Q) ® ffil © Ho *ffaj bil v ozidji tvojem bi, Ljubljana, Iskal v deželi Lahov sreče raja, Kjer ljuba večna se pomlad obhaja, Na Jutrovem, kjer rase sladka mana, — Bi bila moč mi kraljevati dana, Sveta bi vžival slast — prišla bi graja, Za Eve greh, nikomur ne zaztaja, Kodila, ki ga je — terpljenja rana. Povsod bi bile zveste mi sestrice Bridkost in radost kot verstne kraljice, — Sej sreče niso zvezde mi sijale. Tu, kamor me o s o d a je vmestila, Živeti dalje tukaj naj bi me pustila, Če složnost, mir, — roke si bote dale!  Ivan Tomiič.