27
Ali se splača vrbe saditi.
O tej stvari piše grajščak gosp. H. vitez Manner v Gamsgrabenu na Štajerskem sledeče: Jaz sem pričel vrborejo na svojem posestvu pri najnepovoljnejših razmerah. Posestvo leži 600 m. nad morjem, zemlja je revna, delavci pa neizmerno dragi. Vzlic temu, da so vsled nepovoljnih razmer moje vrbove šibe precej krajše kot drugod, koder imajo boljo zemljo in ugodnejše podnebje, vendar sem jaz imel čistega dobička v 1. 1886. na 1 hektar 176 gld. 66 kr. ali na enem oralu 101 gld. 55 kr. To je čisti dohodek pri jako nepovoljnih razmerah, katerega ne bi bil dobil od nobene druge kmetijske rastline. Zato pa rečem: Kmetovalci in gozdarji naj obrnejo svojo pozornost na vrborejo ter naj jo povsod tam praktično vve-dejo, kjer se to da storiti.
Tudi mi se pridružujemo besedam gospoda viteza Mannerja ter pozivljemo Slovence, da se poprimejo te prekoristne stroke kmetijstva, zlasti dandanes, ko so se gospodarske razmere tako predrugačile, da žito, trta, hmelj itd. kmetovalcu nikakega dobička več ne prinašajo. Ako kdo izmed gg. bralcev želi kaj več po-izvedeti o pridelovanji vrbovih šib, pripravljeni smo, o tem več poročati.