj bi opravljali na učinkovit način to — prav gotovo zahtevno in odgovorno delo. Za naslednji sejem (morda v Novem Sadu ali Beogradu pride na vrsto tudi tovrstna prodaja.
Ne glede na omenjene pomanjkljivosti, ki jih bo odpravil razvoj, in' čedalje močnejše spoznanje o nujnosti neposrednega kontakta s potrošnikom, zasluži nastop »Iskre« na Gorenjskem sejmu oceno — prav dobro. Ne morda zaradi finančnega učinka, koliko zaradi načina in vidno izraženega prizadevanja prilagoditi se stilu in potrebam sejma.
M. L.
Iz produkcije tovarne za avtoelektriko v Novi Gorici
Nujno izboljšanje faktorja plačane realizacije in znižanje zalog
Otoče: Po pregledu poslovnega poročila za prvo polletje je upravni odbor naročil upravi tovarne in finančnemu sektorju, da je treba čimprej doseči izboljšanje plačane realizacije in znižanje zalog na določene normative. Iz delitve celotnega dohodka je namreč razvidno, da je od fakturirane realizacije plačane le cca 53 %.. Razliko predstavlja neplačana realizacija v glavnem od PSO.
Vrednost, porabljenega materiala pa se je želo povečala, kar v primerjavi z lanskim letom predstavlja 144%, v primerjavi s celotnim dohodkom pa 77 % vrednosti. Delitveno razmerje za osebne dohodke in sklade se je povečalo v breme skladov. Za osebne dohodke je bilo izplačano 16 % : več kot: lani. Povečale so se tudi obresti, od poslovnega sklada ter znižale obresti od kreditov. Pri tem je treba omeniti tudi
povečanje izrednih', stroškov, kjer so zajeti predvsem sodni stroški in pa prispevki od regresov za letni odmor.
V zvezi z realizacijo prodaje šo člani UO obravnavali izredno“' veliko terjatev, ki jo ima tovarna do PSO, kar kolektivu povzroča dokajš-ne težave in nzatno povečuje stroške. Tudi -znižanje proizvodnega plana vpliva na povečanje vrednosti'Zalog in na nizek koeficient obračanja.
Ado
S seje UO »Avtomatika« Pržan
V avgustu nizek operativni plan
Pri sestavljanju keramičnih kondenzatorjev v Zužember ku
Na 8. redni seji 9. avgusta je bil upravni Odbor tovarne »Avtomatika« Ljubljana Pržan seznanjen z operativnim planom za mesec avgust skupaj s problematiko. Plan je zelo nizek’ in znaša le 84 odst. na dinamični letni plan in to predvsem zaradi izpada proizvodnje enot TV, kar je v krajšem času nemogoče nadoknaditi z drugo proizvodnjo, saj le-ta predstavlja visoko vrednost. Plan drugih artiklov bo razen pri zvočnikih, ki. so planirani v manjši količim, izpolnjen.
Upravni odbor dokončne odločitve za avgust' ni sprejel, ker ni : zagotovljena izpolnitev postavljenega operativnega plani in je predlagal, da o realizaciji oz. o realnosti problematike, ki jo je podal gospodarski sektor
in ki zagotavlja manjše OD, sprejme in potrdi delavski svet tovarne. O tem je DS in kolegij že razpravljal ter sprejel nekatere zadevne sklepe.
Upravni odbor je' v zvezi s planom za avgust seznanjen tudi. z zaključki gospodarske komisije, zato je zadolžil upravo tovarne, da z odgovornimi službami reši vprašanje proizvodnje enot TV, tako da se postavljeni plan čimprej in najbolje realizira. Odgovorne službe so tudi . dolžne sprovesti izdelavo in odpremo planirane količine kontaktnih ploščic za izvoz ter čimprej BS vpeljati proizvodnjo kaset za BA, ki So bile v dinamičnem' letnem planu že zajete. Ker ta proizvodnja ni stekla.-mora tehnični sektor dati UO pisme-
no pojasnilo oz. zagovor za neplansko odvijanje Zadanih nalog.
UO je tudi zadolžil TS — kontrolno službo, da po prispetju materiala od zunanjih dobaviteljev poišljke takoj kontrolira morebitne slabe izdelke pa takoj reklamira in izloči.
B.
Dopisujte v »Iskro!«
Naslov uredništva:
Kranj, Savška loka 4 Tel. 22-221, int. 333.
Dr. Milan Lilek

■
sak-.vjS
g
V ponedeljek, 21. avgusta je umrl v bolnici »Petra Držaja« v Ljubljani po ■ težki in mučni bolezni dr. Milan Lilek, ekonomsko-jinančni svetnik Iskre. Rodil se je 3. aprila 1902 v Ljubljani. Maturiral je v Ljubljani na klasični gimnaziji, študiral je v Kolnu, leta 1927 pa je doktoriral na univerzi v Zurichu iz ekonomsko pravnih ved. Dr. Lilek je služboval po raznih mestih Evrope in v Beogradu, leta 1950 pa je prišel v Iskro, kjer je deloval na raznih odgovornih mestih jinančno-komercial-
nega značaja. Tako je bil dolga leta komercialni direktor nato, svetnik generalnega direktorja in prodajno servisne organizacije.
Pokojni dr. Lilek je bil izredno razgledan človek in silnega delovnega elana. S svojim širokim znanjem iz mednarodnih ekonomsko-finančnih Zapletenih poslov, je pripomogel, da se je Iskra uspešno uveljavila na zahtevnem mednarodnem trgu. Gladko je govoril nekoliko svetovnih j ¿tikov, kar mu je omogočalo, direktne kontakte v razgovorih, ki jih je Iskra vodila v svojem, zunanjetrgovinskem poslovanju, predvsem na področju mednarodne kooperacije, licenčnih in Vprašanj zastopniškega značaja. Znanje in takt 'S katerim’ je nastopal mu je pridobilo ugled in prijatelje v mednarodnem poslovanju.
Iskra je izgubila dragocenega sodelavca, ki ga bo težko nadomestiti. Uprava in sodelavci bomo pokojnega dr. Milana Li-leka ohranili v svetlem .spominu.
S SEJE SINDIKALNEGA ODBORA »ELEMENTI«
Zadovoljivi začasni ukrepi
Sindikalni odbor tovarne elementov je imel 21. avgusta tudi do določenih odpustov sestanek, na katerem je bil navzoč tudi predsednik začasne delavcev. Aktivno delajo na uprave in predstavniki obratov. To je bil prvi sestanek, tehnologiji proizvodnje so pa odkar imajo v tovarni začasno upravo. Dnevni red je bil okrepili kontrolo, zato lahko' zelo obširen, saj je zajemal vse najbolj pereče zadeve v rečemo, da se stanje v teni tovarni. Z ozirom na situacijo, ki je v tovarni, se ni moglo obratu normalizira.	.
pričakovati, da bodo plan v prvem polletju v celoti dosegli,	$
posebno še zato ne, ker je bil sorazmerno zelo visoko KERAMIKA, VIŽMARJE planiran.	Tudi v tem kolektivu se
trudijo, da izdelujejo kva-,
FERITI, LJUBLJANA	nosti modernizirati, o čemer litetne polizdelke za ostale
V tem obratu je kritična že sedaj vodijo račun, zato obrate. V tem kolektivu do-proizvodnja, ki še ni tako Èazljivb sprejemajo nove de- kaj šepa priprava delà, pa stekla, kot bi morala. Sana- lavce. Z modernizacijo obra- tudi organizacija pîtoizvod-cijski’načrt ža »Ferite« še ni ta se- nujno pojavi-vpraša- nje,-delovna disciplina in do kraja izdelan, vendar je nje-odvečnih delavcev, z na- kontrola niso na- tisti višinij že sedaj jasno, da se bodo ^rtno Politiko, ki jo vodijo kot bi morale biti. ,Spričq morali čimbolj’angažirati na že sedaj pri sprejemanju no- ukrepov, ki jih izvaja za-področju prodaje in izpopol-;' vih delavcev, pa se bodo te- časna uprava, se bodo mo-njevanja tehnologije.	; mu izognili..	rale tudi te napake v naj-
krajšem času odpraviti.
KONDENZATORJI,	UPORI, ŠENTJERNEJ
ŽUŽEMBERK:	O tem obratu smo že mno- SPLOŠNE UGOTOVITVE:
Ta obrat, kot je znano, vla- g0 pisali. Težave imajo pri Polletno poročilo kaže, da ga v proizvodnjo maksimal- svoJ1 Pr.0IZV°dnji S sam! Ü se bo morala začasna upra-ne napore z željo, da zadosti fm2aciJ!; ?snovna “gotovi- va polno angažirati za dvig vsem naročilom. Tu so pol- ɧ8S obratu je (kar velja produktivnosti z^boljšo or-letni plan dosegli in celo. tu41 “ vso tovarno), da je gamzacijo, sposobnimi kadri
°	no-ionoio ts/MnomHiumct u in mrvnomn n/vHornr» rvnrp-
precej presegli, kar je plod požrtvovalnosti celotnega kolektiva, ki se močno zaveda,! da morajo kupce zadovoljiti količinsko kot kvalitetno, da ne izgubijo tržišča. Obrat »Upori« je zgovoren primer, kaj se lahko zgodi tudi njim, če se ne bodo maksimalno angažirali. Nujno se bo moral obrat v bližnji - prihod-
največja pomanjkljivost v in moderno dodatno opre-sami organizaciji in v kad- mo, saj bi s tem bistveno rih, zato so se lotili oz. do- povečali produktivnost, kvakaj tudi že. izvedli reorgani- liteto in ¿nižali": lastno ce« zacijo v obratu ob ustrezni no.
zamenjavi kadrov. Prišlo je	Janez
Stanje v tovarni elektromotorjev se izboljšuje
Proizvodnja ZP Iskra v juliju 1967
tiv, ob močni podpori merodajnih faktojrev energično odpravljati.
Ben
Tovarna	Plan v 000 N din	Izpolnitev v 000 N din	%
Elektromehanika	12.954	14.852	114,6
Elementi	8.772	3.293	37,5
Avtomatika	5.421	2.669	49,2
Sprejemniki	1.642	3.054	186,0
Aparati	3.568	3.875	108,6
Avtoelektrika	9.862	5.450	55,3
Elektromotorji	1.557	1.327	85,2
Naprave	1.803	1.692	93,2
Elektronika	1.203	418	34,7
Kondenzatorji	3,170	1.773	55,9
Instrumenti	1.194	1.322	110,7.
Polprevodniki	2.081	2.105	101,2
Usmerniki	762	873	114,6
Mikron	2.580	869	33,7
PSO	853	1.021	119,7
SKUPAJ PODJETJE	57.422	44.593	77,7
Od 15. aprila letos ima to- Šle pod začasno upravo. Sta- mulacija^ na kvaliteto, o če-varna v Železnikih zaradi iz- nje v Železnikih se izboljšu- mer bomo kasneje poročali, rednih težav — začasno je, kar kaže na pravilno de- Osebni dohodki so bili v ju-upravo. Odboru predseduje j0 začasnega odbora, neka- Bij 80-%, v juliju 95-%, na-dipl. inž. Lojze Žumer, čla- teri pr0lbiemi in težave pa Prei Pa bodo °dvisni od iz' na pa sta dipl. inž. Tone ge 0b,stajajo	polnjevanje plana.«
Nedog in dipl. oec. Peter	•	Kot vse kaže, je mnenje
Grčar. Odbor je že 18. ma- Zdaj, pod začasno upravo, predsednika sindikata po-ja uvedel sanacijske ukrepe, ko ni samoupravnih organov, stavljeno na realna tla. Sta-med katerimi so zlasti važ- ima še prav posebno vlogo nje se delno izboljšuje, ni: reorganizacija sektorjev, sindikat. Uredništvo je po- kar je razveseljivo, nekateri ki je zahtevala tudi ustrez- slalo vsem sindikalnim pred- problemi in težave pa še nejšo razporeditev kadrov, Sednikom tovarn, ki so pod obstajajo, ki jih bo moral
znižanje režijskih delovnih „ unravo nekai vora- začasni odbor in ves kolek-delovnih mest, 80-% OD do- zacasn° “Pravo- nesaj vpra
kler se ne pokažejo boljši f§| Predsednik tovarne poslovni uspehi, podreditev »Elektromotorji« v Železni-tehnologije zahtevam tržišča, kih, je na vprašanje takole zboljšanje organizacije dela, odgovoril: znižanje zalog materiala in »Na vse seje izvršnega od-povečana delavna disciplina, boro sindikata vabimo pred-Sanacija tovarne ni lahka sednika odbora začasne stvar, čeprav so nekateri uprave, ki nam poroča o menili, da bodo s premiki ukrepih odbora in o proble-oz. zamenjavo kadrov lešeni mih, ki so v tovarni. Člani tudi vsi problemi. Sanacija odbora te ukrepe podprejo zahteva solidno, čvrsito in ali pa dajo nanje svoje pri-previdno pot ob izdatni pod- pombe. Tudi odbor začasne pori vsega kolektiva in se- uprave išče podporo šindi-veda tudi merodajnih fak- kata pri važnejših ukrepih, torjev. Težave, ki so se ko- Prav tako je bil na sestanke pičile leta in leta, ne mo- kolegija vabljen predsednik rejo odpasti v treh mesecih, sindikata, če so vodilni de-zato se mi ne zdi umesten lavci razpravljali o važnejših naslov članka »Konec težav v stvareh.
Železnikih«, ki je izšel v »De- Stanje v tovarni se je iz-lu« 22. avgusta, kajti vse or- boljšalo v tem, da naročila ganizacije »Iskre« imajo v imamo, proizvodnja pa he tem letu reforme dokajš- teče tako kot bi morala ib ne probleme in težave, po- to zaradi netočnih dobav Tov. Marija Ropret je že 11 let zaposlena v ISKRI. Slika jo kaže v montaži obrata »Stik®-sebno pa tovarne, ki so uri- materiala. PriDravlia se sti- la«, pri iustiranju bimetalnih izklopilcev na enopolnem avtomatu.	j
Sindikalni odbor ZP pobudnik...
(Nadaljevanje z 2. strani) izboljšave. Začasni odbor je pripravil dokaj koristnih sklepov in ukrepov, vidna so tudi izboljšanja (razgovor s predsednikom začasnega odbora inž. Žumrom in članom odbora inž. Nedogom je to nakazal), vendar bo uredništvo kaj več poročalo o tem takoj, ko bodo izboljšani finančni rezultati in s tem izboljšani osebni dohodki. Krajši članek je v tej številki zabeležen na 5 strani.
■ »Avtoeiektrika« Nova Gorica (odkar ima svoj interni uredniški odbor), dobro sodeluje, pogrešamo pa več člankov gospodarske problematike ob trimesečnih, polletnih in letnih zaključkih. Tovarna »Sprejemniki« Sežana nam še ni poslala naslova stalnega sodelavca. Za sežanski kolektiv bi bilo prav, da bi imel svoj uredniški odbor, saj bi lahko neposredno in kaj več zvedeli o življenju in delu tega kolektiva, kjer proizvodni program doživlja hudo preizkušnjo in bi moral PSO najti nova pota in načine k čim uspešnejši finančni realizaciji njihovih izdelkov.
»Avtomatika« Pržan še nima svojega uredniškega odbora, kljub temu pa se občasni članki še dokaj pogosto objavljalo, vendar sem mnenja, da bi imel pržanski kolektiv le kaj več povedati. »Aparati« Ljubljana so se po dokajšnji zaslugi tov. Horvata, člana uredniškega odbora vidno popravili; vedno je kaj novega. »Naprave« Ljubljana še niso v stalnem kontaktu z našim uredništvom, čeprav imajo dokaj zanimivo dejavnost. »Elektronika« Horjul je bila do aprila precej zapaže-na v časopisu, ker pa je zdaj ,pod začasno upravo, o čemer smo že poročali, bo uredniški
odbor občasno informiral Iskrin kolektiv o ukrepih začasnega odbora. Isto je tudi s tovarno »Elementi« in njenimi obrati. »Kondenzatorji« Semič se pojavljajo le občasno. Prav bi bilo, da bi tudi v tej tovarni izbrali stalnega sodelavca za naše glasilo.
»Polprevodniki« Trbovlje dokaj dolgo niso dopisovali v »Iskro«, šele v maju smo o njihovi dejavnosti kaj več zvedeli. Sicer je bilo obljubljeno, da je v bodoče pričakovati bolj živahno sodelovanje, vendar od takrat n-ismo neposredno od njih sprejeli nobenega članka o gospodarjenju in o delu družbeno političnih organizacij, vendar upam, da je prav, če verjamemo dani obljubi.
»Usmerniki« Novo mesto le nekajkrat letno poročajo v glasilu da obstajajo in to kljub njihovi agilnosti na vseh področjih. Prepričan sem, da. je to le bežna pozabljivost, ki bo kmalu, vsaj upam, ■ prešla. Prodajno-ser-visna organizacija se tudi le občasno pojavlja, čeprav bi nas morala največ in čimbolj; informirati, kajti v PSO je združena finančna realizacija, ki zadeva vse kolektive Kaj. vse bi nam lahko poročali o problematiki prodaje, o raziskavi trga ipd. ZZA se v zadnjem letu le redko pojavlja v našem glasilu, lahko rečem, da je bil Zavod lani bolj agilen v svojem poročanju o gospodarjenju in problematiki, dočim je letos naklonjen strokovnim člankom, čeprav vemo, da imajo več kot dovolj mnenj, misli in problemov, ki bi zanimale ves kolektiv združenega podjetja.
Strokovne službe podjetja bi lahko več pisale o svojem
delu. Pomanjkanje stališč je opaziti tudi s'strani vodilnih delavcev združenega, podjetja, prav tako pa tudi v posameznih organizacijah. Občasno bi bilo zelo koristno, da dajo svoja stališča do posameznih ključnih zadev tudi odgovorni vodilni delavci, ki najbolj poznajo celotno problematiko. Tudi »Nabavna služba« podjetja bi lahko priobčevala številne članke s svojega področja. Treba se je zavedati, da bo časopis le takrat bran, ko bo prinašal zanimive član-
ke iz vseh organizacij združenega podjetja.
Z navedenim, pa ni rečeno, naj sodelujejo v časopisu le izbrani dopisniki. Ne, kdorkoli ima kaj koristnega ali zanimivega povedati naj piše, seveda pa naj se tudi podpiše. Množično sodelovanje bi prav gotovo popestrilo naše glasilo. Pobudo sindikalnega odbora ZP, da naj časopis postane res prava' tribuna mnenj, zadovoljivih in koristnih informacij je treba pohvaliti (anketa nam je dala koristne napotke), uredništvo pa si bo skušalo najti čim-več stikov z vsemi, ki želijo sodelovati.	Ben
Združeno podjetje ISKRA KRANJ Organizacija: Tovarna elementov za elektroniko Ljubljana, Linhartova 35 Odbor za začasno upravo
razglaša
naslednji prosti delovni mesti;
GLAVNI DEŽURNI KONTROLOR (za obrat »Upori« — Šentjernej)
Pogoj: elektrotehnik za šibki tok z odsluženim vojaškim rokom in vsaj 2-letno prakso.
KD OBRATNI ELEKTRIČAR
(za obrat »ORODJARNA« — remont, Ljubljana,
Linhartova 35)
Pogoj: Prost vojaščine z nekaj let prakse v vzdrževalnih delih za obdelovalne stroje in naprave.
Razglas velja do zasedbe delovnih mest.
Osebni dohodek je zagotovljen po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov tovarne.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, sprejema kadrovsko soc. oddelek tovarne do 1. 9. 1967.
Pri prodaji pokažite prijateljsko
iniciativo
Pripovedujem vam resnično zgodbo s področja prodaje ki kaže kako prijateljska iniciativa lahko napravi atmosfero, ugodno za uspešno prodajo in narobe.
Prvi pouk iz prodaje sem dobil, ko sem bil še v srednji šoli. Naš profesor matematike je izumil neko napravo iz žice, ki se je mogla uporabiti v kuhinji za podpiranje pokrovke na loncih pri odlivanju vrele vode, za odpiranje steklenk s konzervi-viranim sadjem in še za vrsto drugih reči. Gospodinje iz našega mesteca so bile prepričane, da bo profesor z izumom zaslužil težke milijone.
Lokalno tržišče je postalo
kmalu zasičeno s temi »Armi-tago-odpirači« (ime so dobili po izumitelju), ki jih je profesor izdeloval v prostem času, tako da je izumitelj po-malem izgubil interes za nadaljnje delo. Na srečo pa se je prav v tistem času zaljubil v profesorico tujih jezikov. To je spremenilo situacijo, približalo ga je iz ekstrema melanholičnosti v ekstrem poleta in znova vzpodbudilo njegove .trgovske, ambicije. Tokrat se je trdno odločil, da bo s svojim izumom zaslužil zadosti denarja, da bi se lahko oženil.
Izbral je mene, mlečnozobca kot sem bil tiste čase, da bom njegov glavni prodajalec. Verjetno zaradi tegd, ker
sem lahko vpil močneje kot kdorkoli drugi v šoli in ker sem se nagibal k ekstremu odločnosti.
Nekega svežega novembrskega dne sva odšla v bližnje mestece, postavila improvizirano stojnico na nekem vogalu in začela zvijati žico za izdelavo omenjenih odpiračev. Delavnica na prostem je primamila ninožieo: pritegnila sva njeno pozornost in zanimanje za najino početje.
. Ko je postalo število gledalcev zadosti veliko in ko sem zbral potrebnm hrabrost, sem začel glasno r^hsnjevati pomen. in važnost tega izuma. Opisoval sem strahovite opekline, ki jih dobivajo go-
spodinje zaradi vročih loncev ali vrele vode. Vprašal sem prisotne moške kolikokrat so marali vstajati iz svojih udobnih naslanjačev, da bi odprli trdno zaprte steklenke s sadjem na zahtevo svojih soprog.
Tedaj sem- poklical najmočnejšega moškega iz te množice, da z vso močjo zapre pokrovko na steklenki. Podal sem steklenko in enega od naših izrednih odpiračev majhnemu dečku,, ki je brez napora odprl pokrovko. Val odobravanja je zalil- opazovalce. Toda, ko sem objavil, da je cena te, za gospodinjstvo neobhodne naprave; 25 centov, so se začeli ljudje počasi razhajati. Bili so to zaprti, nekomunikativni ljudje. To je bilo dobra demonstracija blaga, toda ni se nama posrečilo vzbuditi želje pri ljudeh.
Stala sva tam, z ducatom sveže , izdelanih odpiračev,
»Instrumenti a Otoče
Vrednost mesečnih planov proizvodnje ne sme nihati
Kot je znano, sestavi vsako leto posamezna organizacija v ZP z našo Prodajno-servisno organizacijo — pogodbo o kupoprodaji in storitvah. Razumljivo je, da so želje PSO zelo upoštevane, kajti le-ta najbolje ve po katerih Iskrinih izdelkih je oz. bo v dotičnem letu povpraševanje in kaj se bo dalo-čimprej prodati. K taiki pogodbi pa se zaradi spreminjajočih se tržnih razmer včasih doda tudi aneks (priloga).
O takem dodatku k pogodbi je seznanil upravni odbor tovarne električnih merilnih instrumentov Otoče, / njihov direktor tov. Jensterle. Predloge PSO so samoupravni organi tovarne že predčasno obravnavali, zato je bil upravni odbor si posameznimi točkami aneksa soglasen, razen s točko 3-b, ki obravnava;; znižanje plana proizvodnje in zmanjšanje asortimenta proizvodov. Člani UO so bili namreč mnenja, da -vrednost mesečnih planov proizvodnje ne sme nihati, zato naj PSO izpadle tipe instrumentov nadomesti z večjimi količinami drugih. UO je bil v nadaljnji razpravi tudi mnenja, da bi morala biti vrednost plana še večja, ker je kolektiv dobil obvestilo o znižanju šele ob koncu prvega polletja, zato je večje znižanje v drugem polletju nemogoče.
ABC
brez publike, brez zaslužka-.
»Počakajva, da se ljudje znova zberp,« je dejal Armi-tago z nasmehom razočaranja, »Potem bova poizkusila znova. Tokrat jih poizkusi prodati za 10 centov. Mogoče je 25 centov resnično preveč. Sicer pa stane žica za vsaki odpirač manj od enega centa.«
Skrila sva blago, ki je ostalo po prvi- demonstraciji in ravno, ko sva hotela začeti znova-z izdelovanjem, se nama je približal policaj.
»Hej-, vidva! Ali ne vesta,-da morata imeti dovoljenje' za to?«- Bil sem presenečeni: toda profesorjev obraz je izdajal krivca in to me je prepričalo, da se zaveda, da bi moral imeti dovoljenje za ta, posel, Armitago je ravno hotel nekaj ziniti, ko se je y meni porodila inspiracija.
»Gospod, želela bi, da vam dava nekaj za vašo soprogo, da bo videla kako sijajnega
Izvlečki
AVTO M Ati K A
SKLEPI 8. SEJE UO
(9. avgusta 1967.)
9 Upravni odbor je vzel na znanje poročilo splošnega sektorja o začetnem izvajanju analitske ocene delovnih mest ter se strinja s planom, da se z rednim ocnjevanjem prične v septembru.
9 Upravni odbor predloga gospodarske komisije, da se pripravniku I, II in III z ozirom na uspeh pri delu skrajša pripravniška doba, ni sprejel, kot tudi ne predloga tehničnega sektorja, da se jim osnovna grupa sme povišati za 10Wo, ker bo to regulirano s posebnim pravilnikom, ki je v obdelavi.
9 Upravni odbor je predlog gospodarske komisije, da se absolvente poklicnih šol obravnava enako v VII. grupi sprejel, dobo enotnega uvajanja pa spremenil od 3 na 6 mesecev, z možnostjo, da se posameznika že pred tem rokom razporedi na določeno delovno mesto, če so njegove kvalitete dela izredno zadovoljive.
9 Upravni odbor je za mesec avgust na osnovi predloga gospodarske komisije potrdil za mesec avgust skupaj 1410 nadur in to za dopolnilno delo.
9 Upravni odbor je vzel na Znanje poročilo o porabljenih nadurah v mesecu juliju* in se z njimi Strinja z izjemo nadur porabljenih za delo na stikalni plošči v Mokronogu, ker kakor je znano, je bila plošča že izdelana, zato naj odgovorna služba zadevo razišče.
9 Upravni odbor je potrdil predlog . gospodarske komisije, da se zaradi pomanjkanja dela v montaži TV, sprejem novih delavcev odloži do pričetka t. j. ureditve proizvodnje enot TV.
moža ima.« Nasmihal sem se mu v svoji mladostni nejigna-nosti, on pa se mi je nasmehnili v povratek), pričakujoč,' ugibajoč, kaj se bo izcimilo iz tega. Navsezadnje mu bo osebno darito prišlo bolj prav kot pregled dovoljenja za poslovanje. .
»Profesor vam bo sedaj pokazal, kako se ta reč izdeluje. Opazujte njegove spretne prste!«
Armitago je dojel v čem je stvar in začel delati nov odpirač, toda roke so mu drhtele. Ko ga je dokončal, sem vzel skrivaj boijši odpirač iz skrivne zaloge .v stojnici, ga pokazal policaju in mu pojasnil, čemu rabi ta vsestranski izum.
»Na — ravno pretekli teden se je moja žena opekla. Vesela bo, ko ji ga prinesem. Naj' poizkusim sam, če ga znam rabiti.«
To mi je bilo v pouk. Preizkusiti ga je hotel. Ko zopet
iz sklepov samoupravnih organov
9 Upravni odbor je razpravljal o vlogi skupščine občine Ljubljana-šiška in na osnovi razporeditve sredstev za kadre v okviru tovarne, od katerih je ostalo razporejenih le 7.100 N din, v kolikor pa letni plan ne bo 100 % izpolnjen se ta vsota še zniža, sprejel sklep, da z Občinsko skupščino predlagane pogodbe za šolstvo ne more skleniti.
© Upravni odbor je bil seznanjen z vprašanjem obstoja obratnih ambulant v gospodarskih organizacijah ter da so tovarne dolžne pravni službi podjetja Iskra-Kranj v zvezi s tem vprašanjem posredovati svoja mišljenja na osnovi katerih bo nato po-krenjen ustavno pravni spor.
S stališčem tovarne, ki ga je izdelala obratna ambulanta v sodelovanju z vodjem splošnega sektorja se upravni odbor strinja.
9 Upravni odbor je za delegata kot predstavnika delovne organizacije v skupščini gospodarske zbornice SR Slovenije imenoval tov. Janeza Juretiča — vodjo gospodarskega sektorja.
ELEKTROMEHANIKA
SKLEPI
9.	SEJE UO
(8. 8. 1967)
© Upravni odbor je obravnaval poročilo o izvajanju sanacijskega programa in ugotovil, da je sanacijski program na razredu 3 in 5 po stanju 30. 6. 1967 izpolnjen oziroma presežen za 1,155.700 N din.
9 Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o izpolnitvi plana proizvodnje v juliju letos, po katerem je bil plan proizvodnje tovarne izpolnjen s 114,6 %, v vrednosti 14,849.562 N din.
9 Upravni odbor je potrdil plan proizvodnje za september 1967, z naslednjimi vrednostmi:
—	skupna proizvodnja
20,118.570 N din
—	eksterna proizvodnja
19,526.310 N din
® Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o izvozu v juliju. Plan izvoza tovarne je bil dosežen z 87,52 odstotka, plan PSO za tovarno pa s 96,37 %.
® Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o gibanju zalog skladišč R 3 in R 5 v juniju 1967.
Zaloge skladišč R 3 so še v tem mesecu znižale za 5,25 odstotka, zaloge skladišč R 5 pa so se v juliju zvišale za
8.05 »/S
Ker so zaloge skladišč R 5, kot je razvidno, precej po-rastle, opozarja upravni odbor, da je potrebno pospešiti reševanje problemov planiranja in lansiranja proizvodnje lastnih sestavnih delov.
® Upravni odbor je potrdil nove normative zalog skladišč za letošnje leto, ki za obračun stimulacije veljajo od 1. maja dalje.
© Glede na to, da pri obstoječi in predvideni zmanjšani proizvodnji v obratu mehanizmov nekateri delavci niso polni zaposleni, je upravni odbor sklenil, da se tisti delavci, ki se v obrat vozijo, začasno premestijo v tovarno v Kranju: Gre za premestitev 23 delavcev po normi in za 5 režijskih delavcev. Premestitev velja do ponovne potrebe teh ljudi v obratu mehanizmov.
© Upravni odbor je po zadolžitvi delavskega sveta ob-ranaval sporne primere v si-sistemizaoiji delovnih mest in po predlogu komisije za OD in strokovnih služb obravnaval dane predloge.
Upravni odbor s spremembami sistematizacij za 1. 1. zaključuje oblikovanje sistemizacije za celotno tovarno. Predvideva, da bo morebitne spremembe obravnaval le enkrat letno in sicer pred sprejemanjem gospodarskega plana tovarne.
9 Upravni odbor je načelno odobril, da se našim šti-
pendistom, ki v letošnjem letu opravljajo počitniško prakso v tujini, povrnejo stroški prevoza po najkrajši poti od kraja bivanja do mesta prakse in nazaj, ter vsakemu 50 N diu za nabavo potnega lista. Kadrovski oddelek mora izdelati seznam teh štipendistov.
Sedemmesečna proizvodnja Z P Iskra
Tovarna	Plan v 000 N din	Izpolnitev v 000 N din	%
Elektromehanika	123.558	132.011	106,8
Elementi	53.086	36,876	69,5
Avtomatika	31.512	28.171	89,4
Sprejemniki	29.943	23.553	78,6
Aparati	27.240	28.713	98A
Avtoelektrika	63.180	52.503	83,1
ElektrOm oio r ji	11.554	10.486	90,8
Naprave	19.795	17.900	90,4
Elektronika	7.767 .	4.943	63,6
Kondenzatorji	22.185	19.037	85,8
Instrumenti	9.636	10.318	107,1
Polprevodniki	13.745	11.871	86,4
Usmerniki.	5.780	6.527	112,9
Mikron	9.273	- 4.298	46,3
PSO	7.437 •	7.595	102,1
r KUPAJ PODJETJE	435.692	392.802	90,2
Razglas
»ISKRA« ELEKTROMEHANIKA KRANJ razglaša prosto delovno mesto »KORESPONDENT« v DE kinoakustika.
Pogoji: Dokončana administrativna šola
Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek »Elektromehanike« do 28. 8. 1967.
zberem ljudi, jim moram dopustiti, da .sami preizkušajo naše odpirače, moram jih nagovoriti, da sami sodelujejo pri tem, da mi me .uidejo.
Ko so se ljudje zbrali, sem dopustil opazovalcem; da sami preizkusijo ta izredni odpirač: toda precej me je zrno-trlo, ko me je neki .človek povprašal, če z njim lahko odprem steklenico piva. To je spravilo, zbrane ljudi v smeh. Sedaj so'dobro razpoloženi, sem si dejal, in objavil specialno ceno 10 centov za odpirač.
V tem se je prerinil v ospredje očitno pijan človek in hotel kupiti odpirač.
»Pazi' se«, mu je zaklical glas iz množice, »da te tvoja stara ne oplazi z njim«. Vsi so se zasmejali in zbrana množica se je začela počasi razhajati. Zabavala sva jih, toda ni se nama posrečilo, da bi jih pripravila do nakupa.
Na dve demonstraciji je
prišla ena zaključena predaja — pa' vendar. bi' moralo, imeti tak o&piiap vsako. go-spodimjstvo. Rritegnila:" sva pozor.nos t, ¡vzbudila interes, toda odpovedala sva v trenutku, ko bi morala preiti v akcijo.
V tistem . času nisem imel zadosti znanja in,izkušen j, da bi mogel dojeti; da sta nakup s . strani tistega pijanca in duhovita pripomba iz množice .spremenila splošno situacijo (prodajno atmosfero), tako da je bila prodaja povsem onemogočena: nihče po tej . pripombi ni hotel kupiti najinega proizvoda v -
Žalostno-sva gledala v najino improvizirano stojnico in se spraševala, kaj. velja storiti naprej. V tem se nama je približal . ulični prodajalec časopisov. Nič ni na njem izdajalo ponižnosti — ravno narobe.
»Dober dan, fanta,« je dejal. »Jaz sem Jimmy. Kadar
drugi fantje opravljajo trgovino na tem vogalu, jim jaz, ponavadi pomagam. Tudi vama bi pomagal, če mi bosta darovala eno teh naprav, za mojo mater.«
»Za kaj gre?« i| je vprašal Armitago, pomaiem pozabi vši na svojo melanholičnost.
»Drugi fantje mi. dajejo 10 centov in ko oni vprašajo, kdo želi kupiti njihove blago se prerinem'naprej, dam. tistih deset centov in dobim en kos. Me razumeta? Ljudje me začno tedaj posnemati in kupujejo. Fantom ostane tistih 10 centov, meni pa en kos. tistega, kar prodajajo.« Razumeta?«
»Začenjam dojemati,« — na profesorjevem obrazu še je pojavil, nasmeh zadovoljstva. »Storila bova tako, toda sedaj bo cena tega odpirača 25 centov. Ali imaš morda poročeno sestro? Imaš, v. redu. Tukaj imaš še 25 centov. Kuni še en odpirač za nio,. ra-
zumeš^.toda malo pozneje.«,
Armitago je.začel razbijati po .stojnici š svojimi kleščami .in ta hrup je zaustavil nekatere pešce.
»Tako je prijatelj,« Sem zaklical tudi jaz, »pridite bliže, in'poglejte kako profesor spreminja žico v nekaj, kar je neobhodno za vsako gospodinjstvo.«
Napravil je še eno demonstracijo: • toda preden mi je uspelo pokazati vse trike* se je naš prodajalec prebil do stojnice, ponudil 25 centov, ki mu jih je dal profesor in rekel s predirnim glasom: »To je ravno tisto, kar potrebujem za svojo mater.«
Vest me je zapekla in mu izročil odpirač. Toda uspeh je bil tu. Njegovemu primeru je sledil človek v delovnem kombinezonu in še nekaj ljudi za njim. Potem pa je prodaja obstala.
Armitago je pomenljivo pogledal prodajalca !u*opisovj


j
Marija Gros je zaposlena v »Elektromehaniki« Kranj, obrat ATN. Letos je bila z možem (zaposlen v tovarni »Teksiil-indus«) in tremi otroki na dopustu v počitniškem naselju »Tekstilindus« Novigrad. Po standardnem vprašanju, kako se je kaj počutila na dopustu, je izrekla le besede pohvale, tako o hrani, odnosih in drugih ugodnostih. Tudi drugi Iskraši, ki jih je bilo v tem naselju kar precej, posebno {istih, kjer sta zakonca zaposlena ali v Iskri ali v Tekstil-indusu, so dali dokaj ugodne izjave. — Na sliki: Družina Gros se je poslovila od morja s fotografijo, ki jih bo spominjala na prijetne počitnice v Novigradu.
Treščila sva skupaj kot dva »žogobr-carja« na prvenstveni tekmi.
»Oh, oprostite...«
»Nič oprostite! Pazite vendar, kako hodite... Pa saj si to ti, Tone! Kam se ti tako mudi, da divjaš kot lokomotiva?
»Ah, da... v smislu prejetih navodil ... na sestanek, tovariš, na sestanek.«
»Pa saj ne gori voda. Povej, kako se imaš, kaj delaš?«
»Upoštevajoč dane okoliščine in situacijo na tržišču nam mora biti jasno... Ah res — kje delam? V prodaji, tovariš, v splošni potrošnji.«
INFORMATOR
Možakar se mi je zazdel precej »splošno potrošen«. Oči so se mu čudno svetile. Prestopal je z noge na nogo, kot konj pred dirko.
»Tako, torej. V trgovini delaš. Pa posli, kako gredo?«
»Dvainosemdeset, kumulativno nekaj manj ... če pa primerjamo lanskoletno povprečje v istem obdobju, dobimo indeksno razmerje 82:85,« pojasnjuje Tone kakor iz puške.
Tone je na hitro pogledal v notes. »Da, tako je. Dvainosemdeset!«
»Milijonov?,,. Novih dinarjev?«
Zvito me je pogledal. «Indeks, sem
rekel. Več ti ne smem povedati.«
»Prav, pa pustiva to. Kako družina? Koliko imaš otrok?«
»Dvesto, če jemljemo kot podlago za lanskoletno realizacijo indeks sto... Nekoliko mimo operativnega in gospodarskega plana. Včasih se malo zalomi, saj veš.«
»Da, da... In kako si kaj pri zdravju. Misli, glava, krvni pritisk in te reči?«
»Ne najbolje. Po drsni lestvici. Stalno moram upoštevati ustrezne korektive.«
»In soproga, kaj počne? Je tudi ona v službi?«
»Ne več. Saj veš, otroci... Trenutno se ukvarja s sanacijo stanovanja in pripravljanjem minimalnih zalog za zimo. živiva samo na bazi mojih OD in glede na vezana sredstva v banki in trgovini je z 'investicijami bolj slaba.«
»Verjamem — tudi pri meni ni dosti bolje. Zares, kje delaš? V katerem podjetju?« n
»F Iskri. — Oh, ura je že pozna, jaz pa moram na informativni sestanek, poročat kolektivu o gospodarskih rezultatih prejšnjega meseca. To ni lahko delo, človek mora biti izčrpen in predvsem —■ razumljiv!... Pa zdravo!«
Podala sva si roki. Tone se'je ozrl krog sebe in me zaupno potegnil k sebi. »Poslušaj — upam, da nisem zinil kakšno preveč. Saj veš, poslovna tajnost — in sploh. Pri nas so glede tega strašno natančni. Če želim sam kaj izvedeti o gospodarski situaciji v podjetju, moram prebrati dnevno časopisje...«	Ljubo
OBVESTILO
Služba za rekreacijo in oddih v Testilindusu Kranj — sporoča, da bo počitniški dom v Novigradu odprt do
25.	septembra. V tem mesecu bo cena letovanja za goste znižana od 2.500 S din na din 2.000, za otroke pa na 1.000 S din. Bivanje je možno v hišicah, ki so postavljene v borovem gozdičku, imajo pa 2, 3 ali 4 postelje. Vsaka hišica ima tudi umivalnik in WC. Vsak torek in petek vozi tja avtobus (izpred Tiskanine) za ceno 3.000 S din v obe smeri. Pravijo, da je morje v Novigradu še toplo, dovolj je tudi sadja in zelenjave, pa tudi »gobarji« bi v borovih gozdičkih prišli na svoj račun. Na voljo je tudi klubska Šoba (tarok karte, šah, radio) v gozdičku pa kegljišče in urejen prostor za balinanje.
ki ee je znova prerinil do riaju, klicaje: »Dajte mi še dva, za mojo poročeno sedijo!« Sledil je nov naval kupcev, v katerem tudi neki dostojanstveni starejši človek kupil odpirač za svojo poročeno hčer.
Po dveh zgrešenih startih sva bila končno na pravi poti. Vse to po zaslugi nasveta uličnega prodajalca, ki nama je pokazal, da je potreben prvi kupec, da bi se prebil led negibnosti. Potem sva v tel: i popoldneva zaslužila toliko denarja, da sem sklenil pustiti šolo in prodajati razne izume.
To popoldne mi je dalo nekaj praktičnih naukov iz predmeta »medčloveški odnosi«:
—	prijaznost, oziroma malo darilce, je prisililo policaja, da je pozabil na dovoljenje, ki ga nisva .imela;
—	povsem navadna malenkost lahko ustvari neugodno
atmosfero za kupovanje: v tem primeru je bil to nakup, ki ga je storil tisti pijanec;
— vpitje ni isto kot prodajanje;
kupovanje je nalezljivo;
Ljudje čakajo, da nekdo drug napravi prvi korak. Prvi korak ima veliko moč, vendar to mora biti pravi korak. To predstavlja temeljno strategijo za vzbujanje prijaznosti pri drugih. Pokažite: jim z lastnim vzgledom, kako je treba biti prijazen, tako da vas bodo lahko posnemali. V začetku naše prodaje na tistemu vogalu . sem bil preveč nervozen in nisem mogel prednjačiti s svojim primerom, kar zadeva prijaznost: samo vpil sem in demonstriral blago. Ko pa sem postal prijazen in dopustil, da so ljudje sami preizkušali najino napravo, so začeli kupovati.
Prevod: M. L.
Naknadni razpis
Šolski center združenega podjetja Iskra v Kranju bo vpisal za šolsko leto 1967/1968
v poklicno šolo elektrotehniške in kovinarske stroke v Kranju
več učencev za izučitev naslednjih poklicev:
-— strojni ključavničar — rezkalec ■— strugar
Izbiro kandidatov bo opravila posebna komisija za sprejem na osnovi uspehov na sprejemnem izpitu. Sprejemni izpit obsega:
—	izpit iz slovenskega jezika
—	izpit iz matematike in
—	psihotehnični pregled.
Kandidati za vpis morajo do 30. avgusta 1967 predložiti tajništvu osebno naslednje listine:
—	prijavo za vpis na obr. 1,20, kolkovano z drž. kolekom za 0,50 N din (v prijavi morajo kandidati navesti, katerega poklica se želijo izučiti)
—	rojstna list ali izpisek iz matične knjige
—	spričevalo o dokončani osemletki in
—	zdravniško potrdilo.
Sprejemnega izpita bodo oproščeni kandidati, ki bodo’ predložili potrdilo o uspešno opravljenem sprejemnem izpitu na srednji šoli.
Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti.
V I. letnik oddelka za odrasle strojne stroke pri tehniški šoli elektrotehniške in strojne stroke v Kranju — 25 kandidatov
Kandidati za VRjs morajo predložiti tajništvu o
1.	septembra. 1967 naslednje listine:
—	prijavo za vpis na obrazcu 1,20, kolkovano z drž. kolekom za 0,50 N din
—	spričevalo o dokončani osemletki
—	potrdilo o zaposlitvi
—	izjavo o plačevanju šolnine.
V primeru nezadostnega števila prijav Šolski center združenega podjetja Iskra Kranj ne bo odprl oddelka za odrasle.
• Vse eventuelne dodatne informacije dobijo interesenti v tajništvu.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem svojini sodelavcem in sindikalni podružnici v Tovarni kondenzatorjev Semič . za zbrano - denarno pomoč, namenjeno za zgraditev stanovanjske hiše, ki mi je pred nedavnim zgorela.
Štefan Kristina
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta FRANCA ŠTEFANCA Se iskreno zahvaljujem sodelavcem obdelovalnice ATN v tovarni Elektromehanika Kranj.
Za izraze sožalja in poklonjeno cvetje se najtopleje zahvaljujem.
Rozinka Perš
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta AVGUSTA NEMECA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz montaže števcev v tovarni »Elektromehanika« Kranj — za izraze sožalja in poklonjeni venec.
Malči Kras nič
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko ia avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo— Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kranj