D o p i s i. Iz Oslušovec pri Sv. Lenartu. (N a delo narodno!) Dragi gospod urednik! Kakor se mi zdi, še dozdaj niste slišali nič iz naše vasi. Tam blizu Velike Nedelje je naša vas, v kateri se še trdo spi, straSno trdno narodno spanje, čeravno leži v lepi ravnini blizu velike ceste. Mladeniči še ne vedo prav, kaj je narod, ne da bi se zavedali svojih narodnih dolžnosti. Dekleta, no o teh ne morem mnogo govoriti, samo reči moram, da se mi zdi, da se bodo ženske vzbudile iz narodnega spanja. Časniki, od teh prihaia nekaj številk vašega lista, nekaj Stevilk>NaSega Doma«, in nekaj drugih. Pa enega prihaja, lahko rečem, precejšna številka, njegovega imena nočem imenovati. Ta prihaja skoro v vsako tretjo hišo, Res žalostne razmere! Predragi gospod urednik, vprašali me boste, kako da je to? Ali nimamo nič zavednih mož, ki bi govorili za narod? >Moram Vam odgovoriti: »da, imamo jih, pa toliko, da jih lahko na eni roki prešteje in še skoro trije prsti ostanejo. Teh par mož, posebno eden je dober mož, učen, ki ve, kaj se pravi govoriti narodu, ki ve, kaj se pravi živeti za narod, ki ve, kako se Slovencem godi v Avstriji. Tudi še nekaj drugih je takih! Pa ko bi se vendar ti enkrat pošteno ganili. In tako se obračam na vas, predragi merodajni možje v Oslušovcih! Prosim vas, kako dolgo Se bodete pustili tavati svoje prijatelje, svoje tovariSe v temi! Ni dovolj, če mora vedno eden govoriti, tudi enemu potera mine veselje. Vsi skupaj, in bo Slo, mora iti! Kako inirna bo potem vaSa vest, ko bodete storili svojo dolžnost. Na delo, ne omagajte v njetn! Kako žalostno je, ako kmet, ki je t dobrem blagostanju, ki ima vesele, zdrave otroke, mlade hčerke, ki bi rade zvedele, kako lepo delujejo njihove tovarišice drugod okoli n. pr. v Slov. goricah, ako tak kmet nima niti enega časnika v svoji hiši. »Štajerca« so se naveliCali že prvo leto (nihče ga ne more dolgo gledati) in sedaj mislijo, da so vsi časopisi taki. Torej vam zopet kličeai: na delo! Začnite prigovarjati tako dolgo, da bodete imeli uspeh, naj si naročijo hitro, takoj »Slov. Gospod.< ali] vsaj »NaS Dom.« Kako lepo bo, ko ga bodete videli v vsaki kmetski hiši! In vi, mladeniči! Ali ne slišite govoriti o narodnem delu vaših tovarišev v Sloven. goricah! Vi pa spite in sanjate Bog ve kaj, najbrže o tistem času, ko bodo prišli vaši sosedje iz Slov. goric vas budit, rekoč: »No, le gor, samo vi še spite, Oslušovčani! Solnce je že visoko in čas je za delo, drugi so že dolgo po koncu, že vedo, kaj je oraika, vi se Se niti zbudili niste!« Tako, predragi, vam bodo govorili, ali vas ne bo sram? Delajte tudi na narodnem polju! Naročajte si dobre časnike, naroCite si vsaj »NaS Dom«, če že ne morete >Slov. Gospodarja«, ali kakega drugega pametnega časopisa. Zalostno je, ako je mladenič, dobro ga poznam, celo zateleban t neumnega »Štajerca«, ker nima nikogar, ki bi mu povedal njegove namene. Poslušajte starejše može, ki so že dolgo naročeni na »Slov. Gosp.«, ubogajte jih in storite, kakor vam bodo rekli in kmalu bodete z veseljem pritrdili: »Tudi mi smo prišli do narodnega spoznanja!« In ve, predrage deklice, glejte, da bodete došle one iz sosedaih far, delajte kakor one, naročite si vsaj »NaS Dom«, bodete videle, kako vam bo prijeten. Bodete videle, kako se on vedno za vas poteguje. Prigovarjajte svoje tovarišice, ne mirujte prej, dokler ne bo imela vsaka svoj »NaS Dom«. In tedaj vas bom v njem pohvalil, tako kakor sedaj prosim, da to storite. Sedaj vas pa srčno pozdravi vse, vaS dobroznani prijatelj IzosluSovecdoma. Od Sv. Urbana pri Ptuju. (Z a n i- m i v e r e 6 i.) Dragi bralei »Slov. Gospodarja«! Ne zamerite, ako spet malo pogledamo v našo župnijo. Tukaj vam pišem vzgled, kako Se tudi po naSi župniji uraduiejo občinski predstojniki, v tako popačeni »nejškej« pisavi, da bi človek lahko od smeha poknil. Naključje je naneslo, da sem bral črnovojniško zglasilnico, narejeno od gospoda »gemeindevorsteherja« J. Čech v »Ternovetzbergu«. Tam piSe: »N. N. keuschler zustendig nach N. Bei Pettau, land Steiermarg, ist vafenfeihig. J. Čech, gemeindevorfteher«. — Še drug vzgled, kako ta očka lepo >nejški« uradujejo. Dne 5. listop. 1901 je izdal ta-Ie živinski potni list: »Skupno štev. živinčet: eine. Popis gnane živine: Kuh scchvarz. Kraj kamor je namenjena: zu St. Leoochard v. C. Županstvo: Ternovetzberg. J. Cech, g. v.« — Občina »Trnovski vrh«, lahko si ponosna, da imaš »Gemeinde-Vorsteherja«, kateri je tako podučen v »nejški« pisavi. Gospod »Gemeindevorsteher«, jaz bi vas prosil, in bi bilo lepo, da ker po celi župniii skoro vsi gospodje občinski predstojniki slovenski uradujejo, tudi vi v prihodnjič po slovensko pišete, gotovo boste boljSe »trofili«. — Ta gospod občinski predstojnik bo pa res skoro vstal iz narodnega spanja, ker se že tako budi, samo malo zadreman je Se. Upamo, da se bo tudi on skoro celo zbudil, ko je že solnce tako visoko. S t r m s k i. S Prevorja. (NaSi časniki). Od raznih strani imaš hubi »Slov. Gospodar« prav obilno dopisov, le z visokega Prevorja v tvoje predale ne pride nobeden. — Daleč smo pač od sveta. K nam se teško pride, a tudi od nas je teško kam iti, ker še je cesta od Lisične do Sv. Urbana v zraku in kje na papirju, za to pa ni treba misliti, da smo pri nas sami podremanci in narodni zaspanci; nasprotno, pri nas so prav zavedni ljudje, ki prav veliko berejo. Pri nas je prav močno razširjena Mohorjeva družba, a izmed časmkov prihaja k nam v mnogih iztisih »Slov. Gospodar« in »Naš Dom«. Želeti je le, da bi si posebno zadnjega zavedni prevorski mladenči še v večjem številu naročili, vsaj so daleč na okrog znani kot vrli narodnjaki. To bi bila tako nekako soln-Sna stran cašega kraja, naj pa še poročam o njegovi senčni strani. Žalibog, da je našel k nam pot tudi vsiljenec, ptujski »Štajerc«, ki prihaja k nam v petih iztisih ljudi motit in slepit. — Reveži ne spoznajo, kako hrano jim daje. Obžalovanja vredno je, da ima naSa župniia tudi dva naročnika na lažipolnega »Rodoljuba«. Prvi naročnik, prav za prav naročnica je neka samica, ki ni našega mišljenja, vendar hrana, ki jo daje »Rodoljub«, se ji silno dopade. Večja škoda je, da »Rodoljub« prihaja v hiSo enega tukaiSnjih pridnih krščanskih kmetov, kateri je kot poštenjak daleč na okolu dobro znan in ravno zato upamo, da bo »Rodoljubu« pokazal pot nazaj po blatni cesti, odkoder itak že ves blaten pribaja. — Vrli Prevorjani, proč torej s slabimi časniki, proč s strupom, da se ne zastrupite, pro<5 s kugo, da se ne okužite — Vam sTetuje dober prijatelj!