Leto 9/št. 174 - Februar 2002 Cena: S 5.00 Sydney - Avstralija http://www.glasslovenije.com.au
Glas Slovenije
PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE
UKAZ
o podelitvi odlikovanja Častni znak svobode Republike Slovenije patru Valerijami Jenku
za dolgoletno zaslužno delovanje med Slovenci v Avstraliji.
Milan Kučem
Vlada razrešila Tovornikovo
Ljubljana, 28. februarja /STA/ Vlada je zaradi prevzema novih delovnih nalog razrešila dosedanjo državno sekretarko na zunanjem ministrstvu Magdaleno Tovornik, za v.d. direktorja Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga je vodila od decembra 2000 in na to mesto imenovala Iztoka Simonitija.
novice in zanimivosti iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu news from slovenia, about Slovenians j.n australia and around the world ZA OBSTOJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE - ZA ŽIVLJENJE SLOVENSKE SKUPNOSTI V AVSTRALIJI - ZA VSE SLOVENCE!
8. februar -
Slovenska medijska hiša - Slovenska TV 31 Sydney - Stičišče avstralskih Slovencev
SLOVENIJE
THE VOICE OF SLOVENIA
Blagovna znamka Gorenje Pacific znova
Pustno rajanje po vsej Sloveniji...
Ptuj /STA/ - Pod geslom "Bejži zima, korant gre!" se je zgodaj na Ptuju začela osrednja prireditev letošnjega kurentovanja - 42. tradicionalna mednarodna pustna povorka, v kateri sodeluje okoli 70 etnografskih, karnevalskih in šolskih skupin iz Slovenije in Hrvaške z okoli 1900 maškarami, med katerimi je tudi 356 kurentov. Pustno povorko, ki je na Ptuj privabila več kot 50.000 obiskovalcev, so pred Mestno hišo poleg ptujskega župana Miroslava Lucija in vodje Kurentovanja 2002 Zlatka Dona III. pozdravili tudi minister za promet Jakob Presečnik, minister za notranje zadeve Rado Bohinc, minister za okolje in prostor Janez Kopač, predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, več poslancev in županov, avstrijski veleposlanik v Sloveniji Ferdinand Mavrhofer-Gruenbuehel. delegaciji partnerskih mest Saint Cyr sur Loire iz Francije in Burghausen iz Nemčije in številni drugi gosti.
Intervju s Francom Pukšičem, predsednikom Komisije za Slovence po svetu v Državnem zboru RS, stran 16 in 17
Pater Valerijan Jenko iz Verskega in kulturnega središča sv. Rafaela Merrylands, je januarja slavil svoj 76. življenski praznik. Čestitkam se pridružujemo tudi ostali rojaki iz Sydneyja in od drugod. Našemu priljubljenemu dušnemu pastirju želimo še veliko zdravih in srečnih let med nami.
Mariborska stara trta odlično uspeva na avstralskih tleh
Melbourne /G us Slovenije/ -Medtem, ko so požari pustošili po okolici Sydneya, imajo v Melboumu precej hladno poletje. To pa prija naši mladi sadiki z mariborskega Lenta. Nedaleč od Mel-bournaje namreč melbournška slovenska skupnost 23. septembra 2001 pod pokroviteljstvom Shire of Yarra Ranges posadila sadiko Stare trte in s tem vzpostavila nov most sodelovanja med Slovenijo, slovenskimi rojaki v Avstraliji in Avstralijo. Po besedah predstavnika Mc Williams Lillydale Vinery jc mlada trta presegla vsa pričakovanja in odlično napreduje - upati je, da bo trta rodila že naslednjo avstralsko jesen. Koordinatorju projekta Vinku Rizmalu pa je bil dodeljen pečat mesta Maribora. Več na str. 24
Z leve: Martin Puh, Breda in Franci Vrankar Foto: F.A. Sydney, 10.2.2002 /Glas Slovenije, Florjan A user/ - Slovensko podjetje Gorenje Pacific je pred približno sedmimi leti zaprlo svoja vrata v Avstraliji in nadaljevalo prodajo svojih proizvodov pod drugimi blagovnimi znamkami. Zadržalo pa sije poslovne prostore, kijih izdaja avstralskim podjetjem. Te dni pa so prišli znova raziskati avstralsko tržišče trije predstavniki Gorenja in sicer bivši direktor Gorenje Pacifica Martin Puh (zdaj direktor istega podjetja v ZDA) in zakonca Breda in Franci Vrankar iz Danske. Seznanili so se z današnjimi pogoji in možnostmi za ponovno plasiranje Gorenjevih produktov pod blagovno znamko Gorenje Pacific. Zdaj je na vodstvu Gorenja v Velenju, če bo po pregledu stanja in preučevanju raznih analiz pripravljeno znova priti na avstralsko tržišče in začeti od začetka. Tokrat edino v višji cenovni razred. Gorenje ima danes nove in izredno kvalitetne produkte (štedilniki so najboljši v Evropi) in ti produkti zadovoljujejo mednarodne standarde, zato je pričakovati pozitivne odločitve že letos v slovenski jeseni.
Pater Valerijan Jenko o.F.M., o.A.M. slavil 76. rojstni dan
Tur \UMTOf fliniMt
Februar 2002
Zdaj gre očitno zares
Iz dnevnika urednice
Stanke Gregorič
Resolucija Petek, 22.2.2002
Resolucija za Slovence po svetu je torej sprejeta januarja letos. Več o tem v tej številki. Tekst sprejete Resolucije se ne razlikuje ve-. ¿¿g liko od teksta predloga, ki smo ga kot prilogo razposlali z Glasom Slovenije junija 2001. Nekaj sprememb je predvsem pri tekstu o repatriaciji -vrnitvi Slovencev v domovino. Trenutno je poudarek na argentinskih Slovencih, ki jim bo slovenska država skušala pomagati zaradi tamkajšnje krize. V ta namen je že stopilo v akcijo Društvo Slovenija v svetu.
Predsednik Boštjan Kocmur, tudi argentinski povratnik, naslov društva: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid - Slovenija; \vw\v.druŠtvo.svs@guest.arnes.si
Argentinske rojake so pozvali naj se tisti, ki bi se želeli vrniti v domovino za stalno prijavijo, saj bo treba čim prej zbrati razne dokumente in pristopiti h konkretnim akcijam, v katere bi bile vključene vladne in nevladne organizacije pa tudi sama Cerkev.
Iz Resolucije o repatriaciji
"Republika Slovenija je zainteresirana za vračanje Slovencev po svetu v Slovenijo, ravno tako pa tudi za naselitev njihovih potomcev. Posebno pozornost pri tem posveča tistim, ki lahko doprinesejo k razvoju Slovenije. Državni organi Republike Slovenije zagotavljajo Slovencem po svetu ustrezne informacije o vračanju v domovino ter izvajajo z zakonom predpisane olajšave. Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Urad Vlade Republike Slovenije za informiranje ter Ministrstvo za informacijsko družbo pripravijo informativno brošuro. Informacije morajo biti dostopne tudi na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini. Olajšave naj zajemajo tudi poenostavitev postopkov, kot je nostrifikacija diplom in podobno. Slovencem po svetu, ki živijo v državah, kjer vlada huda politična oziroma gospodarska kriza, Republika Slovenija omogoča njihovo vrnitev t- domovino."
Prekretnica
Resolucija je vsekakor velik korak naprej k integraciji države Slovenije z drugim delom slovenskega naroda - s Slovenci, ki živijo izven meja matične Slovenije. Vse te spremembe, gotovo največje v vsej 57-letni povojni zgodovini, se dogajajo v tem času, na čelu z Magdaleno Tovornik, državno sekretarko za Slovence v zamejstvu in po svetu pri istoimenskem Uradu, ki spada k slovenskem zunanjem minstrstvu ter Francem Pukšičem, predsednikom Komisije Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v Državnem zboru RS. Zdi se, da bomo Slovenci po svetu utrpeli veliko škodo z odhodom Magdalene Tovornik na mesto veleposlanice v Pariz in obžalovanja vredno je, da ne bo mogla nadaljevati in uresničevati svoje začrtane ideje in namene.
Slaba obveščenost Kako slabo smo bili Slovenci obveščeni v preteklosti nam pove sledeče: na strani 17 povzemamo iz Večera besede Andreja Rota, povratnika iz Argentine 1991, sedanjega direktorja radijskih programov RTV Slovenija: "... Kako je obveščanje (Slovencev izven meja Slovenije) lahko problematično, se je pokazalo leta 1992, ko so ljubljanske mestne oblasti odločile vsak mesec nameniti za povratnike po dve stanovanji. Toda namesto da bi razpis za ta stanovanja na široko objavili med Slovenci v Argentini pa v Združenih državah Amerike, Kanadi in Avstraliji, so jih dodelili po nekem drugem ključu ..."
Naše bogastvo
"Včeraj (21.2.) so govorili o resoluciji za Slovence po svetu in kar sem slišala ni preveč vzpodbudno. Stari ki bi se vrnili, naj bi financirali domove za ostarele ... mlajši bi dobili štipendije... naši o bi se nekaj starih hiš, ki bi jih ponudili tistim ki imajo denar ... za službe pa je bolj tako-tako..." Tako mi je napisala prijateljica iz Slovenije po e-mailu. V tem trenutku nimamo natančnih podatkov kaj in kje so o tem govorili. Vsekakor bodo povratniki iz tuj ine v Slovenijo prinesli nekaj s seboj:
-	denar od prodaje hiš in biznisov
-	starejši pokojnine iz tujine
-	nekateri znanje in izkušnje
-	drugi milijone prostovoljnih delovnih ur in vloženega c&narja za dobrobit slovenskega naroda oziroma slovenske države in še marsikaj drugega ...
-tretji pa, ki jim življenska usoda ni dodelila materialnih dobrin -ničesar! Pričakovati je, da bo Slovenija poskušala pomagati vsem enako.
Avstralski Slovenci imamo vsekakor kaj ponuditi domovini. Imamo n.pr. pravo zakladnico tukaj izdanih knjižnih del in njihovo vrednost ni iskati po strogih literarnih in estetskih merilih, ampak jih je potrebno vrednotiti kot bogat arhivski in zgodovinski delež ter nenazadnje kot zlata vredno ohranitev slovenskega jezika v tujem okolju. V tej številki (zadnja stran) je zbranih okoli 68 knjižnih zbirk, ki so izšle med Slovenci v Avstraliji v teku petdesetih let. Se lahko s takšo zbirko pohvali kakšna druga slovenska skupnost izven Slovenije?
H knjižnim zbirkam je prišteti še vse tukaj izdane časopise in revije, iz katerih so se učili in črpali podatke razni raziskovalci izsel-jenstva, nekateri dosegli celo "dr." in "mag." Omeniti je tudi nešteto ur video dokumentarnih zapisov, radijskih in televizijskih oddaj, raznih dokumentov, fotografij in vsega drugega, prav gotovo dragocenega gradiva za etnološke, muzejske in druge zbirke.
Slovenci v Sloveniji se nas bojijo?!
Težko je reči koliko Slovencev se bo vrnilo za stalno v Slovenijo. Morda res največ iz Argentine, saj jim v tem trenutku Slovenija namerava ponuditi največ pomoči. Med Slovenci v Sloveniji so tudi taki, ki se nas izseljencev bojijo in na nas zvečine gledajo še vedno kot "nebodigatreba" ali kot na sovražno politično emigracijo, na nekoga, ki bo prišel izkoriščati Slovenijo in njene davkoplačevalce. Takšna in podobna mnenja so rezultat pomanjkljivih informacij in nepoznavanja Slovencev po svetu, saj j im slovenski mediji v preteklosti niso posvečali kaj prida prostora, nič kaj dosti boljše pa ni tudi danes. Po drugi strani pa večina rojakov doma tudi ne razume tega, da mi, ki živimo v tujini gledamo na razmere v domovini z drugačnimi očmi, navajeni smo na širino, na večjo svobodo in na parlamentarno demokracijo z bogato preteklostjo. Pišemo ne da bi zato tudi sovražili ali "dol metali vlado". Ne bojimo se konstruktivne kritike in smo prepričani, da ta zapusti, če je pravilno in zdravo razumljena, največkrat pozitivne rezultate. Ko povzemamo "negativne" tekste iz slovenskih medijev, to počnemo zaradi "pravice vedeti" in zaradi srčne želje, da bi se slovenskemu narodu godilo dobro. Da bi ostali v tem globaliziranem svetu prepoznavni kot Slovenija- Slovenci-slovensko.
Vaša Stanka*— /J
50 let MISLI
Naše čestitke!
Voščili
Spoštovani pater VALERIJAN JENKO, življenje sydneyskih oziroma avstralskih Slovencev sije nemogoče zamisliti brez vaše navzočnosti, zato naj vas Bog ohrani čim dlje med nami, ostanite zdravi in srečni!
Posebej čestitamo ob do deljenem odlikovanju Milana Kučana, predsednika RS za vaše dolgoletno delo
med avstralskimi Slovenci.
***
PAVLI GRUDEN ob njenem visokem življenskem prazniku želimo še veliko zdravja in
ustvarjalnih let. Uredništvo Glasa Slovenije
Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra
SPOROČILO
Ob koncu mojega službovanja na slovenskem veleposlaništvu v Canberri se želim vsem članom slovenske skupnosti zahvaliti za sodelovanje in podporo. Bilo mi je v veliko čast in veselje, delati v Avstraliji, tako s člani slovenske skupnosti kot z avstralsko vlado. Vsem slovenskim rojakom v Avstraliji želim še vnaprej veliko uspehov ter prijaznega sodelovanja z našim veleposlaništvom.
Helena Drnovšek Zorko Odpravnica poslov
Heleni Drnovšek Zorko želimo v bodoče še veliko sreče in uspeha v novi diplomatski službi. Uredništvo
Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra Konzularne ure
Nedelja, 10. marca,
od 11.00 do 13.00 ure Holy Slovenian Mission Hindmarsh, Adelaide
Nedelja, 10. marca,
od 14.00 do 16.00 ure Slovenski klub Adelaide Dudley Park
Splošne informacije, kijih posredujemo na konzularnih urah so brezplačne
16. januar 1992 - Avstralija priznala Republiko Slovenijo 16. januar 2002 - Ob desetletnici Avstraliji v zahvalo
Pismo Alfreda Breznika, častnega generalnega konzula RS - Sydney
/Poslano "speakerju" avstralskega zveznega parlamenta, predsedniku senata in Tanyi Pliberšek, članici zveznega parlamenta/ Objavljeno v Mislih, mesečniku za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji - Melbourne
Dear Mr. Speaker,
I would like to bring to your attention an important anniversary which the Slovenian Community in Australia is proud to note and celebrate.
It was on the January 16, exactly 10years ago today, that the Government of our newly adopted country, Australia, recognized a new state in central Europe, the Republic of Slovenia. Australia was the first non-European nation to do so - only one day after recognition by the European Union. Australia's recognition undoubtedly stimulated other countries to do the same. Our people will always remember and much appreciate Australia's leadership in our struggle for recognition.
Slovenia has in its first decade since independence done remarkably well. A true parliamentary democracy, where human rights are high on the agenda, with high achievements in many fields of endeavor, including economic, educational and health. Slovenia, an associate member of EU, expects to become a full member in 2004.
It is encouraging to see that Slovenia's relationship with Australia is continually growing, from bilateral trade, tourism, arts to many other fields.
I would like to take this opportunity, on behalf of Slovenia, the Slovenian Consulate General, the Slovenian Embassy and particularly on behalf of the Slovenian Community in Australia, to thank the Australian Government and the Australian Parliament for it's vision, ten years ago.
Generalni konzulat RS Nova Zelandija Častni generalni konzul Dušan Lajovic P. O. Box 30247 Lower Hut NZ P.O. Box 5 Smithfield NSW 2164. Telefon: (04) 567 0027 Fax: (04) 567 0024
Generalni konzulat RS Sydney Častni generalni konzul Alfred Brežnik
P.O.Box 188 Coogee NSW 2034 Telefon: 02-95171591 Fax: 02-9519 8889
Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra
Odpravnica poslov: Helena Drnovšek Zorko Drugi sekretar: Marko Polajžer Advance Bank Centre -
Level 6 60 Marcus Clarke Street
Canberra City Telefon: (02) 6243 4830 Fax: (02) 6243 4827
Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284 Civic Square
Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu: http:/slovenia. webone.com.au E-mail: embassyofslovenia@ webone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 uradne ure so od 10.00 -14.00
AUSTRALIA m.
Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Baraga Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000 Slovenija Telefon:+386 1 425 4252 Fax: + 386 1 426 4721 E-mail: lupo.interprise"siol.net
Republika Slovenija Ministrstvo za zunanje zadeve Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik državna sekretarka Gregorčičeva 25 1000 Ljubljana Slovenija Tel:+ 386 1 478 22 91 Fax: + 386 1 478 22 96 E-mail: urad.slovenci@gov.si
Slovenska izseljenska matica Cankarjeva l/II, p.p. 1548 1001 Ljubljana, Slovenija RODNA GRUDA Tel.:+ 386 1 241 02 86 Fax: + 386 1 425 16 73 E-mail: sim®siol.net
£ <l> SLOVENIAN MEDIA HOUSE - GLAS SLOVENIJE: časopis Glas Slovenije - Slovenska TV31 Sydney - Web; Manager: Florjan Auser; d 3 Glas Slovenije izdaja Slovenian Media House; glavna in odgovorna urednica: Stanka Gregorič; Glas Slovenije ustanovljen leta 1993. Je nedobičkonosen
? ^ strani); vse pravice pridržane; ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov dovoljen kadar je naveden vir (Glas Slovenije); Glas Slovenije nudi ^^ informacije o Slovencih v Avstraliji, Sloveniji in po svetu; izhaja enkrat mesečno; letna naročnina 550.00 + s 5.00 GST; polletna - S 30.00 + 3.00 GST; o letna naročnina v prekmorske države (letalska pošiljka) $ 100.00 Pokrovitelji: od S 500.00 navzgor - Cenik oglasov v upravi. Mali oglasi: do 20 besed s 10.00; vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih $ 10.00. Glas Slovenije tudi na internetu - dostop z geslom. Tff\ NASLOV: SLOVENIAN MEDIA HOUSE- GLAS SLOVENIJE P. O. Box 167 Winston Hills NSW 2153 Australia- telefon: (02) 96749599 \drjLFax: (02) 96 749588 E-mail: ovenia@zeta.org.au STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV na internetu: http://www.glasslovenije.com.au
časopis; mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva - avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke (največ do 300 besed ali četrt
'SLOVENIJE
Februar 2002
dr. France Prešeren ZDRAVLJICA
Prijatlji! odrodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki utopi vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!
Komu narpred veselo zdravljico, bratje! črno zapet'! Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je
sinov sloveče matere!
V sovražnike 'z oblakov rodu naj naš 'ga treši grom; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobe njih roke
si spone, ki jih še teže!
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, de oblast in z njo čast,
ko pred, spet naša bosta last!
Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!
Mladen'či, zdaj se pije
zdravljica vaša, vi naš up!
Ljubezni domačije
noben naj vam ne usmrti strup;
ker po nas
bode vas
jo srčno branit' klical čas!
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! /Op. u.: slovenska himna samo ta verz/
Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat 'li, ker dobro v srcu mislimo; dokaj dni naj živi
vsak, kar nas dobrih je ljudi!
France Prešeren je mit, in mite je treba jemati z rezervo
/http://www. prešeren. net/slo/1_ uvod.asp/- Boštjan Lajovic/ Pri tem sploh nimamo v mislih literarne vrednosti in pomena njegovih del, oboje je nesporno in morda včasih celo premalo vrednoteno, marveč izključno (pre)pogoste poskuse olepševanja Prešernovega življenja. Pravzaprav olepševalcev Prešernove podobe niti ni težko razumeti. Njegova poezija, čista, suverena in v svoji daljnosežnosti brez dvoma večna, je v kričečem nasprotju z njegovim bednim in nadvse nesrečnim življenjem. Ta težko razumljivi prepad je nam, redoljubnim in povečini ubogljivim Slovencem, no, predvsem generacijam pred nami, povzročal tolikšno nelagodje, da s(m)o se raje zadovoljili z mitom o Prešernovi neizmerni dobroti, mehkobi, romantični zasanjanosti, svobodomiselnosti in nepodkupljivi načelnosti, če o telesni privlačnosti - valoviti črni lasje, sive oči, mehka usta, odločna hoja ... - niti ne govorimo. Nekakšen super Prešeren torej.
Pa ni bilo čisto tako; podatkovna zbirka o dejanskem pesnikovem življenju je razmeroma skromna in nezanesljiva; eden pomembnejših virov so, recimo, spomini pesnikove hčere Ernestine. ki ji je bilo, ko je Prešeren umrl, komaj dobrih šest let. Ali pa spomini pesnikove najmlajše sestre Lenke, ki se je rodila leta 1811, ko je France že živel pri stricu na Kopanju in se pripravljal na vpis na normalko v Ribnici, domov v Vrbo pa je prihajal le med počitnicami, pa še to ne prav pogosto. Tudi o pesnikovi zunanji podobi ne moremo objektivno soditi; ne obstaja niti en zanesljiv portret Franceta Prešerna. Številne upodobitve so nastale na osnovi opisov in pričevanj sodobnikov. In vendar je virov dovolj, da lahko ugotovimo, da naš največji pesnik nikakor ni bil takšen, kot so o njem pripovedovali zapovedani učni načrti in sfrizirani opisi literarnih zgodovinarjev. Prešeren še zdaleč ni bil vzorna osebnost, prej nasprotno. Pa saj to sploh ni pomembno: ni pomembno, kaj Prešeren ni, pomembno je, kaj je. In tu ni dvoma: Prešeren je največji slovenski pesnik. To priznanje je največ, kar lahko naredimo v njegov spomin. Če pa bomo kdaj v njegovem imenu izpraznili kakšno kupico, France zanesljivo ne bo imel nič proti.
Na zdravje!	„ x. ...
J	Boštjan Lajovic
Dragi rojaki in sodelavci v , domovini in po svetu!
Ob sb\raiskEm kn Itn men prazniku -PE25=movQn dnevu -vam UO SNS VE il ASK-SSK felitR bogato kattumo ustvar^rp na vs=h naiD±io4iiluin±i pcdroe; jih in m nogo u^pdiov privašan dela za dcbio naiie darioviie.
D oka j dnina j ZiA, vsak, kar nas dcforh Ipdi. "
(Dr. F.Prešeren) Jožica Gerden, za SNS VIC in ASK SSK
JANEZ M Ui 1 Č
France Prešeren
-/eoDee-miso-fooo»»
Janez Mušič
France Prešeren
/Demokracija/- V tej knjigi se prepletajo zgodbe o pesniku Francetu Prešernu, njegove izbrane pesmi in najrazličnejše upodobitve. V zgodbah avtor spremlja Prešernovo življensko dramo od rojstva do smrti, predstavi pesnikov rojstni kraj Vrbo in njegov rod, glavne življenske postaje in tiste sopotnike, ki so odločilneje vplivali na njegov pesniški razvoj. Zgodbice popisujejo Prešernovo zunanjo podobo, odnos do otrok, razmerje do Primčeve Julije, do Ane Jelov-škove, usodo pesnikovih otrok in usodo literarne zapuščine po njegovi smrti, odnos slovenske javnosti do njegovega pesniškega dela. Objavljene Prešernove upodobitve kažejo, kako so si v stopetdesetih letih predstavljali pesnika naši likovni umetniki.
dr. France Prešeren Zabavljivi napisi
Vzrok nezlatega veka
Prišli bi že bili Slovencem zlati
časi, ak' klasik bil bi vsak pisar,
kdor nam kaj kvasi.
***
Nekim pevcem duhovnih pesmi
Res je duhovna in res pesem ni vaša duhovna, duh praznote ki
ima, božjega prazna duha. ***
A becedarju
Slovenci, ako čakate slovarja,
ne čakajte ga od abecedarja! ***
Čebelarju
Zakaj pač muhe moj lovi Kastelic?
Prodajat' misli jih namest' čebelic. ***
Čebelice pevcem letnih časov Kdor govoriti kaj ne ve, on vreme hval' al' toži; kdor pevcev peti kaj
ne ve, od letnih časov kroži. ***
Vodnik
Preblečen sem menišič bil in rad sem pel, še rajši pil.
KOLEDAR
«SLOVEMJL
Februar 2002
Dogodke zbrala Stanka Gregorič
Uri: razne avstralska slovenske publikacije. Demokracija
3.	2. 1758 - se rodi Valentin Vodnik, prvi slovenski novinar Februarja, leta 1925 - rojen Dušan Lajovic, avstralski slovenski podjetnik (Impact International Pty.Ltd.), častni generalni konzul RS za Novo Zelandijo
4.	2. 1991 - prično z gradbenimi deli Doma počitka Matere Romane - Kew, Melbourne (pater Valentin Bazilij O.F.M)
5.	2. 1999 - v Melbourneu umre sestra Ema Pivk
7.	2. 1998 - Teniška igralka Katarina Srebotnik po prvem nastopu na turnirjih v Melbo-urnu, še v Sydneyju; osvojila pokal Glasa Slovenije in Prešernov pokal Slovenskega društva Sydney; Katarinini in očetovi sponzorji Glas Slovenije, slovenske organizacije in podjetniki v Avstraliji
8.	2. - Slovenski kulturni praznik (tega dne, leta 1849 umre v Kranju največji slovenski pesnik dr. France Prešeren) 11.2.1951 - prične na Mariborskem Pohorju obratovati prva žičnica - secležnica
12. 2. 1951 - se rodi pesnik Jure Detela (umrl 1992), pesnik z neponovljivo pesniško govorico 12. 2. 2000 - umrl Janko Majnik iz Coome, NSW; avtor knjige "The Diary of a Submariner" 14. 2. 1956 - umre v Ljubljani slovenski pesnik Fran Eller, doma iz Marije na Žili, skozi 50 let pomemben pesniški glasnik koroških Slovencev 14. 2. 1869 - rojen slovenski zgodovinar dr. Josip Gruden; njegova obsežna zgodovina slovenskega naroda izhajala od 1910 do 1916 pri Mohorjevi družbi 14.2. - Valentinovo 14. 2. 1994 - Slovenija izda prvo priložnostno znamko ljubezni 15.2.1573 - je v Zagrebu na Markovem trgu umorjen Matija Gubec, voditelj hrvaških in slovenskih kmetov v uporu 1572/ 73; kronajo ga z žarečo krono in potem razčetverijo 16,2,1989 - je ustanovljena Socialdemokratska stranka Slovenije; prva socialdemo-kracija v Sloveniji je bila sicer ustanovljena že pred 100 leti
16.2. 1789 - odprejo v Ljubljani prvo slovensko porodnišnico 20. 2. 1858-se rodi v Trstu slovenski skladatelj Viktor Parma; poleg solističnih in zborovskih pesmi napisal pet oper, med njimi Vrh, grof celjski in Zlatorog; umre v Mariboru 1924 22. 2. 1834 - objavljen Sonetni venec dr. Franceta Prešerna 22. 2. 1896 - rojen slovenski filmski scenarist, režiser in snemalec Metod Badjura; med drugim že leta 1932 posnel celovečerni film Triglavske strmine
22.	2. 1996 - v Sydneyju umrl Jože Senear, predsednik Avstralske slovenske konference
23.	2. 1996 - Avstralijo obiskali člani mešanega pevskega zbora Kliničnega centra dr. Bogdan Derč iz Ljubljane
27.2. 1893 -v Ljubljani ustanovljeno prvo slovensko planinsko društvo pianistov
27.	2. 1973 - umrl skladatelj Lucijan Marija Skerjanec; simfonije in kantate sodijo med najbolj dognane stvaritve v slovenski glasbeni tvornosti
28.	2. 1998 -Svet slovenskih organizacij Viktorije, tako kot vsako leto, tudi tokrat priredi v Melbourneu Slovenski festival
29.	2. 1952 - umrl slovenski kipar Peter Laboda; bil učenec slovitega hrvaškega kiparja Ivana Meštroviča, posvečal seje večinoma spomeniški plastiki.
Dežela Kranjska
/Demokracija! - Kranjska je bila na slovenskem narodnostnem ozemlju od 15. stoletja osrednja zgodovinska dežela, edina povsem slovenska. Njeno ime je dvojnega izvora. Do okoli leta 800 seje opiralo na ime antičnega ljudstva Karni, nato na krajevno ime Carnium (Kranj) - sedež mejnega grofa. Na drugi strani se je ime nanašalo na slovenski izraz za deželo "krajina". Leta 1364 je bila Kranjska dvignjena v vojvodino in v 15. stoletju so nastali deželni stanovi.
Reka je kot pomembno pristanišče od 15. stoletja pripadalo Kranjski. Pozneje sojo imenovali za obmejno trdnjavo, podobno kot tudi Karlovec, Senj in druge postojanke. Mestni posadki je poveljeval mestni stotnik, ki so ga imenovali kranjski stanovi ali pa gaje predlagal vladar. Toda z dvornim odlokom z dne 14. februarja 1776 seje Reka priključila ogrski kroni in stanovi, ki bi morali temu nasprotovati, so se molče vdali. Pozneje so večkrat (leta 1791, 1802, 1803) zahtevali, naj jim mesto vrnejo, vendar zaman.
Dr. Jože Pučnik, predsednik ¿ Demos-a med Slovenci v Avstraliji Februarja 1991 se dr. Jože Pučnik, predsednik Demos-a sreča z avstralskimi Slovenci in se seznani s takratnimi člani Društva za podporo demokracije v Sloveniji.
Janez Janša, minister za
obrambo RS v Avstraliji Februarja 1992 obišče Avstralijo Janez Janša, takratni obrambni minister RS. Preda Avstralski slovenski konferenci in Slovenskim narodnim svetom posebno priznanje za zasluge ob osamosvajanju Slovenije. Na Slovenski kulturni dan, 8. februarja priredi Slovenski narodni svet Viktorije veliko prireditev v Malvern Town Hallu pod naslovom "Posvečeno tebi, priznana država Republika Slovenija", na kateri se zvrstijo predstavniki različnih držav in avstralskih politikov ter cerkvenih dosotjanstvenikov; častni gost Janez Janša.
Svetovni trgovinski sejem v Sydneyju World Trade Fair 2. 2. 1994 se v Sydneyju konča Svetovni trgovinski sejem; predstavilo se je tudi 33 slovenskih podjetij. V istem času seje mudila v Avstraliji slovenska vladna delegacija, ki jo je vodil dr. Davorin Kračun. Po prvih ocenah in ovrednotenju rezultatov dogovorov se je skupni seštevek sklenjenih poslov sukal okoli 3 milijone avstralskih dolarjev, kar je takrat znašalo približno 20 odstotkov letnega izvoza iz Slovenije v Avstralijo. Pogovore vodila Vojka Ravbar, državna sekretarka za ekonomske odnose in razvoj. Delegacija seje mudila tudi v Melbourneu. V Canberri se je dr. Davorin Kračun srečal s senatorjem Bobom McMullanom, ministrom za trgovino, s senatorjem Garethom Evansom, ministrom za zunanje zadeve ter z drugimi senatorji in parlamentarci. Dušan Lajovic pa je organiziral srečanja slovenske delegacije z novozelandskimi politiki in podjetniki. Organizacija in pomoč obiska vladne delegacije: Aljaž Gosnar, odpravnik poslov, Veleposlaništvo RS Canberra, Alfred Brežnik, častni konzul RS iz Sydneyja, Dušan Lajovic, častni konzul RS za Novo Zelandijo, direktorji takratnih slovenskih podjetij v Avstraliji Viktor Baraga (Euroin-ternational), Martin Puh (Gorenje Pacific), Janez Košir (Kompas)
Konec slovenskega podjetja
Gorenje Pacifik v Avstraliji V začetku februarja 1995 je zapustil Sydney generalni direktor Gorenje Pacifika Pty.Ltd. Martin Puh. Znamka Gorenje Pacifik se
je prvič pojavila na avstralskem trgu okoli leta 1975, zadnjih enajst let pa je doseglo največji uspeh. To je bil torej konec Gorenja Pacifik in začetek novega aranžmaja s podjetjem Email Limited ter znamko Frigidare. Tako je bilo leta 1995.
Avstralske plišaste koale za novo pediatrično bolnico v Ljubljani
Na razstavi v Cankarjevem domu v Ljubljani, kije bila od 12. do 22. februarja 1997, so v treh dneh prodali tudi 500 plišastih koal, ki jih je zbralo uredništvo Glasa Slovenije iz Sydneyja s pomočjo avstralskih slovenskioh društev, organizacij, verskih središč in medijev ter posameznikov. Do Dunajajih je prepeljala( tri kubike) letalska družba Lauda Air, od tod pa Adria Airways. Mobitel je zbral 5000 starih plišastih medvedkov, koal pa je bilo torej 10 odstotkov. Koale so predali Mobitelu Rajko Djordjevič, direktor VTV Velenja in Viktor Baraga, častni konzul Avstralije v Sloveniji.
Florjan Auser - projekt "Slovenci v Snowvju -preden nam uide čas" Februarja 1999 dozori ideja Florjana Auserja: ob 50-letnici hidroenergetskega projekta Snowy Mountain Scheme, kjer je nekoč delalo tudi veliko število Slovencev, se bo lotil obsežnega projekta snemanja dokumentarcev, zbiranja dokumentov in fotografij ter beleženja raznih reportaž še živečih.
V Melbourneu priročnik "Učimo se slovensko II. in III. del" Februarja 1999 izide v Melbourneu priročnik Učimo se slovensko II. in III. del; avtorice: Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca.
V Melbourneu ustanovljen "Historični arhiv Slovencev v Avstraliji" Februarja 1999 ustanovijo Historični arhiv Slovencev v Avstraliji; središče Slovensko društvo Melbourne. Ustanoviteljice: Milena Brgoč, Draga Gelt, Dragica Gomizelj, Anica Markič in Doroti Gregorič.
Tudi vi rojeni februarja? VSE NAJBOLJŠE! Kdo še ...
/Lunin net!
2.2.1923 - politik France Bučar
3.2.1933 - igralec Polde Bibič 13.2.1945 - slovenski pisatelj Evald Flisar
19.2.1963 - režiser Tomaž Pandur
'SLOVENIJE
Februar 2002
SLOVENIJA/DOGODKI
Na kratko
Državni zbor je na javnem glasovanju za novega ministra za evropske zadeve, že drugega v tem mandatu, imenoval vodjo ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k EU Janeza Potočnika. Zamenjal je Igorja Bavčarja, ki se je decembra lani po skoraj petnajstletni politični karieri odločil za odhod v gospodarstvo. Izvoljen je bil namreč za novega predsednika uprave Istrabenza.
Neznani objestneži so se v mursko-soboškem mestnem parku lotili pravega vandalskega podviga. Na spomeniku na Trgu zmage so z visokega marmornatega podstavka prevrnili enega izmed topov in s tem poškodovali spomenik, ki tam stoji v spomin na ruske vojake in partizane. ki so leta 1945 osvobodili Prekmurje.
Vasico pod Črno prstjo visoko nad Baško Grapo je doletel žalosten in neprijeten dogodek. Na vaškem pokopališču ob cerkvici sv. Ožbolta se je porušil velik del podpornega zidu. pri čemer so trije grobovi zdrsnili na cesto, prisotni pa so le po goli sreči odnesli celo glavo.
Slovenski veleposlanik v ZDA Davorin Kračun je po krajši slovesnosti v torek, 29. januarja, tudi dejansko prevzel ključe zgradbe veleposlaništva nekdanje SFRJ v Washingtonu, ki je v skladu z dunajskim okvirnim sporazumom o nasledstvu nekdanje skupne države pripadla Sloveniji.
Rektor ljubljanske univerze dr. Jože Mencinger je promoviral 13 novih doktorjev znanosti s štirih fakultet.
Začele so veljati nove, višje cene telefonske naročnine in telefonskega impulza. Naročnina za enojni priključekje po novem višja za 35,4 odstotka in skupaj z DDV znaša 2340 tolarjev.
Nova Gorica izgublja nogomet; grozi mu celo izstop iz prve lige in selitev v najnižjo, primorsko ligo -vse zaradi davkarije, ki zahteva od kluba nemogočih 50 milijonov tolarjev; po odhodu Flita pa ni novih sponzorjev.
Primorske novice bodo morda postale dnevnik, Sobota pa revija.
Slovenijo naj bi na Evrosongu 2002 v estonskem glavnem mestu Tallinn 25.maja zastopal trio Sestre (transvestiti) s pesmijo Samo ljubezen. Številni slovenski skladatelji, arnažerji, izvajalci, založniki in drugi so zaradi organizacijskih nepravilnosti tekmovanja na TV SLO poslali protestno pismo. Pritožujejo pa se tudi drugi. Toda Svet TV SLO je na seji 28. februarja odločil, da tekmovanja ne bodo razveljavili.
Velenjčanka, atletinja Jolanda Čeplak, je na evropskem dvoranskem prvenstvu na Dunaju zmagala v teku na 800 metrov, za nameček je s časom 1:55,82 postavila še nov svetovni rekord.
Med slovenskimi gospodinjstvi je le 24 odstotkov takšnih, ki imajo dostop do interneta. Leta 1999 je Slovenija glede dostopa do interneta dosegala evropsko povprečje, nakar je začela stagnirati, države Evropske unije pa so v zadnjih dveh letih na tem področju napre-dovale za osem do 18 odstotkov.
Bo v Sloveniji ogrožena še ena živalska vrsta? Namreč poljski zajci so kar neklam izginili; pred štirimi desetletji so jih postrelili kar 50.000 na leto, lani pa komaj še 2100.
Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču so se zaprla vrata največjega slovenskega turističnega sejma Alpe Adria. Na letos že 41. sejmu se je na 4000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo 145 razstavljalcev iz petnajstih držav. Poleg sejma Alpe Adria vsako leto poteka tudi sejem Ribolov in lov, na tokratnem pa se je obiskovalcem predstavilo približno 20 razstavljalcev.
> V Slovenski vojski se je začela usposabljati prva enota šestnajstih žensk, kandidatk za poklicne vo-jakinje. To je prva oblika usposabljanja v Slovenski vojski, kjer so pripadniki oborožene sile ločeni po spolu. Med pripadniki Slo-venske vojske je doslej kar 13 odstotkov žensk, zaposlenih na vseh položajih.
Slovenija bo bogatejša le za eno novo občino, in sicer Šmartno pri Litiji, ki naj bi se izločilo iz občine Litija, če bodo 7. aprila letos na referendumu tako odločili prebivalci.
Slovenska podjetja imajo zaradi hrvaške omejitve pri prevozu naftnih derivatov veliko škodo. Hrvati slovenski vladi očitajo, daje Hrvaško prijavila v Ženevi pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) in v Bruslju pri konferenci o energetski listini, namesto da bi najprej skušala poiskati skupen jezik v neposrednih pogovorih s Hrvati.
Pevec Rudi Šantl, kije do lanskega leta pel v ansamblu Štajerski 7, bo skupaj z Borisom Roškerjem in mojstrom saksofona mag. Otom Vrhovnikom (redni profesor na dunajski glasbeni univerzi, igra že 17 let z Dunajskimi filharmoniki in drugimi orkestri) pripravil novo glasbeno skupino, medna ji bodo dali ime Še ne odpisani.
Jetika - tuberkuloza je spet na pohodu: v zadnjem mesecu so v Beltincih v rosmkem naselju odkrili več kot 30 okuženih otrok, obolelih pa veliko odraslih.
Občine ne bodo soustanoviteljice Univerze na Primorskem, pač pa bodo z državo podpisale posebno pogodbo, je dejala ministrica Čokova na dveh ločenih sestankih s predstavniki Nove Gorice, Kopra. Sežane, Izole in Pirana.
Kar 35 milijonov dolarjev stane francosko letalo Falcon 900 EX, ki ga je kupila slovenska vlada z denarjem, namenjenim za obrambo; nakup v javnosti sproža ogorčene reakcije.
V Trnovem v Ljubljani bodo izgleda zgradili dom za ostarele v kombinacijami z varovanimi stanovanji (to je naselje stanovanj za še pokretne ostarele).
Kmalu bo izšel knjižni prvenec Vide Žebot z Razkrižja. Nekoč redovnica, danes civilna oseba je Vida Žebot ustanovila društvo za kakovost življenja Metamorfoza.
Obnovili bodo znamenito mariborsko Kadetnico. Ostala bo zdajšnja vojašnica generala Maistra, druge prostore pa bodo ponudili cilnim uporabnikom; Radvanjčani si bodo tudi oddahnili, ker pod Pohorjem ne bo več strelišča.
Štajerci uspešni na 6960 m visokem, najvišjem vrhu obeh Amerik. Prvi Slovenec smučal z vrha Aconcague Boris Strmšek: "S trmo in vztraj-nostjo mi je uspelo".
Konec aprila pripravljajo predavatelji Microsoftovih in drugih, tudi lastnih tečajev prvo neodvisno konfrenco za predavatelje, katere namen je izboljšati kakovost predavanj. Med 26 izbranimi predavatelji, ki bodo svoje tehnično znanje in izkušnje prenašali na druge udeležence, bosta kar dva iz Slovenije, in sicer Goga Kukrika in Deajn Sarka.
Vesela novica za slovenske upkojence: februarske pokojnine bodo višje za 4,1 odstotka; najvišja pokojninska osnova bo odslej 357.204 tolarjev, najnižja pa 89.276 tolarjev. Državna pokojnina (za tiste brez delovne dobe) bo po novem 29.728 tolarjev.
Januarja letos so končno pričeli obnavljati znamenito piransko palačo Trevisini, v kateri bodo uredili Visoko strokovno šolo za podjetništvo.

Božični in novoletni prazniki so za nami, vendar ... Zapomniti si je za naslednje leto
Nepotrebne pravopisne napake na voščilnicah
/Milan Cilenšek, Večer/ -Predbožični in prednovoletni čas sta že utonila v pozabo, z njima pa tudi bolj ali manj številne voščilnice, ki s(m)o jih prejeli. Torej je sedaj pravšnji čas, da se malce pogovorimo o pravopisnih napakah. Toda veliko (zdaleč preveč!) minulih vošcilnic je imelo besedilo z lepimi željami z neoprostljivo napako:
1.	"Želimo vam vesele Božične praznike in srečno Novo leto." NAPAČNO!
2.	"Vesel Božič, srečno in zdravo Novo leto 2002." NAPAČNO!
3.	"Vesele praznike in srečno Novo leto 2002." NAPAČNO! Napak so bile torej napisane besede Božič, Božični prazniki, Novo leto - vse bi morale biti natisnjene z malo začetnico.
Po pravopisnih določilih pišemo nazive PRAZNIKOV Z MALO ZAČETNICO! Torej: "Želimo vam prijetne božične praznike ter srečno in zdravo novo leto." PRAVILNO!
V	petek, 15. februarja je v Zavodu sv. Stanislava potekala slavnostna otvoritev mednarodnih študentskih iger - Megaroniada 002. Študentje iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Grčije so tekmovali v košarki, odbojki in malem nogometu.
Slovencem se v manj kot štirih letih spet obetajo nove številke fiksnih telefonskih priključkov. Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za informacijsko družbo (MID) Tomaž Kalin, naj bi s tem rešili cel kup težav, do katerih prihaja zdaj -področna koda 04 in predpona za mobilno omrežje 041 se npr. delno prekrivata, kar od telefonskih central zahteva dodatno delo, s tem pa se zmanjšuje prepustnost omrežja.
Več tisoč muslimanskih vernikov se je 22.2.2002 zbralo v hali Tivoli, da bi proslavili kurban bajram, tridnevni žrtvovalni praznik. Zahtevam muslimanov Slovenija še ni ugodila - želijo si postavili džamijo.
Svet za varstvo pravic najemnikov v ljubljanski občini je izdal knjižico Najem stanovanja. Kot je zapisano v podnaslovu, so v njej napotki za najemnike in tiste, ki bi to radi postali, slovenska zakonodaja na tem področju pa je slabo urejena: "Bolj smo zavarovani in so pravila igre bolj jasna pri nakupu avtomobila, kot pa pri najemu stanovanja, kjer gre za večje tveganje," je dejala urednica knjižice.
V	Mariboru so izvolili prvo varuhinjo bolnikovih pravic v Sloveniji.
SLOVENIJA/DOGODKI _1
Februar 2002
SV bo organizirala svetovno vojaško prvenstvo v smučanju
Ljubljana /Dnevnik/- Mednarodni svet za vojaški šport je Slovenski vojski zaupal organizacijo 44. svetovnega vojaškega prvenstva v smučanju. Eno največjih vojaških tekmovanj v letošnjem letuje med 25. februarjem in 1. marcem potekalo na Pokljuki in v Kranjski Gori. Na prvenstvo se je prijavilo skoraj 540 tekmovalcev in ostalih spremljevalcev iz 24 držav, vsi tekmovalci pa so bili nameščeni v vojašnici na Bohinjski Beli. Tekmovalci so se pomerili v biatlonu, patruljnem teku in teku na smučeh, ki so bili organizirani na Pokljuki ter veleslalomu, ki je potekal v Kranjski Gori. Sodelovali so mnogi vrhunski smučarji, ki so tudi profesionalni vojaki, nekateri pa so na tekmovanje prišli neposredno z olimpijskih iger.
Jože Prešeren odlikovan
Ljubljana /Urad predsednika/ -Dolgoletnemu uredniku Rodne grude in drugih izdaj SI M Jožetu Prešernu, je Milan Kučan, slovenski predsednik, podelil Srebrni častni znak svobode RS za "dolgoletno požrtvovalno kulturno delo v korist slovenskega izseljenstva in za ohranjanje stikov z matično domovino."
Iz Slovenije po svetu ...
Ljubljana /Razni viri/- Letos naj bi člani Komisije za Slovence po svetu v Državnem zboru RS obiskali Slovence v Argentini. V ZDA odhaja nova sekretarka SIM Smilka Klešnik, v Avstralijo pa naj bi jih prišlo kar več: nova predsednica SIM MilicaTrebše-Štolfa, dr. Zvone Žigon iz Urada za Slovence po svetu, Breda Čebul j Sajko - SAZU, menda tudi Ivan Cimerman, zdaj samostojni publicist, Aleksej Kale iz Kopra in morda še kdo ...
Kaj bo z lipicanci?
Lipica /24ur.com./- Na občnem zboru rejcev lipicancev v Lipici so rejci skupaj z Bojanom Pretnarjem, ki je prvi patentiral Lipicanca kot blagovno znamko, izrekli vrsto pripomb na kmetijsko ministrsvo, saj so prepričani, da lipicanec še vedno ni dovolj zaščiten. Slovenija si prizadeva pridobiti status pooblaščene organizacije za lipi-cansko pasmo v Evropi. Pretnar je zakon o vinu in zakon o kmetijstvu označil za "nestrokovno skropucalo, ki dajeta vse možnosti za to, da bo Slovenija ob prvi priložnosti izgubila svoje ključne geografske označbe". "Zakon o kmetijstvu je predpisal sporno uredbo EU, ki našteva, da žive živali kot izjeme ne morejo biti zavarovane z geografsko označbo," je možnost izgube geografske oznake napovedal Pretnar.
Največji Intersparov megamarket na svetu
Ljubljana /Dei.ofas/- V bližini Šmartinske ceste so odprli velikanski trgovski center Citypark z največjim megamarketom lnter-spara na svetu in 39 drugimi, večinoma trgovskimi lokali.
Na Zgornji Bistrici našli človeška okostja
Slovenska Bistrica /PinkPonk. com/ Delavci zasebnega rudarskega podjetja iz Velenja so v drugem bunkerju na Zgornji Bistrici, kjer naj bi bile zakopane domnevne žrtve povojnih pobojev, našli nekaj človeških okostij, je povedal podžupan in svetnik občine Slovenska Bistrica Alojz Vezjak, ki je tudi član občinske komisije za postavitev spominskega obeležja pri zgornjebistriških bunkerjih.
Slovenska vojska
Ljubljana /Delofas/- Predlog za odpravo naborništva (predložili so ga SDS, NSi in SMS) ne bo izvedljiv. Decembra 2001 je bilo v vojski zaposlenih 1549 častnikov, 2041 podčastnikov, 692 vojakov in 762 civilistov. To bi pomenilo, da bi prišlo na enega vojaka pet poveljujočih.

Jedrske ladje in orožje poslej v slovensko morje?
Ljubljana/Koper /Delofax/ - S spremembo pomorskega zakonika naj bi bilo po vstopu Slovenije v Nato, dovoljeno pripluti v slovensko morje tudi ameriškim jedrskim podmornicam z jedrskimi raketami in bombami.
Z marcem v ZRJ samo z zeleno
Ljubljana /PinkPonk.com/ -Slovensko zavarovalniško združenje je z jugoslovanskim nacionalnim birojem, združenjem zavarovalniških organizacij, sklenilo sporazum o medsebojnem priznavanju zelene karte. Zato bodo vozniki vozil s slovenskimi registrskimi tablicami od 1. marca v ZRJ lahko vstopali le z zeleno karto oz. jim ne bo več potrebno plačevati posebnega avtomobilskega zavarovanja pri vstopu. Podobno pa bo veljalo tudi za voznike vozil z jugoslovanskimi registrskimi tablicami pri vstopu v Slovenijo.
Novo Gorico bo odslej krasila skulptura Matjaža Počivavška
Nova Gorica /STA/ - Na travniku pred novogoriško mestno občino so te dni slovesno odkrili javno skulpturo akademskega kiparja Matjaža Počivavška.
Odškodnine žrtvam vojnega nasilja
Ljubljana /Delofan/ - Pričakujejo, da bo vseh upravičencev po zakonu o žrtvah vojnega nasilja, zakonu o popravi krivic in zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 okrog 57.000. Izplačano je že 27 milijard tolarjev (tudi za duševno trpljenje ob ozgubi bližnjega). Tako odškodnina za mesec pretrpljenega nasilja znaša za taboriščnike, ukradene otroke, politične zapornike in zapornike 35.000 tolarjev, za izgnance in internirance 25.000, za prisilne mobilizirance 20.000 tolarjev in za begunce in delovne deportirance 12.000 tolarjev. Odškodnina za izgubo bližnjega, katerega smrt je neposredno posledica dejanja v zvezi z vojnimi in povojnimi dogodki, se bo ¡splačala slehernemu upravičencu za pretrpljeno negniotno škodo v znesku 200.000 tolarjev. Skupni znesek, ki naj bi ga posameznik prejel, pa ne bi smel presegati 2 milijona tolarjev. Ceje oseba, ki bi imela pravico do odškodine, umrla v času od sprejetja "vojnih" zakonov do sprejetja tega zakona, pa bo odškodnina pripadla njenim dedičem. Upravičenci bodo prejeli v gotovini največ 300.000 tolarjev. Prvi obrok do višine 150.000 tolarjev bodo prejeli po enem mesecu od prejema odločbe, preostali znesek pa leto dni po izplačilu prvega obroka. Prvi obrok obveznic bo zapadel v izplačilo septembra leta 2004, obrestovane pa bodo s TOM+1 odstotek od januarja 2002 dalje._
Z januarjem je SIM dobila novo generalno sekretarko Smilko Klešnik, diplomirano ekonomistko, kije bila doslej zaposlena na Gospodarski zbornici in ima že nekaj izkušenj s Slovenci po svetu.
Vida Gorjup-Posinkovič je z
januarjem 2002 prevzela celotno uredništvo Rodne grude, trimesečnika v angleščini Slovenija in Izseljenskega koledarja ter knjižnih izdaj.
Na SIM torej ni več Jožeta Prešerna, Brede Dolinar in Ivana Cimermana. Tudi internetne strani so v pripravi.
Pri Slovenski izseljenski matici - SIM zapihal "nov veter"
Celovito o izseljenstvu
Ljubljana /Delofax, D.B./ - Na Slovenski izseljenski matici (SIM) so v četrtek, 31. januarja 2002 predstavili obsežno publikacijo Slovensko izseljenstvo. Malo manj kot 400 strani debela knjiga, razdeljena na tri vsebinske sklope, je sicer izšla kot zbornik ob 50-letnici te civilne organizacije, vendar po besedah glavne urednice mag. Milice Trebše - Štolfa in odgovornega urednika dr. Matjaža Klemenčiča po vsebinski tehtnosti in dokumentarni vrednosti presega zgolj jubilejno, ponavadi zgodovinsko pregledno zastavljene zapise posameznih področij. Gre za poljudnoznanstveni pogled v zgodovino slovenskega izseljenstva od zgodnje preteklosti prek poznejših migracijskih tokov do današnjih dni. Knjiga lahko tako poznavalcem tega področja ponuja dodatne informacije o književnosti, likovni, kulturni in drugi ustvarjalnosti Slovencev po svetu, govori o vlogi cerkve, arhivski dejavnosti in podobnem - pregledno za vsako celino posebej, v evropskem prostoru pa tudi za območje nekdanje skupne države.
mag. Milica Trebše - Štolfa, nova predsednica SIM
rSLOVEMJE
Februar 2002
SLOVENIJA/DOGODKI
Več diplomantov tudi v prihodnje?
Ljubljana /STA/ - Slovenija je lani dobila največ diplomantov tako dodiplomskega kot podiplomskega študija doslej, in sicer več kot 11.600, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti veliko število. Če je namreč še leta 1981 končalo višjo, visoko strokovno izobrazbo ter visoko univerzitetno izobrazbo okoli 6500 diplomantov ter 262 diplomantov podiplomski študij, je deset let kasneje končalo višješolsko in visoko izobraževanje kar 1100 ljudi manj, vendar pa je Slovenija to leto dobila kar 604 diplomantov na podiplomskem študiju. Število diplomantov seje počasi začelo višati po letu 1994 (takrat je šolanje končalo 5812 diplomantov višjih oz. visokih šol), lani pa je diplomo dobilo približno deset odstotkov več kot leto pred tem.
Rode blagoslovil ploščo v spomin na škofa Vovka
Novo mesto /Dolenjski list/- Ob 50. letnici tragičnega dogodka, ko je prišlo do zažiga tedanjega ljubljanskega škofa Antona Vovka, je bila v novomeškem Kapitlju slovesna spominska maša. Ob somaševanju škofov in duhovnikov jo je vodil ljubljanski nadškof in metropol it Franc Rode, ki je po maši blagoslovil tudi spominsko ploščo, ki bo ljudi spominjala na ta tragični dogodek iz polpretekle zgodovine.
E)S&

Drnovšek podelil priznanja najbolj prijaznim uslužbenkam
Ljubljana /STA/ - Predsednik vlade Janez Drnovšek je podelil priznanja v akciji izbiranja najbolj prijaznega uslužbenca. V mesecu januarju so priznanje po izboru državljanov dobile Hermina Bukovšek kot najbolj prijazna uslužbenka iz upravne enote (UE) Šentjur pri Celju, Dušanka Hrovat iz UE Mozirje in Marjeta Groff iz UE Idrija. Gre za prvo podelitev tega priznanja v okviru vladnega projekta Predlogi z razlogi, s katerim skuša vlada izboljšati delo državne uprave. Najbolj prijaznega uslužbenca meseca izbirajo državljani, ki na upravnih enotah na posebnih obrazcih glasujejo za uslužbenca, ki ga odlikuje najbolj spoštljiv in profesionalen odnos do državljanov. Januarjaje glaso-vanje potekalo na omenjenih treh upravnih enotah, februarja pa so izbrane UE Cerknica, Škofja Loka, Loaatec, Pesnica in Murska Sobota.
Vinjenih otrok je vedno več
Ljubljana /STA/ - Povprečna starost je bila ob prvem pitju 11,2 leta, četrtina dijakov prvega letnika in skoraj polovica dijakov tretjega letnika pa seje opila do vinjenosti, je pokazala raziskava z učenci srednjih šol. Pred kratkim so ugotovili, da je že 93 odstotkov dijakov prvih letnikov in 97 odstotkov dijakov tretjih letnikov poskusilo eno izmed alkoholnih pijač. Skoraj polovica dijakov je že imela težave zaradi pitja alkoholnih pijač, več kot petina fantov je vozila motorno kolo pod vplivom alkohola, desetina pa jih je imela težave s policijo.
Katastrofa za tri četrtine kmetov
Ljubljana /Dnevnik/- Slovenija je doživela pravi plaz odzivov na predstavljeno strategijo širitve Evropske unije. Prvo tiskovno konferenco je organiziralo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na njej je podalo prve ocene o pogajalskih izhodiščih, drugo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in napovedala odločno nasprotovanje vključitvi v Evropsko Unijo (EU), če slovenski pogajalci ne bodo uspeli iztržiti več. Na tiskovni konferenci Sindikata kmetov Slovenije pa so ocenjevali, da predlogi Evropske komisije pomenijo katastrofo za tri četrtine kmetov v Sloveniji.
Tiskovna konferenca v hlevu
Jablan, 22. februar 2002 /Dnevnik/- "Vabimo vas na novinarsko konferenco v hlev," je med drugim zapisalo vodstvo Sindikata kmetov Slovenije. Zakaj so izbrali malce nenavadno okolje za srečanje te vrste, je bilo jasno takoj po prihodu na dolenjsko kmetijo Bartljevih v Jablanu pri Mirni Peči. Kmetje so namreč skušali v praksi opozoriti, kaj bi zanje pomenile mlečne kvote, ki jih je Evropska komisija ponudila Sloveniji. Bartljevih osemdeset krav molznic da na leto približno 500.000 litrov mleka, kaj pa, če bo ostalo pri prvi ponudbi Bruslja in ga bodo v prihodnje smeli oddati kar za 60 odstotkov manj? "Če bo tako, bomo šli beračit ali pomivat stopnice, saj se od kmetijstva ne bo več dalo živeti," je prepričan Franc Bartelj mlajši.
Mestna občina Velenje prva
Velenje /Lojze Ojstršek/-V Sloveniji bo mestna občina Velenje prva, kjer bodo vse njihove službe povezane internetno
Salt Lake City: Slovenski športniki v ekipnem tekmovanju p ris kaka I i olimpijski bron
in celo občinski poslanci ne bodo več dobivali na klopi običajnega sejnega gradiva, temveč vse po internetu. Letos novoizvoljeni občinske svetniki bodo za novo leto dobili darilo - prenosne računalnike, tako je obljubil sedanji župan Srečko Meh.
V Izoli prvi zdndeni Center za psihiatrijo in medicino odvisnosti
Izola /STA/ - V zdravstvenem domu Izola so predstavili Center za psihiatrijo in medicino odvisnosti (CPMO), ki prvi v Sloveniji poleg odvisnosti od tablet, alkohola in drugih nekemičnih odvisnosti izvaja diagnostiko v primeru odvisnosti in pridruženih duševnih motenj. V sklopu omenjenega centra, ki je novost tudi v evropskem prostoru, od decembra deluje tudi Center za preventivo in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, kjer bodo obravnavani zavarovanci s stalnim bivališčem v Izoli. Od skupno 80 oseb s stalnim bivališčem v Izoli, ki imajo težave z odvisnostjo od prepovedanih drog, prejema trenutno vsakodnevno metadon nekaj deset oseb.
Jan uarski Politbarometer
Ljubljana /Večer/- Še decembra lani je vlado dr. Janeza Drnovška podpiralo 60,3 odstotka Slovencev, letos januarja paje ta podpora padla na 52,9 odstotka. Okoli 64 odstotkov vprašanih ob državnih praznikih ne izobeša zastave, 31 odstotkov pa jih to počne. Naj dodamo še, da kar 23 odstotkov sodelujočih v januarski raziskavi ni vedelo, kateri državni praznik slavimo Slovenci 8. februarja.
In še o grobiščih
Ljubljana /Dnevnik/- "Še vedno je slišati očitke, da neprestano odpiramo vprašanja grobišč. Zdi pa se, da nasledniki prejšnjega sistema ali tisti, ki se z njihovimi vrednotami tako ali drugače istovetijo, nimajo iskreneganamena urediti tega vprašanja. Če bi ga imeli, bi ga lahko že zdavnaj rešili,
saj je bilo to že vseskozi v njihovi moči." Janez Drobnič, poslanec NSi, je na predstavitvi predloga zakona o vojnih grobiščih, kot ga vidi koalicija Slovenija, tako odgovoril na očitke tistim, ki prav poslance SDS in NSi obtožujejo, da hočejo z razpravo ob zakonu o vojnih grobiščih v bistvu spet odpreti razpravo o preteklosti, kajpak vse s ciljem prevrednotenja zgodovine.
Detektorji radioaktivnosti - za darilo
Ljubljana /Večer, Delo. STA/-V okviru programa ameriške vlade za nadzor izvoza in varovanje meja je veleposlanik ZDA v Sloveniji Jonny Young v prostorih Carinske uprave RS v Ljubljani slovenskim organom izročil 53 detektorjev radioaktivnosti v vrednosti 80.000 ameriških dolarjev. Ob tem je veleposlanik Young predstavil tudi načrte za prihodnje sodelovanje med slovenskimi vladnimi organi in programom ameriške vlade za nadzor izvoza in varovanje meja. Detektorji, ki so enostavni in nenevarni za uporabo, so namenjeni ugotavljanju prisotnosti radioaktivnih snovi, saj zaznavajo gama in rentgenske žarke ter so tako veliko bolj občutljivi kot Geigerjev števec, z njimi pa so opremljeni tudi cariniki v ZDA.
Pomorska fakulteta noče v primorsko univerzo
Koper, Por tor ož/D el o fax/ - Ko je že kazalo, da univerza na Primorskem ne bo imela težav, ki bi jih lahko povzročili na Univerzi v Ljubljani, saj so senatorji podprli nastanek nove univerze, obljubili pomoč in se odločili prepustiti premoženje in finančni delež fakulteti za pomorstvo in promet in koprski enoti pedagoške fakultete, je prišlo presenečenje. Senat Fakultete za pomorstvo in promet namreč ni sprejel sklepa o izločitvi iz Univerze v Ljubljani.
»online
ŠOLSTVO

Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani
Oragnizira že 21. Poletno šolo slovenskega jezika
Dvotedenski tečaji bodo od 30.06. - 13. 07. ali od 14.07.-27.07.2002.
Štiritedenski tečaj bo od 30.06.-27.07.2002.
Tečaji bodo potekali na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani.
Cena:
dvotedenski tečaj: 80,000.00 SIT štiritedenski tečaj: 144,000.00 SIT
Prenočišče je možno dobiti v Dijaškem domu na Poljanah v Ljubljani ob dodatnem plačilu.
Prijave za tečaj oddajte do 31. 05. 2002 na naslov: Poletna šola, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. Več informacij je na voljo na internetu:
www.ff.uni-lj.si/center-slo ali po e-mailu: center-slo@ff.uni-lj.si Štipendije
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS bo predvidoma podelilo nekaj štipendij za šolnine zamejcem in potomcem slovenskih zdomcev in izseljencev. Prošnja mora vsebovati utemeljitev, življenjepis z opisom dosedanjega šolanja, opis vključevanja in dela v slovenskih organizacijah in ustanovah in fotokopijo potnega lista. Pri dodelitvi štipendij bo ministrstvo upoštevalo priporočilo slovenske ustanove, v katero so včlanjeni kandidat ali njegovi starši v izseljenstvu, dokazilo o izvenšolskih dejavnostih v slovenskih ustanovah oz. priporočilo ene izmed krovnih slovenskih organizacij v zamejstvu ter dokazilo o finančnem in socialnem statusu kandidata oz. njegove družine. Dobrodošla so tudi priporočila učiteljev ali lektorjev slovenskega jezika v tujini ter diplomatsko-kontulamih predstavništev Republike Slovenije. Posamezna ustanova v tujini lahko v Poletno šolo kandidira največ dva Študenta; kandidati ne smejo biti stari več kot 25 let in ne smejo biti državljani Republike Slovenije. Ministrstvo s svojimi štipendijami krije izključno dopoldanski pouk, izbirne tečaje in namestitev morajo štipendisti plačati sami.
Prošnje za štipendije morate poslati do 30. aprila 2002 na naslov:
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS
Služba za mednarodno sodelovanje
Roman M. Gruden
Zupančičeva 6
Si-1000 Ljubljana.
Slovenia
/Posredovalo Veleposlaništvo RS Canberra/
Ministrstvo za kulturo < Republike Slovenije
Sofinanciranje kulturnih projektov
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je za leto 2002 razpisalo PROJEKTNI RAZPIS 2002 za sofinanciranje kulturnih projektov za Slovence zunaj RS. Celotna informacija skupaj s prijavnimi obrazci je na voljo na internetu:
www.gov.si/mk.
Dodatne informacije so na voljo pri Biserki Močnik na Ministrstvu za kulturo,
telefon: +386-1-478-2528 E-mail: Biserka. Mocnik@gov.si
ali pri Mileni Domjan, prav tako na Ministrstvu za kulturo
telefon: + 386-1-478-2525 E-mail: Milena. Domjan@gov.si.
Na razpis se lahko prijavijo predlagatelji s projekti, ki pomenijo umetniške in kulturne dosežke znotraj posameznih slovenskih skupnosti in hkrati zagotavljajo ohranjanje ter krepitev narodnostne in kulturne identitete. Roki za oddajo popolnih prijav so:
4.3.2002 2.4.2002 6.5.2002 3.6.2002 1.7.2002 5.8.2002 2.9.2002 1.10.2002
Vloga mora biti izpolnjena na prijavnem obrazcu in mora vsebovati vse obvezne podatke in priloge, določene v razpisni dokumentaciji. Predlagatelj mora podatke o vsakem projektu izpolniti na posamičnem prijavnem obrazcu in prijavo predložiti v ločenem ovitku, utemeljitev je lahko napisana tudi v angleškem jeziku. Vloga mora biti poslana najkasneje do 27.9.2002 (za zadnji rok) na naslov:
Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo Cankarjeva 5 1000 Ljubljana Slovenia
Na sprednji strani mora biti oznaka: NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA PROJEKTNI RAZPIS 2002
z navedbo:
SLOVENCI ZUNAJ RS, na hrbtni strani kuverte morajo biti navedeni podatki o vlagatelju: naziv in naslov.
Ponovno študij prevajalstva
Maribor, Nova Gorica, Ljubljana /Večer/- V študijskem letu 2002/ 03 je razpisanih 22.648 vpisanih mest za dodiplomski študij. Več brucev bo vpisala Medicinska fakulteta, prvič bodo dobili bruce medijskih komunikacij in uporabne fizike na mariborski univerzi. Ponovno pa bodo vpisali dijake v prvi letnik rednega študija prevajalstva in tolmačenja, 90 jih bodo sprejeli v Mariboru, 100 pa v Ljubljani. Za študij fizioterapije in za vpis na Visoko varnostno-policijsko šolo paje bilo potrebno zbrati največ točk. Najboljše uspehe imajo tudi bruci visokostrokovnega programa hotelirstvo in turizem portoroške Turistike, in nato bruci univerzitetnega programa okolje novogoriške Politehnike. Svoja vrata široko odpira tudi Fakulteta za humanistične študije v Kopru. Letos je dobila koncesijo za dva dodiplomska univerzitetna programa, za geografijo kontaktnih prostorov in za kulturne študije in antropologijo.
10^ » SLOVENIJE
Februar 2002
Kultura
Slovenija
Prešernova proslava
Ljubljana /STA/ - V Gallusovi dvorani v Ljubljani je potekala tradicionalna državna proslava ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku. Na slovesnosti so podelili najvišje državne nagrade na področju umetnosti, Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Po podelitvi nagrad in slavnostnem govoru letošnjega Prešernovega nagrajenca Vinka Globokarja je Slovenska filharmonija s Slovenskim komornim zborom in zborom Consor-tium musicum pod vodstvom dirigenta Marka Letonje izvedla dela Gozdna samota Antona Lajovica, Fratres avtorja Arva Paerta s solistko Anjo Bukovec na violini ter On the last Frontier skladatelja Einojuhanija Rautavaare.
Prešernovo nagrado sta letos prejela glasbenik Vinko Globokar za življenjsko delo in poet Milan Jesih za pesniški opus. Nagrade Prešernovega sklada pa pisatelj Andrej Blatnik za kratko prozo v knjigi Zakon želje, mezzosopranistka Bernarda Fink za solistični delež v Božičnem oratoriju Johanna Sebastiana Bacha v Ljubljani in koncertov Isaaca Poscha v Brežicah, igralka Polona Juh za vlogo Mirande v Shakespearovem Viharju, Celimene v Molierovem Ljudomrzniku, Desdemone v Shakespearovem Othellu in Lepe Helene v Novakovi Kasandri, oblikovalec Matjaž Medja za celostne grafične podobe zadnjih dveh let ter koreografinja in plesalka Tanja Zgonc za koreografijo predstave Kagami odsev.
Prvič v celoti prikazan umetniški opus slikarja, grafika, ilustratorja, fotografa in pisatelja Vena Pilo na
Ajdovščina, Ljubljana/Primorske no vi ce/- V M o d e rn i galeriji v Ljubljani so pred kratkim odprli retrospektivno razstavo Vena Pilona (Ajdovščina 1896 - Ajdovščina 1970), kije ena najzanimivejših osebnosti v slovenski umetnosti. Njegova dela iz prve polovice dvajsetih let pa sodijo v evropski vrh slogovnega obdobja, imenovanega nova stvarnost. V Ajdovščini so v Pilonovi galeriji odprli razstavo Pilon v očeh drugih, kjer nastopa kot porFre-tiranec. Pilon je nekaj let živel v Parizu in tam ga je pritegnilo boemsko življenje. Tu seje posvečal predvsem fotografiji. V domovini pa je sodeloval celo kot scenograf in igralec v prvem slovenskem celovečernem filmu Na svoji zemlji. Dr. Irene Mislej je zbrala skoraj vso Pilonovo korespondenco, pravo zakladnico slovenske umetniške misli, pa žal zanjo v Sloveniji doslej nihče ni pokazal posebnega interesa.
Takole, kot "Živi spomenik ", je Veno Pilon okrog leta 1923 požiral Francetu Mesesnelu
Dočakala je belo Ljubljano - Bernarda Fink
Ljubljana /Delo, Marijan Zlobec/ - Mezzosopranistka Bernarda Fink se je pred petnajstimi leti vrnila v Evropo kot argentinska Slovenka. Takrat seji Ljubljana ni zdela tako bela kot soji o njej pripovedovali starši v Buenos Airesu.
"Srečno sem rojena v Argentini, v Buenos Airesu, in vsa naša družina, šest otrok, smo črpali ljubezen staršev do domovine, pa tudi bolečino, da smo od nje daleč. Starša sta otrokom dala veliko ljubezen do Ljubljane, ki sta jo poznala..." pravi Bernarda. Bernarda Fink je v Evropi najprej študirala v Ženevi, potem je dobila argentinsko štipendijo za študij v Zahodni Nemčiji, pa prve an-gažmaje v Rimu, z nastopom v Bachovem Božičnem oratoriju, v Parizu ter v Bachovem Matejevem pasijonu v Ženevi. Pred tem je študirala vzgojne vede na univerziv Buenos Airesu.
Operno petje je študirala v Instituto Superior de Arte del Teatro Colon.V tem največjem argentinskem opernem gledališču je debitirala leta 1982. Leta 1985 je zmagala na tekmovanju Nuevas Voces Liricas in se preselila v Evropo, kjer z glasbo od baroka do novejših smeri redno nastopa z Londonsko, Češko in Dunajsko filharmonijo, orkestrom Gewandhaus iz Leipziga, pariškima Radijskim in Nacionalnim orkestrom, Praškimi simfoniki, orkestrom Berlinskega radia,
pjl¡iggp
MS&m
i Mllib mi li li un
Veno Pilon: Furlanska delavka, 1923, olje na platnu
Evropskim komornim orkestrom, skupino Concerto Köln, Bru-cknerjevim orkestrom iz Linza, z Angleškimi baročnimi solisti, z orkestrom Mozarteum iz Sal-zburga, s Solisti Veneti, z Novo japonsko filharmonijo, Akademijo St. Martin in the Fields, z dunajskima ansambloma Con-centus musicus in Wiener Akademie, z berlinskoAkademijo za staro glasbo in drugimi vodilnimi orkestri. Leta 1990 je debitirala na Salzburškem festivalu. Staro glasbo, ki jo največ poje, je odkrila v Evropi.
Za Glas Slovenije piše Lojze Ojstršek iz Velenja
Umrla švedska pisateljica Astrid Lindgren
Kdo ne pozna njene pravljice Pika nogavička, ki jo je v slovenščino prevedla pisateljica Kristina Brenkova? Iz te pravljice se je pravzaprav v Velenju "izvil" vsakoletni Pikinfestival, letos bo na vrsti že trinajstič.
Na spominskem večeru v Knjižnici Velenju, ki je bil posvečer pravkar umrli otroški pisateljici, je bil poleg Štefke Kučan (prve častne pokroviteljice Pikinega festivala) tudi John Christler AJander, veleposlanik Kraljevine Švedske v Republiki Sloveniji ter Kristina Brenkova, ki je lani oktobra dopolnila častitljivih 90 let.
V	kulturnem programu, umrli Astrid Lindgren v čast (1907-2002) sta nastopili sestri Kristina Šuster, vokal in Benjamina, klavir, recitiral je Marjan Marinšek. oče Pikinega festivala, bral je odlomke iz srečanj z Astrid Lindgren _(sam jo je tudi večkrat obiskal na Švedskem).
V	uvodnem delu je vse navzoče pozdravil Matjaž Cernovšek, današnji vodja Pikinega festivala. Osrednji govor pa je imela Darka Tancer Kajnih, strokovnjakinja za mladinsko književnost iz Maribora sicer pa urednica revije Otrok in knjiga. Ob tej priložnosti je bila tudi rastava Astridinih knjig iz zbirke Marjana Marinška.
Tako se je Slovenija dostojno poslovila od Astrid Lindgren, ene od najbolj priljubljenih mladinskih pisateljic vseh časov, dobitnice Častnega znaka svobode Republike Slovenije, dobitnice Andersonove medalje, petkratne Švedinje leta, občudovalke narave, zagovornice miru in prijateljstva na svetu in... osebe, ki naj bi jo letos Švedska predlagala za Nobelovo nagrado za mir.
Marjan Marinšek sporoča, da se bo udeležil pogreba Astrid Lindgren, ki bo 8. marca v stoekholmski katedrali. Obenem pozdravlja vse, ki se ga še spominjajo. Iz Avstralije ima najlepše spomine.
Februar 2002
Iz Slovenskega etnografskega muzeja
Daša Hribar
magistra etnologije in dipl. sociologinja, kustodinja, kustodiat za zamejce, izseljence in tuje etnije v Sloveniji
Slovenski etnografski muzej, Ljubljana
Spoštovani
gospod Florjan Auser, Pišem Vam iz Slovenskega etnografskega muzeja, v katerem od septembra leta 1999 tudi deluje Oddelek za slovenske izseljence in zamejce. Razstavo Izseljenec - Življenske Zgodbe Slovencev po svetu smo pripravili skupaj Slovenski etnografski muzej, Inštitut za slovensko izseljenstvo in Muzej novejše zgodovine v Ljubljani. Vendar pa je poseben oddelek za slovenske izseljence in zamejce le v Etnografskem muzeju. V drugih muzejih takšnega oddelka (na žalost) nimajo. Zaenkrat sem še tudi edina v Etnografskem muzeju, ki pokrivam raziskovanje slovenskih izseljencev po vsem svetu. Danes Vam pošiljam zbornik Etnolog, kije strokovni zbornik Slovenskega etnografskega muzeja in ga izdajamo enkrat letno. Poleg tega pa še dve manjši knjižici, v katerih boste lahko prebrali, kakšno bogastvo kulturne dediščine hranimo v našem muzeju.
Do sedaj res še nisem sodelovala s Slovenci, ki živite v Avstraliji, vendar si zelo želim, da bi naše sodelovanje steklo. Morda je tudi to pismo droben začetni korak, za katerega upam, da se bo nadaljeval... Želim Vam uspešno delo in vse v uredništvu Glasa Slovenije lepo pozdravljam. S spoštovanjem in lepimi pozdravi!
mag. Daša Hribar V Ljubljani, 6.2.2002
Slovenski etnografski muzej, Metelkova ui, Ljubljana
Onuira. Gorenj
Žveplalnik. Vipavsko.
Priprava za izdelovanje trakov. Bela peč pri Tuhinju.
Zbirke predmetov, ki jih hrani Slovenski etnografski muzej
^¡M^ h
»m
Detajl pasu.
Oselnik. Slovenske gorice.
■1 ~ sLOVE.MJE
Februar 2002
Slovenija moja dežela
IZOLA
/Internet, Izola/ -Izolaje nadvse prikupno, urejeno in mikavno ribiško mestece, ki s svojimi prestižnimi turističnimi objekti, razgibano zgodovino, obilico kulturnih in arhitekturnih spomenikov privablja tudi najzahtevnejše goste. Leži na JZ Slovenije, na polotoku Istra, in ima okoli 14.000 prebivalcev. V njeni bližini se nahajajo Koper in Trst kot razvita industrijska mesta ter Portorož in Piran, znana turistična kraja. Z zaledjem je povezana s cestno mrežo, do Kopra (7 km) vodi železnica, letališče pa je nedaleč stran, v Sečovljah (12km). V Izoli imajo tudi moderno marino (620 privezov), še ena pa je v Luciji (8 km). Mesto lahko gosti približno 2,000 gostov v hotelih, privatnih sobah ali kampih. Za rekreacijo je veliko možnosti - od tenisa, plavanja, mini golfa in rolanja do poletnih vodnih športov. Mesto ima tudi bogato arhitekturo:
v starem mestnem jedru, na vrhu otoka, stoji župnijska cerkev svetega Mavra, zaščitnika mesta, posvečena že leta 1553, najstarejšaje cerkev Marije Alietske, najverjetneje posvečena v zaščito ribičev in ribištva, najstarejše in najbolj znane obrti palača Besenghi degli Ugi iz poznega baroka, zgrajena v letih med 1775 in 1782, in bližnji palači Manzioli iz leta 1470 in Lovisato iz 16. stoletja so le del bogate baročne arhitekture.
SOLKAN
Videokaseta z naslovom Solkan, jako stara vas na Goriškem govori o Solkanu skozi čas. Avtorica tekstaje domačinka Darija Mavrič, posnela jo je ekipa TV Primorka.
GORNJI
PETROVCI, GRAD
/Dei.ofas/ - Dve veliki poroki s Številnimi svati in še bolj številno množico radovednežev sta se zgodili na Goričkem. Na obeh je bila nevesta sveže posekan bor iz vaškega gozda - kot opomin domačim fantom, da naj v prihodnjem letu bolje poskrbijo za to, da bo v vasi kakšna prava poroka. Obe omenjeni poroki namreč nista bili pravi, ampak so v Križevcih in Kruplivniku na Goričkem pripravili tradicionalni borovi gostuvanju, šegavi predpustni prireditvi, značilni za prekmurje.
LIPICA
/STA/- Bo v Lipici prevladala razvojna strategija direktorja, ki pravi, da širitev igrišča za golf, casinoja in hotelov ne bi ogrozila konjereje, temveč ji celo pomagala. ali vizija strokovnega vodje, ki meni, da bi to onemogočilo konjerejo kot izvorno dejavnost in prizadevanja Slovenije za dodelitev ključne vloge pri vzreji lipicancev, hkrati pa tudi izničilo dodatne možnosti trženja Lipice kot širšega konjerejskega središča, ki seji obetajo z novim zakonom o konjereji?
BREZJE
/Gorenjski glas/ - Letos mineva 500 let od najstarejšega zapisa imena Tabor in takratne cerkvice sv. Benedikta v Podbrezjah. Leta 1502 je namreč vikar Florjan Martine zemljo in cerkvici sv. Benedikta in sv. Jakoba, ki jih je leta 1497 kupil od radovljiške graščine, predal ključarjem pod-breške fare. Podbrežani so cerkvici vzdrževali in ohranjali v dobrem stanju, deželnemu knezu pa še plačevali davke. Kulturno umetniško društvo Tabor Podbrezje je ob 500-Ietnici izdalo zloženko, ki bralca popelje od prvega turškega vpada leta 1475 do današnjih predvelikonočnih romarskih po-božnosti. V prazničnem letu bo društvo pripravilo tudi koncerte pevskih in instrumentalnih skupin, slikarske razstave in druge kulturne prireditve.
PORTOROŽ
/Pisk.Ponk.com/ - Hoteli Bernardin spet odpirajo hotel His-trion. Prenovili so recepcijo s preddverjem, aperitiv bar - kavarno San Bernardino in restavracijo Pristan. Prenova 91 sob pa bo končana 15. marca. Prihodnje leto nameravajo podvojiti kongresne zmogljivosti, saj zdaj v enajstih dvoranah lahko sprejmejo le 1500 gostov, kar je premalo.
VRTOJBA
/Primorske novice/- V teh dneh bo začel teči tridesetdnevni rok, v katerem naj bi kmetje prodali zemljišča za gradnjo vrtojbenske obvoznice. Devet Vrtojbencev je že vložilo pritožbo na lokacijski načrt in zemljišč nočejo prodati. Občina naj bi jih razlastila. Po mnenju občinske svetnice Vande Furlan sta obvoznica in sprememba prostorskih aktov pretvezi, s katerima bodo dopustili nadaljnjo degradacijo Vrtojbe. Razlastitve kmetov so po njenem žaljive.
GABROVICA
/Primorske novice/ - Poleg vsakodnevnih potresov, so prebivalci zgornje Gabrovice izkusili še en "potres", po eksploziji mine je vas zasula kamnita ploha, ki je poškodovala tri strehe. Minerji namreč poglabljajo usek v Kraškem robu za traso bodočega viadukta nad Osapsko dolino. Samo sreči se lahko zahvalijo, da ni zadelo nobenega vaščana pa tudi avtomobili so ostali celi. Vse kaže, da bodo minerje ovadili zaradi splošne nevarnost, saj so kraj že obiskali kriminalisti.
MARIBOR
/Večer/- Dolgoročni cilj projekta prenove mariborskega mestnega jedra je ponovna oživitev starega dela mesta, ki obsega območje med zahodnim robom Strossma-yerjeve ulice, severnim robom Gregorčičeve ulice in vzhodnim robom Svetozarevske ulice, kot tudi Trg svobode in predel ob severni obali reke Drave.
PRIMORSKA
/Primorskenovice/- V Sloveniji je po podatkih iz lanskega novembra uradno registriranih nekaj več kot 15 tisoč hektarjev vinogradov, dejansko pa naj bi jih bilo približno 24 tisoč hektarjev. To pomeni, daje v državi dve petini vseh vinogradov 'ilegalnih'. Na Primorskem je sicer registriranih 5.908 hektarjev vinogradov, dejansko pa naj bi jih bilo kar 8.175, od tega v Vipavski dolini 2.344 (v resnici 3.018) hektarjev, na Krasu 496 (709), v Goriških Brdih pa 1.810 (1.932) hektarjev. Največja razlika med površino registriranih in dejanskih vinogradov naj bi bila v koprskem vinorodnem okolišu, kjer je uradno prijavljenih 1.259 hektarjev, 'izsledili' pa so kar 2.516 hektarjev vinogradov.
CELJE
/Novi tednik/ - Združenje turističnih kmetij Slovenije je skupaj z Založbo Delo in ob finančni podpori ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije pripravilo ponatis tretje izdaje kataloga turističnih kmetij. V ponatisu je predstavljenih 169 turističnih kmetij, od tega devet novih. Brezplačen katalog je mogoče dobiti na sedežu združenja v Celju, na distribucijskem centru Slovenske turistične organizacije v Ljubljani, v turistično informativnih centrih, na turističnih agencijah in sejmih.
JEREMITIŠČE
/Večer/- V Jeremitišču, slovenskem zaselku pri Štandrežu, ki ga želi goriška desničarska uprava izseliti, razlastiti slovensko zemljo in tam dograditi že obstoječe tovorno postajališče na italijansko-slovenski meji, so se začela zemljemerska dela. Spremljali so jih odločni protesti slovenskih domačinov, ki dela občinskih tehnikov načrtno ovirajo. Občinska uprava je namreč poslala tehnike zemlje-merce, in to brez ustreznega občinskega pisnega dovoljenja, da bi začeli meritve na območju Jeremitišča, čemur se domačini upirajo in jim niso dovolili stopiti niti na svoje ozemlje niti na svoje slovenske domačije.
Zapisali so še v
Podprite rojake na
avstrijskem Koroškem in vpišite se na njihovo internetno listo. http://212.236.121.166/pk/ inde.K-slov. html
Kaj želijo?
Hočemo, da ljudje v naši skupni domovini Koroški na samoumeven način cenimo in uporabljamo kulturno bogastvo!
Hočemo, da ljudje v naši skupni domovini Koroški brez predsodkov spoštujemo svoje poreklo!
Hočemo, da ljudje v naši skupni domovini Koroški samospoštovanje izberemo za svoje življenjsko načelo in energično in neomajno usmerjamo svoje mišljenje in ravnanje po njem!
Hočemo, da ljudje v naši skupni domovini Koroški povsem odkrito uporabljamo slovenski in nemški jezik!
Hočemo, da ljudje v naši skupni domovini Koroški opustimo preživele predstave ogroženosti in jih presežemo!
Hočemo, da ljudje v naši skupni domovini Koroški nehamo drug drugega preštevati!
Hočemo, da se ljudje v naši skupni domovini Koroški
drug z drugim in svojimi sosedi srečujemo brez predsodkov!
Hočemo, da ljudje v naši skupni domovini Koroški spremenimo meje v prelivajoče se prehode!
Hočemo, da ljudje v naši skupni domovini Koroški iščemo svojo prihodnost v prihodnosti!
VEČER
Petra Rep iz Krškega pa je Večeru med drugim napisala: "Naj še tako razglabljamo, dejstvo je se vedno eno. 'Sestre' oz. 'bratje' ali karkoli že so, gredo s Slovenijo na dlani v Estonijo, da nas predstavijo svetu in poskušajo promovirati v njem vsaj tako dobro kot nogometna reprezentanca. In tako že v začetku našega preboja v svet, ko nas končno pričenjajo spoznavati izven meja, dopuščamo, da bomo od zdaj naprej znani po vsesplošno tolerantni deželi, ki pa je brez dobrega okusa, brez zdravih meja demokracije, in po moškem spolu v krilih, izpod katerih gledajo obrite in krive noge... Ko me naslednjič kdo vpraša, od kod sem doma, bom verjetno malo premislila in raje rekla iz: Slovaške."
DECANTER/SOBOTA
Decanter, ena najbolj cenjenih vinskih revij v svetuje v eni svojih izdaj v izboru belih vin za leto 2001 med slavnimi vinskimi imeni iz vinorodnih držav prvič priporočila tudi belo vino iz Slovenije, Mlečnikov chardonnav, letnik 1998, in veliko belo vino, letnik 1997, iz kleti Movia. Revija je sicer že prej uvrstila vina obeh Primorcev med deset najboljših, predstavljenih na sejmu Vinitaly v Veroni. Več uglednih specializiranih evropskih vinskih in kulinaričnih revij, zlasti italijanskih, je z Alešorn Kristančičem in Valterjem Mlečnikom objavila intervjuje. Vina iz kleti Kri-stančičeve Movie (op.u.: ki jih je bilo mogoče dobiti tudi na avstralskem tržišču, in prav prodajalec teh vin je bil doslej eden sponzorjev Glasa Slovenije) so na voljo tudi v newyorški restavraciji razvpitega francoskega kuharja Alaina Ducassea, in to po zasoljenih cenah, tudi po 1000 dolarjev za buteljko. Mlečnik pa polovico svojega pridelka proda v Italijo, ZDA in na Japonsko. V Sloveniji pa Mlečnikovih vin ne moreš kupiti v trgovinah ampak le v dveh vinotekah.
DELO
Pogajalska izhodišča, kakršna ponujajo Sloveniji iz Bruslja, so za slovensko kmetijstvo povsem nesprejemljiva. Slovenija ie bila tako kot druge kandidatke "kratko malo prisiljena sprejemati to, kar so od nje zahtevali v Bruslju po načelu vzemi ali pusti in pojdi.
7D
Svetovna javnost se zgraža: Joerg Haider pravi, da je bil njegov obisk pri Sadamu Huseinu humanitarne narave; Slobodan Milo-ševič pa svet prepričuje, da so Hrvatom, Muslimanom in Albancem nudili le humanitarno pomoč.


ZGODOVINA


Zavajanje srednješolcev
V Primorskih novicah 15. januarja smo brali poročilo pod naslovom 'Zapiranje vrzeli nepoznavanja', ki vsebuje najbolj grobo nepoznavanje slovenske preteklosti na Tržaškem in v Furlaniji-Julijski krajini.
Prof. Jože Pirjevec je govoril v slovenskem pedagoškem in družebnoslovnem liceju Antona Martina Slomška v Trstu slovenskim dijakom skupaj z vrstniki dveh razredov italijanskega pedagoškega liccia, ki so bili na obisku. Razodel jimje veliko novost, da so Slovenci živeli na Tržaškem že leta 1200. Kaj pa prej? Prej Slovencev j ros to tu ni bilo. Zato sledi logičen
zaključek, da so Italijani avtohtono ljudstvo, Slovenci pa prišleki, ki so lahko le tolerirani.
Tako potvarja slovensko zgodovino prof. Pirjevec s svojimi somišljeniki in zavaja Študirajočo mladino v zmoto.
Če Slovenccv pred letom 1200 na Tržaškem ni bilo, kdo je dal Trstu slovensko ime, ki je kot Tergeste znano že v antiki? Tergeste ni iatinsko, temveč^ ve-netsko ime, enako današnji besedi tržišče. Temu je podobno ime Oterjb (današnje mesto Oaerzo), ki ga najdemo celo v venetskih napisih prav dobesedno kot' Oter^, t. j. otrg ali otržje, iz besede trg, kakor Tergeste.
O nekdanjem slovenskem značaju ne samo tržaške, temveč vse furlansko- julijske pokrajine priča še nešteto dokazov, predvsem stotine še obstoječih slovenskih imen.
Prof. Pirjevec in njegovi somišljeniki, namesto da bi zavajali ljudi z zanikanjem starodavne navzočnosti Slovencev na Primorskem, bi morali raje sami odpreti oči in resnici na ljubo priznati neovrgljiva dejstva in pričevanja..
^ IVAN TOMAŽIČ, Dunaj
Gospodarstvo
Brazilsko blago prek Kopra
Koper /Primorske novice/ -Brazilska kava, soja in ruda bi lahko v prihodnje v večji meri potovali skozi koprsko pristanišče. Tako so prepričani vodstvo Luke Koper in predstavniki brazilske vlade, ki so se nedavno mudili v Kopru.
Aerodrom odlično prodali
Maribor /Večer/ - Gemag, podjetje za gospodarsko svetovanje iz Maribora, je novi lastnik Aerodroma Maribor. Na javni dražbi je njegova direktorica Nevena Tea Gorjup ponudila več kot konkurenti iz slovenj egraškega Pre-venta, ki so se iz tekme umaknili pri petsto milijonih tolarjev.
Prvo leto poslovanja slovensko-italijanske družbe TICT v tržaškem pristanišču
Trst /STA/ - Lanskega 1. februarja je italijansko-slovenska družba Trieste International Container Terminal (TICT), v kateri ima delniška družba Luka Koper 49-odstotni lastniški delež, uradno prevzela vse pogoje in odgovornosti, ki jih je Luka Koper sprejela s 30-letno koncesijo za upravljanje sedmega pomola za pretovor zabojnikov v Trstu. Strateški cilj, ki ga podpirata Luka Koper in tržaška pristaniška oblast, je razvoj tržaškega pristanišča v osrednji center za promet z zabojniki v sistemu severnojadranskih pristanišč.
Krka presegla cilje
Otočec /Dolenjski list/ -Novomeška Krka je lani prodala za 72 milijard tolarjev izdelkov, skupaj z družbo Zdravilišča pa se je prodaja povzpela na 77 milijard. Podatka o dobičku vodstvo na novinarski konferenci ni moglo razkriti, ker ga mora po pravilih najprej videti nadzorni svet, ni pa skrivnost, da seje povečal še bolj od prodaje in da bo krepko presegel predlanskega, kije znašal 7,1 milijarde tolarjev, kar je bilo največ v državi. Za letos v Krki načrtujejo 15-odstotno povečanje prodaje (Zdravilišča 7-odstotno), ponovno pa tudi rast dobička. Krka je kot farmacevtsko podjetje lani prodala največ, skoraj tri četrtine farmacevtskih izdelkov, iztržek v višini 53 milijard tolarjev pa je bil za 22 odstotkov večji kot leto prej. Izdelkov za samo-zdravljenje so prodali za 9,6 milijarde tolaijev, veterinarskih izdelkov za 5,2 milijarde, kozmetike pa za 3,7 milijarde tolarjev.
Slovenija je zatožila Hrvaško v Ženevi in Bruslju
Ljubljana, Koper /Primorske novice/- Prepoved tranzita nafte in naftnih derivatov čez hrvaško ozemlje je zanetila naftni spor med med Slovenijo, BiH in Hrvaško. Popravljeni hrvaški pravilnik, ki dovoljuje cestni tranzit nafte po posebej določenih koridorjih, pa je prizadel Slovensko Istro. Prehod cistern z nafto prek mejnega prehoda Pasjak, kije najbliže Luki Koper in 16 rezervoarjem na Serminu, namreč ni dovoljen. Slovenijaje o hrvaškem omejevanju konkurence in trgovine že obvestila Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) v Ženevi. Kot je povedal državni podsekretar na ministrstvu za gospodarstvo Dimitrij Grčar, je Slovenijo že podprla Madžarska, neformalno pa naj bi jo tudi Evropska unija. Slovenija je o hrvaškem ukrepu in škodi, ki ji jo je povzročil, obvestila tudi sekretariat za energetsko listino v Bruslju.
Tovarna nogavic Polzela
Poi.zeia /STA/- Tovarna nogavic Polzela je lanske prihodke iz poslovanja povečala za 13 odstotkov na 4,2 milijarde tolarjev. Približno 60 odstotkov prihodkov je bilo ustvarjenih na tujih trgih. V Tovarni nogavic Polzela so proizvedli 31,6 milijona parov različnih vrst nogavic.
Lek kozmetika
Ljubljana /Ljubljanske novice/-Lek Kozmetika je s 1. januarjem začel poslovati kot samostojna hčerinska družba ljubljanskega farmacevta Lek. Za statusne spremembe so se v Leku odločili, ker želijo programu kozmetike poiskati pravo mesto v poslovnem sistemu ter izvajati tako strategijo, ki bo pripomogla k rasti. Lek Kozmetika želi postati največji slovenski dobavitelj kozmetičnih proizvodov za nego obraza in telesa na trgih srednje in jugovzhodne Evrope.
Elan kupuje tovarno na Hrvaškem
Ljubljana /Finance/- Begunjski Elan je dal ponudbo za nakup nekdanje tekstilne tovarne Trio iz hrvaškega Obrovca, kije v stečaju in v kateri bi začel proizvodnjo plovil, piše poslovni časnik Finance. Elan je za proizvodne prostore, ki skupaj obsegajo 20.500 kvadratnih metrov, ponudil 466.000 evrov, kar pa je precej manj, kot so Hrvati zahtevali na zadnjih dveh, neuspešnih dražbah.
Ponudba za odkup Hotelov Palače uspela
PortoroŽ/Primorski dnevnik/ -Hoteli Morje so uradno objavili, da so do izteka veljavnosti ponudbe 21. januarja pridobili 28 delnic oziroma 0,001 odstotka delnic Hotelov Palače. Hoteli Morje so tako skupaj z delnicami, ki so jih imeli v lasti že na dan objave ponudbe, lastniki 46,1 odstotka delnic Hotelov Palače. Drugo največjo hotelsko hišo v Portorožu posredno preko Hotelov Morje kupuje koprski holding Istrabenz.
Mura pojasnila razloge za zaprtje obrata v Gornjih Petrovcih
Murska Sobota /Vestnik/ -Predsednik uprave Mure Božo Kuharic je v pismu županom občin Gornji Petrovci, Salovci, Hodoš in Puconci pojasnil razloge za zaprtje Murinega obrata v Gornjih Petrovcih, kjer je zaposlenih 218 delavcev. Dejal je, da bodo v drugih krajih opravljali dela, za katera so specializirani oziroma imajo ustrezno izobrazbo, presežni delavci pa se bodo, če bo potrebno, ugotavljali na ravni cele Mure, kar izenačuje vse zaposlene v podjetju. "Vsi ukrepi so sprejeti s ciljem povečanja konkurenčne spodobnosti ter izboljšanja poslovnih rezultatov podjetja, kar nam bo omogočilo obstoj in razvoj."
Bo Krekovo banko kupila avstrijska banka Raiffeisen Zentralbank?
Maribor /Večer, STA/- Avstrijska bančna skupina Raiffeisen Zentralbank (RZB) bo objavila javno ponudbo za odkup vseh delnic Krekove banke, ki je po velikosti deveta banka v Sloveniji. Avstrijska banka namerava postati večinski lastnik Krekove banke z vsaj 75 odstotki delnic. Krekova banka je lani ustvarila 596 milijonov tolarjev dobička, bilančna vsota banke pa je po nerevidiranih podatkih konec lanskega leta znašala 77,3 milijarde tolarjev. Predsednik nadzornega sveta Krekove banke je dejal, da se bodo delničarji za prodajo delnic le odločili, ime Krekove banke pa bo vseeno ohranjeno.
Aerodrom Portorož
Piran /Primorske novice/ - Si bodo ruski petičneži na letovanje v Portorož v bodoče lahko dnevno dali po zraku pripeljati svež kaviar? Nič nemogočega, če bi se ambicije šestih podpisnikov pisma o nameri o dokapitalizaciji Aerodroma Portorož uresničile in bi portoroško letališče doživelo razcvet. Ta je mogoč le s podaljšano letališko stezo, pravijo. Načrt pa posega v krajinski park Sečoveljske soline, zato mu na ministrstvu za okolje ne nameravajo dati zelene luči. Pismo o nameri o zagotovitvi razvoja letališča Portorož-Sečovlje in dokapitalizaciji podjetja Aerodrom Portorož, ki je v izključni lasti Občine Piran, so podpisali piranska županja Vojka Štular in zainteresirani vlagatelji, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Vinko Može, glavni direktor Luke Koper Bruno Korelič, predsednik uprave Istrabenza Janko Kosmina, generalni direktor Hotelov Palače Danilo Daneu in direktor portoroškega letalskega prevoznika Solinair Stanislav Potočnik..
Tudi Mariborska tekstilna tovarna v stečaju
Maribor /Večer/- Na Okrožnem sodišču v Mariboru bo te dni javna dražba, na kateri bodo poskušali prodati del nepremičnega premoženja delniške družbe MTT (op.u.: Mariborske tekstilne tovarne, bivša tovarna Huter, v kateri je delalo tudi nekaj avstralskih Slovencev) TT Melje v stečaju. Stečajna upraviteljica Majda Jaki bo 1884 kvadratnih metrov veliko upravno poslopje nekdanje delniške družbe začela prodajati po izklicni ceni 58,7 milijona tolarjev. Skladišče gotovega blaga, ki se razteza na 3041 kvadratnih metrih, bodo na dražbi kupcem ponudili za izklicno ceno 90,3 milijona tolarjev, objekte za vzdrževanje v izmeri 1668 kvadratnih metrov za izklicno ceno 24,6 milijona tolarjev, prizidek k predilnici v velikosti 1572 kvadratnih metrov za izklicno ceno 20,7 milijona tolarjev in staro upravno poslopje za izklicno ceno 69,1 milijona.
Tečajnica Banke Slovenije
Srednji devizni tečaj (1. mara 2002)
Država (enota)	tolarjev
EMU (1 EUR)	223,4299
Avstralija (1 A UD)	133,2398
Danska (1 DKK)	30,0677
Hrvaška (1 HRK)	30,2443
Japonska (1 JPY)	1,9298
Kanada (1 CAD)	160,9030
Država (enota) Madžarska (1 HUF) Poljska (1 PLN) Švedska (1 SEK) Švica (1 CHF) V. Britanija (1 GBP) 365.9186 ZDA (1 USD) 257.5561
tolarjev
0.9123 60.9881 24,6234 151.4471
Of Slovenia
xsmak
Year 2 No 18 February 2002
By Lenti Lenko
10th Anniversary of recognition for the Republic of Slovenia
The 15lh of January 2002 marked the 10,h anniversary of when the (then) European Union (and other countries) chose to 'finally'(l) recognise our beloved Slovenia as an independent state. We can be proud that Australia quickly followed suite by recognising Slovenia on January the 16th 1992- a day never to be forgotten by those members of the Australian Slovenian community who worked long and hard to see the day that Slovenia would become an internationally recognised, free and democratic state! There was much rejoicing all around and I personally have particularly fond memories of celebrating on the steps of the Victorian Parliament house when a special commemoration was organised by the Slovenian National Council of Victoria to mark this special historical event. Let us be extremely proud that our beautiful homeland Australia was the Is1 non-European country to recognise Slovenia. Let us be proud of the many proud Australian Slovenians (some who have since passed away), and in particular our Slovenian National Councils and the Australian Slovenian Conference who played such leading roles in promoting the cause for Slovenian independence and international recognition here in Australia. Its hard to believe that 10 years have already passed since this historical time and that we are all indeed 10 years older!
8th February - Slovenian Day of Culture
The 8"' of February is a public holiday in Slovenia marking the death of the great Slovenian poet Dr Franc Preseren. In Melbourne a special cultural program was held at the Slovenian Religious and Cultural Centre in Kew on Sunday the 17lh of February. As every year, the Slovenian National Council of Victoria along with other kind volunteers organised a very rich cultural program celebrating the life of Dr Franc Preseren as well as other well known Slovenian poets and writers. After the program, the now traditional monthly lunch or 'kosilo' was held with a full hall of very happy and contented Slovenians! Lunch was kindly prepared by the ladies and gentlemen in Drustvo Svete Eme. In addition, thanks and recognition must go to Mr Pavel Sraj and his family, Mrs {Carolina Antauer, Miss Marjeta Dolinsek, Miss Marija Anzic and our very own Pater Ciril Bozic for such a successful program on the stage! It was a most enjoyable day had by all present.
Farewell dinner for Mrs. Helena Drnovsek Zorko in Melbourne
A special farewell dinner was organised in Melbourne on Saturday February 23,d to farewell Mrs Helena Drnovsek Zorko. She is leaving us after 5 years of work amongst the Slovenian community in Australia as the charge d'affairs of the Slovenian embassy in Canberra. Prominent figures in the Victorian Slovenian community including all club presidents, representatives of the Council of Slovenian Organisations in Victoria, the Slovenian National Council of Victoria, Mother Romana Home, the Slovenian Religious and Cultural centre as well as the local Slovenian media were in attendance. Pater Ciril Bozic, leader of the Slovenian Religious and Cultural Centre in Kew was Master of Ceremonies and very fitting speeches were also given by Mr Peter Mandelj. president of CSOV and Mr Stefan Merzel, president of SNS. All speakers acknowledged the fact that for the first time in years, representatives of ALL Slovenian organisations were able to come together to celebrate the time Mr Drnovsek Zorko spent with us here in our God Blessed land of Australia. This was an event enjoyed by all present. We as a community, honour Mrs Helena Drnovsek Zorko most sincerely for all her hard work amongst the Slovenian community in Australia over the past 5 years. Of course we wish her all the very best in her future directions!
Biennale of Sydney
May 15-Juliy 14 2002
Participating also Artist from Slovenia
Imagination and invention are the themes of the Biennale of Sydney 2002, (The world May Be) Fantastic, which explores the way artists use narratives, models, fictions and fabrications to challenge and to change our interpretations of the world.
The Biennale of Sydney 2002 website will be constantly updated with new and exciting features over the next few months.
What is the Biennale of Sydney?
One of the world's major contemporary arts festivals, the Biennale of Sydney has brought significant new international work to show along side ground breaking Australian Art since 1973.
The Biennale of Sydney takes place in the city's leading museums and galleries. It is accompanied by a dynamic program of performances, screenings, artists' talks and webcasts, and most events are free.
Australia - Europe Scholarship
The Australia-Europe Scholarships enable scholars to undertake postgraduate study or research in target disciplines judged to be of benefit to both, the individual and the relationship between Australia and the designate countries. Scholarships are funded by the Australian Government through the Department of Education, Training and Youth Affairs. One scholarship is available for a student from Slovenia. It's tenable for a maximum of 12 months and work on the programme must commence by 30 June 2002.
For enquiries in Slovenia, please contact:
Australian Consulate Trg republike 3/XII Ljubljana 1000 phone +386 1 425 4252 fax+386 1 426 4721
For enquiries in Australia:
The Program Manager IDP Education Australia Limited GPO Box 2006 Canberra ACT 2601 Australia phone:+61 2 6285 8222 fax:+61 2 6285 3036 Email: info@idD.edu.au Applications available at www.idp.com
MARINA GRZ3NIC
Marina Grzinic was born in 1958 in Rijeka (Croatia); she holds a Ph.D. at the Faculty of Philosophy, Ljubljana. She is a researcher at the Institute of Philosophy at the ZRC SAZU (Scientific and Research Center of the Slovenian Academy of Science and Art) Ljubljana; and a free lance critic and curator.
In collaboration with Aina Smid Marina Grzinic has produced more than 30 video art projects, a short film, numerous video and media installations, Internet websites and an interactive CD-ROM (ZKM, Karlsruhe, Germany). Marina Grzinic has published hundreds of articles and essays and 5 books. She has been a central participant in contemporary art activities and actions in Ljubljana since the mid-1980s. She was director of the SKUC gallery, when it was the most outrageous scene for contemporary art in the former Yugoslavia. Marina was artistic director of the Video Biennale CD, which took place at the Cankarjev dom. She served as board member for the Soros Center of Contemporary Art, during the first years of itis activity in Ljubljana, and she advises the Media Information Center at the Moderna Galerija Ljubljana. Today, Marina Grzinic is the powerhouse of the Slovenian media art scene. /From the Internet pages/
National and Cultural Treasures of Slovenia
By dr. Josef Savli
The Monastery of Melee The First Monastery in Carantania 8th - 10th century
Selected Bibliography:
Fr. Glaser: Das Kloster Molzbichl, das
älteste Kloster Kärntens, Carinthia I, No.
79, Klagenfurt 1989
K Karpf: Das Kloster Molzbichl - ein
Missionszentrum des 8. Jahrhunderts in
Kärnten, Carinthia I,No79, KLngenfurt 1989
In 1985 excavations b^gan in the parish-church of Molzbichl (Melee, in Slovenian), situated on the hills at the western side of the Lake in Millstatt near Spittal in Carinthia (Austria). The archeologists discovered to their great surprise the foundation of a monastery or an abbey, which is not exactly quoted in the records. Until then there were only two monasteries known from that period, both of them close to the Carantanian border, but still on Bavarian territory. One of them was founded by the Bavarian Duke Tassilo 111 in Kremsmunster (near Linz. in today's Upper Austria), in 772. The same duke had already founded another monastery in Innichen in 769, with the purpose to lead the unfaithful Slovenians to the path of Faith ... propter incredulam generationem Sclaua-norum ad transitem ueritas deducendam...as it is alleged in remembrance of the founding.
The fact, that both monasteries were built on Bavarian soil, although they were destined to christen Slovenians in Carantania, bears witness that the Bavarian duke had no competence in this duchy. Thus, Duke Tassilo III could not have been the founder of Melee. It must have been the work of a Carantanian duke. But who?
The christening of Slovenians began to be carried out intensively during the reign of Duke Flotimir (752 - 1 770 AD) under the watchful eyes of the Provincial Bishop St. Modestus, an Irish monk, and his followers. When St. Modestus died in 767, the pagan Carantanians instigated two rebellions. The third rebellion broke out after the death of Duke Hotimir in 770, when the pagans gained victory over the forces of the new Duke Valhun and banished all foreign missionaries from the country'. In 772, however, the Bavarian Duke Tassilo III invaded Carantania with his army and instated anew the reign of the Christian Duke Valhun.
The Bavarian duke was a vassal of the Frankish king, the protector of Christian Europe, and he acted accordingly in sense of the contract between Carantania and his kingly lord. Indeed, already in 745, with the permission of the Franks, Valium's father Duke Odilo, came to assist the Slovenians against the threatening powerful Avars from Pannonia. His military aid was con-
Wt / A
v \Yfe
The reconstruction of the monastery church (the inside) with the fence and anvil in front of the altar.
On the right: the figure of&rt orator or prayer, and a stone with plaited ornamentation in the one-time fence.
ditional upon the Slovenians to accept the Christian Faith. It is possible that the monastery in Melee was founded by Duke Valhun himself, or more probable, by his successor Duke Domitian (ca. 780/ 785 - ca. t 802), a Saint, who became the protector of Carantania.
The parish-church of Melee is still today dedicated to St. Tiburtius (fate-day 11th August), and so is the church in the one-time Irish monastery of Münster near Straubing (Bavaria). No other church is known to have worshiped him. Therefore, it is supposed that the Irish monks came to Melee from there. However, this is not enough evidence to affirm that the Bavarian duke was its founder. A conviction, which is prevailing in today's Carinthia, obviously in sense of the ancient Germanizing ideology. In the church of Melee there is a stone plate in the altar, still well
preserved. It bears an inscription in memory of the deacon Nonnosus, a servant of Christ, who was buried there in 532 AD. The inscription stands witness, that a Christian com-munity survived here in pagan Carantania since Roman times.
Some of these churches in this very community must have been still alive, when St. Modestus founded three ecclesiastical centres: Gospa Sveta (Maria in Solio, Maria Saal), Liburnia (Teurnia) and "Undrimas" (close to Knittelfeld) plus other churches, as "Conversio Bagoa-riorum et Carantanorum" quotes: ...ecclesiam Sanctae Mariae et aliam Liburnia civitate, sen ad Undrimas et in allis plurimas locis ... The city of Teurnia near Spittal, today St. Peter in Holz, was during the Roman Empire the last chief town of the former Noricum Province in this territory. Due to the fact, that the towns' inhabitants were already
The broach showing a panther, which was found in the ruins of the monastery church.
christened at that time, it is possible, that a certain number of Christians from this area were preserved during the Carantanian period, and collaborated with St. Modestus and his Irish monks in the new Chris-tianization.
The Irish monastery of Melee must have been the centre of Christiani-zation after the death of St. Modestus and after the defeat of the pagans by the Bavarian duke, in 772. But the Bavarian incursion left a great deal of mistrust with regard to Christianization among the Carantanians in general. A mistrust which disappeared again with the new saintly Duke Domitian and his good example. And by all means, he might be the founder of the monastery.
Thus, there are the ruins of a great castle not far from the monastery, on a site called GoliSje (Hoch-gosch, in German). According to ancient tradition, it should have been the home of Duke Domitian. He is buried in Millstatt (Milje) on the eastern shore of the lake, in a monastery founded in 1070 AD. It is abandoned today. The monastery of Melee must have been an important foundation. Its church was 10 m wide and 21 m long, with the embossed apsis 5 m longer. Half of the church was separated by a stone fence, with an anvil in the'middle. The stones are engraved with a rich plaited ornamentation, characteristic for the Carolingian period. The space inside the fence in front of the altar was destined for the monks, the space outside the fence was for the people. Among the findings there is a broach, which depicts a panther, a very typical symbol of Resurrection and the sign of Carantania as a Christian State. In the middle of the 10th century the monastery was abandoned. Its church was mentioned in the records for the first time in 1065, when Archbishop Gebhard of Salzburg granted to Markvart (Eppen-stein), a member of the ducal dynasty and leader of Carantanians, the full rights of a parish: ... ius ecclesie sue ad Munstiure quod et Mulzpuhil dicitur... (Monu-mentaDucatus Carinthiae III/328). Then it became a proper church (Eigenkirche) of the Carantanian dukes. This fact has also to be taken into consideration, that the duke of Carantania could have been the founder and owner of the monastery in Melee.
It may be interesting to mention here, that in Slovenia the discovery of this monastery was suppressed by the mass-media, even the Catho'lic weekly Druzina ignored this precious treasure.
The celebration
of the National Cultural Day of Slovenia at the Multicultural Festival in Canberra
Canberra Museum and Gallery, London Circuit Canberra City 8th Feb-16th Feb
/Internet Pace
http://si.ovenia. webone. com. a u/-To commemorate the death of Slovenia's national poet on 8 February 1849, the Republic of Slovenia marked the occasion with our National Cultural Day. In 2002, the Slovenian Embassy of Canberra was proud to present the paintings one of Slovenian's well known lyrical, contemporary artists: Eva Heimer, and the work of the sculptor Lujo Vodopivec.
Eva Heimer deals with abstraction in colour and purpose as a poet deals with the proposition of an intriguing rhyming verse. In some ways, Eva Heimer, in the construction of her paintings, taps into that geometry and combines it with carefully chosen tertiary colours that produce small, sensual triumphs of structure and harmony. Her works that initially appear to have a random nature are laden with concentration and are so carefully balanced that there is a sense that each colour has its own level and weight.
This way the first time that Eva Heimer s work has been shown in Canberra, or, for that matter, in Australia and the Canberra Multicultural Festival is a fitting launching point for this fine Slovenian artist's national tour. Another artist, represented at the exhibition, was the distinguished Slovenian sculptor, Professor Lujo Vodopivec. Parcours, a small creature cast in bronze and wood, was first seen in Australia at the Sculpture Survey at
Gomboc Galleries in Perth. ***
Other venues in Australia: Eva Heimer
Francophone Festival - Exhibition of Francophone Countries Customs House, Sydney 16 March to 18 March 2002 from 9am to 6pm
Eva Heimer and Liz Coats Sir Hermann Black Gallery & Sculpture Terrace Wentworth Building, Level 5 The University of Sydney June/July 2001
PRESS RELEASE
LAUNCHING OF A FRANCOPHONE FESTIVAL IN SYDNEY
The Consulates-General or Honorary Consulates of Member or Observer States of the Francophone Organization (Organisation internationale de la Francophonie - OIF) represented in Sydney1 have decided to launch a Francophone Festival on the occasion of the Official Week of the Francophonie, from 12 to 23 March, 2002.
The aims of this Festival are: to raise the visibility of the Francophone reality among the communities established in Australia, to help them develop relationships and cultural exchanges between them, to encourage the Australian authorities to support the use of the French language as a community language and the teaching of French in schools and unjyersities.
The Festival will include:
1)	a Photo Exhibition by Jean-François Leclercq (France): «Let the Stones Talk», opened by The Hon. Bob Carr, Premier of New South Wales, on Tuesday, 12 March at 6pm Parliament House, Macquarie Street. Open Mon-Fri. from 10am to 5pm until Tuesday, 19 March (Free Admission).
2)	an Art Exhibition by Artists from Francophone Countries
(Bulgaria, the Czech Republic, France, Lebanon, Mauritius, Poland, Slovenia and Switzerland) at Customs House, Circular Quay, Level 2. Open from 10am to 5pm from Saturday, 16 to Monday, 25 March (Free Admission).
3)	a Gala Concert, in the presence of Her Excellency Professor Marie Bashir AC, Governor of New South Wales, and Cr Franck Sartor, Lord Mayor of Sydney, by artists from Canada, the Czech Republic, France, the Ivory Coast, Lebanon, Lithuania, Madagascar, Mauritius, Poland, Switzerland, Tahiti and Vietnam. Monday, 18 March from 5.45pm to 8.30pm at the Sydney Town Hall. Tickets: $10 : Booking and sale only at: Alliance française de Sydney, 257 Clarence Street, tel. 9267-1755, fax 9283-4621, email: frontdesk@alliancefrancaisesvdnev.com.au .
Full Programme: www.france.net.au/consulat
The organizers wish to thank the Government of New South Wales, which, through its Community Relations Commission, has accorded a generous grant to the Festival, as well as the Parliament of NSW and the City of Sydney, which are hosting the events. Among the Festival's partners are also SBS Radio and many corporate sponsors from Francophone countries.
The Francophone Organisation has 51 Member States and Governments2 and 4 Observer States i.e. more than one fourth of the nations of the world. It represents 170 million French-speaking people living on the 5 continents, the 9"' largest world language group. In Australia, it is estimated that the members of the various Francophone communities total some 450,000 people, not mentioning the French-speaking members of the other communities. There are currently 200,000 students studying, and 3,500 teachers teaching, French in Australia.
1	Member States: Belgium, Bulgaria, Cameroon, Canada, Egypt, France, Gabon, Haiti, Lebanon, Luxembourg, Madagascar, Mauritius, Monaco, Morocco, Switzerland, Tunisia, Vanuatu, Vietnam. Observers: the Czech Republic, Lithuania, Poland, Slovenia.
2	Other Members not represented in Sydney: Albania, Benin, Burkina, Burundi, Cambodia, Canada-New Brunswick, Canada-Quebec, Cape-Verde, Central African Republic, Chad, Comoros, Congo, Democratic Republic of Congo, Djibouti, Dominica, Equatorial Guinea, French Community of Belgium, Guinea, Guinea-Bissau, the Ivory Coast, Laos, Macedonia, Mali, Mauritania, Moldavia, Niger, Romania, Rwanda, Saint Lucia, Sao Tome e Principe, Senegal, the Seychelles, Togo.
NEWS
Ljubljana - Composer Vinko Globokar and poet Milan Jesih
were presented the 2001 Preseren Award - the highest national award for achievement in arts - the former for his life life-time achievement and the latter for his entire oeuvre. The award-winning ceremony, also the central ceremony marking Slovenia's Culture Day celebrated on 8 February, was held at Ljubljana's Cankarjev dom. Apart from the two highest honours, five minor awards, namely the Preseren Fund Awards, were conferred.
Ljubljana - The number of Internet users is Slovenia is rising considerable the Internet Usase Survey (RIS) for 2001 indicates. The research institute that carried out the survey estimates that a total of some 500.000 people in Slovenia use the Internet currently, up 43 percent in comparison with last January when the number stood at 350.000.
Salzburg - Slovenia's Dejan Kosir won the World Cup snowboarding parallel slalom competition staged in Austria's Bad Gastein.
Washington - Slovene diplomats based at the Slovene Embassy in Washington D.C. moved to the building in which the former Yugoslavia used to have its embassy in the U.S. and which has been used by diplomats of the FRY after the break-up of Yugoslavia.
Piran - The owner of the Portoroz airport, the Piran municipality signed a letter of intent with Aerodrom Ljubljana, which runs the Ljubljana International Airport, and other potential investors to assure the development of the Portoroz airport and to supply fresh capital to Aerodrom Portoroz, the airport manager.
Ljubljana - In a 36:7 vote, the Slovene-Austrian agreement on
cooperation in culture, education and science was ratified in Slovene parliament onFriday, with 51 MPs present at the session.
Ljubljana-The international military exercise Strong Resolve 2002, which will be underway in Poland from 1 to 15 March, will see participation of some 45,000 soldiers from NATO members and countries that take part in the Partnership for Peace, including 45 members of the Slovene Armed Forces.
Ljubljana - This year's presidential elections in Slovenia are to be held between 13 October and 17 November, Speaker of Parliament said in an interview for TV Slovenia.
NEWS •
STA *
Salt Lake City - Slovenia has its medal of the Winter Games in Salt Lake City, bagging the bronze in the men's ski-jumping on the big hill (K120). Damjan Fras, Primož Peterka, Robert Kranjec and Peter Zonta collected a total of 946.3 points in the competition.
Ljubljana -"The awareness of our mother tongue ... is closely linked to the formation of our identity," Slovene Education Minister Lucija Cok wrote in a statement on the International Mother Language Day celebrated on 21 February. The Slovenes have been able to read in the Slovene language since 1550, when Primož Trubar published the First two books in Slovene, namely Catechism and Abecedarium. Thirty-Five years prior to that, the first Slovene words - a line from the song of peasant rising - were printed. Minister Cok stressed that integration and globalisation processes in the changing Europe are also changing the role and the position of the Slovene language. With Slovenia's entering the EU, Slovenia is becoming one of the EU's working languages, but also one of its cultural, political and economic languages. Slovenia's integration into the EU is bringing new tasks, said Cok, and added: "We'll have to make additional efforts to train translators and interpreters because we're going to need many of them in the future, and focus on Slovene language courses for EU officials in European organisations."
Ljubljana-A celebration was held at Klinični Center, the Ljubljana central hospital, to mark the official launch of Slovenija-Trans-plant. the umbrella institution coordinating all transplants of tissue in Slovenia. Slovenija-Transplant was originally set up in 2000 after the act on transplanting parts of the human body was adopted, and immediately became member of the international transplant network Eurotransplant. Zoran Arnez, director of Klinični Center, outlined the history of transplants in Slovenia. It all beaan with the transplant of skin in 1951. In 1970, the first liver of a live donor was transplanted as well as the first cornea. The first transplant of bone marrow was done in 1998, followed two years later by the first heart and pancreas and tlie first transplant or the liver in the mid-90. Arnez highlighted the history, adding that plans arc now in plače to start transplanting lungs and both arms.
Ljubljana - The scientists at the Ljubljana-based gynaecological clinic have successfully carried out for the First time a new method of fertilizing unfrozen egg cells in the process of artificial insemination. The new method is to substantially increase the chances for infertile couples to have children. The method of freezing and unfreezing egg cells has been only rarely practiced at clinics worldwide due to its rather low level of efficiency. The survival of the unfrozen cells in the Ljubljana clinic's new method is, however, well secured, the clinic explained.
Ljubljana - A new shopping mall called Citypark opened at the BTC shopping centre. Owned by Interspar Slovenija, a company that manages several malls throughout Slovenia, Citypark is the first part of a project that is to be the largest Interspar centre in Europe with a total area of 97,000 square metres. Boasting some 1,500 parking spaces, Citypark houses more than 60 shops and bars. The second part of the project is the refurbishment of the building of the present Interspar supermarket, which is to house some 20 specialised outdoor and leisure stores. When the entire project is completed, presumably by autumn, the total volume of funds invested will have topped SIT 11 billion (EUR 49.3 million).
Koper - The Italian minority in Slovenia pledged its support to the Slovene minority in Italy, in its bid to retain its rights following a controversial move by the Italian authorities to do away with bilingual identity cards in four municipalities in the Trieste region.
Maribor - The management of Krekova banka. Slovenia's ninth largest bank, has called on its shareholders to sell their shares to the Austrian banking group Raiffeisen Zentralbank (RZB), which on 15 February published a takeover bid.
Torino/Koper - A bid by the Italian Turin-based banking group SanPaolo IMI to take over Banka Koper succeeded as the Italian bank acquired 47.1 percent of shares by 25 February, when its takeover bid expired, the stock-broking firm Publikum, which made the deal for San Paolo IMI said. The Italian bai^Pnovv owns a 62.1-percent stake in Slovenia's fifth largest bank, as it already held a 15-percent stake, acquired last November from the Port of Koper.
USEFUL ADDRESSES FOR THOSE WHO WANT TO ESTABLISH CONTACT WITH RELATIVES IN SLOVENIA OR TO LEARN THE LANGUAGE : httn:/Avww.iis.si/lit/slovene.html
Enrolment in Slovenian Language 2002
VICTORIAN SCHOOL OF LANGUAGES
Students may enrol in the course of Slovenian language in Melbourne from the first Saturday of the school year, 9 February 2002, and the following Saturdays. Prospective students may enquire and obtain enrolment details during class time. All classes are held from 9.00 am to 12.20 pm.
Slovenian is offered at
Princes Hill Secondary College, Arnold Street, North Carlton, tel 9416 0641
Students from primary year 5 to year 12 VCE may enrol Students who wish to undertake VCE, are required to have completed at least two years of formal study of Slovenian or have sufficient knowledge of the language.
The course cost for the entire year for students to Year 10 is $45, for VCE students $57, for adults $130.
For enquiries please call tel.: 9416 0641. If you wish further details about the Slovenian course call tel.: 9544 0595 after 7 pm. Included in the Slovenian language course, are sessions on the use of the Internetfor Slovenian studies. Information is given about Slovenian websites and a full range of Slovenian language and cultural resources using www, th ezaurus. com is part of the curriculum. Call if you are interested in studying the Slovenian language. We are pleased to provide any information about the study and the advantages of learning Slovenian.il is particularly important to realize that the study of Slovenian will add for the VCE students 5 points to the final tally of VCE scores.	Aleksandra Ceferin
Student Hostel Korotan in Vienna
KOROTAN Albertgasse 48. A -1080 Wien
Tel.: 0043-1-403-41-93, Telefax: 0043-1-403-41-93-99
E-mail: office@korotan.com
Student Hostel Korotan is managed by Hermagoras Foundation / Mohorjeva druzba from Klagenfurt/Cclovec, Austria. Since its beginnings 28 years ago many Slovene Students, tourists and business people from Austria, Slovenia and the rest of the world stayed in this house and found here their new home for a while.
They have completely renovated Korotan in 1994. They are housing a representative hall which is constantly using for broad cultural happenings that take place on monthly or bimonthly basis.
This house is also a home of Slovenian Cultural Center in Vienna. Therefore important Slovenian Cultural promotions as well as important meetings take place here.
They are also offering students from all around the world possibility to have a Concert in Korotan.
15
VJSLOVESIH * ^
Februar 2002
V ZDA umrl pater Beno Korbič
Lemont, ZDA - V soboto, 2. februarja je v Lemontu v ZDA po dolgi in zahrbtni bolezni preminul 87-letni pater Beno Korbič, ki je kot duhovnik deloval dve leti tudi v Avstraliji. V Sydney je namreč prispel leta 1951 skupaj s p. Klavdijem Okornom. Večino duhovništva je preživel v Lemontu. P. Beno je z mnogimi rojaki delil usodo taboriščnika in begunca, zato je zlahka prevzel skrb za izseljence.
/Pax et Bonum/
P. Beno 1988
CHICAGO/ NEW YORK
/STA/ - Slovenska skupnost iz Chicaga in okolice je ob slovenskem kulturnem prazniku v Slovenskem kulturnem centru v Lemontu pripravila svečanost s kulturnim programom, ki sejo je udeležilo okrog 120 ameriških Slovencev. Kulturni program je bil sestavljen iz branja slovenske pisane besede od brižinskih spomenikov pa do pesnika Franceta Prešerna. Med njimi je bil tudi slovenski generalni konzul v Clevelandu Tone Gogala, ki seje pridružil sodelujočim v kulturnem programu z monologom. V predelu newyorške četrti Brooklyn Williamsburg pa so odprli razstavo 15 slovenskih slikarjev in kiparjev. Razstavo v galeriji Williamsburg Art & Historical Center sta podprla slovensko ministrstvo za kulturo in generalni konzulat v New Yorku. Otvoritve razstave se je poleg številnih obiskovalcev udeležil tudi generalni konzul RS Andrej Podvršič.
VARŠAVA
/STA/ - Slovensko veleposlaništvo v Varšavi je v počastitev slovenskega kulturnega praznika v prostorih Centra za sodobno umetnost Zamek Ujazdowski pripravilo literarni večer, ki so se ga poleg Slovencev, živečih na Poljskem, udeležili tudi predstavniki diplomatskega zbora in poljskega ministrstva za kulturo ter predstavniki kulturnih institutov, medijev in strokovnih krogov. Ob tej priložnosti so predstavili tudi pred dnevi izdani knjigi Šalamunovih pesmi Poker in Izbor verzov v poljskem prevodu dr. Katarine Salamun-Biedrzycke.
TORONTO
/Večer/ - Slovenski kulturni praznik so letos v Torontu praznovali vsi Slovenci skupaj!
TRST
/STA/ - Ob prazniku slovenske kulture je generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Jadranka Šturm Kocjan priredila sprejem za kulturne, družbene in politične delavce iz zamejstva. Udeležilo se gaje veliko slovenskih predstavnikov političnega, predvsem pa kulturnega, a tudi gospodarskega življenja, prišli pa so tudi najvišji predstavniki oblasti.
Generalna konzulka je v nagovoru poudarila, da smo Slovenci eden redkih narodov, če ne že edini na svetu, ki praznujemo z državnim praznikom svojo kulturo. Prav slovenska kultura in strpno ter plodno sobivanje in sožitje s sosedi pa so nas, poleg slovenskega jezika, tudi ohranili kot narod skozi stoletja
BERN
/STA/ - Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bernu je ob slovenskem kulturnem prazniku v veliki dvorani Univerze na Hochschulstrasse 4 pripravilo prireditev z naslovom Zemlja domača ni prazna beseda. Spored praznovanja je obsegal nastop Dušana Pertota, harfistke Valentine Hrobat, sopranistke Maje Greiner, vokalnega dua D & D Slovenija, recitacije Prešernovih pesmi učencev slovenskega dopolnilnega pouka v Švici in koncert Kamniških kolednikov, ki so poustvarili slovenske domoljubne in ljubezenske pesmi.
SARAJEVO/LJUBLJANA
/STA/ - V prvem preddverju Cankarjevega doma je bila na ogled razstava, s katero Slovensko kulturno društvo Cankar iz Sarajeva slovenski javnosti predstavlja projekt Prešernovega parka v Sarajevu. Projekt so zasnovali Ana Kučan, Gregor Vreš in Tina Demšar, kipar Mirsad Begič pa bo za ureditev parka prispeval reliefno kompozicijo. Prešernov park naj bi bil po besedah Stanislava Koblarja dokončno urejen leta 2003, akcijo ureditve Prešernovega parka pa so si v sarajevskem društvu Cankar zamislili kot darilo Slovenije, slovenskih podjetij in posameznikov Sarajevčanom.
MOSKVA
/Mnan S mole j/- Na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku so se v slovenskem veleposlaništvu zbrali v glavnem gospodarstveniki. Predstavili so tudi knjigo ruskega umetnostnega zgodovinarja Volodarskega o slovenskem slikarnju Antonu Ažbetu in njegovi šoli, iz katere je izšlo veliko znanih ruskih slikarjev kot n.pr. Makevič in drugi. Organizirana je bila tudi majhna razstava slik Ažbetovih učencev, veliko iz privatnih zbirk.
RIM
/Primorske novice/ - Italijanska kraljeva rodbina Savojcev se vrača v domovino. Rimski senat je namreč z veliko večino izglasoval ustavni zakon, ki ukinja tista določila italijanske ustave, katera so vsa povojna leta prepovedovala vrnitev moških pripadnikov družine Savoia v domovino. Kraljeva rodbina je namreč podpirala fašizem in Mussolinija.
CELOVEC
/STA/ - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) sta v Celovcu podelila 23. Tischlerjevo nagrado 79-letnemu dr. Valentinu Inzku, dolgoletnemu kulturnemu, političnemu in šolskemu delavcu med Slovenci na avstrijskem Koroškem. NSKS in KKZ Tischlerjevo nagrado, svoje najvišje priznanje, letno podeljujeta zaslužnim slovenskim rojakom. Podelitve se je udeležil tudi generalni konzul RS v Celovcu Jure Žmauc.
TRST
/dei.ofax/ - V Trstu bo začel v kratkem delovati poseben urad optantov iz Istre in Dalmacije, ki živijo v Severni in Južni Ameriki ter Avstraliji. Njegova naloga bo nuditi moralno in pravno podporo optantskim organizacijam za ponovno pridobitev odtujenih nepremičnin odseljenih. Italijan-sko-ameriški odvetnik iz New Jerseya Giovanni De Pierro pravi, da so bile kršene osebne pravice optantov s podpisom mirovnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Optanti si bodo prizadevali, da bi 10. februar 1947, ko je bila podpisana pariška mirovna pogodba, uradno razglasili za dan spomina na začetek drame italijanskega življa v Sloveniji in na Hrvaškem, ter dosegli, da bi vprašanje vzhodne meje dobilo ustrezno mesto v šolskih učbenikih.
GORICA
/PinkPonk.com/ - V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je potekala osrednja proslava ob dnevu slovenske kulture, ki jo vsako leto v Trstu in Gorici prirejajo tri največje kulturne zveze Slovencev v Italiji, in sicer Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta.
CELOVEC
/Delofan/ - Koroški deželni glavar Jorg Haider, ki je trdil, da pod njegovo oblastjo ne bo nobenih dodatnih dvojezičnih napisov, je zdaj dejal, da si bo prizadeval za sporazumno rešitev vprašanja, v katero bo vključena tudi slovenska manjšina.
STOCKHOLM
/Rodna <;rlda/ - Po 170.številki je prenehala izhajati kulturna revija Naš glas. glasilo slovenskih društev na Švedskem. Kaj bodo izdajali v bodoče pa se bodo dogovorili 23. in 24. marca na občnem zboru Zveze slovenskih društev.
BEOGRAD
/Dei.ofax/ - Njegova kraljeva visokost, prestolonaslednik Aleksander II. in princesa Katarina sta pred dnevi priredila sprejem v Kraljevem dvoru, kije kakih 400 metrov oddaljen od Belega dvora. V Titovih časih je bil Kraljevi dvor rezidenca cesarjev, princev, kraljev in drugih tujih državnikov, ki so bili njegovi gostje. Miloševič pa menda ni niti enkrat prestopil praga Starega oziroma Kraljevega dvora. Njegova kraljeva visokost komaj razume srbsko, njegova žena Grkinja pa se že počasi sporazumeva v srbščini. Pravijo, da se bo morda dinastija Ka-radžorčevičev vrnila na srbski prestol.
PALM BEACH
/Dei.ofax/ - V Palm Beachu v ameriški zvezni državi Florida so odprli slovenski kozulat. Častna konzulkaje Marie Luise Bacinich.
KIJEV
/Delofak/- V uradnem listu je objavljen tudi sklep vlade o odprtju slovenskega konzulata v ukrajinski prestolnici Kijev in postavitvi Maje Martinenko za častno konzulko v Kijevu.
Intervju/ Franc Pukšič
Predsednik Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Vprašanja: Stanka Gregorič
FRANC PUKSIC (SDS)
OSEBNA IZKAZNICA Rojen: 24.11.1955 Izobrazba: univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike DOSEDANJE DELO
bil je tehnični direktor v ptujskem Agisu, v Hidromontaži Maribor in v Kristalu Maribor; bil je profesor matematike in strokovnoteoretičnih predmetov na področju elektrotehnike v Srednješolskem centru Ptuj; bilje poslanec Državnega zbora v mandatnem obdobju 1996-2000; je župan občine Destrnik (izvoljen leta 1994 in ponovno 1998).
GLAS SLOVENIJE: Pred kratkim ste v Državnem zboru sprejeli Resolucijo o odnosih s Slovenci po svetu. To je pravzaprav šele deklarativna oblika nekega akta. Toda do kdaj naj bi Slovenija sprejela tudi zakone? Ko ste sprejemali Resolucijo s 56 glasovi ZA in ENEGA proti, je mamrečposlanec Jaša Zlobec, ki je bil proti, to pojasnil, češ, tako in tako gre samo za prazne obljube. Vemo tudi, da je bila sprejeta Resolucija za slovenske zamejce že leta 1996.
FRANC PUKŠIČ: Imate prav. Resolucija ni predpis, pač pa splošen političen akt. Vendar zelo pomemben akt. Je jasen in obvezujoč razglas najširše politične volje, ki gaje sprejel najvišji organ Republike Slovenije. Z resolucijo je slovenska država prvič doslej na najvišji ravni definirala svoj odnos do Slovencev po svetu. Kot jasno začrtan političen dokument predstavlja podlago, ki smo jo potrebovali, da bi lahko v prihodnje oblikovali in sprejeli nujno potrebne zakonske in podzakonske akte. Sedaj, ko političen fundament imamo, bomo v zakonodajni postopek poskušali pripeljati predlog Zakona o statusu Slovencev brez slovenskega državljanstva. Še nekaj: Resolucija je bila sprejeta kon-sezualno, kar dokazuje, da prepričanje o nujnosti premika v odnosu do slovenskih rojakov po svetu vendarle prodira.
GLAS SLOVENIJE:
Znano je, da je Svet Evrope pozval članice k sprejetju ukrepov v smeri izboljšanja odnosov do Evropejcev, ki živijo drugod po svetu. Je tudi Slovenija pristopila k Resoluciji zaradi tega, saj vemo, da od druge svetovne vojne do sedaj takega dokumenta ni bilo, četudi ima že deset let svojo ustavo in četudi ta določa v svojem 5. členu, da je država dolžna skrbeti za preostali del narodovega telesa, tega do sedaj ni obravnaval niti en sam akt — dokument?
FRANC PUKŠIČ:
Slovenija k oblikovanju zadevne resolucije ni pristopila zaradi priporočila Sveta Evrope. Do spoznanja o potrebnosti takšnega dokumenta smo v Sloveniji prišli sami. Ne bi se želel hvaliti, vseeno pa bi podčrtal pomen in vlogo, ki jo je pri tem imela Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, kateri predsedujem.
GLAS SLOVENIJE: Če pogledamo magnetogram vaše seje ob sprejetju Resolucije in terminologijo poslancev, ugotovimo, da še vedno ne vedo kdo so ZAMEJCI - že sama beseda pove, da so to tisti, ki živijo za mejo, torej v Italiji, Avstriji na Madžarskem. V preteklosti se je pod ZDOMCIpodrazumevalo Slovence, ki so na začasnem delu po evropskih državah (ali bo tako ostalo tudi v bodoče?) IZSELJENCI oziroma zadnja leta SLOVENCI PO SVETU, pa smo vsi, ki živimo za stalno v drugih državah (kontinentih). Ali ne bi bilo to potrebo določiti v sami preambuli Resolucije?
FRANC PUKŠIČ:
Tako je, slovensko zamejstvo so tista obmejna področja sosednjih držav, kjer prebiva avtohtona slovenska narodna skupnost. Pripadnike te skupnosti označujemo s sicer nekoliko vprašljivo a docela uveljavljeno oznako ZAMEJCI. Vse ostale Slovence, ki prebivajo zunaj Republike Slovenije in tudi zunaj področij, ki smo jih opredelili kot slovensko zamejstvo, imenujemo SLOVENCI PO SVETU. Če je v določenem primeru potrebna še natančnejša delitev, potem pravimo, da so ZDOMCI tisti Slovenci po svetu? ki so domovino zapustili za neko omejeno časovno obdobje in se bodo nekoč vrnili živet v Slovenijo. Tiste rojake in njihove potomce, ki nameravajo za stalno ostati na tujem pa imenujemo IZSELJENCI. Oznake niso najboljše, vendar drugih, primernejših (še) nimamo.
GLAS SLOVENIJE: Osnutek predloga Resolucije smo prvi objavili v Glasil Slovenije in na internetu že junija 2001. Glede na to, da je bila v javni razpravi, ali ste zadovoljni s sodelovanjem in pripombami Slovencev po svetu ali so ti po vaše ostali pasivni?
FRANC PUKŠIČ:
Sodelovanja je načeloma vedno premalo; nikoli ga ni preveč. Z odzivom in zanimanjem rojakov nismo nezadovoljni.
GLAS SLOVENIJE: V Sloveniji trenutno obstaja nič koliko društev in združenj, uradov in inštitutov, ki se ukvarjajo s Slovenci po svetu, načrtujejo pa se še novi. Tu je Komisija v DZ, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, SAZU, razni inštituti, SIM, Društvo
Slovenija v svetu, Svetovni slovenski kongres, oddelki na radiu in TV SLO, in pred kratkim novoustanovljeni Oddelek za Slovence izven RS pri Kulturnem ministrstvu in tako naprej ... oprostite, ampak Slovenci po svetu imamo od vsega tega zelo malo in nemalokrat se po svetu slišijo kritike na ta račun. Izseljenci se sprašujejo koliko denarja to stane slovenske davkoplačevalce? Gospa Tovornikova se je, v kolikor nam je znano, zavzemala za ustanovitev enega samega urada, organizacije, kakorkoli bi to imenovali, mislim na tiste, katere dejavnosti financira drŽava, ki bi se ukvarjali konkretno s Slovenci, ki živijo izven meja matične države. Ali tudi vi usmerjate svoje delo v tej smeri? Poleg vsega zgoraj naštetega pa nimamo osebe, na katero bi se lahko vedno obračali z razno-raznimi vprašanji - in tudi seveda dobili odgovor.
FRANC PUKŠIČ: Normalno je, da imata zakonodajna in izvršilna veja oblasti vsaka svoje telo, ki se ukvarja s Slovenci zunaj Republike Slovenije (Državni zbor RS ima Komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Vlada RS pa Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu). Njuni vlogi pristojnosti in naloge se pomembno razlikujejo, zato je tudi obstoj teh dveh teles naraven in nujen. Vse druge organizacije so izraz civilne družbe, v kateri se oblast nima pravice vmešavati. Če se zbere skupina državljanov in ustanovi ter registrira društvo za negovanje stikov s Slovenci po svetu, tega ne more preprečiti nihče; pa tudi zakaj bi preprečevali?! Mene številnost teh društev oziroma organizacij ne moti. Ne bi pa seveda imel nič proti, če bi tudi na področju civilne družbe obstajala ena velika, močna in pluralna osrednja organizacija, v kateri bi se prepoznavala velika večina Slovencev po svetu.
GLAS SLOVENIJE: RS si prizadeva za vzpostavitev častnih konzulov tam kjer živijo Slovenci. Dr. Jože Bernikje ob spre-
jetju Resolucije v Državnem zboru povedal, da nekateri konzuli delajo dobro, drugi ne. Dr. Bernik pravi, da se nekateri skrivajo za formulo, češ, naše predstavništvo je tukaj, da predstavlja državo, ne pa Slovence po svetu (to bi razložili tudi tako, da hočejo ali nočejo imeti nič, ali imajo zelo malo, s slovensko skupnostjo). Seveda pozabijo, da smo država državljani, dodaja dr. Bernik. Po vašem mnenju, kakšna naj bi bila vloga slovenskih diplomatov v odnosu do slovenskih skupnosti po svetu ?
FRANC PUKŠIČ: Odnos diplomatov do slovenskih skupnosti po svetu je določen z Zakonom o zunanjih zadevah. V devetnajstem členu tega zakona je izrecno navedeno, da diplomatsko-konzularno predstavništvo posebno pozornost posveča sodelovanju s slovensko narodno manjšino ter s slovenskimi izseljenci in zdomci. Jasno je torej, da bi na območju svoje akreditacije morali slovenski diplomati zavzeto skrbeti za stike z rojaki in za uveljavljanje interesov slovenske narodne skupnosti. Črka na papirju seveda še ne pomeni jamstva, da bo tudi v življenju vse tako kot bi moralo biti. Eden od kriterijev pri izbiri diplomatov za delo v tujini bi zato moral biti tudi kandidatov odnos do slovenstva in slovenskih vrednot. Niste edini, ki menite, da te kvalitete zaenkrat niso dovolj upoštevane.
GLAS SLOVENIJE: Letos januarja je RS proslavila tudi 10-letnico priznanj tujih držav, pa kolikor je nam znano, se ni niliče spomnil ali omeni! dela in ¡obiranja pri tujih politikih Slovence\'po svetu. Avstralija je na primer bila prva prekmorska država, ki je 16. Januarja 1992 priznala Slovenijo, prav po zaslugi lobiranja avstralskih Slovencev.
FRANC PUKŠIČ:
Obžaloval sem, ker je bilo ob desetletnici premalo poudarjeno dejstvo, da so za priznanje novonastale Republike Slovenije ogromno naredili tudi slovenski rojaki na tujem. Priznanje sloven-
' SLO\LMJE
Februar 2002
ske države je bilo vendar velika in skupna zmaga vseh Slovencev sveta. Ravno zato sem si močneje prizadeval, da bi bila Resolucija sprejeta prav v dneh okrog petnajstega oziroma šestnajstega januarja. Menim, da mi je uspelo; Resolucija, ki jo razumem tudi kot sporočilo, da velik in pomemben del slovenskega naroda živi raztresen na vseh koncih sveta in da je ta del naroda mnogo storil za dobrobit slovenske države, je bila sprejeta sredi januarja, v dneh ponosnega in zanosnega spomina na čas, ko je svet priznal, da imamo do svoje države pravico tudi Slovenci.
GLAS SLOVENIJE: Gospod Pukšič, zahvaljujemo se vam za čas, ki ste ga vložili v ta intervju, saj vemo; da ste polno zaposleni. Se posebej se vam zahvaljujemo za trud in vloženo energijo, da je bila Resolucija vendarle sprejeta v Državnem zboru RS
Iz intervjuja/ Magdalena Tovornik
/Večer, Branko Maksimovič/ -Magdalena Tovornik, državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu:
"Zelo me veseli, daje v resoluciji tudi zahteva po bolj načrtnem in usklajenem delovanju tako v Sloveniji kot v posameznih državah. To je tudi ena od velikih ambicij tega urada. Poglejmo kako je s tem v Sloveniji, kjer imamo tri društva z nekakšno 'politično preferenco', ki paje vse manj očitna. Morda tudi zaradi tega, ker smo že od začetka jasno povedali, da ta urad ni servis nobene politične stranke in da bomo vsak projekt in sredstva zanj presojali po enakih načelih in merilih. Z dokaj pogostimi sestanki, na katerih so bili predstavniki vseh treh organizacij, smo dosegli, daje njihovo politično usmeritev zamenjala vsebinska specifičnost. Tako se je Svetovni slovenski kongres osredotočil na predstavitev knjig in razprav in druge dejavnosti v Ljubljani, zelo bogata je vsebina njihovih taborov za otroke, popolnoma profesionalna paje organizacija mednarodnih srečanj, denimo lani znanstvenikov ali pa gospodarstvenikov in prihodnje leto zdravnikov. Društvo Slovenija v svetu ima zelo dobre stike z Argentino, saj ga tudi vodita povratnika od tam. Imajo pa tudi močne vezi s katoliškimi misijami v Evropi. Slovenska izseljenska matica se še vedno ukvarja s številnimi dejavnostmi: organizira gostovanja skupin v oddaljenih državah, tudi vabi v
Slovenijo, pripravlja tradicionalno Srečanje v naši deželi, izdaja Rodno grudo itd. Društva opravijo torej veliko profesionalnega dela in k temu jih zavezuje tudi velik delež sredstev, ki jih dobijo za svoje zaposlene iz državnega proračuna. Torej so po statutu in načinu organiziranja društva, po načinu dela in financiranja pa so tako rekoč državne institucije.
Ne bom skrivala cilja našega urada, da bi poleg društev ustanovili zavod, recimo, da bi ga imenovali Izseljensko središče, ki bi zagotavljal boljši nadzor in koordinacijo. V njem bi imeli različne oddelke, mi jim pravimo 'pisarne', na primer za šolstvo, za državljanstvo, za kulturne dejavnosti, za izdajateljsko dejavnost... prav tako je naš cilj, da bi dobili neki organ, delovno mu pravimo svet Slovencev."
O repatriaciji
trenutna pozornost Argentini in območjem nekdanje SFRJ
/Večer, mu/ -
Magdalena Tovornik: "Od veleposlaništva v Buenos Airesu dobivamo sveže informacije in pri tem smo pozorni na dvoje. Enoje humanitarna pomoč, ki jo morda potrebuje predvsem kakšen starejši Slovenec, ki sploh ne more priti do svojih prihrankov. Nekaj skromnih sredstev smo v ta namen že nakazali veleposlaništvu. Drugo je projekt vračanja, ki seveda pomeni veliko spremembo; kdor zapušča Argentino, se verjetno ne bo vrnil, gre tudi za družinske vezi... Prav včeraj smo pripravili prvi sestanek predstavnikov pristojnih ministrstev, zavoda za zaposlovanje pa Rdečega križa in Karitasa ter vseh treh izseljenskih organizacij, da bi ugotovili, kako so pripravljeni in usposobljeni za vračanje. Bila sem prijetno presenečena, ko se je izkazalo, da so vsi pripravljeni kaj ponuditi. Prihodnji teden bomo združili te ponudbe možnih zaposlitev, namestitev in prostih mest v domovih upokojencev, pripravili bodo pojasnila o pridobivanju državljanstva, nostrifi-kaciji spričeval, možnosti študija in podobnih vprašanjih, tako da bodo morebitni zainteresirani imeli pred seboj pregled, kaj lahko pričakujejo v Sloveniji, če bi se odločili za vrnitev zdaj ali kdaj pozneje.
RESOLUCIJA O ODNOSIH S SLOVENCI PO SVETU SPREJETA
Z leve: Dimitrij Rupel, Magdalena Tovornik in Franc Pukšič Branko Maksimovič, Urška Mlinaric/—
Državni zbor Republike Slovenije je januarja 2002 sprejel Resolucijo o odnosih s Slovenci po svetu. Resoluciji morajo slediti tudi zakoni. Poslanci soglasni o večji in bolj načrtni skrbi za vse slovenske izseljence in zdomce, ne glede na ideološke razlike.
"Republika Slovenija je matična domovina vseh Slovencev, ne glede na to. kje živijo in od kod izhajajo," je poudaril predsednik komisije za Slovence po svetu Franc Pukšič, ko je ob nadaljevanju zasedanja DZ razlagal predlog Resolucije o odnosih s Slovenci po svetu. Izjemno soglasje so ob tej temi izražali predstavniki vseh poslanskih skupin (razen Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča, od katere se nihče sploh ni javil k besedi). Samo Bevk (ZLSD): "Država mora na tem področju delovati s konsenzom in v skladu z državnim interesom, dnevnopolitične interese pa puščati ob strani." Tudi zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je menil, da se "po desetih letih samostojne Slovenije ne sme več zgoditi, da bi na odnose s Slovenci po svetu gledali s kakršnegakoli ideološkega stališča". Za Resolucijo paje ocenil, da pomeni "začetek dokončnega urejanja" te ustavno opredeljene obveznosti. Iz težnje po ohranjanju slovenske identitete tudi med našimi rojaki po svetu izhajata kot prva naloga pomoč pri ohranjanju in učenju slovenščine ter krepitev kulturnega sodelovanja in ohranjanje kulturne dediščine. Večjo vlogo naj bi dobilo povezovanje gospodarstvenikov in znanstvenikov iz matice in tujine, ki naj bi se pogosteje srečevali. Večjo pozornost bi morali nameniti informiranju, "kajti v času modernih komunikacij ni več opravičila za pomanjkljivo medsebojno obveščanje in za nepoznavanje", kot je ugotavljal minister Rupel. O sodelovanju rojakov iz tujine na volitvah v Sloveniji paje spomnil, daje vlada pripravila za drugo branje zakon o evidenci volilne pravice. Zaradi gospodarske krize v Argentini je bolj aktualno poglavje o repatriaciji, vanj so na pobudo Jožefa Jerovška (SDS) dopisali pomoč pri vračanju izseljencev s kriznih območij. "Resolucija je prva stopnica za Slovence, ki se odločijo vrniti domov,"je dejal Ivan Božič (SLS), Jože Avšič (LDS) pa je opozoril na položaj Slovencev v nekdanjih jugoslovanskih republikah, ki so ostali zunaj domovine. "Pomoč in skrb matice sta neprecenljivi za ohranjanje narodnostne identitete in materinega jezika, kajti zunaj živeči so zaradi močnega vpliva okolja zmeraj v nevarnosti in močno ranljivi, zato so potrebni največje skrbi," je dejala predstavnica madžarske narodnosti Maria Pozsonec. Da je poseben zakon o Slovencih po svetu še vedno v predalih, paje dr. Jožef Bernik (NSi) označil kot "ustavni škandal, da nismo imeli dovolj politične volje, znanja ali česarkoli". Da resolucija "ne bo samo deklarativni dokument", je zaskrbelo Valentina Pohorca (Desus), Andrej Vizjak (SDS) paje poudaril upravičenost ustanovitve komisije za Slovence po svetu, ki sprva v tem mandatu državnega zbora ni bila predvidena.
Pošiljanje nujnih sporočil Slovencem po svetu
A/ečer/- Andrej Rot, povratnik iz Argentine 1991, sedanji direktor radijskih programov RTV Slovenija: "... Kako je obveščanje (Slovencev izven meja Slovenije) lahko problematično, seje pokazalo leta 1992, ko so ljubljanske mestne oblasti odločile vsak mesec nameniti za povratnike po dve stanovanj i. Toda namesto da bi razpis za ta stanovanja na široko objavili med Slovenci v Argentini pa v Združenih državah Amerike, Kanadi in Avstraliji, so jih dodelili po nekem drugem ključu ..."

V Klubu Triglav najdete veliko zabave zase in za svoje prijatelje
Vljudno vabljeni!
80 - 84 Brisbane Road - St. John's Park Telefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522 E-mail: club@triglav.com.au
Vpisovanje na pouk slovenskega jezika 2002 VICTORIAN SCHOOL OF LANGUAGES
Vpisovanje na pouk slovenskega jezika v Melbournu se bo začelo prvo soboto po začetku šolskega leta 2002 in potem naslednje sobote od devetih do dvanajstih dopoldne. Pouk se prične v soboto 9. februarja ob devetih zjutraj. Lahko pridete v razred, govorite z učitelji in si vzamete prijavnico.
Slovenščina se poučuje v Princes Hill Secondary College. Arnold Street North Carlton, tel. 9416 0641
Vpišejo se lahko učenci od 5. letnika osnovne šole do 12. letnika VCE. Za vpis vil. letnik VCE se pričakuje zadostno znanje slovenščine ali najmanj dve leti pouka. Vpišejo se lahko tudi odrasli.
Vpisnina za učence do 10. letnika je $45, za VCE kandidate $57, za odrasle $130.
V tečaj slovenskega jezika je vključen program o uporabi Interneta v namene raziskovanja in učenja, ter spletnega mesta www.thezaurus.com kot kulturnega in jezikoslovnega arhiva.
Za nadaljnje podatke kličite na šolo, tel. 9416 0641. Če se želite pogovoriti o slovenskem jeziku, kličite tel. 9544 0595 po sedmi uri zvečer.
Pokličite nas. Radi se pogovorimo z vami, če imate kako vprašanje o šolanju vaših otrok. Predvsem vam bomo povedali, kako vam bo koristila slovenščina. Posebno važno je vedeti, da bo študij slovenskega jezika dodal pet točk k ostalim VCE točkam, velikega pomena, kadar se gre za vpis na univerzo.
Aleksandra L. Ceferin
Institut za slovenski jezik Viktorije
i- .
Slovensko društvo Sydney
Sobota, 16. marec, ob 19.30 uri Jožefo vanje
Igra ansambel Veseli Gorenjci Žrebanje srečnega dobitnika avtomatov (poker machines) in srečnega člana.
2-10 Elizabeth Street, Wetherill Park NSW 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447 E-mail: slodsyd@zeta.org.au
ADRIATIC
ADRIA AIRWAYS
Malaysia Airline Qantas Lauda Air Lufthansa
in drugimi letalskimi prevozniki
Telefon: (02) 9823 0011 Fast (02) 9823 0022
Shop 12, Edensor Park Plaza Edensor Park NSW 2176 Email: adriatictours@bigpond.com.au
iISMšS i9
vjsiovrMjF.
Februar 2002
ROJAKI EV TURISTI IZ DALJNE AVSTRALIJE, SAMO ZA VAS - NAJCENEJŠI NAJEM, -DOSTAVA PO DOGOVORU, - PESTRA IZBIRA OSEBNIH VOZIL VEDNO Z VAMI IN ZA VAS!
Mirka Vadnova 8 Si - 4000 Kranj Slovenija Telefon: 04 - 204 2011 Sydney - Adriatic Adventure 02 9823 0011
Fajferizmi
Želje nosijo fige v žepu.
Nujno zlo je luč na poti v svetlo prihodnost.
Tika taka, cesta čaka.
Če imate več obrazov, vas nobena klofuta ne doseže.
Zašel sem na prvo pot, zdaj se me lotevajo same plehke misli.
Tone Dodlek 'Toli list/
Glasba
Ansambel Vaški veseljaki so doma v D ob ju
Douje/Novi tednik/- Najprej so bili trio, zdaj so klasični kvintet, ki pridno vadi in pripravlja program za prvo kaseto. Največ igrajo Avsenikove skladbe, pa tudi zabavna glasba jim ni tuja.
Državno
tekni ovan je citrarje v
BreŽice /Novi tednik/ - V Brežicah je bilo državno tekmovanje citrark in citrarjev Slovenije s sedežem v Velenju. Nastopilo jih je 49 v disciplinah koncertne citre solo, duet, kvartet. Najboljša citrarka v Sloveniji je Irena Zdolšek z Grobelnega.
Violinske citre iz zbirk SEM
COB RAM Phone: 03 - 58722115
CANBERRA Phone: 02 - 6 295 1222
Kostnica - za vse pokojne
PISMO
Avstralska slovenska konferenca - Svetovni slovenski kongres
Državni zbor RS G. Borut Pahor Predsednik
Zadeva: zakonska iniciativa za spomenik neznanemu junaku Spoštovani gospod Pahor!
Priloženo Vam pošiljam osnutek predloga projekta "Spomenik neznanemu junaku" - kostnice ali osarija v spomin vseh žrtev vojn v Sloveniji. Pobudnik plemenitega projekta je gospod Andrej Lenarčič iz Ljubljane, bivši poslanec DZ. RS. Za podporo projektu se je že pred časom obrnil tudi na ASK oz. na SSK. Predlog smo posredovali na mnoge naslove rojakov po svetu in v domovini. Predlog je že velikodušno sprejel na seji UO SSK ter mnogi rojaki doma in po svetu, ki so nad projektom zelo navdušeni, zato mu dajemo vso podporo. Slovenci po svetu in zamejski Slovenci smo integralni del slovenskega nacionalnega telesa. Zozirom na svojo specifično življenjsko zgodbo, okoliščine in kraj stalnega prebivališča imamo upoštevanja vreden odnos do svoje domovine. Republike Slovenije. Ta poseben odnos se more izraziti tudi v poudarjeni skrbi za dobrobit domovine, kamor sodijo bistveni elementi državnosti, brez katerih ne more nobena država, še najmanj pa Slovenija, ki se med vsemi modernimi evropskimi narodi lahko edina ponaša z najstarejšimi pričevanji o lastni državnosti. Ostalina stoletnega tavanja slovenske nacionalne (samo)zavesti med trnjem odtujene oblasti in tragedijami, v katere je Slovence pahnilo iskanje rešitve nacionalnega vprašanja tam, kjer je ni bilo in je ne more biti, je tudi pomanjkanje smisla za bistvene atribute državnosti in pomanjkanje teh atributov samih. Eden pomembnih znamenj državnosti je "Spomenik neznanemu junaku", z vsemi svojimi simbolnimi in protokolarnimi funkcijami. Republika Slovenija ga še nima, čeprav ima glede na svojo zgodovino zanj največ razlogov - ni veliko narodov, ki bi se tako vztrajno in hrabro borili za svobodo in suvereno državo. Ljudi, ki so v teh bojih ali na drug nasilen način izgubili najdragocenejše - svoje življenje, je nešteto. Še več pa je drugih žrtev, ki skupaj z njimi ležijo brez groba vsepovsod, kot dediščina brezumja dvajsetega stoletja. Nujno je, da bi človeški ostanki, ki vedno znova, kot posledica načrtnega iskanja ali sporadično prihajajo na dan, našli svoj mir tudi in kadar jih je nemogoče identificirati in jih izročiti svojcem, zato je tukaj pobuda, da se postavi sredi glavnega mesta države, v primernem okolju vrh Gradu na Orlovem vrhu, tak spomenik v obliki kostnice po zgledu laške si tule.
Slovenci, ki živimo izven svoje domovine in smo državljani Republike Slovenije, smo pripravljeni uporabiti svojo zakonodajno moč, ki nam jo daje ustava, in bomo, če je potrebno, skupaj z rojaki v domovini zbrali 5 000 podpisov in jih poslali skupaj s predlogom zakona o »Spomeniku neznanega junaka« v obravnavo v Državni zbor Republike Slovenije. Na ta način bi omogočili izvedbo pomembnega državotvornega projekta; (po č. 88 ustave RS: Zakone lahko predlaga vlada ali vsak poslanec. Zakon lahko predloži tudi najmanj pet tisoč volilcev). Menimo, da bi takšen humanistični projekt pomenil velik korak k spravi slovenskega naroda, sicer pa v spodnjem tekstu predlagatelj g. Lenarčič sam najlepše opiše: "... Prav vseeno je: krivi ali nedolžni, so in ostanejo predvsem ljudje, naši rojaki, žrtve dogajanja, kije daleč presegalo moči posameznika in njegovo sposobnost oziroma zmožnost presoje. Krivi ali nedolžni, njihovi ostanki sodijo na posvečen prostor. Zbrati jih je treba z dolžnim spoštovanjem, da se obnje ne bo spotikal sprehajalec skozi pomladni gozd, da ne bodo vanje zgroženi zrli otroci na šolskem igrišču, da raziskovalci podzemskih krasot ne bodo še kdaj pretreseni obstali pred srhljivim pričevanjem ... itd ... " I' imenu Slovencev po svetu Vas prosim, da predlog pregledate in nam svetujete, ali ste ga pripravljeni predložiti Državnemu zboru v razpravo, ali se moramo Slovenci po svetu organizirati za zbiranje 5000 potrebnih podpisov?
I' pričakovanju Vašega pozitivnega odgovora Vas v imenu
Slovencev po svetu lepo pozdravljam,
Jožica Gerden l.r. Cvetko Falež l.r.
Podpredsednica SSK za prekomorske dežele
Predsednik ASK
ASK - Avstralija
V VEDNOST: Predsedniku Komisije DZza SPS
Piše Andrej Lenarčič
Nedostojno in nezaslišano je, da toliko let po brezumnih zločinih ostaja širom naše domovine brez groba, površno zasuto ali kar tako nametano morje človeških ostankov, ostankov ljudi, ki so v veliki večini brez sodbe na zastrašujoče krut način izgubili ponajveč, zelo mlado življenje. In tudi če bi jih unianjkanje korektnega sodnega postopka z dokazi in pravno veljavno obsodbo ne storilo za vse večne čase brez krivde, če bi tudi bili kakorkoli dejansko spoznani za krive, nas zadene sramota, ker z njihovimi posmrtnimi ostanki tako ravnamo. Prav vseeno je: krivi ali nedolžni, so in ostanejo predvsem ljudje, naši rojaki, žrtve dogajanja, ki je daleč presegalo moči posameznika in njegovo sposobnost oziroma zmožnost presoje.
Krivi ali nedolžni, njihovi ostanki sodijo na posvečen prostor. Zbrati jih je treba z dolžnim spoštovanjem, da se obnje ne bo spotikal sprehajalec skozi pomladni gozd, da ne bodo vanje zgroženi zrli otroci na šolskem igrišču, da raziskovalci podzemskih krasot ne bodo še kdaj pretreseni obstali pred srhljivim pričevanjem.Če hočemo torej dohiteti civilizirana ljudstva, če se hočemo znova umestiti v kulturno orbito, ki je bila nekdaj že tudi naša, potem moramo očistiti deželo teh ostankov. Zbrati jih moramo na primernem kraju, tako, kot so to znali naši dedje. Kostnice, kraji, kamor so shranjevali zemske ostanke svojih pokojnih, so jim bili samoumevni deli vsakdana, vedno prisotni v zavesti minevanja, očiščevanja in novega začetka. Ponuja se rešitev - in skrajni čas je - da v sredi glavnega mesta države, na prostoru, kjer je nekdaj že bilo pokopališče in je danes oskrunjeno, postavimo razsežnosti naše tragedije primerno veliko kostnico, kamor bi sproti shranjevali človeške ostanke, na katere bi naleteli ali bi jih z načrtnim iskanjem zbrali. Posmrtni ostanki ljudi, ki so kakorkoli izgubili življenje na ozemlju naše države, pa nimajo svojega groba ali jim ni mogoče določiti imena, bi tako našli svoj mir, kraj svojega večnega počitka. Vsi tisti, ki še danes - in bodo mogoče še v bodoče - zaman iščejo grobove svojih dragih, bi tako vedeli: tu, med temi ostanki so tudi kosti mojega dragega; so na varnem, so na dostojnem, posvečenem kraju, kamor more vsakdo spoštljivo pristopiti, po-
Andrej Lenarčič
častiti in se spominjati. Kako močna je ta želja med ljudmi, se je pokazalo v časih, ko mno-gi Ljubljančani in okoličani niso smeli ali znali stopiti na kraje pogubljenja, pa so spontano, sami od sebe, na vseh svetih dan postavili morje lučk okoli pokopališke cerkve na ljubljanskih Žalah. Tako se je v nenaravnih okoliščinah na prav poseben način pokazal slovenskemu ljudstvu lasten pietetni odnos do pokojnih.
In je še drug razlog. Povsod po svetu poznajo spomenik neznanemu junaku, kamor ob posebnih priložnostih polagajo vence domači in tuji državniki in visoki gostje. Česa takega pri nas še ni. In navsezadnje takega spomenika "neznanemu" junaku sploh ne potrebujemo. Imamo namreč še preveč "znanega" junaka, kateremu se velja vedno znova prikloniti: to je slovensko ljudstvo, to so naši predniki, ki so nam ohranili domovino. Nič ni bolj primernega za tak spomenik, kot omenjena kostnica na ljubljanskem Gradu. Osarij v maniri znamenitih naših situl, iz belega kamna, dovolj velik, z upodobljeno slovensko zgodovino na obodu, s pokrovom, ki bi ga po potrebi dvignilo mobilno dvigalo, bi stal v samem središču prestolnice, na lahko dostopnem in močno obiskanem kraju, pa vendar stran od vrveža, v tišini in miru zelenega gaja. Na koncentričnih krožnih terasah okoli situle bi bilo dovolj prostora za obeležja z imeni in drugimi nujnimi podatki, če so znani. Tod bi obiskovalci in še zlasti visoki državniki ob polaganju vencev zvedeli veliko o ljudstvu, ki naseljuje deželo. Na tem kraju bi bilo mogoče najbolj učinkovito in celostno izkazati čast in spoštovanje na nivoju države.
TEHNIČNI OPIS KOSTNICE
Na okroglem platoju premera cca 40m se koncentrično stopničasto dvigajo trije obročasti nivoji širine 5m in višine 0,5m. Na srednji ploščadi premera 1 Oni je postavljena žara iz belega specialnega umetnega kamna, visoka cca 6,5m in široka cca 5,5m. Žara je oblikovana po zgledu situle iz Vač. Na obodu so v več pasovih v basreliefu prikazani pomembni dogodki iz slovenske zgodovine od najstarejše dobe do današnjih dni. Pokrita je s pokrovom, ki gaje mogoče dvigniti z mobilnim dvigalom. Od parkirišča vodi pot naravnost do žare po klančini, zasekani v stopničaste platoje (širina cca 4m). Na teh obročastih platojih, ki so pohodni in jih med seboj ločuje razen višine tudi živa meja, je prostor za pisna obeležja: imena posameznikov, skupin in pomembnih dogodkov. Bilo bi prav, da se najde tu prostor tudi za tiste posameznike ali skupine, katerih ostanki so pokopani na drugem kraju, s tem daje tisti kraj naveden. Pred sprehajalcem se na kroženju in vzpenjanju k žari razodeva paleta posameznikov in usod skozi zgodovino. Na vrhnjem platoju je poleg žare le še visok (cca 15m) jambor za zastavo. Za prižiganje sveč in lučk je urejen prostor okoli baze osarija in tudi na vseh platojih, tako da jih je mogoče prižgati neomejeno množino. Osvetlitev prostoraje urejena s talnimi lučmi, ki ustvarjajo primerno intimno ozračje. Za posebne priložnosti so postavljeni usmerjeni reflektorji. Niti na kraju samem niti v bližnji okolici ni nobenega drugega objekta, razen drevja, grmovnic in hortikulturne ureditve. Barve so izključno naravna zelenina in bel kamen. Ob posebej določenih priložnostih - državni prazniki ipd. - se organizira na kraju častna straža Slovenske vojske.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
Naši prijatelji ORLEKI izdali novo ploščo
Izšla je nova plošča glasbene skupine Orlek z naslovom TETovirani 3, na kateri je deset novih pesmi. Ponovno tekstovno in zvočno zelo razgiban album, od ruskega valčka (z naslovom Kursk) do polka-punka (Perkmandeljc, Houdre), vmes pa primesi ročka, metala, v soglasju z didjeridujem, za konec pa Revirska saga, z violinami in pihalnim orkestrom. Trenutno sta v zadnjih dodelavah tudi dva videospota, za pesmi Perkmandeljc in TETovirani 3. Orlek so: Vlado Poredoš (vokal, kitara), Jure Tori (harmonika, klaviature), Bojan Bergant (kitara), Matej Fele (kitara), Mitja Tori (bas kitara), Jože Pečnik (bobni), Miran Mars (saksofon), Eco Matko (pozavna), Janez Tori (trobenta). Skupina Orlek ima svoj domicil v Zagorju ob Savi, v srcu rudarskih revirjev, v osrčju Slovenije. Ime je ansambel povzel po hribu na samem obrobju Zagorja. Uspešno prodirajoči začetki so jih napolnili z željo po ustvarjanju in osveščanju poslušalstva o vseh družbenih neprilikah domačega vsakdana. Vzpostavili so popoln kontakt in navdušili. Njihova glasba je mešanica rockVrolla, nekakšen "polka punk", pestra instrumentalna zasedba pa jih nevede uvršča v etno folk glasbo.
Stanka, Florjan in Auserjeva družina z Orleki na Orleku
/Gl\s Slovenije/- Nepopisno lep sprejem so v Zagorju ob Savi Florjanu Auserju, Stanki Gregorič in Auserjevi družini iz Slovenije, oktobra 2001 pripravili "orleki" - veliki prijatelji uredništva Glasa Slovenije še iz časa, ko so gostovali v Avstraliji. Vlado Poredoš je poskrbel za pravo presenečenje. Namreč potem, ko je Torijeva mama videla Stanko naTV SLO, je pričel z raziskovanjem. In ko je skupina 24-tih novinarjev iz tujine na seminarju v prostorih RTVS poslušala predavanje in je bila razen predavateljinega glasu popolna tišina, je Stanka začutila "daji nekdo diha za ovratnik", obrnila seje in ... krik presenečenjaje pretrgal tišino. Seveda, bilje Vlado! Potem še prijetno srečanje z Juretom, najmlajšim in čez nekaj dni so bili v Zagorju in na hribu Orlek pravi "partij i."Z Orleki je vedno lepo, zabavno in nepozabno!
Februar 2002
In še o slovenskih simbolih, zastavi in grbu - malo drugače
V prejšnji številki smo zapisali, da slovenski politiki razmišljajo o spremembi slovenskega grba in zastave. V dnevniku Večer (Sobotnapriloga, 26. januar 2002) razmišlja o zadevi etnolog Damjan J. Ovsec, vendar v njegovem pisanju nekaj moti: kje le pusti slovenski grb - črnega panterja? Veliko bolj se nam zdi zanimiva in verodostojna lanskoletna razlaga v pogovoru Polnočnega kluba na TV Slovenija na temo "Nacionalni simboli". Voditeljica Vida Petrovčič se je pogovarjala z dr. Jožkom Savlijem, mag. Branetom Senegačnikom, Rudijem Spanzlom in Andrejem Lenarčičem.
v
Črni panter je edini samo naš simbol od pamtiveka
Pogovor med Vido Petrovčič in Andrejem Lenarčičem
V: Vi ste bili poslanec, ne tistega prvega sklica, kjer so sprejemali naše nacionalne simbole, pa vendarle, ste slišali zgodbe o naglici, da sta bila grb in zastava sprejeta bolj na hitro?
O: Seveda, saj je to področje mojega posebnega zanimanja, tako zgodovine Slovenije kot tudi širše. Pogovarjal sem se s predsednikom te ustavodajne, osamosvojitvene, če hočete, skupščine. Povedal mi je, daje vse potekalo nervozno, v naglici in se ni premikalo k nobeni dobri rešitvi. Je končno udaril po mizi: tole! in so odločili. Je pa treba povedati, da vlada pri nas nekoliko neurejen, površen odnos do državnosti in državnih simbolov. To je dejstvo. Preprosto zato, ker večine državnih oblik, v katere smo bili vključeni, nismo imeli za svoje. Vse do osamosvoj itve. Pa še sedaj se nekako ne znamo prav veseliti tega dejstva, ker je vedno povezano z nečim tujim, nasilnim. Zato - kakor je že omenil g. Senegačnik - je predvsem naloga šole, družboslovja, da sežemo kar se da globoko, da se s tem spoznamo tudi strokovno, ker sicer ne bomo prišli do nekih pravih simbolov.
S tem v zvezi bi rad spomnil, da je okoli Karantanije najznačilnejše to, da se ji odreka slovenskost. Ampak ta pojav ni star dosti več kot dvajset let. Hrvaška jugoslovanska enciklopedija1 jasno pove: Karantanija, slovenska država. Pa mislim, da oni ne bi ravno z velikim veseljem priznavali slovenske države...
V: Moram reči, da sem bila zelo presenečena in ponosna, ko je bivši predsednik ZDA Clinton v
LjiD^nipovecfalkiD sn cž
O: To! In npr. Piccolomini3, ki ni človek kar tako, ki izvira iz znamenite družine iz Siene in so njegovi igrali pomembno vlogo po vsej Evropi, v trgovini, diplomaciji, vojski. Bilje osebni tajnik Friderika, ki je bil tudi karantanski vojvoda in ki je svojemu sinu dal ime Maksimilijan po celjskem škofu, kar pove, da se je zavedal cenil državnostne korenine. Piccolomini je hodil z njim po slovenskih deželah, jih spoznaval in dobesedno vzljubil. Silno je cenil zlasti fenomen ustoličevanja. Posebej je poudaril slovenskost tega dogajanja in v svoji knjigi De Europa je zapisal: Karantanci, ki se imenujejo tudi Slovenci!4 Mislim, da pač moramo bolj verjeti človeku, ki je bil skoraj sodobnik, kot današnjim kriterijem.5
V: Ko ravno omenjam situ 1 o - vi ste predlagali kostnico na ljubljanskem Gradu. Prinesli ste tudi maketo...
O: Najprej bi izrazil svoje veliko zadovoljstvo, ker slišim tu tako trezne in jasne besede. Dejstvo je, da moramo to našo sceno razčistiti. Sprijazniti se moramo končno, da smo otroci tega okolja. Slovenski zgodovinski učbenik ali tovrstno knjigo, naj bo napisana v kateremkoli jeziku in naj ima kakršenkoli naslov, spoznamo takoj, po prvem stavku, ki se začne: PO NASELITVI.5 Ta obsedenost s tem, da nismo odtod, je dejansko indikativna. Na nekaj kaže! To lahko elaboriramo, razpravljamo zelo dolgo, na kaj to kaže in česa posledica to je. Je pač dejstvo. Nekdo nas sili, da se odtrgamo od svojih korenin, ne oziraje se, daje čisto možno da so se mnogi prese-
ljevali, da so se ljudje mešali, toda rastejo iz te zemlje.Tudi naši ljudje, ki so se odselili v tuje kraje
-	že druga generacija je drugačna
-	tudi navidez!
Torej človek je socialno bitje in je rezultanta vseh mogočih vplivov. Ne smemo torej zanikovati tega okolja, iz katerega je to ljudstvo zraslo, je takšno zaradi tega okolja in je tudi to okolje takšno zaradi njega. Gre za nekakšno interakcijo. Vaška situla: to je nek objekt, ki ima svojo domovinsko pravico v krajih, kjer so živeli naši predniki. Drugje tega ni. Je torej to nek objekt, predmet, s katerim se lahko istovetimo.
Karantanski panter: Prvičje to eno najstarejših bojnih znamenj in drugič, nihče si ga ne upa lastiti, samo tuje. Kot smo videli, si našo aktualno zastavo lasti pol sveta, panterja pa ima le ena od karantanskih dežel, kasnejša vojvodina Štajerska, v drugačni izpeljavi. Ne bi torej smeli z ne vem kakšno ihto iskati novih znamenj, dokler ne damo na mizo vsega znanega.
V: Tudi država je glede tega nekoliko mačehovska.
O: Samo da dopolnim. Kakor sem že omenil, imamo pri nas odnos do državnega in simbolnega nekoliko sprevržen. Pravzaprav se niti dobro ne zavedamo, kaj so bistveni atributi države. Da bi neki družinski grbi, rodbinski znaki postali državni simboli, to ne more priti v poštev! To velja tudi za Celjane. Država ni last neke družine ali dežele. Tudi pri Triglavu bi imel pomisleke. To vsekakor ni le naše znamenje. To božanstvo ni last samo našega okolja. Bilo je staro venetsko, vendsko ali keltsko, kakor hočete, najdete ga od daljnjega Ruegena v Baltiku do Črne gore na jugu, kjer je gora Trebjesa - torej trobožje. To so pač znamenja, ki niso le naša.
Država, ki hoče poudariti svojo identiteto, mora uporabiti simbole, ki so resnično samo njeni in hkrati zgodovinsko utemeljeni. Zoprno je ponavljati, ampak karantanski panterje do tega trenutka edini tak simbol - če gremo bolj nazaj v zgodovino pač vaška situla, seveda. Ampak situla je pogrebna žara, čeprav nekateri trdijo, daje nekakšna ritualna, obredna stvar. Vendar, ker sojo našli v grobu, je verjetno žara za pepel. Gre za žarna grobišča.
m^m-
m—
1	Enciklopedija Jugoslovanskega leksikografskega zavoda iz Zagreba.
2	Govor predsednika ZDA 21. junija 1999 na Kongresnem trgu v Ljubljani, ko je poudaril pomen slovenske karantanske demokratične misli za odločitev Amerikancev za samostojnost.
3	Enej Silvio Piccolomini, Si en a 18. okt. 1405, Ancona 15. avg. 1464, diplomat, zgodovinar, pesnik, papež (Pij II. od 29. avg. 1458). Med drugim je »kriv« za ustanovitev ljubljanske škofije, kar je epolialno dejanje v smislu ohranjanja slovenske identitete.
4	»sermone Sclavonico inclamat, sunt enim et ipsi Carinthiani Sclavi.« Pojma »Sclavonici« in »Sclavi« se v tem primeru nanašata izključno na Slovence. To velja, dokler ne pridejo na dan dokazi, da je tod kdajkoli živelo katero drugo, danes
»slovansko« poimenovano ljudstvo.
5	Kriteriji uradnih zagovornikov »neslovenskosti« ljudstva, od nekdaj bivajočega v teh krajih, so tipično rasistični in fašist o i dni. Pravi zgled za že zdavnaj poraženi in zgodovinsko osramočeni nacistični »Blut und Boden« sindrom.
6	Noben drug »slovanski« narod v svojih zgodovinskih učbenikih ne seje naselitvenega plevela. Seveda pa zelo natančno prepisujejo teze slovenskih zgodovinarjev iz slovenskih učbenikov, kadar je beseda o Slovencih. (Prim.: Piotr Czerwinski, Historia, Krakow 1999)
Januarja požari - februarja tornado
o
Sydney - iz okolice uredništva Glasa Slovenije
Avstralija
Februarska številka Glasa Slovenije tokrat zamuja, med drugim tudi zaradi tega, ker v uredništvu po neurju nekaj dni ni bilo električnega toka.
Foto: Florjan A user
Po neurju na "sprehod'
Sobota, 9. februar 2002
Izruvano drevo s štiri metre široko korenino
Levo: velikan nad hišo
f.i C
Veter je odrezal pol hiše
• j-'-.''-" vi
Si Levo: notranjost iv električnega droga ¿-j i - termiti so že prej I opravili svoje ...
Desno: ostanki palme ...
Spodaj: električne napeljave je pometalo kot ieračk&stMestf Mtaj-inov </ v '/ was
Februar 2002
Med nami
Spoštovani naročniki! Prosimo preverite na ovojnici (kuverti) v kateri vam pošiljamo Glas Slovenije do kdaj je vaša naročnina plačana. Uredništvo bo namreč en mesec po izidu datuma vaš naslov izločilo iz računalnika. Nekateri naročniki namreč enostavno "utihnejo" in tudi po nekaj mesecih, celo enem letu, ne plačajo zaostale naročnine. S tem Glas Slovenije izgublja vsako leto na stotine dolarjev. Hvala za razumevanje. Uredništvo
GLAS SLOVENIJE TISKOVNI SKLAD
$ 20.00 M. Podaornik $ 5.00 T. Brne S 45.00 P. Gruden $ 100.00 družina Bole $ 25.00 I. Smole HVALA
Dom počitka matere Romane v Melbourneu proslavil desetletnico
Melbourne /Misli/ - Dom počitka matere Romane je slovenska ustanova, ki za daljši ali krajši čas nudi domače okolje ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. Prijazne in tople sobe, domača hrana, vesela družba, popolna zdravniška nega in vsa oskjrba so samo del tega kar lahko vsakdor najde v domu počitka, samo 20 metrov stran od slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Kew-ju. Pogoj za sprejem v dom je Aged Care Assesment Document, ki ga priskrbi zdravnik. Osnovna cena je 85% od avstralske starostne pokojnine in je v skladu z vsemi pravili in predpisi določenimi z zakonom tako imenovanega Aged Care Act 1997. Pogoj za sprejem v dom ni na osnovi posameznikovega premoženja, temveč na podlagi njegovega zdravstvenega stanja in potrebi po negi. Dom lahko sprejme okrog trideset stanovalcev.
Naslov: Dom počitka matere Romane 11-15 A'Beckett Str. Kew, VIC 3101 Telefon: (03) 9853 1054 Fax: (03) 9855 0811
John Sekoranja
Ivanova zgodba
Canberra /Rodna gruda, JoŽe Prešeren/- Pred nekaj meseci je bila v Sloveniji natisnjena še ena knjiga avstralskih Slovencev, to je zgodba Ivana Sekoranja (John Sekoranja), ki zdaj živi v Canberri. Po rodu je z Bizeljskega, kjer je bil rojen leta 1925. Svoje spomine, zgodbo svojega življenja je posvetil svojim otrokom in vnukom ter drugim sorodnikom in prijateljem, ki jih je srečeval v svojem življenju. Med drugi svetovno vojno je bila tudi njegova družina pregnana v Nemčijo, kjer so preživeli štiri leta. Po vojni so se vrnili v Slovenijo, Ivan je bil vpoklivan v jugoslovansko vojsko v Makedonijo, odkoder je že po osmih mesecih služenja, skupaj s še sedmimi drugimi pobegnil v Grčijo. Tam so jih selili iz taborišča v taborišče, po petnajstih mesecih pa so odšli v Italijo. V taborišču Bagnola je prebil enajst mesecev, potem pa mu je uspelo dobiti papirje za priselitev v Avstralijo. V taborišču Bonegilla je bil le dva dneva, ker je odšel v Leeton obirat sadje. Kasneje je bil strežnik v bolnišnici v Griffithu, tam je spoznal ženo in se z njo leta 1953 poročil. Rodili sta se jima dve hčeri, zdaj pa imata že čestvnukov. Ivan seje prvikrat odpravil na obisk v Slovenijo leta 1971. Šekoranjeva knjiga je opremljena tudi s številnimi dokumentarnimi fotografijami. "Ocenimo jo lahko kot skrbno urejeno spominsko literaturo, ki predstavlja tudi dostojen prispevek k zgodovini slovenskega izseljenstva", je med drugim zapisal Jože Prešeren.
Prijateljski obisk Sydneyčanov v Melbourneu
Tekst & fotografiji Martha Magajna Sydneyjski Slovenci iz Verskega središča Merrylands so januarja letos obiskali Melbourne, kjer so bili gostje v Slovenskem društvu Mel-bourne in v Verskem središču Kew. Pevci iz Merrylandsa so s kratkim koncertom nastopili v Slovenskem društvu, pri maši v Kew in v Domu Matere Romane. Srečali so se tudi z velikim številom sorodnikov in
Predsednica Slovenskega društva Melbourne Milena Brgoč z obiskovalci iz Sydneyja, s patrom Filipom Rupnikom in Martho Magajna, ki je organizirala izlet
Tudi neuničjiva Marcela Bole je prišla na srečanje s sydneyjskimi rojaki; na sliki z Milko Stanič in Pavlo Fabjan
Vinku Rizmalu priznanje -pečat mesta Maribora
Maribor/Melbourne - Iniciator in koordinator projekta Stara trta v Avstraliji Vinko Riznial, je s soprogo Elico, koordinatorko slovenskega radijskega programa na državni radijski postaji SBS v Melbournu, imel v mesecu januarju 2002, med svojim obiskom v Sloveniji uradno srečanje z županom mesta Maribora Borisom Sovičem in direktorjem urada za turizem mesta Maribora Milanom Razdevškom. Razgovori so zajeli ocenitev dosedanjega in bodočega sodelovanja. Elica Rizmal je predala gospodu Razdevšku ponudbo za obisk in sodelovanje avstralske aboridžinske skupine na letošnjem, po vsej Evropi poznanem, tradicionalnem kulturnem festivalu na mariborskem Lentu. Ob zaključku srečanja, je župan Sovič izročil Vinku Rizmalu priznanje, pečat mesta Maribora, kot priznanje za njegov trud pri razvijanju sodelovanja med mestom Mariborom -Slovenijo in Avstralijo.

Svet slovenskih organizacij Viktorije vas vljudno vabi na
OSMI SLOVENSKI FESTIVAL,
ki bo v prostorih Slovenskega kulturnega in športnega društva Ivan Cankar Geelong ink. Goldsworthy Road
Lovely Banks v soboto, 6. aprila in v nedeljo 7. aprila 2002
Spored dvodnevnega praznovanja
Kulturne prireditve:
-	nastop folklorne skupine
- pevski zbori - razstave slik, peciv in ročnih del - prireditev "pokaži kaj znaš"
Šport
-	balinanje
-	odbojka
-	streljanje z zračno puško
- bilijard in še kaj...
Vstop: prostovoljni prispevki Domača slovenska kuhinja
V	soboto zvečer vabljeni na ples
Igra ANSAMBEL KUD PRIMORJE iz Slovenije Natopa pevski zbor KUD PRIMORJE
V	nedeljo veliko zabave za otroke
Popoldan ples Igra ansambel MLADI
Slovensko društvo Sydney bo letos praznovalo 45-letnico delovanja
Na fotografiji trije bivši predsedniki SDS: Peter Cesnik (od septembra do novembra 1997), Tone Bulovec (od maja 1978 do avgusta 1980) in Lojze Košorok (od aprila 1962 do januarja 1963 ter od oktobra 1969 do julija 1970); od septembra 1999 je predsednica društva Mira Smrdel
Dogaja se še v Slovenskem društv u Sydney
-	Vsak torek ob 19.30 uri se lahko pridružite južnoameriškim plesom. Poklicna učiteljaNesto in Olga.
-	Vsako sredo ob 19.30 ste vabljeni na telovadbo z Marijo Lukežič
-	Vsak četrtek zvečer namizni tenis
-	Vsak petek prirejamo Srečolov (Meat Raffle) od 19.00 ure dalje.
Odbor SDS vljudno vabi
Pust, pust, krivih ust 2002
Piše Meta Lenarčič
Melbourne - Na odru velike dvorane Slovenskega društva Planica nas je pred dnevi pozdravil zgornji napis. Kaj naj bi bilo bolj veselega kot ravno besede pust, pust, krivih ust... ? Po vsej Sloveniji so na pustno nedeljo potekale različne pustne prireditve, kurento-vanja, povorke in še kaj. Kaj si moremo, ta tradicija je prispela z nami celo v Avstralijo. Iz leta v leto postaja vse močnejša in dobro obiskana po vseh slovenskih društvih, še posebno v Melbo-urnu.
V društvu Planica je že tradicionalno, da vsako leto pride skupina desetih ali več "zvoncarjev", oblečenih v ovčje kože, okoli pasu povezanih z zvonci, na glavah pokritih z visokimi kapami okrašenimi z rožami - pravijo, da prihajajo iz Istre. Letos je bilo še posebno veselo, saj je sodelovalo veliko število maškar. Bile so zelo pisane, tri najlepše pa so bile celo nagrajene. Tej živi "noriji" smo se pridružili tudi mi - družba štirih "škatel" (otroški motiv), čudovitih barv. Za "zvoncarji" smo dobili drugo nagrado. Pa komu je mar za nagrado, radi imamo veselo družbo, v kateri se lahko sprostimo. Za ta večer smo gospodinje napekle tudi tradicionalne pustne krofe, več kot 300 jih je bilo. Vsi skupaj smo rajali in se veselili vse do zgodnjih jutranjih ur. V takem ali podobnem vzdušju pripravljajo pustne zabave tudi druga slovenska društva. Pri društvu Jadran seje celo prijela tradicija pokopavanja pusta. Vsi, ki smo se letos udeležili pustovanja želimo, da bi ta tradicija lepih, domačih navad ostala med nami še mnogo let.
Slovenija se bo predstavila svetu na Evrosongu s pevci -transvestiti!
KAKTUS PLUS
Pravilno/nepravilno? V dokumentu iz Slovenije piše: prijavite se lahko na naslovu tem in tem, Slovenia. Slovenia ali Slovenija? Vprašali smo lektorja slovenskega jezika, ki pravi: "Če je dokument izšel v Sloveniji, potem je seveda Slovenia neustrezna in napačna raba, v takem primeru velja le Slovenija."
/Uredništvo/
***
Republika Slovenija Slovenski novinarji in politiki v tekstih večkrat pišejo "republika Slovenija", torej republika z malo začetnico. Polno ime slovenske države je vendar Republika Slovenija in ta ni več ena od jugoslovanskih "republik". Mar ne?
/Uredništvo/
Vojna za Slovenijo Vsi boji in žrtve pripadnikov slovenskega naroda v preteklosti so v mnogočem (ni nujno, da v vsakem primeru!) prispevek k ohranitvi slovenske nacije. Vendar njihov neposredni učinek ni prinesel slovenske nacionalne suverenitete - ne leta 1918, še manj leta 1945. Edini boj oboroženih, vojaško organiziranih, uniformiranih Slovencev, vojakov, v moderni dobi, ki je prinesel svobodo in samostojno državo, je VOJNA ZA SLOVENIJO" 1991. (Zanimivo, da si tega nihče ne upa povedati!)
/Uredništvu iz Slovenije/ ***
19. februarja 2002 je končno padla resnična beseda v slovenskem parlamentu; povedali so, daje taka finančna katastrofa zaradi "vlaganja"!!!!!! v bivše rep. SFRJ - temu se po domače reče: stran metanje...
/Naslov v uredništvu/
PIŠITE NAM!
Slovenski filmarji...
Tako kot veliko število naših izseljencev, tudi mene nervira dejstvo, da nas stara domovina skuša načrtno blatiti v očeh države, v kateri se že dolga leta počutimo doma. Gre namreč za izvoz fdmov, tako nezaslišano barbarske vsebine, da nas je sram povedati od kod smo. Zadnji tak film iz Slovenije je bil nedavno na državni etnični televiziji SBS pod naslovom PATRIOT (Brane Završan.Tanja Dimitrievska, Roman Končar). Naj mi, lepo prosim, nekdo iz Slovenije pove, če je ta film v redu. Pritožbe našemu veleposlaništvu v Canberri v preteklosti so bile bob ob steno. Zato bi radi, da Slovenska Izseljenska Matica organizira novinarja, ki bi zastavil odgovornim nekaj vprašanj zakaj gre tak film po svetu, odgovore pa naj bi objavili v Rodni grudi. Morda vprašanja:
1.)	Zakaj izvaža Republika Slovenija v svet filme, ki prikazujejo naš narod in deželo brez trohice človeškega dostojanst\'a in kulture?
2.)	Kdo financira to namerno blatenje našega ugleda v svetu? Morda slovensko ministrstvo za kulturo?!
3.)	Če je producenta filma finančno podprt privatnik oziroma kakšno slovensko podjetje, naj na ta vprašanja odgovori tudi ta.
Tako namreč deluje komunikacija v demoh-aciji! Pa poglejmo malo pobliže kaj se godi na to temo na sončni strani Alp... Posebno protestno pismo je bilo poslano tudi na televizijo SBS, ki te filme z angleškim prevodom prikazuje. Anka Šinkovec
Devonport. Tasmanija. Avstralija
Uredništvo: Spoštovana Anka, res je, že dolgo vrsto let moramo na SBS televiziji gledati slovenske Filme, ki imajo vsi po vrsti eno značilnost: kvantanje! V slovenskih medijih piše, da je "slovenska kultura v vojni s slovenskim filmom". Zakaj? Odgovor je poiskati v pojasnilu našega dopisovalca iz Slovenije, namreč, da držijo vse filmske vzmeti v rokah v Sloveniji živeči tujci - po domače "brača z juga" ter da "v zadnjih desetih letih v Sloveniji niso posneli pravega SLOVENSKEGA filmaTema, izvedba, igralci, osebje ...
Zadnje čase se Jan Cvitkovič (iz Slovenije), režiser filma Kruh in mleko, ki je v Benetkah pobral Zlatega leva prihodnosti jezi, češ, da ne zasluži niti "male" Prešernove nagrade, ki paje sicer po njegovem "pasji drek".
Pred kratkim je Nikogaršnja zemlja (zgodba o vojni v BiH) dobila Zlati globus za tujejezični film - zdaj čaka Oskarja. Koprodukcija Daniš Tanovič, "sodelovala tudi Slovenija, finančno, tehnično, logistično in lokacijsko kot kadrovsko (igrajo Duro, Petko, Džoni itd.)..." itn.
Ob 200 letnici rojstva dr. Franceta Prešerna jevSIoveniji nastala petdelna TV nadaljevanka o pesniku, ki je dvignila veliko prahu; in tako seje našel avtor Janezek Mitoman iz Krana, ki je spesnil za slovenske filmarje Tevcjsko Kozamundo.
Na internetni strani slovenskih vinarjev www.slovino.com piše: "Slovenska himna je napitnica -dr. France Prešeren predstavi narodni ponos skozi vinsko napitnico". Torej celo vinarji vstajajo ob petju "napitnice" -moj bog! himna je vendar samo sedma kitica!
Zadeva: Istituto Italiano di Cul-tura in Slovenia - Italijanski institut za kulturo v Sloveniji Slftvenski prevod imena instituta je napačen. Pravilni prevod bi se moral glasiti - Italijanski kulturni institut v Sloveniji - nikakor pa ne Italijanski institut za kulturo v Sloveniji. Prevod daje misliti, da je morda skriti namen tega Instituta res prinesti v Slovenijo kulturo, ki je mi ubogi schiavi nimamo in nikoli nismo imeli, razen morda v času, ko so naši starši še živeli v La Provincia di Lubiana, v Gonarsu ali na Rabu ali pa morda kje drugod pod okriljem italskih orlov. V primeru Zagreba je prevod še bolj "hudoben" - namreč tudi v originalnem italijanskem nazivu instituta je uporabljen izraz "za kulturo (per la cultura) na Hrvaškem", medtem ko je v slovenskem primeru italijanski "in Slovenia" (v Sloveniji) le "napačno" preveden v "za Slovenijo". Vsakdo naj si misli, kar si hoče - spomnite se le, kje so po prvi svetovni vojni tekle italijanske meje.
/Milan Smolej, Finska/ ***
Pred dnevi je na HTV govoril kmet iz Hercegovine in pošteno povedal: vse to razminiranje vodijo in plačajo Slovenci... srbski ambasadorje na slovenski TV veselo oznanil, kako uspešno sodelujejo s Slovenci: ker imajo "dobre" zveze v Rusiji, uvažajo slovensko robo in jo sami kot srbsko izvozijo v Rusijo.
/Uredništvu iz Slovenije/ ***
Gospod dr. Bernard Nežmah piše, da je slovenska državna himna Prešernova hvalnica vinu, cit.: "Prijatli, obrodile...itd." Vse kaže, da niti tako ugleden publicist, kot je dr.Nežmah, ne ve kaj je slovenska državna himna. Pa je lepo zapisano, črno na belem: "Žive naj vsi narodi ..."
/Uredništvu iz Slovenije/
***
Grb Slovenskega kulturnega in športnega društva "Ivan Cankar" Geelong ink. v Viktoriji, je "premečkan" jugoslovanski - avnojski grb. Razlog: nevednost? ignoranca? slaba bralna kultura? napačno vodstvo? še vedno povojna miselnost? Sramota za avstralske Slovence!
Različica Turjaške Rozamunde Tevejska Kozamunda
'Poslal Jiist Rugelj. predsednik DruStva dr. France Prešeren Moskva '
Jarc stoji v tevejskem dvoru, nos vzaiguje svoj v oblake, je odločen, da bo štoru,
štorjo, kiie ni enake, mitov zadnji Kranjcev b odfrčal tja med oblake.
Kranjce, slepce te neuke, ki prešernega častijo, sklene rešit zmotne muke, brž dobi tovarišijo, knecle, šeme pismouke, slačifranco za režijo.
Ko se naokrog ozira, da bi si izbral junaka, ravno s hriba primaršira, mu pred brk pijanska spaka, ki z bolščanjem ga prevzame, "ti poet boš ", ga najame.
Družno se podajo iti, po denarce ljudske, žmahtne, glej, in že se pri koriti arenja zbor gospode žlahtne, saj je važno le aeliti, ko sekira v med zamahne.
Dvesto let je Kranjec zbiral cvenk, za rojstva čast poeta, veseljaka, člana sveta, popivalca, žensk ščipalca, le kdo bi mu to o sir al.
Kaj spoštljiv ost in spomini, kadar se teve glumači, spridjo s tujimi cekini, kdo bo snemal brez jedače, krokarije in pijače, če v poeta greh se stlači.
Pet življenj junaku dajo, kar pet prilik izboriti, zmago nad grozljivim mitom, ki duši slovensko rajo. Ko zazdi se, da odjenja, da ni vešč podobe svoje, mu pomaga teve srenja, da poda se v nove boje, da majav opleta s ščitom, ko besede ga izdajo, steklo mu oči načenja.
Vendar piti on ne jenja, druščina mu je v oporo, ko ne čuti več življenja, zleze vkup in čaka zoro, vdan nenehni agoniji. Kdo le, v zlo mu more šteti, da v tevejski tej moriji, zmore piti, ne pa peti.
Gleda in se čudi Kranjec, saj on ve od pamtiveka, da je bil France pijanec, a blodeča ta pokveka, ki prehud ji vsak je klanec, govor miselna prepreka, ženskam gravženhrib, ne vranec, tak že ni, za svoj 'ga veka, muzi zaplodil otroke, spisal testament človeka,
spis kali
ljudstvu oporoke.
Zdravi Kranjec ne verjame tem glumaškim copmijam, zadovoljstvo ga prevzame, ko junak gre k litaniiam. Veselil pa se je kratko, že čez teden, glej, se bratko, živ pojavi na teveju in krog njega modrijani v unisonem kabareju, od vseznanja vsi pijani, so za Juda honorarje, Francu suni i zadnje dnarje.
IUI M Mi » <»» «J m R>U
Februar 2002
Na zdravje!
OPOZORILO
Pred vsako dieto ali poseganju po alternativni medicini seje. nujno posvetovati z zdravnikom.
Ginko (Ginkgo Biloba)
/Sobota, Boris Jagodič/- Ginko je edini potomec nekdaj mogočne drevesne skupine pra-dreves, ki so sestavljale neizmerne pragozdove po vsej zemlji.	v
Listi vsebujejo flavonoide, pro-cianidine, diterpenopide, eterično olje v sledovih, karotinoide, organske kisline, čreslovine, sluzi, klorofil itd. Vse te snovi delujejo na žile tako, da blažijo krče.žil in jih širijo. To pride v poštev pri boleznih arterij na nogah in na drugih delih telesa, ko so zožene in ovirajo pre-krvavljenost nog in rok ter možganov. Tako dobijo prizadeti deli telesa dovolj glukoze in kisika, zmanjšajo se krči in s tem tudi bolečina. Ljudsko zdravilstvo na Kitajskem pa ginkove liste uporablja za lajšanje težav pri astmi, srčnih oboljenjih, pri izgubi spomina intn. Z rednim uživanjem ginkovih pripravkov se zboljša splošno počutje bolnikov, zmanjša se vrtoglavica in izboljša se spomin. Krčevite bolečine v nogah se zmanjšajo in bolniki, ki težko hodijo in se morajo pri tem večkrat ustaviti zaradi bolečin, laže premagajo težave pri hoji. Ker delujejo izvlečki izglinkovih listov na stene arterij in arteriol, redno uživanje ginkovih izvlečkov lajša težave sladkornih bolnikov. Izboljša se prožnost žilnih sten, zmanjša se gostota krvi in vse dobro deluje tudi na krvna telesca, da se ne lepijo med seboj. Ginkovi izvlečki zavirajo arteriosklerozo, to je pomembno tudi za mlajše ljudi, ki se nepravilno prehranjujejo in nezdravo živijo. Tudi njih prizadene zmanjševanje telesnih in duševnih zmogljivosti, ki se kaže v notranjem nemiru in napetosti, povečani razdražljivosti, nespečnosti, glavobolu, motnjah v spominu, pomanjaknju samozavesti itn. Poleg tega pa ginkovi izvlečki ščitijo žile pri kemoterapiji. V Avstraliji lahko kupimo kapsule Ginkgo Bilobe v takoime-novanih Health Food trgovinah. Stopnje miligramov so različne.
Aforizmi
Tomaž Švagelj iz Štanjela za Glas Slovenije
tomaževi magični simpatični - smejoči -sezonski - aforizmi
Simpatično se mu je nasmehnila, smeje jo je simpatiziral.
Smeh združuje svet. kisli politiki pa ga razdružujejo.
Smeh ni zaščitni znak Evrope.prej nore krave t?- nori politiki.
Problem humoristov ni v pomanjkanju humornih tem, temveč i' pomanjkljivosti medijskih objav.
Humor ni sezonske narave.kaj ti njegova žetev je seme čisto resnih dogodkov z napakami.
V demokraciji se je dovoljeno smejati, tudi cenjeni & včasih smešni oblasti.
Evropa se smeje notranjim mejam, na evro zunanjih mejnikih pa postavlja nov berlinski zid.
Z simpatijo bomo, kakor kdo že kaže in po malem tudi mal laže, simpatično zaobšli uradno evrointegracijo.
V Evropo smo verjeli v železnih časih, zato ji težje verjamemo v starega železja časih.
Če vam nič ni jasno, vam je vsaj jasno, kdaj ste se dragi Slovenci zadnjič nasmejali?
Internet
A'oni Juice
http://www. nonijuice. com.ph/
Cvetni aranžmaji, lasni vložki in drugo za poroke
http://208.5.234.212/arrange-ments/lavender. htm
Kako izdelati gorensjko avbo http://www2.arnes.si/-atrtni/
Klekljane čipke gorenjski nagelj h 11 p: //w ww. ze I ez ni ki. s i/turist/ galerija.html
Planinske pesmi http://www.geocities.com/ The Twpics/3148/planin 1. htm
O Gorenjcih, Dolenjcih, in o drugih ...
/med.over.net/ *
Preden "ta šparovni" praznuje rojstni dan, pokliče sorodnike ter pravi:
-	Pridite vsi naenkrat, da se ne bodo panti na vratih preveč znucali!
*
Vprašajo "ta sitnega": -Ali imaš prijatelja?
-	¡mam enega ... ampak ga ne
Kako "ta pefrigan" pripravi paradižnikovo juho ?
Vročo vodo vlije v rdeč hvžnik. *
Kako "prismojeni" kuhajo kavo?
-	Toliko časa kuhajo vodo, da se pr is modi.
*
Zakaj "ta pametni" stoji pod lipo, ko pada toča?
-	Zato, da srka brezplačni lipov ledeni čaj.
*
Zakaj "pijanci" toliko pijejo?
-Radi so na tekočem.
*
Kdaj gre "skopuh" trezen iz gostilne?
-	Takrat, ko mu plača "ta drug skopuh".
*
Zakaj nekateri spravljajo pregorele žarnice?
-	Ker so za podnevi še dobre.
*
Zakaj so Gorenjske šale preproste?
-	Da jih lahko razumejo tudi Ljubljančani.
*
Kaj je mislil Bohinjec, ko je videl:
-	lokomotivo? da je pisker s špur-getom zvezan in je ponorel;
-	letalo? da je Kristus s križem pobegnil;
-	helikopter? da na Dolenjskem piha taka burja, da je klopotec odtrgalo.
Zanimivi naslovi
Si želite ogledati slovenske maj olike?
http://www.geocities.com/Eureka/ Concourse/4097/katalog/ maj o I ike/m ajol ike. htm
Janez Trdina:
Bajke in povesti o Gorjancih http://www. ijs.si/lit/trdina. html
Zbirka slovenskih elektronskih knjig za vse, ki imajo daleč do prave knjigarne, še posebno za Slovence po svetu. Zdaj 59 knjig. Povezava preko Stičišča avstralskih Slovencev http:www.glasslovenije.com.au
Zakaj bi "taohrni" radi križali krave in žirafe?
-	Da se pri sosedu pasejo in doma molzejo.
*
Zakaj imajo nekateri na vratih dve linici? - Da se skozi zgornjo pogleda, kdo je prišel, skozi
spodnjo pa, kaj je prinesel. *
Kako izgleda zajtrk Gorenjca?
-	Dva jajca na bicikel nato pa v službo.
*
Zakaj so nekateri ljudje tako molčeči?
-Zato, ker 'šparajo' materin jezik.
Pregovori in re
Kjer koritarji gnezdijo, tam dobro kuhajo.
Kdor pri nas laže, mu je laže.
Kdor brez strica išče, ne najde.
Če hočeš obračati plašč po vetru, moraš imeti vsaj plašč.
Napad je najboljša obramba, je rekel obtoženec in najel boksarja za odvetnika.
V vinu je resnica, ampak šele na dnu kozarca.
Babičini nasveti
¿^¿k .. -Vv.- : . v » , -- .
Rahlo testo
Kvašeno testo za potice bo rahlejše, če moki poleg kvasa dodamo pecilni prašek. Testo zamesimo z mešanico vode in mleka, saj samo mleko in jajca testo trdijo.
Mehko meso
Meso bo mehkejše, če ga nekaj ur pred kuhanjem ali pečenjem namočimo v neprevreto mleko.
Sočna potica
Da bo rožičeva potica sočnejša, nadevu dodajte eno ali dve nastrgani jabolki.
Til» t UM l CM SLOVI*!*
Februar 2002
Draga Cell Vse poti Pesniška zbirka, 1991
Jože Žohar Aurora Australis
PesniSka zbirka. 19,90
\jože Žohar \ \'eku bukev Pesniška zbirka, 1995\
(jig. Ivan Žigon \ Zivljenski izzivi i. članki, potopisi, dokumenti. \\ pismi,\994	\
•; Marija Penca Učimo se slovensko I., 11. in 111. del
\lvan Kobal Men who Built the Snowy Možje s Snowvja, 1982
Ivan Lapuh Cvet ljubezni
Pesmi. 1984s-
Ivan Lapuh \ Potok treh izvirov ¡mi, črtice, aforizmi. 2001
\\ Danijela H, \w£isper-Nsepi •ojezicna pesniško ;
\ J<iyca Poiak \ hKglasHZelobočirve si v 'ResnHka zbirka\
tiskana
S nah I j uije du h a
Haiku npeiyo, H99-1
SLOVENIJE HE VOICE OF SLOVENIA
\_SavoTory Rod Torijevih v j
O iskanju Torijevega
NSûvo 7b<7 \N Valvazorjev hlàpec -Vatv;isor's-< Lo Slallieí*escli Valvqsor
Namišljena zgrulba, 199 9
Zbornik avstralskih Slovencev I$85
SA LUK \ \
Zbornik avstralskih Slovence1 1988 SALUK
Naše steze OurPaths ^ Naše staže ™ Večjezična zbirka poezije, proze m
Canacla;-&vitze Italy, Me^ EinlamL^inga,
Knjižne izdaje avstralskih Slovencev
Marcela Bote Kraški izlivi
Pesniška zbirka. 1984
Marcela Bole Iz Krasa po svetu
Pesniška zbirka, 1989 »
Marcela Bole Kraški odmevi
Pesniška zbirka. 1991 +
SALUK - Mara Mericka Prevod v angleščino - pesniška zbirka Toneta Kuntnerja
My House, 1987 *
Emit Fretze Prevod v angleščino, 1996 Rupa a SlovenianFarmstead kronika Janeza Hladnika
Jožica Gerden The Love That Brought Us Here
Uredila in opremila knjigo ter napisala svojo zgodbo - priseljenskih ženah v Sunraysiji: analiza lokalne etnic
skupnosti, 1987 *
Draga Gelt The Slovenians from the Earliest Times
Zgodovina Slovencev, 1985 *
Cilka Žagar Grow ing Up Walget
Uredila zbirko pripovedi mladih Aboridžinov, 1990
Cilka Žagar Barbara
Pripoved o življenju slovenskih priseljencev
v Avstraliji, 1995 *
Cilka Žagar Magdalena med črnimi opali
Roman o Slovenki in njenem življenju med lovci na opale
v Lightning Ridgeu, 2000 *
Cilka Žagar Goodbye Riverbank
Uredila zgodbo od prihoda Evropejcev do današnjih dni - razkritje mita o "ukradeni generaciji" domorodcev - Aboridžinov /The Barvvon-Naomi People
tell their story/ *
Vasja Koman Benjaminove sanje
Otroška slikanica, 1995 *
Glenda Sluga Bonegilla "A Place of No Hope"
Bibliografija emigracije v Bonegilli, 1988 *
Mar i za Ličan Rastemo iz korenin
10 let slovenske mature v AU, 1988
Draga Gelt Svet naših otrok
Otroški eseji in risbe ob
Mednarodnem letu otroka, 1979 *
Ivan Kobal Živi naj slovenska beseda
Pesmi, 1978 *
Stephanie Matkovič A New Horizons (Nova obzorja)
1990 *
Vera Remšnik Vloga in delovanje etnične skupine
O 1982 *
Škof Ivanka Visoko v bregu
Povest - rokopis. 1995 *
Pater Valentin Bazilij OFM. MBE V kraljestvu lutk Cmokec Poskokec
Otroška pravljica. 1947
Irena Birsa
Slovenians in Australia. 1994 •
Vika Gajšek Slovenske korenine na tujem
Pesmi, 1990 *
Marijan Lauko Glavno da smo zdravi
Povest, 2001 *
Marjan Peršič Na usodnem razpotju Per astera ad Australia
Spomini kraljevega vojaka, 2(Ki*
Ivan Sekoranja Ivanova zgodba O svojem življenju, 2001
Draga Gelt. Veronika Feifolja Pax et Bonum -Mir in dobro
O delovanju slovenskih frančiškanov in \ \ redovnih sester skozi 50 let\ v Avstraliji. 2001 \ \ * \' \\\ Draga Geh Znaš slovensko? Tečaj slovenskega jezika za odrasle \\
v\ *
Jilena Brgol Opisna bibliografija slove Avstraliji, 1996
Bert P ril Bronasti tolkB
Pesmi. pr\-a slov. knjiga izdana
Avstraliji. 1962 »
Bert Pribac V kljunu golobice
Pesniška zbirka, 1973 *
Bert Pribac Prozorni ljudje
Pesniška zbirka, 1991 •
Stanka Gregorič Naša - Bitka za Slovenijo - Avstralija
Dokumentarna publikacija o osamosvojitvenem času, izdal Slovenski narodni s\'et Viktorije, 1995
Ivanka Škof Clovenija (Slovenia) Opis pokrajin, običajev in ljudi, 1982
Ivanka Sluga-Škof •Skozi ogenj in pepel
Zgodbe iz mojega življenja, 1999
Janko Majnik Diary of a Submariner
Dnevnik podmomičarja, 1996
Jože Čuješ Prvi koraki Prvi slovenski učbenik izdan v v Avstraliji,
1964 #
Aleksandra Ceferin
Slovenske narodne pesmi, 1985 •
Aleksandra Ceferin
Slovensko slovstvo - berilo, 1984 •
Viktorija Zabukovec The Second Landing Novela. 1993
Jože Komidar The Glimmer of Hope
Dokumentarna medvojna zgodba
/1941-1945/ *
Ivan Burnik Lepša Jesensko listje
Pesniška zbirka, 1991 •
Ivan Burnik Legiša Za pest drobiža
Pesniška zbirka, 1993 *
Ivan Burnik Legiša Hrepenenja in sanje
Pesniška zbirka, 1995 *
Ljenko Urbačič Srečanja portreti dejanja I-II-III
Spomini iz vojnih časov, 1990 *
Ljenko Urbančič
Encounters Portraits Deeds About the war and civil war in Slovenia, 1995 \ »
Pater Valentin Bazilij OFM. MBE Tonček s potoka Povest,\1949
Glas Slovenije -pokrovitelji: The Voice of Slovenia Sponsors:
Rosewood
v HOMES]
Tel.: (02) 9629 5922
vev
V O D U S E K MEATS
Tel.: (03) 587 22115
Republika Slovenija
Ministrstvo za zunanje zadeve Uriti za Slovence v zamejstvu in po svetu
IMPACT INTERNATIONAL PTY. LTD
WINNER OF AWARD FOR OUTSTANDING EXPORT ACHIEVEMENT
Tel.: (02) 9604 5133
Michelle Leber Fistfuls of Fever
Poetry, 1986 *
Peter Košak Iskanje Soneti iskanja, 1^82
angleško prilogo Th& Voice of Slovenia
trajskem kontinentu, nijo, Novo Zelandijo, o\ZDA, Kanado, vsfrijo, Italijo, ko.^itsijo. na Japonsko, žarsko in v ijo
Pater Tone Gorjup Bregovi tišine
Pesmi, 1986 *
Neva Rudolf Čisto malo ljubezni
Avstralske črtice, 1958
Tudi na internetni strani Stičišče avstralskih^glovencev
http:www.glasslovemje.com.au