Spomini na deda.
ikdar ne pozabim svojega deda. Radi so me imeli in jaz sem jih imel rad. Mlad sem še bil, kakor ste sedaj vi, otroci dragi! Po hiši sem hodil in vodil za uzdo lesenega konjiča, ki je bil jako trmoglav. Slednjič se naveličam voditi na kolesih tekajočega konjiča in njegove trmoglavosti in sedem na večjega konja, ki je bil ravno tak, kakor naš žrebiček v hlevu — samo živ ni bil — ter ga prav po korenjaški zajaham. Tudi sabljo prepašem okolo ledij in leni konj se začne premikavati. Ali ostal je vedno na istem mestu, in naveličam se kmalu tudi te ježe. Pri peči so sedeJi dcdček, vlekli počasi dim iz nturni6kaste pipice" in se smijali meni in mojej priprostosti. A jaz, popustivši lesenega belea, stečem k dedu, in ga pogledam tako milo in proseče, da vzemo pipo iz ust, potrkajo z njo ob levi palec, da leti pepel v kolobarčkih na tla, in ustni se jim tako ljubo nasmejite, da takoj uganem dedovo voljo. V hipu sem bil na dedovih kolenih in jim gladil grbančasto lice. Potem sem stopil z nogama ne dedovi nogi in dcdček so me prijeli za roki. Začeli so rae ujčkati, v začetku bolj počasi, potem hitreje in zopet bolj počasi.    Zraven pa so peli in jaz za njimi:
^Jermanov Pavle
Po travnici gre,
Z glavico potresa,
Ima rumene lase,
Pa čevlje nove"----------
To je bilo moje največje veselje, in kadar sem raz svojega konjiča padel, ali če me je koštrun podrl, tekel sem jokaje k dedu. Jok in bolečina sta me minula, kakor hitro so me jeli ded ujčkati in peti bodi si katero koli tako pesen, ki pravi:
.Delajmo, delajmo nova kolesa,                                   •
Da se popeljemo v sveta nebesa;
Angeljci godejo, duše pa rajajo,
Da se vse trese!"---------------
Leta so hitro tckJa ia ž njimi tudi jaz. Ni mc več mikalo, lesoncga konjiča poditi po hiši, iu da bi me dedček šo ujčkali, bilo uie jo sram, če tudi
32
bi bil časi še rad stopil na dedove prste in se malo zazibal. Hodil sem v šolo, a kadar sem o počitnicah prišel iz mesta, bil sem še vedno najraje pri starem dedu. Na vrtu pod orehom sva sedela in ded so mi toliko lepega pripovedovali o starih boljših časih, o vojskah, in na vsako vprašanje so znali odgovoriti ter potrditi s kako pripovedko, pesnico ali prigovorom. Nekofi sva se pogovarjala o Bogu, angelih in človežkej duši. In stari dedček so mi povedali to-le pripovedko, katero sem si dobro zapomnil.
»Živel je svoje dni župnik, zelo pobožen in dobrotljiv mož, pri katerem zaradi njegove ostrosti in natančnosti do poslov nobeden hlapee ni mogel dolgo služiti. Jedenkrat je bila v njegovej župniji na snarfnej postelji neka vdova, ki je imela sedem še nepreskrbljenih otrok. Bog naroei jcdaemu izmed svojih angelov, da naj gre po dušo one vdove, ker jo bode vsak čas izdihnila. Angel otide na povelje Gospodovo k onej vdovi, ali videč jo s sedem otroci, smilila se mu je družina tako, da oi mogel vzeti vdovino duše ter se je vrnil brez nje v nebesa. Ali Bog tega ni potrdil in je ukazal angelu, da rau mora pripeljati za to drugo dušo, ki rnu do sedaj še ni namenjena. In angel gre k onemu župniku, pri katerem ni mogel nobeden hlapec ostati, ter se mu ponudi za hlapea. Župnik ne spozna božjega poslanca in ga vzprejme. Ali kmalu se jame čuditi, ker m« novi hlapec vsaka povelje vže poprej izpolne, predno mu je da. Zatorej ga zaroti, naj mu pove, kdo je? Hlapec obstane, da je angel božji in župnik mu reče, da ga poprej ne izpusti iz službe, dokler mu ne zapoje »nebeške pesni". Angel mu obljubi, da jo zapoje pri pri-hodnjej sv. maši. Precej drugo jutro na vse zgodaj gre župnik v cerkev sv. mašo služit in hlapec mu pri povzdigovanji zapoje na orgljah rnebeško pesen". Župnik slišavši nnebeško pesen", zgrudi se pred oltarjem na tla in umrje; a nebeški blapec odnese župnikovo dušo v nebesa."
Še dihati si nisem upal, tako zvesto sem poslušal vselej svojega prc-Ijubega deda. ki so mi to pripovedko in še mnogo druzih pripovedovali. Vže se je mraeilo, kadar sva se vzdignila z dedom iz mehke trave pod orehom in šla v hišo. Skoraj strah me je bilo, kadar sem se še v postelji priporočal svojemu angelu varuhu in si mislil, zdajci pride angel z nebes ter odnese tudi mojo dušico pred dobrega nebeškega Očeta. Še-le ko me je spanec premagal, rainule so me take misli ....                                              b-c.