CENTER ZA SOCIALNO DELO VABI
Kaj je rejništvo in kdaj rejništvo?
Rejništvo je pomembna oblika družbenega varstva otrok, ki ga izvajajo Centri za socialno delo. Namen rejništva, kot ga oprede-Ijuje zakon o zakonski zvezi In družinskih razmerjih je. da se otrokom, ki zaradi najrazličnej-ših vzrokov ne morejo ostati v primarni družini, zagotovi pri osebah, ki niso njihovi starši, zdrava rast, skladen osebnostni razvoj, izobraževanje in usposo-bitev za samostojno življenje in delo.
Zato mora biti odločitev za na-mestitev v rejniško družino do-bro strokovno pretehtana in v skladu z interesom otroka, saj se mora otroku prav zaradi nje-gove fizične in psihične nezrelo-sti nuditi posebna skrb in zašči-ta. Otrok mora imeti pravico, da raste in se razvija v zdravem okolju, kjer bo deležen Ijubezni in razumevanja. Vse to mora da-ti otroku rejniška družina, saj je le ta po svoji funkciji nadome-stna družina roditeljev.
V Sloveniji ima rejništvo že dolgoletno tradicijo in se je do sedaj izkazalo kot uspešna obli-ka skrbi za otroka. Najbolj se je razvilo v okolici Lukovice in Mo-ravč, v Grosupljem in delno na Gorenjskem.
Za sklenitev rejniškega raz-merja so potrebni dolofieni po-goji tako pri otroku kot pri rejni-ci oz. oi otroku kot pri rejnici oz. rejniku. Rejništvo se namreč lahko sklene le za otroka in mla-dostnika, če nima lastne druži-ne, če iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših (bolezen staršev, odsotnost staršev itd.), če odrašča v okolju, v katerem je ogrožen njegov telesni in du-ševni razvoj. Glede rejnice oz. rejnika pa zakon določa:
rejnica oz. rejnik ne more biti oseba, če je njej ali zakoncu od-vzeta roditeljska pravica ali po-slovna sposobnost in če so pri njej ali njemu ugotovljene oko-iiščine, zaradi katerih bi bil ogrožen otrokov razvoj. Rejnik oz. rejnica ne sme biti starejši od 60 let in mora biti vsaj 18 let starejši od otroka.
Za nastanek rejništva sta po-trebna dva akta in sicer odločba
skupnosti socialnega skrbstva o namestitvi ter pogodba, v kateri so opredeljene naloge in dol-žnosti rejnice oz. rejnika ter do-ločena rejnina za otroka.
Rejnina, ki jo prejema rejnica oz. rejnik, je določena po poseb-nem sporazumu in je različna, odvisna od starostne kategorije otroka, od stopnje duševne in telesne prizadetosti. Višina rejni-ne se letno valorizira. Višina rej-nine v Ljubljani za leto 1985 je za otroke do dveh let starosti 13.424 din, za otroke od dveh do šest let starosti 12.327 din, za šoloobvezne otroke 14.701 din in za otroke nad 14 let starosti 14.868 din.
Da bi bilo delo rejnice tudi družbeno priznano, je zakon o socialnem skrbstvu iz leta 1974 omogočil uveljavitev poklicnega statusa rejnice. Rejnica oz. rej-nik, ki ima v svoji oskrbi in vzgo-ji tri zdrave otroke ali dva zdrava in enega razvrščenega otroka, ima pravico do statusa, kar po-meni, da je invalidsko-pokojnin-sko in zdravstveno zavarovana.
Pri svojem delu pa rejnica in rejnik nista osamljena, saj soci-alni delavec spremlja otroka v družini in ob tem nudi vso stro-kovno pomoč.
Ker je rejništvo najbolj razvito v okolici Moravč in Lukovice, tu-di najpogosteje nameščamo na-še otroke v tamkajšnje družine, kar pa nemalokrat predstavlja težave, saj mora otrok iz me-stnega okolja oditi v novo, zanj povsem neznano okolje, daleč od staršev. Zaradi oddaljenosti rejniških družin so stiki med starši in otroki redkejši, kar pov-zroča precejšnje prilagoditvene težave - tako pri namestitvi kot pri vrnitvi otroka. Rejniška oskr-ba je namreč le začasna oblika varstva in traja le dotlej, dokler ne odpravimo vzrokov, ki so po-gojevali namestitev.
Rejništvo želimo razvijati tudi v naši občini, pa tudi širše v Lju-bljani in bližnji okoliei. V naši občini sicer imamo nekaj rejni-ških družin in te rejnice in rejni-ki svoje delo opravljajo z vso od-govornostjo in si za svoje delo
prav gotovo zaslužijo posebno družbeno pohvalo in priznanje. Menimo namreč, da vse premalo Ijudi ve, kaj rejništvo oz. rejnica pravzaprav pomeni - tako otro-ku kot družbi nasploh. Zato želi-mo pridobiti nove rejniške druži-ne. To nam do sedaj na našem območju ni uspelo tako kot smo želeli in potrebovali. Morda je temu botrovala zaposlenost že-na in težja vključitev otroka v WO, ali pa kaj drugega.
Morda zdaj, ko ste marsikaj zvedeli tudi o rejništvu. o tej po-membni in odgovorni obliki družbene skrbi za otroka, razmi-šljate, da bi zvedeli še več. Bi postali rejnica in rejnik? Če smo pravilno uganili, vas vabimo, da nas obiščete na Centru za soci-alno delo Ljubljana Bežigrad, Podmilščakova 24, ali pa se po-govorite s socialno delavko v va-ši KS, kjer boste dobili vse infor-macije.