UDK (UDC) 6J2.1(497.12-2) Zirovski vrh:528 061.3(497.12-2) Radenci „1994" IZ ERAP MI O IN SANACIJA ODLAGALIŠČA v HIDROMET URS v J OVINE BO ST RUDNI ŽI OVS VRH dr. Dušan Kogoj FAGG, Oddelek za geodezijo, Ljubljana Darko Trlep · Rudnik Žirovski vrh, Todraž Prispelo za objavo: 1.8.1994 Izvleček Odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt bivšega Rudnika urana Žirovski vrh je posledica večletnega izkoriščanja in predelave uranove rude. Na osnovi geodetskih men'tev so bili ugotovljeni horizonta'-J;;i in vertikalni premiki na odlagališču in v njegovi širši okolici. Sistematične geodetske men'tve od leta 1990, ki jih dopolnjujejo geološke raziskave, so pokazale, da plaz nosi s seboj odloženi material. Nevarnost, da bo odlagališče spolzelo v dolino, predvsem pa radioaktivnost odloženega materiala, zahteva ustrezno sanacijo. Ključne besede: Geodetski dan, izmera, odlagališče jalovine, premiki, Radenci, Rudnik Žirovski vrh, sanacija plazu, zgodovina, 1994 Abstract The Boršt hydrometallurgical tailings waste dump of the ex uranium ore mine Žirovski vrh, Slovenia, is a result of a yearlong exploitation, extraction and manufacture of uranium are. On the basis of the surveying measurements horizontal and vertical movements were detected in the waste dump, and in the surrounding countryside. The since 1990 systematic surveying measurements with geological researches have shown the land slide is carrying with it the dumped maten'al. The danger of the waste dump to slide into the valley and above all the radioactivity of the dumped maten'al require adequate restoration. Keywords: Geodetic workshop, history, mine Žirovski vrh, movements, Radenci, landslide restoration, survey, tailings waste dump, 1994 Geodetski vestnik 38 (1994) 3 l. UVOD Žirovski vrh je edini rudnik v Sloveniji, kjer so do sredine leta 1990 uranovo rudo. Rudnik leži jugozahodno od Škofje Loke v dolini potoka Brebovnica, kot stranski dolini Poljanske doline. Prve geološke raziskave na območju ležišča uranove rude Žirovski vrh segajo v leto 1960. Po letu 1970 so raziskave postale intenzivnejše. Na osnovi dotedanjih geoloških ra.ziskav izdelana Elaborat o ekonomski opravičenosti izgradnje rudnika in osnovni Investicijski program sta privedla do ustanovitve Rudnika urana Žirovski vrh v letu 1977. Rudnik urana Žirovski vrh je s pridobivanjem uranove rude in proizvodnjo rumene pogače - uranovega koncentrata - predstavljal prvi člen pri zagotavljanju gorilnih elementov za Nuklearno elektrarno v Krškem. Izgradnja rudnika je bila zasnovana ambiciozno na sodobni rudarski, kemijski in metalurški tehnologiji s poudarkom na varovanju okolja. Aktivnosti izgradnje rudnika v gorskem masivu Žirovshvrh, začetek poizkusnega odkopavanja v letu 1981 in uvedba redne proizvodnje v letu 1984, so potekale skoraj nemoteno do leta 1990. Takrat sta izkopavanje uranove rude in proizvodnja im~novega koncentrata dosegla 120 000 t rude in 100 t rumene pogače na leto. letu 1990 sta bila z vladnim Sklepom o začasnem prenehanju z izkoriščanjem in uranove rude v Rudniku urana Žirovski vrh (Ur.l. RS 40/90) izkopavanje uranove rude in proizvodnja uranovega koncentrata ustavljena. Leta 1992 je skupščina Republike Slovenije sprejela Zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh (Ur.l. RS 36/92). Na osnovi zakona je bilo konec leta 1992 formirano javno podjetje Rudnik Žirovski vrh, katerega temeljne naloge so zaprtje rudnika urana, izvedba trajnega zavarovanja okolja pred posledicami rudarjenja in uvedba nadomestnih dejavnosti od načrtov do izvedbe. Spomladi leta 1994 je bil na osnovi omenjenega zakona izdelan in tudi sprejet ustrezen program vseh potrebnih del za zaprtje in sanacijo „degradiranega" okolja rudnika zaradi rudarjenja. Program naj bi zagotavljal tudi proračunsko financiranje del. Tehnologija pridobivanja uranove rude in metalurški proces proizvodnje rumene pogače sta narekovala izgradnjo ločenih odlagališč jamske jalovine in hidrometalurške jalovine. Odlagališča jamske jalovine so locirana neposredno ob vhodih v rudniško jamo in so namenjena odlaganju jalovega jamskega materiala. Na območju rudnika se nahajajo tri odlagališča jamske jalovine. S projektom so bili določeni načini odlaganja jamskega materiala in mešanja z rdečim blatom (vmesni metalurški odpadek) z dokončnim urejanjem odlagališč - ozelenitvijo. Za odlaganje predelane uranove rude, imenovane siva hidrometalurška jalovina, je bilo predvideno posebno, nekoliko odmaknjeno, območje Boršt nad dolino potoka Todražice. 2. ODLAGALIŠČE HIDROMETALURŠKE JALOVINE Odlagališče Boršt je objekt Rudnika Žirovski vrh, ki leži približno 1 500 m vzhodno od predelovalnega obrata, na pobočju istega imena med višinskima kotama 520 m in 580 m. Površina odlagališča je približno 4,2 ha. Odlagališče je zaradi radioaktivnih emisij locirano nad lokalno temperaturno mejo. Geološko podlago predstavljajo karnijski elementi z menjajočimi se glinovci in skrilavci ter tufiti. Siva Geodetski vestnik 38 (1994) 3 hidrometalurška jalovina je peščeno meljast, slabo vodopropusten agregat, kemično sestavljen pretežno iz SiO2, sadre in sulfatnih soli. Vsebuje tudi precej vlage: 20% do 24% ob vgraditvi do postopnega zmanjšanja na 18%. Odlaganje hidrometalurške jalovine na odlagališču je določil poseben projekt. Po odstranitvi vegetacijskega in humusnega pokrova ter po postavitvi sistema drenažnih cevi za odvodnjavanje zalednih voda je bila matična podlaga urejena z vodonepropustnim, pretežno glinastim materialom. Zaledne vode so odpeljane iz območja odlagališča. Odlaganje hidrometalurške jalovine je potekalo z razgrinjanjem v plasteh (4 do 5 m) s sprotnim nameščanjem filcnih drenažnih trakov. Izcedne vode iz odloženega materiala so se stekale prek zadrževalnega bazena nazaj v tehnološki postopek. Brežine odlagališča so bile oblikovane z naklonom 20° in prekrite s približno 0,25 m zatravljenim humusnim prekritjem. Brežino prekinjajo vmesne berme s sistemom koritastih kanalet, ki služijo za prestrezanje meteornih voda, ki so prav tako speljane v zadrževalni bazen. Sedanjo obliko je odlagališče dobilo po ustavitvi proizvodnje leta 1990, ko se je končalo z dovažanjem sive jalovine na odlagališče. Po obilnem deževju oktobra in novembra istega leta so se na odlagališču pojavile razpoke, ki so opozarjale, da se z odlagališčem nekaj „dogaja". 3. IZMERA PREMIKOV ODLAGALIŠČA BORŠT Izgradnjo in obratovanje Rudnika so spremljale intenzivne geod~tske aktivnosti, ki so in še slonijo na solidno določeni mikrotriangulacijski mreži. Ze leta 1988 smo na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt postavili opazovalno mrežo za meritve stabilnosti njegovih brežin, skladno s sistematičnimi geodetskimi opazovanji vseh pomembnih rudniških objektov. 3.1 Metoda izmere aloga, ki je bila zaupana Katedri za geodezijo pri FAGG v sodelovanju z jamomersko službo Rudnika Žirovski vrh, je bila ugotavljanje stabilnosti odlagališča Boršt v horizontalnem in vertikalnem smislu. Za določitev horizontalnega položaja izbranih točk na nasipu in zunaj njega je bila izbrana kombinacija triangulacije in trilateracije, v višinskem smislu pa so bile točke določene z metodo trigonometričnega višinomerstva. 3.2 Oblika mreže in meritve za meritve premikov predstavljajo kontrolne točke na opazovanem in mreža opazovalnih točk na stabilnem terenu. Prvotno stabilizirano mrežo opazovalnih geodetskih točk tvori pet masivnih betonskih stebrov z možnostjo prisilnega centriranja (Slika la) (točke 1, 2, 3, 4 in 10). Kontrolne točke so bile s posebno stabilizacijo (Slika lb) stabilizirane na posameznih etažah odlagališča (l/1, II/1, II/2, II/3). Predvideno je bilo, da bi se z višanjem odlagališča število kontrolnih točk povečevalo. Opazovalne in kontrolne točke tvorijo mikrotriangulacijsko trilateracijsko mrežo. Mreža je povezana in vklopljena v sistem triangulacijske rudniške mreže Rudnika Žirovski vrh. Geodetski vestnik 38 (1994) 3 Opazovalni steber triangulacijske mreže cco 1.JOm cco l,lflil SLIKA 1n btlonJho CIV IJ 1.0 s ' ~: Jalonil crv O 50 --------------- ~ btlon ----- podlo/ni t,clon RUŽV-FAGG Ocena stobllnosli deponije Bodt Op:JZovolni steber triangulocijsl,e. mre.Je H-1•250 Fripro11ilo, dr Vodopivce F.,d,pl inl Trltp O., dipl. inJ., RiJOlo, Ho9ovith Z, D:Jtum, April 19D8 SLIKA 1b RUZV- FAGG Dana stabilnosll deponije Bor1t Sl