Naročnina
inaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — 2a inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
Štev. rač. poštne hran. 12.549
tehaja vsa No nedeljo II. LET9
SftflJIflis
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji Pri večkratnem oglaševanju popust
- UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraiajo
Hursks Sobota, 12. marca 1933.
ŠTEV. 11
Slovenci svojemu kralju 1.1933
V petek dne 3. marca je bila sprejeta pri Nj. Vel. kralju de-putacija iz Dravske banovine, ki je štela 252 članov pod vodstvom znanega narodnega boritelja g. senatorja dr. Gregorina. Tej de-putaciji Slovencev se je pridružilo tudi jugoslovensko Prekmurje po svojih 11 odposlancih. So-boški srez je zastopalo 5, a lendavski 6 odposlancev. Qeputaci-ja se je šla poklonit našemu zvišenemu vladarju in mu je izročila adreso, ki je predstavljala "bgrormro večino slovenskega ljudstva. Tako so Slovenci pred vsem svetom ponovno manifestirali za močno edinstveno Jugoslavijo pod vladarsko roko dinastije Karadjor-djevičev in pokazali vsem našim notranjim in zunanjim nasprotnikom, da je naš narod trden v svoji veri in neomajan v svoji zvestobi, do svoje s krvjo pribor-jene domovine. 3. marec je nov zgodovinski datum v zgodovini Jugoslavije, zlasti pa naše ožje domovine — Dravske banovine. Tudi mi Prekmurci smo sodelovali pri tem zgodovinskem činu in smo s tem ponovno povdarili svoje jugoslovensko čustvovanje. To dejstvo naj bo opomin vsem onim, ki so zlasti zadnje čase raznesli govorice, kakor da stojimo tik pred koncem naše ljubljene Jugoslavije. To se ne bo zgodilo, ker smo Slovenci prisegli, da bomo branili svojo svobodo in svojo zjedinjeno domovino do zadnje kaplje krvi.
Adresa je vezana__jL_xeliko knjigo z rdečim usnjem. Na platnici je z zlatimi črkami napisano: »Slovenci svojamu kralju,- leta 1933". Za besedilom adrese so siečnirpodpisi vseh udeležencev v deputaciji, ki je adreso izročila kralju. K adresi so bile priložene tri debele velikfiJsnjige, vezane prav tako v rdeče usnje, kjer so bili podpisi slovenskih občin, raznih društev in organizacij. Od 5000 občin, društev in organizacij, kolikor jih je približno v naši banovini jih je podpisalo adreso. 47?0. To je ogromna večifia vseh naših občin in društev. Adreso so podpisovala samo nepolitična društva, ker so politične organizacije že brzojavno obsodile protidržavno
delo punktašev. Baš dejstvo, da so adreso podpisala vsa nepolitična društva in vse občine, nam dokazuje, kako enodušen je slovenski narod, kadar gre za naš narodni in državni obstoj. To je pač dokaz, da so naši punktaši z dr. Korošcem na čelu, računali zelo slabo in se ušteli. Slovenci so obsodili njihovo delo in ti upokojeni politiki bodo živeli v spominu slovenskega ljudstva le še kot nesrečni punktaši.
Omeniti moramo, da se je tudi pri podpisovanju adrese naše Prekmurje lepo izkazalo. Le [malo je onih društev, ki so v svoji zaslepljenosti odklonile podpis. Bilo je tudi par občin, ki niso podpisale adrese. Hvala Bogu pa je bilo teh tako malo, da se poleg ogromnega števila podpisnikov zgube v prazen nič. Resnica pa je, da je Prekmurje pri obsodbi razdiralcev jugosloven-skega edinstva in pri manifestaciji za močno Jugoslavijo odlično sodelovalo in šlo naprej po poti k zdravemu razvoju v bodočnosti.
pozdravnih govorih so se podali delegati na stanovanja. Kmalu so se pa spet zbirali v središču pre-stolice in se na to podali na dvor. Velika dvorana je bila polna in deputacija je nestrpno pričakovala kedaj se bo pokazal vladar. Grobno tišino so zamenjali gromki živio klici, ko se je prikazal kralj. Deputacija je sprejela kralja v več minut trajajočimi ovacijami. Klici: živio kralj, živela Jugoslavija se kar niso hoteli poleči; znova in znova je zaorilo po veliki dvorani. Tople manifestacije in ta prisrčen sprejem je izvabil v oko slehernega člana deputacije solze radosti. Ko so se ovacije polegle, je predsednik Narodnega odbora in vodja deputacije dr. Gregorin v krasnih in vznešenih besedah nagovoril kralja. Po govoru pa mu je izročil adreso z podpisi. Kralj, kije bil vidno zadovoljen je odgovoril: „Pr;srčne i^razeljubezni in vdanosti do moiega~^oma in do kraljevine Jugoslavije najbolje dokazujejo Vaše rodoljubne besede. Sprejemajoč to adreso, se vam zahvaljujem za lepo manifestaci-jo z željo, da ponesete narodu vaše banovine moje najtoplejše pozdrave, enako pa tudi moje najlepše želje za njegov mir in napredek^_Živeli!" Kraljeve besede so bile sprejete "z navdušenjem in s ponovnimi ovacijami kralju in kraljevski hiši. Kralj je nato vsakemu poedincu segel v roko in je imel za vsakega prijazno besedo. Ko je prišel do deputacije iz Prekmurja, je rekel, da se zanima za našo pokrajino
in da mu je poznana. Ko je prišel do g.^DuhaJLzJVl. Sobote se je zanimal koliko je Jnvalidov v Soboti in kje je bil g. Duh ranjen. Kralj seje ves čas držal na smeh in njegova prijaznost in domačnost nas je vse očarala. Ko je zapuščal dvorano, smo ga ponovno pozdravljali z velikimi ovacijami.
Zvečer je bil prirejen deputaciji, v krasni dvorani oficirskega doma, banket. Zbralo se je okrog 350 ljudi. Pri prednji mizi so sedeli gg. ministri in poslanci iz raznih banovin. Med večerjo je bilo več govorov in prišlo je do ginljivih manifestacij za edinstvo Jugoslavije. Govorili so gg. minister Kojič, poslanca Kešeljevič in Lukič za Jug. narodni klub, duhovnik in poslanec Avramovič, predsednik Narodne odbrane, od Slovencev pa predsednik notarske zbornice dr. Kuhar in poslanec Pustoslemšek, ter bivši poslanec, župnik g. Barle. (O posameznih govorih še bomo spregovorili.) Tuše je videlo, da smo vsi Jugoslovani tako povezani med seboj, da stori vsakdo, kdor le misli na našo razdvojenost, neodpustljiv greh.
Drugi dan smo si ogledali našo prestolico, ki dan za dnevom vidno napreduje. Bili so med nami, ki so videli Beograd med vojno in se niso mogli načuditi velikanskemu razvoju in napredku naše p r e s t o 1 i c e. Ogledali smo si vse znamenitosti Beograda, med drugimi tudi Dedinje, kraljeve redno bivališče in Kalimeg-dan, ki ga je napajala človeška kri, skozi vse veke, v borbi za naše osvo-bojenje. Poiskali smo pa tudi v Beogradu živeče Prekmurce in prebili ž njimi nekaj ur v pogovoru o domačih razmerah.
Dnevi bivanja v naši prestolfci, zlasti pa sprejem na dvoru, nam bo ostal v večnem spominu. Navžili smo se novih pobud za delo za močno Jugoslavijo in našega narodnega vladarja in bomo te nove pobude in moči tudi stavili v službo naroda, domovine in našega vladarja.
05?
• ,vtq
* * *

m«
Deputacija, ki je nesla adreso v našo lepo prestolnico v kraljevi Beograd, da jo tam izroči svojemu milemu vladarju, se je peljala s posebnim vlakom. Na beograjskem kolodvoru je hila navdušeno sprejeta oi gg. ministrov, senatorjev in narodnih poslancev ter velikega števila v Beogradu živečih Slovencev. Po
POLITIČNI PREGLED
Jugoslavija. Ena izmed zadnjih sej Narodne skupščine se je pretvorila v veliko manifestacijo za idejo miru. Enodušno je namreč Narodna skupščina sprejela pakt Male antanta in ga potrdila. — Radi kongresa makedon-stvujuičih v Bolgariji, je naša vlada protestirala pri bolgarski vladi. Na tem zborovanju so bili navzoči tudi visoke bolgarske osebnosti in sama vlada je bila zastopana kljub temu, da je bilo to zborovanje naperjeno proti naši državi. — Finančni minister je odobril potrebne kredite, da se zgradi v Ljubljani moderno letališče. S tem bo tujski promet v Ljubljani in sploh v dravski banovini mnogo pridobil. — Deputacija 252 predstavni-
kov vseh krajev in slojev Slovenije je izročila preteklo soboto Nj. Vel. kralju adreso, podpisano od 4770 občin ter nepolitičnih ustanov in organizacij dravske banovine. Deputacija Slovencev je bila v prestolici sprejeta z velikim navdušenjem. — Ker finančni odbor ni mogel dovršiti svojih priprav za proračunsko debato, se prvotno za torek nameravana seja ni mogla vršiti. — Radi obsežnega gradiva ne bo mogoče končati proračunsko debato v obeh zbornicah do konca meseca marca. Po proračunski debati se bo pričela v Narodni skupščini razprava o agrarnem zakonu, ki je bil v skupščinskem odboru ie sprejet.
Nemčija. Kakor smo že zadnjič na kratko poročali, so neznanci zažgali namški parlament. Ker so na kraju požara baje našli nekega nizozemskega komunista, so takoj osumili, da imajo požig parlamenta komunisti na vesti. Vendar pa spričo zadnjemu velikemu nasilju, ki ga izvajajo navajajo narodni socialisti v Nemčiji, ni izključeno, da so oni sami zažgali parlament, da najdejo vzrok, da lahko nastopajo proti svojim nasprotnikom z vsem nasiljem. In res. Številne aretecije komunističnih voditeljev, zaplemba vseh listov in prepoved zborovanj je bilo za hitlerjevce najuspešnejše sredstvo v volilni borbi, iz katere pa kljub temu niso šli z onim zmagoslavjem, katerega so pričakovali. Pri nedeljskih državno-zborskih volitvah je Hitler sam pričakoval absolutno večino, pa jo je lp dosegel s pomočjo vladnih strank. Komunisti kakor tudi, socialni demokrati so precej nazadovali. Ker je parlament, posebno sejna dvorana, popolnoma uničena od zadnjega požara, se bo novo izvoljeni drgavni zbor sestal v cerkvi. Pri volilni borbi kakor tudi pri volitvah je bilo mnogo spopadov med političnimi nasprotniki in konec tega so bili številni mrtvi in ranjeni.
Amerika. Zadnje dni je bilo svečano vstoličenje novega državnega glavarja Roosevelta v Beli hiši v Wa-shingtonu. Ob tej priliki se je zbralo okrog 200 000 ljudi iz vseh delov države. Kakor se iz številk vidi, je kljub veliki finančni krizi, ki je v zadnjih dneh dosegla v Ameriki svoj vrhunec, vladalo v vsej javnosti prav izredno zanimanje za nastop novega predsednika. — čikaški župan čermak, ki je bil hudo ranjen ob atentatu na Roosevelta, je umrl. Pokojni, ki je bil po rodu Ceh, je bil najboljši župan čika-ga v zadnjih 20 letih.
Avstrija. Prejšnji teden se je vršila protestna stavka avstrijskih železničarjev zaradi izplačevanja plač v treh obrokih. Stavka je uspela le deloma, ker so bili na mnogih krajih uslužbenci pripravljeni delati. Nad 500 članov stavkovnih odborov je bilo aretiranih. — Vlada namerava znižati osebne prijemke železničarjev, da na ta način prihrani 30 miljonov šilingov v svrho uravnovešenja gospodarstva. — V Gradcu je prišlo do krvavega spopada med narodnimi socialisti in socialnimi demokrati. Prišlo je do streljanja. Eden izmed napadalcev je bil ubit. Policija je aretirala več ljudi.
Grčija. Grčija je zooet postala torišče burnih dogodkov. Že od prevrata sem so revolucije, vojaški upori in prevrati na dnevnem redu. Pred dnevi so se zopet vršile volitve, v katerih je opozicija zmagala z veliko večino. Ko se je izvedelo za izid volitev, je prišlo po vsej Grčiji do velikih nemirov. V splošnem neredu se je polastil oblasti general Plastiras. Nad vso Grčijo je proglašeno vojno obsedno stanje. Vse trgovine in banke so zaprte. V gospodarskem življenju je zavladal popolen zastoj. Zaenkrat je vsa oblast v rokah vojaške lige in ko general Plastiras že v prihodnjih flneh sestavil novo vlado.
Slovensko lovsko društvo
pOdruinica v Ljutomeru za sres Ljutomer, Murska Sobota in Dolnja Lendava vabi k OBČNEMU ZBORU, ki se vrši dne 12. marca 1933 ob 4. uri popoldne v restavraciji Triglav v Ljutomeru z običajnim dnevnim redem.
Potrebe lendavskega sreza
Zasedanju banovinskega sveta je prisostvoval novi banovinski svetnik za nai srez g. Erjavec Mihael, župan iz Bratonec. Imenovanje g. Erjavca za ban. svetnika je bilo povsod jako dobro sprejeto, saj se naše ljud-
stvo zaveda, da je dobilo poleg g. nar. poslanca Hajdinjaka sedaj drugega delavnega moža, za svojega zagovornika.
G ban. svetnik Erjavec je živo posegal v proračunsko debato v Ljubljani. Pred njegovim odhodom na ba-novinsko skupščino, se je vršila seja v Lendavi, kjer so se določile vse potrebe in pereče zahteve našega sreza, ki naj jih g. svetnik iznese pred banov, skupščino. To je tudi storil in je govoril v naslednjih zahtevah in potrebah našega sreza ter zahteval Odpomoči.
Naglašal je pred vsem, da je bil naš srez vedno zapostavljen. Sedaj je sicer nekoliko boljše, vendar $e še Prekmurje ne upošteva v fi^ti igeri, kakor bi se moralo. Naš srez sasJuii vso pažnjo, saj redno plačuje davke; plačanih je bilo 90% davkov, je vdan državi ter državnemu in narodnemu edinstvu* Dalje je zahteval, da se izvrši regulacija Mure. To je naša največja, že dolgoletna zahteva, kateri se že enkrat mora ugoditi. Naš srez ima najmanj banovinskih cest. Zahteva, naj se ie predlagane ceste prevzamejo kot banovlnske. Imamo mnogo važnih občinskih cest, od katerih bo še morala banovina nekatere prevzeti. Izvrši se naj poprava meje na Muri. Priklju či naj se zlasti Murišče k Hotizi. — Radi suše nima naš kmet potrebnega semenja, naj se isto preskrbi po znižanih cenah. — Našemu šolstvu se naj posveti več pažnje; v srezu manjka 30 učiteljev. Stanarina in kurivo za učiteljstvo je veliko breme za občine, naj to prevzame banovina. — Omogoči naj se dograditev zdravstve-ga doma v Dol. Lendavi.
Poleg navedenih je stavil še več manjših zahtev, ki so za nas važne. Na svoje govore je dobil povoljen odgovor in obljubo, da se bo od strani banovine Prekmurju res posvečala vsa pozornost, in da se bo ugodilo zahtevam sreza.
Za štiri požige osem let težke ječe
Pred malim kazenskim senatom v Mariboru se je zagovarjal preteklo soboto 36 letni hlapec France Novak iz Kuštanovec radi zločinstva požiga. Obtožnica mu očita, da je iz zlobe zanetil štiri požare, in sicer je zažgal kopico slame na dvorišču posestnika Ivana Horvata, gospodarsko poslopje posestnika Josipa Horvata, kopico slame posestniku Josipu Gombi v Nem-čovcih ter kopico slame na dvorišču gostilničarja Štefana Dervariča v Mar-kišavcih.
Obtoženec je služil za hlapca od 1. januarja 1931. do aretacije 7. januarja t. 1. pri posestnici Mariji Kuharjev v NemSavcih. Godilo se mu ni slabo, ker je imel vedno precej denarja in je vsako nedeljo popival. Bil je tudi zelo jezljiv in se je stalno prepiral z vaščani. Dan popreje, ko je gorelo pri Dervariču, ga je gospodinja poslala k bratu v Puconce s prošnjo, naj bi prišel brat k njej na koline. Hlapec se je vrnil šele drugo jutro in povedal svojemu tovarišu Gjerjttku, ki je tudi služil pri Kuharjev! za hlapca, da je ponoči gorelo ter ga prosil naj ne pove nikomur, da je prišel rano domov, temveč naj reče, da je prišel domov že zvečer ob 8. uri. Ker je v Nemčovcih že večkrat gorelo in niso mogli orožniki izslediti požigalca, je padel sum na hlapca Novaka. Ko so se še istega dne oglasili pri Kuhar-jevih orožniki in ga zaslišali, je zašel v protislovja, končno pa se je vdal in priznal, da je zanetil vse štiri požare. Tudi je GjerjOk orožnikom povedal, da je Novak prišel pred vsa-
kim požarom domov in da je takoj vedel, kje gori. Včasih je šel tudi gasit. Orožniki so Novaka aretirali in oddali v zapore.
Pri razpravi je obtoženec priznal samo en požig, dočim je je ostale tri, ki jih je poprej orožnikom že priznal, odločno zanikal.
Po kratkem posvetovanju je senat obsodil obtoženca Franca Novaka radi požigov na 8 let težke ječe.
Murska Sobota
—	Pregledovanje in žigosanje sodov se pri postaji za kontrolo sodov v Murski Soboti v mesecu marcu ne bo vršilo, ker ni zamene za obplelega uradnika,
—	Ogenj, v potiedeljek je bila klicana na pomoč tukajšnja požarna bramba. Gorelo je v Petajacih, marof, last tišinskega grofa. Vsled pomanjkanja vode je pogorelo več gospodarskih poslopij, in je bila vsaka uspešna akcija onemogočena. Škoda je precejšnja. Vzrok požara ni znan.
—	Življenja se je naveličal 79 let stari čevljar Lipi* Franc iz Radgonske ceste. V samomorilnem namenu je zavžil večjo količino strupa. Nezavestnega so ga našli na polju ter ga prepeljal V bolnico, kjer so mu izpralj želodec.
—	- Anketa za lilfalnico. Dne 7. t. m. se je vršila na pobudo tukajšnjega župana anketa za zgradbo q|2inske Hiralnice. V to svrho so si ogledali marof. Nekateri so bili za to, da se zgradba preuredi v hiralnico, a drugi pa so bili za to, da se zgradi novo posljopje v ta namen. O človekoljubni akciji našega občinskega odbora" hotno še porSfali.
—	Sej m. Zadnji sejm, ki se je vršil v ponedeljek, je bil kaj slabo obiskan. Prodajalcev kakor kupcev je bilo malo, tako da že v zgodnjih dopoldanskih urah ni bilo ne duha ne sluha o kakšnem tržnem dnevu.
—	Mladinska prireditev. V soboto dne 11. ob 20 uri in v nedeljo dne 12. t. m. ob 15 uri priredi Podmladek Rrdečega križa v Sokolskem domu svojo prvo akademijo. Na sporedu so pevske točke in igra: „Sirota Jerica" ob sodelovanju sok. orkestra. Prijatelji mladine udeležite se prireditve v polnem številu I
—	Brezposelna akcija. V glavnem so dela, ki so bila v načrtu, že dovršena in večina delavcev je že pre-jelo svoj zaslužek. Manjša skupina delavcev je še zaposlena pri Zdravstvenem domu, kjer se izvršujejo večja dela.
Dolnja Lendava
—	Predavanje. V petek 3. t. m. je imel sreski sanitetni referent g. dr. Lipnjak predavanje o strupenih plinih in obrambi proti njim. To neobičaj no in zanimivo pradavanje je privabilo veliko število prebivalstva, ki je napolnilo risalnico v meščanski šoli in z največjim zanimanjem sledilo predavanju. Plini in obramba proti njim bo igrala v bodoči vojni — ki si jo pač ljudstvo ne želi — najvažnejšo vlogo. Po drugih državah se o tem poučuje celo deco v šoli, pri nas smo pa tudi v tem pogledu prišli že bolj pozno. Predavanje nas je overilo, kako potrebno se bo za vsak slu čaj seznati z uporabo obrambe proti strupenim plinom.
—	čez mejo. Minuli teden je prišel čez mejo iz Madžarske, madžarski orožniški narednik iz Szombathetija. Javil se je takoj pri naših oblastih. Izpovedal je, da postajajo v sosedni državi dan za dnevom bolj nevzdržne razmere in da je vse povsod velika nezadovoljnost.
— »Slovenija". V Ljubljani izha-haja list, pri katerem so se zbrali tisti junaški Slovenci, ki v robstvu niso čutili potrebe s posebnim listom se boriti za slovenske pravice. To SO začutili še le v Jugoslaviji, kjer je |gka borba čisto nepotrebna. Slove-noborci so precej slični kruhoborcem in med njimi so tudi nekateri naii Študenti. Ta list je v eni izmed zadnji številk prinesel na vseh straneh članke o Prekmurju. Ne bom se spuščal v kritiko vsebine posameznih člankov, saj je marsikaj dobrih misli v njih, vendar pa veje iz njih polno netočnosti in se vidi, da so bili napisani brez vsakega kritičnega prevdarka. Novine so prinesle tudi eden člapek, ki je £il objavljen v Slovenjji in se navdušujejo za ideje lista Slovenija. Rekle so tudi, da pišejo v list naši Prekmurci, pozabile so pa povedati, da pišejo v ia list tisti Prekmurci, ki so jih Novine še pred tedni proglasile za najhujše brezverce in sipale nanj žveplo in ogenj, kakor je to tam že stara navada. Vidi se, da je pri Novinah že taka zmešnjava, da to, kar eno nedeljo grajajo in proklinja-jo, drugo nedeljo hvalijo. To si pač razlagamo tako, da so Novine stare, kakor so o njih trdili v Novem času naši študenti, ki so pisali prej Novi čas, sedaj pa Slovenijo.
Agrarna reforma
Ambulantna komisija. Komisija, ki bo končno izvršila likvidacijo agr. reforme se bo zvala Jtkvidlcijska komisija" in je že imenovana. Za predsednika je imenovan g. dr. Osojnik, ki je vodil prej okrožni agrarni urad in je bil tudi sedaj šef agrarnega oddelka sres. načelstva. Mi pozdravljamo g. Osojnika kot predsednika likvidacijske komisije, ker nam je znana njegova sposobnost in strokovnost v agr. vprašanjih* On pozna zelo dobro naše prilike in tako bo, upamo šlo delo hitro od rok. — Poslanec gosp. Hajdinjak se je v smislu zahtev naših agrarnih interesentov zavzel za to, da bo komisija začela delovati najprej v našem srezu. Tako upamo, da bo komisija v najkrajšem času pričela z delom.
Novele agr. zakona. Kakor smo že javili je bil predložen načrt spremembe agr. zakona. Naša zahteva je bila v glavnem ta, da se zniža cena agr. zemlje. Ta zahteva je bila v odboru za proučitev zakona in se cena agr. zemlji res znižana. To je velikanski uspeh, ki ga beležijo naši poslanci v borbi za našega kmeta. O novem agr. zakonu bomo obširneje poročali prihodnjič.
Službo išče strojnih
nenftihrer) Lenarčič Ludvik Markove! 126.
DOPISI
Gornja Lendava. V nedeljo 15. februarja je imela naša mlada sokolska četa svoj občni zbor, ki ga je otvo-ril br. starosta Droč, Nadalje so po-ročalifunkcijonarjiodeluv četi. članov imamo 54, med temi je 9 telovadcev in 6 telovadk članic, a vadile so se tudi vojaške vaje za rekrute. Četaši so se udeležili stafetnega teka Mačkove! - Murska Sobota, Cankova— Murska Sobota in si priborili častno priznanje matičnega društva. Tekmovali so za prvenstvo okrožnega prvaka v teku v Murski Soboti in tekli so tudi pri zvezdni štafetni tekmi Ša-lovci—Maribor. Nastopili so prvič javno pri Tyrševi proslavi, pozneje pa še v Murski Soboti, Rogaševcih, Beltincih in pri domačem sokolskem nastopu, četa je poslala tudi 1 četa-ša na vsesokolski zlet v Prago, eden
četnik pa se je udeležil lahkoatletske tekme v Mariboru. Četa je razen tega priredila igre .Revčka Andrejčka", ,Stare grehe" in »Špansko muho". Nabavile pa so članske srajce in če pice ter drog. Po teh poročilih je spregovoril br. Niielvicer, kot od« posianec matičnega društva. V odbor so bili izvoljeni: br. Droč, Pavlin?, Bežan, Šiftar, Dugar, Stanič, Pagoa in Ovčar.
Bodonci. Na pustni torek je priredil dramatični odsek Bodonci, ki je odsek sokolske čete v Zenkovcih burko »Dve nevesti". Pred igro je nastopila petorica članic z zelo posrečeno in prav dobro izvedeno ra-jalno vajo s petjem. Nato pa |e talentiran deček razložil vsebino sledeče igre, kar )e prav imenitno opravil, igralci so vsi zelo ugajali. UJo-ge so bile pravilno razdeljene in ins-cenacija je posebno v 3. dej. navdušila, zato pa so imeli igralci ne le moralen, ampak tudi nepričakovano dober gmoten uspeh. Občinstvo si želi te igralce še večkrat videti in to kiqalu.
Kriievci. Tukajšnja Sok. četa je uprizorila dne 5. marca v prosto rih osnovne šole igri »Bogatin in smrt" in »Carodejno brivnico". Obe igri sta lepo uspeli, za kar gre zasluga predvsem režiserju. Igralci so zelo dobro podali svoje vloge. Med odmori so svirali križevski tamburaši. Ljudstvo je pokazalo za igro mnogo zanimanja. Dvorana je bila nabito poina.
Dospelost in zapadlost davkov za 1. četrletje 1933.
Po čienu 148 zakona o nepos-rednjlh davkih so dospeli davki za I. četrletje 1933 razen zemljarine v plačilo 1. januarja 1933, zapadli pa so v plačilo dne 15. februarja 1933.
Opominske položnice so bile davčnim zavezancem pravočasno vročene.
Plačilo državnih dajatev je eno izmed prvih državljanskih dolžnosti, zato se opozarja zamudnike, da davek čimpreje poravnajo, ker se zaračunavajo od dne 15. februarja 1933 zamudne obresti, ter uvede izvršilno postopanje, ki je v zvezi z znatnimi stroški.
Davčna uprava v Dolnji Lendavi.
MLADINI
Balduin Brumc.
„Kaj ni res neumno nositi tak težak kožuh, kadar je vroč dan?" je rekla gospa Zuzuma Brumčeva in napravila pridigujočo kretnjo s tipalkami, „le zakaj nosi ta nora čmrljevka takšen težak kcžuh?"
„Ne vem", je rekel Balduin Brumc
„Balduin, kaj praviš, aH bi mene pristajal takšen težak kožuh?" je vprašala gospa Zuzuma Brumčeva.
»Mogoče, ne vem", je rekel Balduin Brumc.
Odmor.
Balduin Brumc je skoroda že zaspal.
..Baldum", je rekla gospa Zuzuma Brumčeva, »kaj ne, da se je tulipan res zaprl?"
„Seveda, seveda 6e je", je rekel Balduin Brumc.
»Balduin", je rekla gospa Zuzuma Brumčeva, »poglej rajši še enkrat, ali se je tulipan res zaprl".
Balduin Brumc je splezal navzgor in je splezal navzdol.
„Da, tulipan je zaprt", js rekel, zbral svojih šest nožic pod svoje te lesce in sklenil, da zaspi.
Odmor.
»Balduin", je rekla gospa Zuzuma Brunčeva, »si opazil, da je imela čebelica Melita Medobirčeva samo tenko jopico na sebi, čeprav je bil tako hladen dan?"
»Da, opazil sem", je rekel Balduin Brumc, »toda — ali nisi pravkar rekla, da jo bil zelo vroč, soparen dan?"
»Kako bi neki rekla, da je bil vroč dan, če je bil pa tako hladen dan", je rekla gospa Zuzuma Brumčeva in napravila pridigujočo kretnjo s svojimi tipalkami. »Kaj ni res neumno, nositi samo takšno tenko jopi co, kadar je tako hladen dan? Zakaj neki nosi ta nora debela samo takšno tenko jopico ?"
»Ne vem," je rekel Balduin Brume. »Balduin, kaj praviš, ali bi meni pristajala t8kšna tenka jopica?" je vprašala gospa Zuzuma Brumčeva.
»Mogoče, ne vem4', je rekel Balduin Brumc.
Odmor.
Balduin Brumc je skoroda že spal.
Dalje sledi.
Š
»Jernej Kolar, dnevničar, star 22 let, samec, brez premoženja. Službo nastopil..." Predstojnik urada gospod Anton Gornik se je že v drugič nagnil nad seznamom svojega uradniškega osobja, kjer je bilo z vso natančnostjo mirne roke, z enakomernimi potezami napfsarjih osem imen. Kopica črk ia številk, ki so ie začele vrstiti natančno pet centimetrov od levega roba in se končale s lito razdaljo (ril nasprotnega roba, so bile gospodu Antonu natančen okvir, v katerega je stavil sliko in zmožnosti svojfga podrejenega uslužbenca. Da taMf« jo bil I Vse drugo je zanikal in imtagval »nepotreben balast, ki samo moti sistematičnega napredovanja dobrega uradnika*. Dekleta, karte in vino! Pijača pa še posebej. Nič zato če si ga privošči ko )e že v letih, ampak v mladosti -r na potu v življenje . . . Gospod Anton se je sun-
je potegnil črto preko osme rubrike, da je bila prava spakendraaka sredi
mirnih in ravnih potez. V tem hipu je Jernej Kolar prestal svoje enomesečno službovanje. Le sedem imen je še ostalo. Kot prašni in suhoparni robovi s« bili nanizani nad rdečo diagonalo . . .
Poklical ga je v pisarno. Počasi je stopil Kolar v sobo ter previdno zaprl duri za seboj, ker gospod Anton ni ljubil hrupa. Pri vratih je obstal in se je še le takrat premaknil, ko mu je gospod Anton pomignil naj stopi bližje.
»Mogoče že veste, zakaj sem vas poklical?"
»Ne*.
»Radi včerajšnjih dogodkov pri »Jelenu*.
»Radi včerajšnjih dogodkov ?..." Kolarjev glas je zatrepetal in nehote si je segel v lase ter se topo zazrl v rdeč-moder svinčnik, s katerim se je gospod Anton igral. y
»Danes ko sem se napotil v urad, mi je o tem pripovedoval nek znanec. Bili ste baje pijani, razbijali ste čaše ter se tako obaašali, da so se gostje zgražali. Razumljivo vam bo, da tako po&etff," kvari ugled
Organizacija.
Srezka skupščina JRKD v Murski Soboti se vrši v nedeljo dne 12. marca ob 10. uri predpoldan v SOKOLSKEM DOMU v Murski Soboti.
Skupščine se imajo udeležiti vsi predsedniki, podpredsedniki in tajniki krajevnih organizacij in vsi v srezko skupščino izvoljeni delegati.
Srezko tajništvo JRKD.
Občni zbori. Kakor je bilo napovedano, da se člani sres. odbora udeleže preteklo nedeljo občnih zborov nekaterih organizacij, se to zaradi izredno slabega vremena in slabih poti ni mogli izvršiti. Sreski odbor je sklenil, da se izvrše občni zbori tekom meseca marca. Krajevne organizacije bodo obveščene pravočasno, kateri člani sres. odbora in kdaj se lahko udeležijo njihovih občnih zborov. Krajevne organizacije pa lahko tudi same izvrše občne zbore tekom meseca marca. Ravnati se je pa točno po štatutih, da ne bo nesporazumljenj
Legitimacije. Kakor smo že javili ima sresko tajništvo v zalogi le-timacije. Nekatere organizacije so že dvignile legitimacije. Tajništvo opozarja vše kraj. odbore, da dobe za svoje člane legitimacije v pisarni. Kakor pa je bilo sklenjeno, dobi legitimacijo le oni član, ki je plačal letno
Občni zbor. S. K. Mure,
Dne 1. marca se je vršil IX redni letni občni zbor S. K. Mure. Članstvo je bilo sklicano za 20. uro v klubovo sobo v »Veliki kavarni.*
Ob 20.15 je predsednik g. Arvai otvoril sejo, nakar je po pozdravnem govoru predal besedo podpredsedniku g. Peterki, ki je vodil zbor potem do konca." Uvodoma (e g. Peterka prečital lep sestavek, v katerem je na kratko orisal razvoj in napredek športa. Poudarja) je, da je šport danes potreba vsakega sodobnega človeka —
urada in stanu, kateremu pripadate za to . . .
»Gospod predstojnik prosim.. .*'
„Za to sem primoran, da slično enkrat za vselej preprečim, tudi pri ostalem mi podrejenem uradništvu, da vas z današnjim dnevom razrešim službe . . . Lahko greste I"
Kakor bi ga sunil v bok se je Kolar opotekel proti vratom. Nenadoma mu je prišlo na um, da mora vendar nekaj povedati. Da, da . , . vse kako je bilo ... in da to ne bo več. . . da je bil zapeljan . . . omamljen od prvega denarja, ki ga je zopet zaslužil po dveh letih pri-manjkovaaja. Za hip je obstal pri vratih in se obrnil. Nepremičen pogled gospoda Antona iz bledičastega obraza ga je ošinll z vso ostrostjo, da so mu le ustnice zatrpetale, a besed ni bilo. Počasi in okorne se je obrnil ia zapustil sobo gospoda Antona.
Ko je stopal mimo miz, kjer so sključeno sedeli uradniki nad svojim delom je začutil, kako so ga spremljali pogledi, prav do njegove mize, kjer se ie z vso težo spustil na škripajoči stal. S komolci se je naslonil
članarino (2 Din) in za legitimacijo 2 Din. Ker se legitimacije izroSe le proti takojšnjemu plačilu, naj blagajniki kraj. organizacij predhodno po<-berejo članarino in 2 Din za legitimacije. Opozarjamo pa ?se organizacije, da se za člaaa smatra le oni, ki ima legitimacijo.
Občni zbori. V nedeljo se vrši občni zbor kraj. organizacije v Za-mostju ob pol dveh popoldne in ob širih pa v Petešovclh Poročal bo g. poslanec. Odbori kraj. organizacij naj skrbe za primeren lokal, kjer se bo vrši! občai zbor.
ZVOiNMCINO
Lastnik G. DITTRICH
v Murski S«!wti šiaa«r-opereta
PESEM, POLJUB IN DEKLE
od Fritz-a Grunbauma v režiji
Geze von Bolwary-a. V gl. vlog.: Martha Egert, Greti Theimer, Gustav Frčlich in Ti-bor von Halmay.
PrtMan M Mrlo i
t NEDELJO, da« 12. marca popoldne ob i/a* uri ti zvatar ob V«9 Mri.
da ni več nikak „!uxus", kot so šport nekdaj smatra)!. H koncu svojega govora je apeliral na vse prisotne športnike, da naj nikdar v Času svojega športnega udejstvovanja ne pozabijo na parolo »falr* in »gen-tleman", ki se Žal danes tolikokrat pogreša.
Zatem je tajnik društva g. Ada-nič podal svojo poročilo. Prijateljsko je pozdravil odbor novo ustanovljenega kluba SK Panonije, ki se je na vabilo SK Mure v polnem številu udeležil sejf.
Sledila so poročila posameznih funkcionarjev, ki so bila vsa sprejeta soglasno. Pri volitvah novega odbora so člani pokazali, koliko zaupanja imajo v svoj odbor: stari odbor je bil brez vsake bistvene spremembe na novo izvoljen.
na mizo in nagnil je glavo, globoko .. . dokler se ni dotaknila skrčenih pesti.: Zopet je življenje obstalo na robu oni prokletih dni, ki oklepajo dušo in misli z brezdeljem. Pomanjkanje se zopet vrača podesetorje-no, po dnevih ko so 2e pozabljeni pretekli dnevi... In zakaj ?
Jernej Kolar je skoro prevrnil stol ko je planil izza mize ter tekel k obešalniku. Mrzličnih korakov je krenil proti durim. »Prijatelj Jernej I* »Prijatelj?* Z nasmehom, poln srda ia zaničevanja je krikhil jernej in se obrnil proti plešastemu uradniku, ki se je dvigal izza sosednje mize ter ga motril preko očal.
»Vi vsi ste krivi, da sem danes zopet na cesti. Vaš proklet običaj, s katerim ste me zaslepili, da sem vam dal od svojo prvo plačo za pijačo. Ni vam bilo dovolj, da ste me spravili ob zaslužek, še mojega kruha se vam je zahotelo. Sedaj ga imate in se ga iiažrfte ..."
i Ve« omotičen, jo planil Kolar skozi vrata in se ves stisijen, v svojem oguljenem plašču, napotil proti domu novemu pomanjkanj* aasproti...
Letošnji občni zbor je pokazal, da je med našim ljudstvom vsak dan več zanimanja za šport. Občni zbor je bil zaključen ob 21.45.
Iz delovanja Združbe trgovcev v Mursbi Soboti.
Pozor pred krošnjarji.
Združba trgovcev v Murski Soboti je že ponovno opozorila svoje člane na veliko škodljivost delovanja po nepoklicnih potnikih in krošnjarjih, kateri ne le odjedajo kruh reelnim trgovcem, temveč prodajajo blago tudi sumljivega izvora in škodujejo v prvi vrsti kupcem, ker z lepimi besedami mnogokrat preslepijo siromašni narod, ki nasede pri takih kupčijah ter kupuje blago od takih ljudi v dobri veri, da je blago dobro. Neštetokrat se dogodi tudi, da pobirajo pri naročilih denar naprej, a potem kupec ne vidi niti denarja, niti blaga. Ako pa blago dobi, dobi to tako slabo, da istega sploh ne more prevzeti in pride velikokrat do tožbe, katero izgubi navadno kupec.
Da bi se zaščitili kolikomogoče kupci, predvideva novi obrtni zakon, da so vse take kupčije nične, torej sedaj po novem obrtnem zakonu se za take kupčije ne more več iztožiti. Isti zakon pa predvideva tudi zelo velike kazni za take prestopke glasom članka »Trgovskega lista" štev. 27., kateri članek spodaj priobčimo:
»Tako je treba".
V zadnjem času se je silno razpaslo krošnjarstvo s tekstilnim in ma-nufakturnim blagom. Čeprav je to krošnjarjenje prepovedano, čeprav so bile te prepovedi od listov opetovano razglašene, da se splošno znane, se vendar vedno bolj krošnjari z manu-fakturnim blagom. Trgovci in trgovske organizacije so se vsled tega ponovno pritožile pri oblastih in zahtevale eksemplarično kaznovanje krivcev, toda vse te zahteve so biie neuslišane in krivci so bili večinoma oproščeni ali pa tako milo kaznovani, da to sploh ni bila več nobena kazen. Ni čuda, da so postali krošnjari vedno bolj predrzni in da so svoje blago prodajali kar po uradih. In dostikrat je ostala še ta brezpri-merna predrznost nekaznovana.
Sedaj pa so oblasti vendar enkrat napravile energičen kerak. Na ovadbo organizacije trgovcev in obrtnikov se je vršila v Vinkovcih razprava proti nekaterim krošnjarjem, ki so protipostavno krošnjarili z manu-fakturnim blagom. Pri razpravi se je ugotovilo, da so bili ti krošnjarji v službi neke trgovine z manufakturnim blagem. Nato je bila izrečena obsodba in sicer so bili obsojeni:
Lastnik trgovine z manufakturnim blagom, ki ie dal blago na 10.000 Din globe, agenta krošnjarja pa na 2500 In 1000 Din globe.
Upamo, da bodo sedaj tudi druge oblasti storile svojo dolžnost in se ravnale po Vinkovcih. Krošnjarstvo ubija trgovino in zato mu morajo oblasti napraviti konec. Upamo, da bodo Vinkovci začetek energične akcije proti nelegalnemu krošnjarstvu.
Napisi na obrtnih obratovalnicah.
iiiii
m j!
Po razpisu Kr. banske uprave objavlja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani nastopna pojasnila: >» ni aa
Po § 128, odst. 1 o. z. se morajo obrtni lokali vidno in razločno označiti z napisom na vnanji strani v državnem jeziku. Napis mora vsebovati popolno rodbinsko ime (priimek) in rojstno ime imetnika obrta. Prav to je veljalo po § 244 obrtnega reda iz leta 1907 za vse obrtnike, razen za one protokolirane trgovce, ki so po vpisu v sodnem registru smeli skrajšati svoje rojstno ime v firmi. Le-tem protokoli ranim trgovcem, ki so si pridobili obrtno pravico pred 9. marcem 1932, se dopušča, da smejo svoje trgovinske lokale označevati skladno s svoječasnim obrtnim listom ali koncesijske listino, z okrajšavo rojstne imena, vpoštevaje določila § 446. (1) obrt. zak. Za vse druge obrtnike, ki so si pred 9. marcem pridobili obrtno pravico, je že takrat veljal predpis, da morajo rabiti tudi polno ime v firmi. Novi obrtni zakon niti protokoliranim trgovcem, ki si šele po 9. marcu 1932 pridobe pooblastilo ali dovolilo, ne dovoljuje okrajšati rojstnega imena. Napis mora biti po velikosti črk označen tako, da ne mcrejo nastati zmote. To velja zlasti, tudi za družbe, katere označbe ne sme rabiti nihče, če dejanski ni družba, a kolikor tega zakon ne dovoljuje. V napis se smejo poleg označenega, postavljati tudi druge označbe ali pri-stavki. Označba stroke ni obvezno predpisana niti v § 128, niti v § 48 obrtnega zakona. Ce se pa hoče označiti tudi stroka, mora biti napis v skladu z izdanim pooblastilom ali dovoliiom.
Gostilničarski obrti
se morajo označiti z nazivom po § 78 obrtn. zakona točka 1 in 2, in 5, vendar pa velja za one obratovalnice, ki so obstojale že pred 9. marcem 1932, ugodnost § 448 obrt. zakona, dokler se tuuradno ne predpiše rok, omenjen v 2. odstavku tega določila. Ko izda ministrstvo odredbo po §. 128, odstavek 7 obrtnega zakona, bo tudi označba stroke v obrtnih napisih obvezna.
Kraljevska banska uprava je prepustila določitev roka za izvedbo § 128. obrtnega zakona prvostopnim oblastvom.
KMETIJSTVO
Konjereja v Prekmurju.
(Nadaljevanje.)
Belgijca noč«mo več, nemoremo ga več vnovčiti, ne splača se ga več držati, ker več požre kot zasluži. Pri delu je počasen, len, občutljiv i. t. d. Tako govorijo že več let naši konje-rejci, kateri znajo računati.
Kaka konjska pasma pa se naj vpelje mesto belgijca?
Amerikanskega kasača, kakorš-nega imajo na sosednem Murskem polju? Amerikanec je športni konj za lahek voziček, za jahača, torej za vojsko, pa preslab in prenervozen je tudi za kmetskega konja. Ta konj nima bodočnosti, vsaj pri nas v agrarni državi ne. Konjski šport pa, čeravno najlepši, prihaja iz mode, ker je predrag.
Par naših bivših kavaleristev še danes poje slavo na Gdrana. Prav imajo. Gidran je izboren konj za konjenico, lahko artelerije, fijakerja itd., pa tudi pri kmetijstvu se je izkazal kot vztrajen in dobro vporaben konj. Ni mi pa znamo, da bi se ga pri nas
kje gojilo, odkoder bi dobivali ple-menjake Morali bi jih importirati.
Splošna zahteva je, naj se vpelje v Prekmurje mesto mrzlokrvnega Belgijca (trdenca) Noniusa. Nonius je že razširjen danes po vsej Dunavski in deloma že v Savski banevini, v Bur-genlandu, zahodni Rumuniji, v južnih komitatih Madjarske, pa tudi na Ce-hoslovaškem in Poljskem ga visoko cenijo. Vse kaže, da je Nenius konj bodočnosti. Ta zmagovito spodriva vsepovsodi, s svojo skromnostjo in vztrajnostjo, poprej moderne mrzlokrv-ne konje.
Zanimivo je, kako je nastala ta pasma in kako se je razširila. Za časa francoskih vojsk pred kakami 115 leti so zaplenili avstrijski konjeniki v neki francoski žrebčarni več pletnen-skik žrebcev, med temi tudi nekega anglonormanskega križanca, ki je imel ime »Nonius". Tega in estale žrebce je postavila tedajna dunajska vlada v žrebčarno Mez<5hegyes. S smotreno odbiro (selekcijo) naraščaja in križanjem z angleškimi in drugimi konji, se vzgojili novo pasmo, kise radi dobrih lastnosti vedno bolj širi. Znano je, da napravi Noaius ravno toliko, kot težek belgijec ali noriker, porabi pa samo polovice te krme, kot njegovi mrzlokrvni konkurenti. Vprežen v lahek voz pa se lahko kosa s kakim kasačem, pa tudi dobri jahalni konji se najdejo med Noniusi.
Vsakdo, ki je imel priliko opazovati tega konja, trdi, da s take energijo in voljo nobeden drug konj ne potegne težkih vozov kuruze aH repe iz globoko kultiviranih in dostikrat premočenih njiv, kakor Nonius. Ta vleče vztrajno težke vozove po slabih premočenih stezah, vleče neumorno pljug pri jesenskem globokem oranju. Vsi poznavalci pravijo, da ni boljšega, ki bi vztrajnejše opravljal to težko kmetsko delo. Pa tudi v vojski se je izkazal. Bil je najvztrajnejši, pri tem pa siguren, spreten in skromen, posebno pri arteleriji in transportnih kolenah.
Edina slaba stran tega konja je, da po današnjih modnih nazorih ni lep. Težka glava, zbočen nosni hrbet, močen in mišičast vrat i. t. d. Vse to pa odtehta hasnovitosti. Današnji živinorejci pa že itak ne držijo več toliko na zunanje oblike, kot na hasnovitost in plemensko vrednost.
Znano je tudi, da podeduje Nonius svoje lastnosti v veliki meri tudi pri križanju, torej bi bil najbolj pripraven za hitro preosnovo naše konjereje.
Plemenjakov bi nam ne bile treba importirati, ker jih vzgajajo doma v državi. Denar za plemenjake bi ostal doma, med tem, ko se ga za ničvredne belgijce (ardeace) izvaža v inozemstvo.
Imamo državno ergelo v Kara-djordjevu, imamo privatne ergele v Zombolju, Vukovaiu, Valpovu in Do-njem Miholjcu. Razven tega pa še ko-njerejske zadruge v Vukovaru, Lova-su, Bolutu, Novem Selu pri Vinkov-kovcih in drugje, kjer bi se lahko nabavil plemenski materija!.
Zahteva tukajšnih konjerejcev po spremembi konjske pasme v tem smislu je upravičena in utemeljena. Krizo pri naši konjereji bi bilo mogoče rešiti le z uvedbo Noniusa. Ta proces ne bi bil drag prehod in bi bil hiter, ker ima Nonius o podedovanju večjo moč. Znano je pa tudi, da so križanci med Noniusi in mrzlokrvnimi konji tudi izbornl delavni konji.
Za garantirano dobrega, vztrajnega in skromnega delavnega konja pa se bo tudi vedno dobil dober kupec.
(Literatura. Miroslav Štenihausz: Nonius: Zagreb 1. 1923).
Tržne cene
Biki kg od 3 - 4 - 4 50 Din, telice kg od 3- 4 5 - Din, teleta kg 4 do 5 — Din, krave kg od 1.50 2 -3. Svinje kg 6-50-7-50- 8 Din.
V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg. 6-8 Din, s vin j eti-na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6—14 Din, moka pšenlčna ogg. kg. 4'— do 4.50 Din, moka II. kg. 3.50—4.— Din, moka V. kg. 3.50 Din, moka ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava surova kg. 50 90 Din, kava pražena kg. 56-140 Din, riž kg. 7-14 Din, siadkor kristalni kg. 15-— Din, v glavah kg. 16 — Din, kocke kg. 17 — Din, bučno olje 1 lt. 14 Din, olje olivno 1 lt. 16—24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol merska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 1 40 Din, milo navadno kg. 9 Din. milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din. sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 210.- Din, žito 1 q 125 - Din, koruza debela 1 q 100 - Din, koruza čequatine 1 q 110 — Din oves 1 q 120.- Din, ajda 1 p 170 - Din, ječmen 1 q 120—130 Din, proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40-55 D, seno 1 q 60 70 Din, slama 1 q 40- 50 Din.
Umetna gnojila: superfosfat 16% 1 q 96, tomažova žlindra 18-20% 1 q 120"- Din, Nitr«foskal 1 q 148- -Din, kalijeva sol 42% 1 q 182 — D, apoeni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18* Din.
Cement: Trboveljski 1 q 67-— Din, cement splitski 1 q 65 — Din, apno žgano 1 q 36 — Din.
Prosim dotičnega gospoda, kl„ie
pustni torek v Sokolskem domu zamenjal svoje galoše z novimi, naj jih vrne hišniku 1
Vajenca
iz boljše hiše *e sprejme za slikarsko obrt. Pmrli Mati] soboslikar v Murski Soboti. Slovenska ul. h
Knriaii 80 2 teti rabljena močna kravja nUUOJl kola. Polzve se v KMEČKI POSOJILNICI t Murski Soboti.
Gostilna na proda]!
Dobro idoča in poznana gostilna. Več se polzve pri Žemlič Štefanu, hoteliru v Beltincih.
I najinimi H81H11. Sabotf
s« t zalogi sledeč« knjige: Fraacoski slo. »ar, Francoičina brez učitelja, Nemščina brez učitelja in Nemšk«-slovenski slovar.
GOSTILNA na prodaj!
s ss
diisl
Na banorinski cesti, na ravnini, na dobrem prometnem kraju, dobro idoča, poznana gostilna, je radi starost) lastnika, na predaj, s vsem inventarom in 5 oralov zemlje, vse z	v enem delu. Naslov se polzve v
PFBkmBPshi tiskarni 11. Soboti.