občina krško
Št. 7 • Letnik X • 30. junij 1989
Nova avtobusna postaja
Osrednji dogodek in nedvomno najpomembnejša pridobitev med številnimi slavnostnimi otvoritvami, ki so se zvrstile ob letošnjem občinskem prazniku, je nova avtobusna postaja. Dogodek je pomemben za Izletnik, ki je v Krškem pričel delovati že leta 1962 ("v zelo skromnih pogojih", kot je v nagovoru dejal direktor krške poslovne enote Peter Zorko), in ki sicer letos proslavlja svojo 60-letnico, pa je samo v zadnjih 14 letih postavil že deset novih avtobusnih postaj. Hkrati je seveda objekt zelo dobrodošla olajšava vsem prebivalcem naše občine, ki so bolj ali manj redno vezani na avtobusne prevoze.
Danes Izletnikova poslovna enota v Krškem zaposluje 50 delavcev, ki z 32 avtobusi prevozijo dnevno okrog 7.000 kilometrov prog in na njih prepeljejo približno 5.000 potnikov. Želja vseh zaposlenih je, da bi pokrili vse potrebe po avtobusnih prevozih na dokaj zahtevnem območju občine in pri tem jim bo v zanesljivo pomoč na novo zgrajeni objekt. V njem je 350 kvadratnih metrov prostora, kjer bodo imeli delavci svoje poslovne prostore in prostore za turistično agencijo. Potnikom bodo na voljo sodobno urejena čakalnica s sanitarijami, gostinski lokal, trije pokriti in pet nepokritih peronov.
Zoran Šoln ob prazniku:
"Planov razvoja ne bomo menjali
64
Zavedamo se ambicioznosti v naših razvojnih načrtih. Marsikomu se bodo zdeli v sedanjih družbenih razmerah morebiti nerealni. Mi mislimo drugače: odgovorno de-
Dobitniki letošnjih občinskih odličij na svečani seji ob občinskem prazniku ¦ v prvi vrsti (od desne proti levi): Alfonz Šoln, Alojz Jelovšek, Franc Resnik, Jote Kolšek, Alojz Lekše, Alojz Kovačič in Franc int. Janeiič; v drugI vrsti (od leve proti desni); Tone Kerin, "Naš glas" -Ivan Kastelic. Na sliki manjka Ivan Arh. (Foto: Črt Čargo)
lo in znanje sta porok za realizacijo. V ta voz pa se mora vpreči sleherni izmed nas. Zavedati se moramo, daje razvoj lahko celovit le, ča v celoti zadovoljuje potrebe nas vseh - najsi bo to v delovnem okolju ali izven njega. Na delovnem mestu ustvarjamo zato, da bo naše življenje tudi po delov-niku boljše.
In kako vse to doseči v sedanjih zaostrenih družbenih, predvsem pa gospodarskih razmerah? Pravzaprav preprost, a hkrati težak je odgovor. Je pa samo eden: bolje
delati, biti produktivnejši, izkoristiti vse znanje in biti fleksibilnejši v tržnem gospodarstvu, za katerega smo se odločili. Ko sem rekel, da je odgovor preprost, sem seveda mislil na to, da omenjene pojme vsi poznamo. Ko pa sem rekel, da je hkrati odgovor težak, sem pa mislil predvsem na to, da smo doslej veliko premalo naredili, da bi ti pojmi živahneje zaživeli v graditvi našega gospodarskega in družbenega razvoja. Pa vendarle se premika. Naše gospodarstvo vedno bolj sprejema tržni izziv. Tu-
-I
e naravna
Naš glas 7. 30. junij 1989
di gospodarska politika občihe je i na v to smer. Vsi skupaj se zavedttmo, da je to priložnost, da opravimo s preživelim, s tistimi v gospodarstvu, ki skušajo preživeli na račun drugega, in v negospodarstvu zaključiti z miselnostjo avtomatizma financiranja. Vsak izmed nas se mora dati na prepih. Vsak izmed nas v gospodarstvu ali v družbeni nadgradnji mora dati svoje programe v družbeno verifikacijo in ko je ta dosežena, dosledno, odgovorno in racionalno sprejete naloge spraviti v življenje.
V naši občini zaradi gospodarskih in družbenih razmer naših planov razvoja ne bomo menjali. Bomo pa okrepili aktivno-
sti, s katerimi hočemo te plane realizirati. Tu mislim predvsem na večje posege v našem prostoru, ki so kot stalnica v naših raz-vojnihopredelitvah. Gre za izgradnjo avtoceste in nanjo vezano prometno, gostinsko, turistično in ostalo ponudbo, potem izgradnjo hidroelektrarn na Savi ter spremljajoče objekti v zvezi s tem, predvsem pa dajemo prednost ekologiji in čistosti reke Save ter njenih pritokov, lotevamo se izredno pomembnega projekta plinifikacije... (Iz govora predsednika SO Krško Zorana Solna na slavnostnem zasedanju skupščinskih zborov ob prazniku občine Krško)
Silvami Mozer: Z novimi poslopji se bo mesto pomladilo
Praznični nagovor podpredsednice IS SO Krško in predsednice komiteja za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora
V posebno zadovoljstvo si lahko vsi skupaj štejemo, da ob letošnjem občinskem prazniku, 7. juniju, lahko prisostvujemo udejanje-nju znanega slovenskega pregovora, ki pravi: "Obljuba dela dolg!". Danes se izteka natanko leto dni od tedaj, ko smo ob enaki priložnosti uradno odprli prvi del obnovljenega Kareja Dalmatinove ulice in tedaj svečano obljubili, da se ne bomo ustavili, daje otvoritev le kratek premor pri nadaljevanju našega programa, in hkrati zagotovili, da bo ob občinskem prazniku 1989 priložnost, da se znova izkažemo.
Program Kare Dalmatinova ni nov. Zamisli, da bi staremu mestnemu jedru z načrtno obnovo dali lepši videz in mu ob tem zagotovili živahnejši življenjski utrip, so stare že nekaj let. Vendar od prvega odločilnega dogovora o pričetku resnega dela do prvih otvoritev načrtovanih pridobitev ni poteklo veliko časa. Večino starega in obnovljenega smo resda odprli že lani - tokrat je pred nami manjši, a zaključni del obnove poslopij, kakršna so tu stala že sto in več let in ki smo jim ohranili nekdanjo podobo ter jim dodali novo namembnost - dobrodošlo ugledu starega Krškega in potrebam sodobnosti. Arhitektonsko gledano smo končno dobili mestni del, ki nam je vsem lahko v ponos in za katerega nam izrekajo priznanja mnogi naključni in uradni obiskovalci našega mesta, občinskega središča. Ko danes izročamo namenu še en obnovljeni stari mestni del, moramo seveda izreči nede-ljene zahvale vsem, ki so od prvih zamisli vztrajali na programu in vanj verovali, ki so mu pomagali po denarni plati, izdelali zanj arhitektonske načrte, vztrajali na njihovi dosledni izvedbi... Kare Dalmatinove ulice je mali arhitektonsko- gradbeniški biser našega mesta, ki je teritorialno in po številu prebivalstva majhno - a je z njim postalo nedvomno večje, bolj cenjeno in upoštevano.
Če k temu dodamo še vse, kar sami vidite - pričetek izpolnjevanja še praznih površin z novo družbeno stanovanjsko gradnjo - smo
danes lahko resnično več kot samo zadovoljni. Prav zato bi ob koncu današnjega občinskega prazničnega dne veljalo nekaj besed nasloviti tudi na prebivalce tega starega - obnav-Ijajočega se Krškega. Podobne bodo kot lanske: skrbite, da obnovljeno ne bo propadlo, da bodo starodavne stavbe v novi podobi še dolgo let zrcalo našega odnosa do družbene lastnine in pripadnosti svojemu domovanju, zrcalo pravega odnosa do vrednot, ki naj jih človek izpričuje - ne samo v odnosu do zasebne lastnine. Samo tako bo Kare Dalmatinova ulica v svoji novi funkciji lahko ostal tisto, v kar smo vložili ne tako majhna družbena sredstva.
Potem ko smo lani izročili namenu 25 stanovanj in 9 lokalov, obsega druga faza Dalmatinove ulice še 8 stanovanj ter 4 lokale, oziroma skupno 850 kvadratnih metrov uporabnih površin. Že potekajoča gradnja stanovanj na Bohoričevi ulici bo slej ko prej Krškemu prinesla še 54 stanovanj, en lokal ter 27 garaž s skupno površino nekaj več kot 4.000 kvadratnih metrov. To pa so že številke, ki v
Naš glas 7, 30. junij 1989

svojem seštevku govorijo o pridobitvah, ki za občinsko središče s skoraj 7.000 prebivalci niso tako majhne. Še večje bodo, ko bomo v prihodnjih letih nadaljevali uresničevanje celotnega programa, ki sega tja do Hočevarje-vega trga in ki bo s še novimi stanovanjskimi poslopji naše mesto dejansko pomladil in mu nedvomno zagotovil vse tisto, kar smo v samem začetku pričakovali...
Naša posebna zahvala velja sektorju urbanizma krškega Savaprojekta ter vodji projekta inž. arh. Fedorju Špacapanu, izvajalcu in investitorju del - krškemu Pionirju ter nič manj Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško.
Za vedro razpolotenje ob otvoritvi krške pivnice je poskrbel pihalni orkester Vidma pod taktirko prof. Draga Gradiška. (Foto: Črt Čargo)
¦
			I -J±	ISiJ^ ; 'f^SlŠ		
i	8 '»&«« $ gty lij®				W '¦'::¦¦..¦         .  .      -. ¦  ¦ ,	
i3#	v*\, .   %sS$&*ij					
raj		¦** '^jw*ik #^	i			
Nov lokal v Kareju Dalmatinova ulica še čaka kupca - občinsko vodstvo si ga je izposodilo zgolj za družabno srečanje ob prazniku. Slika levo: tretji z desne je inž. Fedor Špacapan, projektant celotne prenove Kareja in nove avtobusne postaje.
Med dobitniki letošnjih občinskih odličij je bil tudi Tone Kerin. (Foto: Črt Čargo)
Jote Kolšek (tretji z leve), soustvarjalec prve krške tovarne in Industrijskega gasilskega društva Celuloza pred 50 leti je dobil za številne zasluge na kovinarskem oziroma vzdrfe-valskem in gasilskem področju znak občine Krško. (Foto: Črt Čargo)
Naš glas 7, 30. junij 1989
Eno pivce za iivce, da jih inflacija docela ne požre! (Foto: Črt Čargo)
Kdo ve, ali bo tudi danes dovolj za sladoled in kokto?! (Foto: Črt Čargo)
Galerija in bliinja stavba še čakata na prenovo, ki se je le krepko "zalezla" v staro jedro Krškega. Tokrat so v njej ob občinskem prazniku odprli razstavo del akademskega slikarja Vojka Pogačarja.
Akademski slikar Vojko Pogačar (drugi z leve) seje spet predstavil z novimi likovnimi stvaritvami v domači krški galeriji. (Foto: Črt Čargo)
Naš glas 7, 30. junij 1989
Mladi Krškega v plesu in igri
V okvir prireditev ob občinskem prazniku so se uvrstili tudi tile frkolini in frklje, ki se učijo osnove plesa pri plesnem študiju Videm. Seveda so bili prikupni, prisrčni in razigrani kot vsi otroci na svetu. Čez leta bodo to mladi ljudje, ki jih ob plesnem odru ne bo spreletava-la groza, če jih bo poprosil za ples. Samozavestno se bodo zavrteli. Seveda pa premore plesni studio Videm še skupine večjih nade-budnetev, ki se le ukvarjajo s klasičnimi in sodobnimi plesi in te tudi pobirajo odlikovanja na tekmovanjih. Če vas zanima, kako je pri njih, sijih pojdite enkrat med vajo ogledat. Jeseni se jim boste gotovo lahko pridružili.
Kolesarsko društvo Videm je v počastitev praznika organiziralo tekmovanje za kriterij mesta Krško.
Naš glas 7, 30. junij 1989
V korak s potrebami časa:
Prostocarinska
prodajalna
v hotelu Sremič
Med prvimi dogodki, ki so obeležili letošnji praznik občine Krško, je vsekakor otvoritev prostocarinske prodajalne v hotelski avli. Hotel Sremič je za potrebe lokala odstopil prostor, Mercatorjeva Mednarodna trgovina - Tozd Slovenija sadje ga je pa opremil. Pomočnik direktorja Slovenija sadja Pavle Zalokar pravi, da je to druga tovrstna prodajalna izmed desetih načrtovanih, kolikor jih nameravajo letos odpreti v poslovalnicah po Sloveniji. V prodajalni bo stalna zaloga blaga, vredna okrog 100.000 DeM,in sicer tobačni izdelki, žgane alkoholne pijače in peneča vina, čokoladni izdelki, kava, avdio in video tehnika, drobni gospodinjski aparati, teniška oprema, mala električna orodja... Izbiro bodo razširili še s ponudbo foto opreme, žepnimi računalniki, če bo potrebno,pa obljubljajo tudi ponudbo PC-jev, fotografske opreme in še česa drugega, kar bodo kupci želeli. Prodajalna meri 26 kvadratnih metrov in ima še priročno skladišče.
Seveda bodo v prvem mesecu poslovanja skušali ugotoviti želje in interese strank ter tem prilagoditi izbiro. Imajo dve prodajalki in trgovina bo odprta vse dneve v tednu, vsaj med sezono pa bo delala tudi ob nedeljah dopoldne. Pogodbe o dobavah imajo sklenjene s 25 konsignatorji tujega blaga, predvidevajo pa tudi nabavo eks-kluzivnega blaga nekaterih domačih proizvajalcev: bižuterijo, zlatnino, drago kamenje, kristal, kristal, krzno, usnje - visoko kakovostno galanterijo...
Otvoritev prostocarinske prodajalne v Krškem: nekaj priložnostnih besed je spregovoril tudi direktor hotela Sremič Peter Marko-vič. Na njegovi levi: podpredsednica IS in predsednica komiteja za gospodarstvo in prostorsko planiranje SO Krško, Silvana Mozer, na desni pa Pavle Zalokar, pomočnik direktorja Tozd Slovenija-sadje. Direktor hotela Sremič Peter Markovič: "Upam, da bo povpraševanje po tem blatu vsaj takšno, kot je bilo doslej, da bomo lahko upravičili naloibo v prostocarinsko prodajalno.
Pomočnik direktorja Tozd Slovenija Sadje, Pavle Zalokar: " Pred dnevi smo podpisali pogodbo s proizvajalci šampanjskih vin in v kratkem pričakujemo prvo pošiljko v Krškem," (Opomba uredništva: Dom Pe-rignon - 96 DeM!). Pri snovanju prodajalne so v prvi vrsti računali na partnerje krškega zdrufenega dela: NEK, TCP Videm, Kovinarske, na zdomce...
Stota speedway dirka   v Krškem
Jutrišnji dan bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino krškega Avto-moto društva, slovenskega in jugoslovanskega speedwaya. Kljub častitljivi tradiciji te zvrsti avlo-moto športa v Jugoslaviji ni kraja niti društva, ki bi z neprekinjeno 32-letno dejavnostjo vzgojilo toliko tekmovalcev in organiziralo toliko dirk, kot je to uspelo Krškemu in njegovemu Avto-moto društvu. Prav zato si šteje tudi skupščina občine Krško v posebno čast, da je jubilejna, stota dirka, znova mednarodno tekmovanje za "zlati znak občine Krško" ¦ torej posvečena našemu občinskemu prazniku...
Zavedamo se, da je bilo delo članov AMD Krško vedno amatersko, a hkrati na najvišji organizacijski in strokovni ravni, zato jim - ne da bi našteval imena in priimke - izrekam našo skupno zahvalo in spoštovanje. Organizatorji krških dirk so utečen stroj, ki ga iz leta v leto obnavljajo in v katerem izkušnje generacij, ki so izpeljale ie prve speed-way dirke v našem kraju, prenašajo na mlajše rodove. To nam je vse doslej prinašalo nedeljene pohvale za vse prireditve, ki so se zvrstile na evropsko in svetovno znanem dirkališču v Krškem...
Nagovor podpredsednika SO Krško Aleksandra Strupena udeležencem in organizatorjem jubilejne, stote speedway dirke (It. junija) na sprejemu v hotelu Sremii.
Naš glas 7, 30. junij 1989
Speedway dirka za zlati znak občine Krško: Speedway dirka teče tudi v ozadju, v garažah, Krško je osvojil Madžar Jozsef Petrikovics Zvonko Pavlic se vrača z ene izmed zmagovi- na sodniških tribunah, vsepovsod je veliko de- pred rojakom Hajdujem in Jugoslovanom tih voženj.                                                     la za pridne organizatorje... Zlati znak občine    Pavlicem.
Na »Živiav pri teti Rozaliji« so prišli otroci lizat sladoled, ki jim je še posebej teknil ob živahni glasbi, zabavnih igrah strička sladkosneda in razgibanem plesu deklic iz Plesnega studia »Videm«. Prostora je bilo kar malo malo.
NAS GLAS
SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE
Sklic sej zborov SO Krško
Zasedanje vseh treh zborov SO Krško bo
v torek, 18. julija 1989. Začelo se bo ob 15. uri.
Na dnevnem redu bodo naslednje točke:
-  potrditev zapisnika prejšnjega zasedanja
-  obravnava in sprejem stališč ter priporočil zborov SO Krško k poročilu o izvajanju vzgojno-izobraževalnih programov v občini Krško (Stališča in priporočila o vzgoji in izobraževanju), ZZD,ZKS,DPZ
str. 9-10
-  osnutek odloka o uskladitvi dolgoročnega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 z obveznimi prostorskimi sestavinami dopolnjenega dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000, ter o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Priprave za spremembe družbenih planov), ZZD,ZKS,DPZ
str. 10
-  poročilo o delu Javnega pravobranilstva Celje v letu 1988 (Javno pravobranilstvo Celje: sporov iz Krške občine je bilo več od povprečja), ZZD,ZKS,DPZ
str. 10
-  poročilo o delu Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu v letu 1988 (Javno tožilstvo: manj prijav), ZZD,ZKS,DPZ
str. 10-11
-  informacija o delu Temeljnega sodišča v Novem mestu za leto 1988 (Temeljno sodišče Novo mesto: vse več gospodarskega kriminala), ZZD,ZKS,DPZ
str. 11-12
-  osnutek odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Krško (Nov osnutek odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki), ZZD.ZKS
str. 13
-  predlog odloka o lokacijskem načrtu plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi občino Krško (Lokacijski načrt za plinovod), ZZD,ZKS
str. 13
-  predloga sklepov o imenovanju, ZZD.ZKS.DPZ str. 13
-  predlogi in vprašanja delegacij, ZZD,ZKS,DPZ.
Stališča in priporočilo o
vzgoji
in izobraževanju
Ob obravnavi »Poročila o izvajanju vzgojno izobraževalnih programov v krški občini«, ki je bilo osrednja točka skupnega zasedanja vseh treh Zborov SO Krško ter skupščine OIS kot četrtega, je komisija za sklepe, po razpravi in posredovanih gradivih, oblikovala naslednje ugotovitve, priporočila in pobude:
I.  Z dolgoleltnimi družbenimi prizadevanji lahko danes na področju vzgoje in izobraževanja govorimo o pomembnih dosežkih, so pa še problemi, ki onemogočajo, da bi bilo le-to resnično in v celoti v funkciji gospodarskega in družbenega napredka. Prostorski pogoji zagotavljajo tej dejavnosti vendarle višjo raven, kot jo slovensko poprečje, a je kljub temu treba opozoriti, da:
-  so prostorski pogoji na Srednji šoli v Krškem vse prej kot zadovoljivi;
-  na 3 osnovnih šolah (Brestanica, Koprivnica ter Krško) nimajo zadovoljivih pogojev za izvajanje pouka telesne vzgoje;
-  občutijo v nekaterih enotah družbenega varstva predšolskih otrok precejšnjo utesnjenost;
-  se obeta na osnovnih šolah v Leskovcu in Krškem kaj kmalu 2-izmenski pouk.
II.  Zaostrene gospodarske, oziroma družbeno-ekonomske razmere so povzročile:
-  občutno krčenje dogovorjenih programov za osnovne šole ter ukinitev 2 celodnevnih osnovnih šol;
-  večanje števila programov z obvezno finančno soudeležbo staršev zanje;
-  pomanjkanje denarja za posodabljanje ter obnavljanje učnih pripomočkov;
-  opustitev nujnega financiranja dopolnilnega izobraževanja in usposabljanje vzgojnega in pedagoškega kadra.
III.  Zaradi takih razmer dajemo delegati zborov SO Krško ter Skupščine občinske izobraževalne skupnosti vnovično pobudo za:
-  drugačno samoupravno organiziranost osnovnih šol, ki naj hkrati zagotovi racionalnejše poslovanje in gospodarjenje z razpoložljivimi finančnimi sredstvi ter večjo učinkovitost strokovnega dela; razbremenitev upravno-pravnih zadev pa naj šolam zagotovi več možnosti za pedagoško delo;
-  analizo ter izvedbo sprememb v sedaj veljavnih šolskih okoliših, upoštevajoč prostorske možnosti na osnovnih šolah, ki so nepopolno zasedene, ali smo jih v preteklih letih opustili;
10
Naš glas 7, 30. junij 1989
IV. Na področju organiziranega družbenega varstva predšolskih otrok se pojavljajo težave zaradi potreb po večjem številu oddelkov, česar nikakor ne smemo pojmovati za »dodatni program« in s tem povezovati »limitiranja« tovrstnih programov. Še posebej pereče so potrebe po dodatnih zmogljivostih za varstvo otrok do 3 let starosti, nujno pa bi morali organizirati tudi posebne oddelke za varstvo predšolskih otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. V okviru predšolskega varstva in vzgoje bo morala družba zagotoviti, da vključimo v posebne programe priprave na vstop v osnovno šolo celotno tovrstno populacijo v krški občini.
V.  Med zaposlenimi je še naprej zaskrbljujoče visok delež tistih, ki nimajo ustrezne izobrazbe in znanja. Zaradi izboljšanja te strukture bo treba več pozornosti posvetiti izobraževanju oziroma dodatnemu usposabljanju odraslih, pri čemer morajo večji del odgovornosti nositi OZD s svojimi kadrovskimi načrti, kot izvajalec dogovorjenih programov pa krška delavska univerza.
Javno
pravobranilstvo
Celje:
sporov iz krške
občine je bilo več
od povprečja
Javno pravobranilstvo Celje, ki deluje za 11 občin, med njimi tudi krško, je za to zasedanje skupščine posredovalo poročilo o svojem delu v letu 1988.
Javna pravobranilka Nada Fink v poročilu navaja, da so pri njihovem delu še vedno pogosti problemi v zvezi s krajevnimi skupnostmi. Tu še naprej prihaja do spornih razmerij, ponavadi v škodo krajevnih skupnosti, vzroka za to pa sta pomanjkanje sredstev in znanja, kar se zlasti pogosto pokaže ob izvajanju telefonizaci-je, ker gre tu za izredno visoka sredstva in dejanski monopolni položaj PTT.
Izredne probleme srečuje pravobranilstvo pri vrednotenju kmetijskih zemljišč, čeprav je izdelana metodologija za vrednotenje; cenilci namreč za izračune uporabljajo najrazličnejše vire o cenah. Tako se dogaja, da je cena za, na primer m2 zemljišča, od cenilca do cenilca različna za 100 in več odstotkov.
Nadalje nastajajo spori še zaradi prenizkih izklicnih cen nepremičnin pri ponovljenih dražbah in prometa z nepremičninami (razlastitve itd.) v škodo družbene-
ga premoženja. Prenos poslovnih prostorov na družbeno-pravne osebe, ki jih uporabljajo - po zakonu o poslovnih stavbah in prostorih iz 1.1974 - ima neznatnih odškodnin za posledico siromašenje sklada poslovnih prostorov pri stanovanjski skupnosti. Velike težave povzročajo pravobranilstvu nezakonite zaposedbe družbenega zemljišča, ki jih ponavadi ni mogoče niti sankcionirati, ker so prepozno odkrite, saj začne po sedanji zakonodaji zastaranje teči z dnem zaposedbe. Pravobranilstvo meni, da bi bilo treba to dejanje okvalificirati kot "protipravno zavzemanje" družbenega zemljišča, t.j. kot nedo-vršeno kaznivo dejanje.
Statistični podatki, je rečeno v poročilu, kažejo, da porast glavnih zadev za celotno območje Javnega pravobranilstva Celje v primerjavi z letom 1987 znaša 11 odstotkov, za občino Krško pa še precej več. Zlasti se je povečal obseg prometa z nepremičninami, kar pomeni, da se med družbenim in zasebnim premoženjem pretakajo znatna denarna sredstva. Več je bilo tudi pravdnih, odškodninskih in na-katerih drugih zadev.
Na koncu je v poročilu omenjen težak finančni položaj Javnega pravobranilstva Celje, vendar s pripombo, da je občina Krško doslej redno izpolnjevala svoje obveznosti.
Priprave
za spremembe
družbenih planov
Na podlagi sprejetih sprememb in dopolnitev dolgoročnega družbenega plana SR Slovenije ter osnutka sprememb in dopolnitev srednjeročnega plana republike je občina Krško dolžna začeti postopek za uskladitev občinskih družbenih planov z republiškima.
Spremembe republiških planov vsebinsko posegajo v prostor naše občine z naslednjimi izhodišči: zasnovo kmetijskih zemljišč, zasnovo gorskih zemljišč, za-
snovo pomembnejših mineralnih surovin, zasnovo izkoriščanja vodnih virov in zasnovo oskrbe z vodo, zasnovo vodnogospodarskih ureditev, zasnovo magistralnega elektroenergetskega območja, zasnovo plinovodnega, cestnega in železniškega omrežja, zasnovo varstva naravne dediščine ter zasnovo sanacije voda in namestitve čistilnih naprav.
Ta izhodišča so obvezna in jih je treba vnesti v oba občinska družbena plana, zato izvršni svet predlaga delegatom, da na zasedanju skupščine sprejmejo odlok, ki določa postopek, po katerem je treba uskladiti oba občinska plana z republiškima. Po predlogu tega odloka bi izvršni svet potrebne spremembe in dopolnitve občinskih planov moral pripraviti za obravnavo in sprejetje do letošnjega septembra.
Javno tožilstvo: manj prijav
Temeljno javno tožilstvo v poročilu o delu v letu 1988 seznanja delegate s svojo dejavnostjo, t.j. pregonom storilcev kaznivih dejanj, v svojih enotah v Novem mestu in Brežicah.
V poročilu javni tožilec Niko Bricelj navaja, da je obseg pripadlih zadev v celoti manjši kot leta 1987 in da se je znotraj njega povečalo le število prijavljenih storilcev gospodarskih prestopkov in mladoletnikov. Ažurnost dela, ki že doslej ni bila problematična, se je na tožilstvu povečala, kar je posledica kadrovske okrepitve. Preventivna dejavnost (razna opozorila) je ostala na ravni prejšnjih let.
Pri svojem delu je tožilstvo sodelovalo z organi za notranje zadeve, SDK, inšpekcijskimi službami in družbenim pravobranilcem samoupravljanja. Zelo uspešni so bili stiki z organi v Novem mestu, slabši pa z Medobčinskim inšpektoratom Krško, kjer obseg prijav po oceni javnega tožil-
stva ni odsev dejanskega stanja v Posa-vju.
Kaznivih dejanj političnega kriminala tožilstvo lani ni obravnavalo.
Obseg gospodarskega kriminala se je po trditvi javnega tožilstva zmanjšal. Obravnavalo je okoli 400 primerov grabe-ža, davčnih utaj (ob lažno visokih napovedih materialnih stroškov), nedovoljene trgovine (preprodaja osebnih avtomobilov), neupravičenega sprejemanja in dajanja daril, tatvin, goljufij (zavarovalniške goljufije) in drugih. Nova oblika kriminala je nastala z uporabo računalnikov: neupravičene pridobitve poslovnih tajnosti, pridobivanje programov, nedovoljena trgovina z računalniško opremo.
Kazniva dejanja zoper zasebno premoženje so daleč najpogostejša kazniva dejanja, s katerimi se srečuje tožilstvo pri svojem delu. Padec življenjskega standarda pa je očitno razlog, da se v zadnjih
NaS glas 7, 30. junij 1989
11
letih v tej skupini pojavljajo dejanja, ki jih prej ni bilo: tatvine avtomobilskih delov in bencina, prehrambenih izdelkov, drv in oblačil.
Obseg prometne kriminalitete je na ravni preteklega leta, naraslo pa je število pri-javljencev zaradi hujših prometnih nesreč (s smrtjo udeležencev).
Pri prestopništvu mladoletnikov ni posebnosti. Storilci so predvsem moške osebe, dejanja pa večinoma storjena zoper zasebno in družbeno premoženje. Med prijavljenimi je precej mladoletnikov z območja občine Sevnica (40 prijav v letu 1988) in javno tožilstvo ocenjuje, da jih je v povprečju več kot z drugih območij.
Na področju pregona storilcev gospodarskih prestopkov je največ prijav zaradi prestopkov po zakonih o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, knjigovodstvu, zavarovanju plačil, temeljih varnosti cestnega prometa itd. Najpogostejši prijavitelji so inšpekcijske službe; predvsem to velja za Upravo inšpekcijskih služb v Novem mestu (30 prijav), medtem ko je Medobčinski inšpektorat Krško podal le 4 prijave.
Problematika pregona gospodarskih prestopkov je obširna Javno tožilstvo izpostavlja predvsem problem kvalitete ovadb in kompliciranost pravnega sistema, ki izhaja iz organizacije gospodarskih subjektov, in s tem povezanih težav pri iskanju odgovornih oseb.
Kot splošno težavo pri svojem delu tožilstvo navaja problem visoke inflacije in določenost denarnih zneskov v zakonih. To povzroča, da zadeve postajajo "baga-telne" in zastarevajo hitreje, kar gre v prid obdolžencev in v škodo oškodovancev, pa tudi družbeno vrednotenje problematike postaja spačeno.
Drugi problem, s katerim se srečuje javno tožilstvo, pa je to, da ob izredno močnem poudarjanju zaščite pravic obdolžencev postaja vse bolj zamegljena pozicija oškodovancev in seveda tudi uspešnost pregona. Zakonik bi bilo treba proučiti tudi s tega zornega kota, meni javni tožilec Niko Bricelj, kajti cilj kazenskega pregona ni le to, da nihče, ki je nedolžen, ne bo obsojen, ampak tudi to, da se krivcu izreče kazenska sankcija.
>
Dobri strelci
Pred kratkim je svoje strelske sposobnosti preizkusila enota za posebne namene OŠ TO Krško. Vaja enote, ki jo vodi rezervni kape-tan I. razreda Ignac Žnidaršič, sodi v okvir rednega usposabljanja. Streljanje opravljajo z ostrim strelivom, po prvem dnevu usposabljanja pride na vrsto tisto "ta pravo" - streljanje za oceno. Tokrat so bili fantje zelo uspešni. (Foto: Vili Libenšek)
Temeljno sodišče Novo mesto: vse več
gospodarskega kriminala
V informaciji o delu Temeljnega sodišča Novo mesto njegov predsednik Janez Gartnar poroča o pomembnejših zadevah, ki so se pojavljale pri delu vseh enot, razmeščenih v posavski in dolenjski regiji, v preteklem letu. Vse enote so prejele v obravnavo okoli 48.500 zadev, rešile pa so jih čez 49.000. To pove, da se uspešno rešujejo tudi zaostanki, tako da je trenutno stanje najboljše vse od obstoja Temeljnega sodišča.
Po podatkih v informaciji je sodišče lani obravnavalo 1835 kazenskih zadev. Največ je bilo kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje, med katerimi posebno mesto zavzema t.i. gospodarski kriminal. Druga največja skupina so prometni delikti in sodišče je zaostrilo kaznovalno politiko za tovrstna kazniva dejanja. Obravnavalo je tudi dva poskusa umora -enega iz občine Krško in en umor, prav tako iz občine Krško. Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in moralo niso bila številna, je bil pa v enem primeru žrtev celo triletni otrtok.
Lani ni sodišče obravnavalo nobenega primera kaznivega dejanja zoper svoboščine in pravice človeka in občana niti t.i. političnih deliktov.
I
Med 134 mladoletniškimi zadevami, ki jih je obravnavalo sodišče, jih je bilo 15 iz občine Krško (po številu je to četrto mesto med sedmimi občinami). Mladoletniki so storili največ kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje (Tatvine, ropi, goljufije, odvzemi motornih vozil, poškodovanje tuje stvari). Kot vzroke kaznivih dejanj te skupine informacija navaja predvsem neurejenost družin, pomanjkanje ali dvotirnost vzgoje, željo po posedovanju določenih stvari, ki jih imajo vrstniki storilcev, pa objestnost, vpliv neprimerne družbe (polnoletni storilci!) in celo vpliv alkohola.
V kazenskih postopkih je bila prostost odvzeta 63 osebam od skupno 706, kolikor jih je bilo v preiskavi. Pripor je v večini primerov trajal od 3 do 30 dni. V 45 primerih so bili priprti nekvalificirani delavci br$z zaposlitve, večinoma tudi brez stalnega bivališča. Kar 51 priprtih je bilo mlajših od 40 let. Na izvrševanje kazni je sodišče lani pozvalo 348 oseb in skoraj vse so se pozivu prostovoljno odzvale.
število gospodarskih kazenskih zadev - bilo jih je 120 - se je lani povečalo kar za 24 odstotkov. Tu je bila občina Krško z 21 odstotki na drugem mestu, takoj za občino Novo mesto. Največ je bilo kršitev s področja knjigovodstva in zdravstvene neoporečnosti živil. Struktura pripada je v glavnem enka kot prejšnja leta, majhen porast je sodišče zabeležilo le pri kršitvah zakona o cenah. Gospodarski prestopki, skupaj s kršitvami, kot so nelojalna konkurenca, špekulacije v gospodarstvu in kršitve deviznega poslovanja, spadajo med kršitve, katerih posledice ovirajo družbena prizadevanja na področju ekonomske stabilizacije, ocenjuje v informaciji Pavel Gartnar.
Močno se je povečalo število gospodarskih pravdnih zadev - kar za 61 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. Naj-
12
Naš glas 7, 30. junij 1989
več tovrstnih sporov je bilo v občini Novo mesto, na drugem mestu pa je občina Krško s 14 odstotki. Vzroke za porast je po mnenju sodišča iskati v čedalje slabši finančni moči nekaterih organizacij zdru-' ženega dela, ki zaradi slabe likvidnosti oziroma pomanjkanja plačilnih sredstev svojih obvez ne poravnavajo pravočasno.
Za civilne spore, ki jih je bilo čez 1500, je značilno, da je med njimi vse manj poravnav; odnosi med pravdnimi strankami se vse bolj zaostrujejo, postopki komplici-rajo in vse več je potreb po pritegnitvi izvedencev, kar vse podaljšuje postopke in jih draži.
Ob spremljanju družbeno negativnih pojavov, ki jih zaznava pri svojem delu, sodišče ugotavlja, da v preteklem letu ni bilo pojavov, ki bi po vsebini ali obsegu izstopali iz problematike, ki se pojavlja iz leta v leto. Ugotovitve o gospodarski kriminaliteti pa po oceni sodišča nakazujejo potrebo po bolj koordinirani in organizirani akciji vseh družbenih sil.
Specialna enota TO na usposabljanju v Gorenjem Leskovcu
V učnem centru v Gorenjem Leskovcu je od 19. do 24. junija imela II osnovno usposabljanje enota rezervnega poročnika Vojka Sotoška. Ta specialna enota vojaških obveznikov seje urila v ravnanju z minsko-eks-plozivnimi sredstvi in njihovi uporabi pri rušenju objektov (mostov, 8; 4< j železniških prog itd.) Odgovorni so ocenili, da je vaja zelo dobro uspela, in to tudi po zaslugi aktivnega poročnika Marjana Povšiča iz VP J Celje. Nasploh sodelovanje med vojno pošto Celje in OSTO zelo uspe-I šno poteka že vrsto let. (Foto: Vili Libenšek)
Enota v napadu
Enota OŠ TO Krško, ki jo vodi rezervni kapetan I. razreda Zdravko Kadivnik. je prejšnji mesec opravila obvezno redno usposabljanje. V dveh dneh so fantje obnovili svoje poznavanje osebne oborožitve, taktičnih postopkov vojaka na bojišču ter se na koncu udeležili skupne zaključne vaje z rednimi enotami JLA VP 3363. Vaja je potekala na Krškem polju in ob prizadevnosti celotnega kolektiva si je enota pridobila oceno "uspešno". (Folo: Vili Libenšek)
Naš glas 7, 30. junij 1989
13
Nov osnutek odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki
Osnutek odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki je že drugi osnutek takega odloka. Prvega sta zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela že obravnavala in ga dala v javno razpravo, čeprav bistvenih pripomb v tem času ni bilo, je komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora sklenil, da
izdela nov osnutek. Tako se je odločil potem, ko je ugotovil, da so določila v prvi varianti preveč toga - takšna torej, ki bi povzročila, da bi vsaka sprememba republiške ali zvezne zakonodaje oziroma občinske komunalne politike zahtevala spremembo odloka in s tem spreminjanje začrtanih smernic za sistemsko reševanje problematike zbiranja, odlaganja in odvoza komunalnih odpadkov v občini.
V novem osnutku so kot komunalni opredeljeni tisti odpadki, ki z odlaganjem na odlagališča ne morejo povzročiti škodljivih vplivov na okolje, med njimi pa so neuporabni in koristni odpadki. Vsi odpadki bi se odlagali v tipizirane posode; posode za komunalne odpadke bi nabavljali, vzdrževali in zamenjevali uporabniki, o nabavi posod za koristne odpadke pa bi se uporabnik in izvajalec posebej dogovorila. Za pobiranje, odvoz in odlaganje
odpadkov ter upravljanje deponij bi uporabniki plačevali smetarino, ki bi se določala po kvadratnih metrih koristnega stanovanjskega oziroma poslovnega objekta in bi bila različno visoka za posamezne skupine zavezancev, t.j. gospodinjstva, negospodarske dejavnosti in gospodarske dejavnosti.
Za vse podrobnosti o ravnanju s komunalnimi odpadki bi morali izvajalci izdelati ustrezne pravilnike in si zanje pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa. Tako bi bilo mogoče jasno določiti odgovornost posameznih dejavnikov in s tem doseči čim večjo zaščito uporabnikov. Eden od pravilnikov bi vseboval program in sistem pobiranja odpadkov, zastavljen tako, da bi bilo v organizirano ravnanje z odpadki v petih letih postopoma zajeto celotno območje občine.
Lokacijski načrt za plinovod
Na osnovi objave sklepa o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta plinovoda za Posavje in dolenjsko skozi občino Krško (Uradni list SRS, št. 17/89) je bila izvedena javna razprava v krajevnih skupnostih, skozi katere bo potekala trasa plinovoda in so naštete v sklepu o javni razgrnitvi.
Na skupnem sestanku vseh predstavnikov krajevnih skupnosti je bil določen časovni program izvajanja javnih razprav. Te so nato potekale v času od 4.5. do 26.5. 1989. Krajevni skupnosti Krško in Brestanica nista organizirali javne razprave, in stajto odločitev utemeljili s tem, da so v organih krajevnih skupnosti razpravljali o trasi plinovoda v fazi nastajanja osnutka lokacijskega načrta. V ostalih krajevnih skupnostih so bili na razprave vabljeni lastniki zemljišč, skozi katera poteka trasa plinovoda.
Po zaključku javnih razprav je mogoče ugotoviti, da krajani soglašajo s traso plinovoda, pričakujejo In zahtevajo pa:
-  pravične odškodnine,
-  pravočasno obvestilo, kdaj se bodo začela gradbena dela skozi njihove površine,
-  možnosti za individualne priključitve posameznih gospodinjstev,
-  varnost obratovanja plinovoda,
-  zagotovilo, da gradnja plinovoda skozi Krško polje ne bo ogrožala podtalnice. Na vsaki javni razpravi je poleg predstavnika komiteja za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora občine Krško sodeloval tudi predstavnik investitorja - DO Petrol in predstavnik Sa-vaprojekta, izdelovalca lokacijskega načrta.
Ob podrobnih tehničnih pojasnilih so krajani dobili odgovore na vsa vprašanja ter informacije o tem, kako bodo potekale aktivnosti za pridobivanje soglasij od posameznih lastnikov parcel glede fizičnega posega v njih.
V vseh krajevnih skupnostih je dano soglasje za poseg v prostor pri izgradnji plinovoda.
Strokovna služba komiteja m družbeno
planiranje, razvoj gospodarstva in
urejanje prostora občine Krško
Izvršni svet SO Krško je obravnaval predlog odloka o lokacijskem načrtu Plinovod na svoji seji dne 15.6.1989 in sprejel sklep, da se predloži skupščini občine v razpravo in sprejem v predloženi obliki in vsebini.
Predlagatelj: Izvršni svet
NAS GLAS
SKUPNE DELEOATSKE INFORMACIJE
Predlog
za imenovanje
Predsednik SO Krško predlaga delegatom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, da za delegata družbene skupnosti v svetu OŠ dr. Mihajla Rosto-harja imenujejo Štefana Šunto, člana delegacije KS Krško za delegiranje v zbor krajevnih skupnosti, zaposlenega v TOZD Elektrodistribucija Krško.
Predlog
za imenovanje II
Javni tožilec SR Slovenije predlaga skupščinam občin Dolenjske in Posa-vja, da za namestnico javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu imenujejo Nado Črnugelj, roj. 1961 v Novem mestu.
Pri izbiri kandidatke je javni tožilec upošteval mnenja koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja pri OK SZDL in zlasti ugotovitev, da je predlagana kandidatka s svojim dosedanjim strokovnim delom (pripravniška praksa pri Višjem javnem tožilstvu v Ljubljani; strokovna sodelavka v Temeljnem javnem tožilstvu v Novem mestu) pokazala, da izpolnjuje pogoje za imenovanje na predlagano funkcijo v javnem tožilstvu.
Delegatom se opravičujemo, ker med povzetki niso predstavljeni zapisniki zadnje seje zborov SO Krško. Žal jih do zaključka redakcije Našega glasa nismo dobili!
Uredništvo
14
Naš glas 7, 30. junij 1989
\ll	a   \	
Levo: dobitnik bronaste plakete Vladimir Peterkovič. Desno: Dobitnik srebrne plakete ing. Darko Kolšek.
Priznanja ob prazniku krajevne skupnosti Krško
Slavnostna seja ob krajevnem prazniku samoupravnih organov in vodstev političnih organizacij krajevne skupnosti Krško je bila 16. junija. Na njej so podelili vrsto priznanj najzaslužnejšim Krčanom.
Bronasti znak Osvobodilne fronte so prejeli:
Justin Pacek za uspešno strokovno delo in pomemben prispevek pri usposabljanju in delu enot civilne zaščite,
Maks Unetič za dolgoletno uspešno dru-žbeno-politično delovanje ter zasluge za po-družbljanje obrambnih priprav.
Dragu Bučar    za pomemben prispevek k razvoju tehnične kulture in še posebej za prizadevno organizacijsko delo v Radio klubu Rotocel   Krško.
Zlato plaketo
krajevne skupnosti Krško
je za letošnje leto prejela Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško ob 50- letnici obstoja, za izreden prispevek k razvoju krajevne skupnosti Krško. V imenu kolektiva je priznanje prevzel predsednik kolektivnega poslovodnega organa Silvo Gorenc.
Zlato plakto krajevne skupnosti Krško je letos oh svoji petdeseti obletnici prejela Tovarna celuloze in npapirja Djuro Salaj. V imenu kolektva je odličje prevzel predsednik kolektivnega poslovodnega organa Silvo Gorenc.
Srebrno plaketo krajevne skupnosti Krško
so prejeli:
Rudi Derganc za uspešno delegatsko delo v organih krajevne samouprave ter v vaškem odboru Narpelj, Slavko Smerdel za dolgolet no uspešno sodelovanje Osnovne šole Jurij Dalmatin s KS Krško, ing. Darko Kolšek za pomemben prispevek k sodelovanju TCP Djuro Salaj s KS Krško in Mešani pevski zbor Viktor Parma ob 15-letnici ustanovitve in delovanja.
Bronasto plaketo krajevne skupnosti Krško
so prejeli:
Kajak-kanu klub Krško za uspešno delovanje ob 5-letnici obstoja. Literarni klub Beno Zup-nčič Krško za pomemben prispevek k amater-
ski literarni ustvarjalnosti in Vladimir Peterkovič za uspešno dolgoletno sodelovanje in pomoč pri uresničevanju programov krajevne skupnosti.
V kulturnem programu, ki je sledil slavnostni seji, so sodelovali Slovenci z avstrijske Koroške, združeni v Prosvetni zvezi Celovec: mešani pevski zbor in folklorna skupina SPD Zarja iz Železne Kaple, moški pevski zbor in ženski oktet SPD "Valentin Polanšek" z Obirskega, ansambel Korenika iz Šmihela, pesnik Andrej Kokot iz Celovca. V imenu Slovenske prosvetne zveze Celovec je navzoče pozdravil dr. Janko Malle. Ob tem gostovanju je dva dni v DKD E. KArdelj bila na ogled informativna razstava z naslovom Koroški Slovenci nekdaj in danes .
Na isti slovesnosti je predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Habinc v imenu krajanov izročil spominsko darilo Tončki Škafar, letošnji mladinski svetovni prvakinji v kegljanju.
9
Naš glas 7. 30. junij 19X9
15
"Naš glas" je prejel priznanje občine Krško ob 10. obletnici svoje informacijske dejavnosti v okviru INDOK centra skupščine občine Krško. Ob tem želimo opozoriti, da pri njegovem nastajanju vse od idej do končne podobe, v kateri jo dobijo bralci v roke, sodeluje cela množica ljudi. Na teh straneh vam predstavljamo le nekatere izmed njih.
Prva leta je Naš glas nastajal še na dobrem svinčenem stavnem stroju. Tudi tega z vsemi, ki so na njem delali (včasih cele dneve in noči, samo da je bil pravočasno narejen), lahko mirne vesti in s ponosom štejemo med svoje sodelavce. (Foto: Črt Čargo)
Reprofotograf Tomaž Bautin. (Foto: Črt Čargo)
Slavko Gomboc
ob rezalnem stroju. (Foto:  Črt Čargo)
Dušan Drobnič, tiskar Čargo)
strojnik. (Foto: Črt
NaS glas 7, 30. junij 1989
15
"Našglas" je prejel priznanje občine Krško ob 10. obletnici svoje informacijske dejavnosti v okviru INDOK centra skupščine občine Krško. Ob tem želimo opozoriti, da pri njegovem nastajanju vse od idej do končne podobe, v kateri jo dobijo bralci v roke, sodeluje cela množica ljudi. Na teh straneh vam predstavljamo le nekatere izmed njih.
Prva leta je Naš glas nastajal še na dobrem svinčenem stavnem stroju. Tudi tega z vsemi, ki so na njem delali (včasih cele dneve in noči, samo da je bil pravočasno narejen), lahko mirne vesti in s ponosom štejemo med svoje sodelavce. (Foto: Črt Čargo)
Reprofotograf Tomai Bautin. (Foto: Črt Čargo)
Slavko Gomboc                                                      Dušan Drobnič,
ob rezalnem stroju. (Foto: Črt Čargo)                  Čargo)
tiskar - strojnik. (Foto: Črt

16
Naš glas 7. 30. junij 1984
Iz majhnega raste veliko: s starega svinčenega stavnega stroja smo presedlali na računalniški stavek, ki je veliko večji, kot je morda videti na sliki, in na offsetni tisk. S pomočjo računal-
niške opreme, ki smo si jo izborili v uredništvu, in linotypa v Papirkonfekciji se je hitrost izdelave Našega glasa bistveno povečala. (Fo-to: Črt Čargo)
Delavke v knjigoveznici poskrbijo, da ni strani v Našem glasu ne preveč ne premalo. Kljub temu, da njegov urednik vedno tečnari in da se mu vedno mudi oddati glasilo na pošto.
Z ene od podelitev nagrad sodelavcem (dopisovalcem in fotografom) Našega glasa - od leve: Miran Pribotič, Silvo Mavsar, Živko Še-bek, Ida Novak-Jerele, Tone Petrovič in Drago Pirman.
Marsikatero popoldne in noč sla se Slavko Levičar (na sliki) in Robert Bajda brez protesta zadovoljila z druibo nočnega radijskega programa. Našega glasa in njegovega urednika. (Foto: Črt Čargo)
Franc Pipan
Janko Sotošek
NaS glas 7. 30. junij 1989
17
Prepričani smo, da tistih slik, ki jih napravi Črt Čargo, sploh ne hi bilo treba podpisovati, saj so tako drugačne (boljše) od ostalih fotografij v Našem glasu.
Nikd Keše je nekaj let kot delavec IN DOK centra učinkovito sodeloval pri razvijanju Našega glasa. Sedaj, odkar je novinar v TCP »Djuro Salaj«, pa je med našimi najbolj rednimi in skrbnimi sodelavci.
NAŠ GLAS
NAŠ GLAS - SKUPNE DELEGATSKE ' INFORMACIJE - Izdaja: INDOK center
W= ==b.^^= = -= s j^=_—~^Krško - Naklada: 25(X) izvodov - Odgo-SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE vorni urednik: Ivan Kastelic- Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško, tel. (0608) 31-768 - Tisk: TCP »Djuro Salaj«, TOZD Papirkon-lekcija Krško - Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informacije št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani!
Ivan Mirt
i
Konec junija letos so delavke občinskega centra za socialno delo v poročnem salonu bile priča slovesnosti, kakršne niso hudo pogoste. Predsednik SO Krško, Zoran Šoln,je s slavnostnim nagovorom sklenil formalnosti, s katerimi sta T.akonca posvojila že odraslo dekle:
7,Mnogo je bilo ovir, ki ste jih morali odpraviti, da so obojestranske želje končno uresničene. Danes tudi pravno formalno ustvarjate novo družinsko skupnost, ki bo po mnogih dosedanjih preizkušnjah trdna in zalo vam trem zagotavljala vse tisto, kar ste od nje pričakovali in kar se, vsaj tako upam, v prihodnjih letih ne bo skrhalo. Zagotovilo za to so življenjske izkušnje obeh posvojiteljev in dosedanja življenjska pot posvojenke, ki je našla v vaju, spoštovana, ljubeče starše..."
18
Naš glas 7, 30. junij 1989
Tovarna celuloza In papirja DjuroSalaJ
6amo za Interno uponbo I      ^^   hv
OBVEŠČEVALEC
GLASILO KOLEKTIVA TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA KRŠKO
občina krško
Jože Kolšek                 v času, ko je krška tovarna delala pred dav-
nimi petdesetimi leti »prve otroške korake« (iz njegovega osebnega arhiva)
Jože Kolšek
Jože Kolšek, dobro znan starejšemu slovenskemu in jugoslovanskemu papirničarskemu in vzdrževalskemu rodu, že dlje časa uživa trdo zasluženi pokoj. Ob letošnji 50-letnici krške Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj, katere soustvarjalec je bil, prihaja vse pogosteje v misli tistih pripadnikov 3000--članskega kolektiva, ki se zavedajo, da brez minulega dela zaslužnih ustvarjalcev, kakor je bil dolgoletni vodja vzdrževanja v krški tovarni in podobni iz njegove in poznejših generacij, ne bi bila krška tovarna to, kar je
-  velikan papirne industrije, ki jim nudi pošten kos kruha in na katerega so ponosni.
Ob letošnjem prazniku občine Krško, 7. juniju, je prejel Jože Kolšek »za življenjsko delo na področju kovinarstva ter v gasilski organizaciji« visoko odličje
-  ZNAK OBČINE KRŠKO.
Naš glas 7, 30. junij 1989
V   V
OBVEŠČEVALEC
GLASILO TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA <DJURO SALA* KRŠKO
z>
19
Videm
%*
30. LETNE ŠPORTNE IGRE PAPIRNIČARJEV SLOVENIJE
SKUPNI ZMAGOVALEC - ŠPORTNA EKIPA
KRŠKEGA VIDMA! MED MOŠKIMI - VIDEM,
MED ŽENSKAMI - RADEČE!
V soboto, 10. junija 1989, je TCP Djuro Salaj Krško organizirala jubilejne — 30. letne športne igre papir-ničarjev Slovenije, prireditev pa je sodila v sklop praznovanj 50-letnice obstoja naše tovarne. 435 športnikov iz 11 slovenskih DO papirne industrije in Tovarne celuloze Obir z avstrijske Koroške se je zbralo pred DKD E. Kardelja Krško.
Na otvoritveni slovesnosti 30. letnih športnih iger papirničarjev Slovenije Krško 89 je udeležence otvoritvene slovesnosti nagovoril predsednik poslovodnega odbora TCP Dj. Salaj Krško Silvo GORENC. Med drugim je rekel, da 30. slovenska papiriada poteka v času, ko je tudi slovenska papirna industrija v težkih preizkušnjah, a jih bo po njegovem uspešno prebrodila, ker se je dovolj zgodaj odločila za preobrazbo in prehod na tržno gospodarstvo, ob tem pa njeni zaposleni razpolagajo s potrebnimi atributi, pomembnimi za uspešen razvoj — z znanjem, izkušnjami in pripravljenostjo za delo.
Po pozdravu in dobrodošlici je Silvo GORENC poudaril, da druženje slovenskih papirničarjev traja že dolgo vrsto let, ob teh srečanjih pa si izmenjujejo tudi izkušnje z drugih področij.
Športnicam in športnikom je zaželel prijetno bivanje in veliko tekmovalnih uspehov.
O pomenu športne rekreacije je spregovoril predsednik organizacijskega odbora 30.LŠ1PS Marjan ŠPES, igre pa je odprl dolgoletni športnik in športni delavec Fredi ISTENIČ. Tovarniški pihalni orkester z dirigentom prof. Dragom Gradiškom je - potem ko je na otvoritvenem prizorišču odigral več skladb - zaigral še otvoritveni avizo.
Tekmovanja so se odvijala brezhibno, nekaj zamude je bilo le pri tenisu, ekipni izkupiček pa je bil takle:
točke 274 225 155 150 125 100 59
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.
10.
VIDEM
RADEČE
VEVČE
KOLIČEVO
SLADKOGORSKA
AERO MEDVODE
KTL
SOZD                                       57
PAPIROGRAFIKA                   34
KAMNIK                                 28
11.  OBIR                                       20
12.  ICP                                            0 Pojasnilo:   kratica   Kamnik   pomeni
Rudnik kaolina in kalcita'Kamnik.
Med moškimi ekipami je zmagal VIDEM z 206 točkami, zmagovalke pri ženskah so bile RADEČE s 86 točkami.
Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili:
Moški:
namizni tenis: VIDEM odbojka: VIDEM streljanje: VIDEM kegljanje: RADEČE košarka: AERO MEDVODE plavanje: VIDEM mali nogomet: VIDEM balinanje: KOLIČEVO šah: VIDEM tenis: SOZD
športni  ribolov  (izven  konkurence   -poskusna disciplina 30. iger): SLADKOGORSKA Ženske:
odbojka: RADEČE streljanje: RADEČE kegljanje: RADEČE plavanje: VIDEM
namizni tenis (izven konkurence, ker sta nastopili le dve ekipi): SLADKOGORSKA
Na zaključni slovesnosti v hotelu Sre-mič so zvečer podelili kolajne, priznanja in troje pokalov, vmes in do poznega konca pa je bilo veselega razpoloženja na pretek.
TROJICE NAJBOLJŠIH
MOŠKE EKIPE
1.  VIDEM                                  206
2.  RADEČE                               139
3.  KOLIČEVO                          138
ŽENSKE EKIPE
1.  RADEČE                                86
2.  VIDEM                                    68
3.  SLADKOGORSKA                50
20
Naš glas 7, 30. junij 1989
Krška moška odbojkarska ekipa ponavadi zmaga na slovenski letni papiriadi in tako se je na zmagovalne stopnice povzpela tudi letos. (Foto: Uroš Srpčič)
Na otvoritvi 25. slovenske papiriade pred DKD E. Kardelja sta 435 zbranim papirničar-jem - športnikom spregovorila predsednik poslovodnega odbora VIDMA Silvo Gorenc in predsednik organizacijskega odbora iger Marjan Špes (na fotografiji). (Foto: Uroš Srpčič)
Član poslovodnega odbora VIDMA Miloš Medved je bil najbri še posebno zadovoljen, ker je lahko pokal za skupnega zmagovalca 25. letnih športnih iger papirničarjev Slovenije izročil predstavniku domače ekipe, Ivanu Ogorevcu - organizacijskemu motorju prireditelja in vodji priprav domačih športnikov. (Foto: Črt Čargo)
Gasilci "Vidma" prvi
na 25. republiškem tekmovanju gasilcev papirne industrije Slovenije v Krškem
V Krškem je bilo v soboto , 17. junija, tekmovalno srečanje gasilcev papirne industrije Slovenije. Na Stadionu Matije Gubca se je v gasilskih veščinah pomerilo 13 moških in 8 ženskih industrijskih gasilskih društev, največ uspeha pa sta imeli obe krški ekipi, moška in
Naš glas 7, 30. junij 1989
21
"SfcM* 3**»*^i*^
ženska. S tema zmagama sta na najlepši možni način prispevala svoj delež k slovesnostim ob 50. jubileju Tovarne celuloze in papirja ter prav tolikih letih Industrijskega gasilskega društva Celuloza.
Krške, moška desetina, ki so jo sestavljali desetar Gregor Pleterski, Anton Jalovec, Josip Netanlv, Roman Cerjak, Miran Hervol, Alfonz Bizjak, Andrej Moškon, Jože Kopriv-nik, Rafko Libenšek in Anton Krejan, je zbrala 885 točk in tako za dve točki prehitela desetino Količeva 1 ter za devet točk tre-tjeuvrščeno desetino Radeč.
Ženska desetina v sestavi Valerija Bizjak (desetarka), Stanka Naglic, Zdenka Dernač, Marjeta Bevc, Gabrijela Gmajnič, Alenka Čater, Lidija Radej, Katarina Kostanjšek, Marjeta Filej in Mojca Pacek je bila z 857 zbranimi točkami za 9 točk boljša od dru-gouvrščene ekipe Vevč 1, na tretje mesto pa se je uvrstila ekipa Logatca 1 z 826 točkami.
Po ObveMevaka TCP
Levo: (od leve) ing. Darko Kolšek in Janez Uršič, govori član KPO TCP Djuro Salaj Miloš Medved. Spodaj: ena izmed ženskih ekip med tekmovanjem.
E
«
r\*
R
'
Oi
3i
«*
i ui 1
i»os
Ul
=> '¦
O
I      ..      :
Krški poklicni gasilci najboljši v Sloveniji
Poklicna gasilska enota Krško se je 27. maja letos udeležila VII. delovno-športnih iger poklicnih gasilskih enot SR Slovenije. Tega tekmovanja v Mariboru se je udeležilo 12 ekip, ki so se pomerile v malem nogometu, streljanju z zračno puško, namiznem tenisu, posebni gasilski štafeti in šahu.
Krško ekipo je sestavljalo 16 delavcev PGE in ti so bili končni skupni zmagovalci iger. To jim je tokrat uspelo že drugič, lani pa so bili z enakim številom osvojenih točk drugi.
Kot je povedal direktor PGE Krško, Franci Curhalek, so rezultati, doseženi na igrah, odraz, prizadevanja za vzdrževanje telesne kondicije, kar je pogoj za uspešno izvajanje intervencij. Čeprav so krški gasilci sodili med
starejše ekipe, njihov uspeh dokazuje, da mladost ni dovolj, če ni dovolj treninga. Tega se gasilci PGE Krško dobro zavedajo, zato vsakodnevno vadijo v lastni telovadnici. Ka-
dar pa ta prostor ni zaseden, ga dobrodušno odstopijo delavcem TCP za vadbo namiznega tenisa in pozimi tudi za aktivnosti Šole zdravega življenja.
22
Naš glas 7, 30. junij 1W9
Skupna in splošna poraba, osebni dohodki
V  poročilu o tekočih gospodarskih gibanjih v občini Krško v petih mesecih tega leta Služba družbenega knjigovodstva -podružnica Krško prikazuje zneske in gibanje rasti vplačil za skupno in splošno porabo ter izplačil osebnih dohodkov zaposlenih v družbenem sektorju.
Po podatkih službe so bruto vplačila SIS družbenih dejavnosti in proračunov družbenopolitičnih skupnosti v prvih petih mesecih letošnjega leta znašala 111 milijard din. Od tega zneska je bilo za skupno porabo (SIS) namenjenih 102 milijardi din.
V primerjavi z enakim obdobjem lani so vplačila tokrat večja za 297 odstotkov, v primerjavi s povprečnimi mesečnimi vplačili pa za 220 odstotkov. Najvišja so bila vplačila za Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije (43 odstotkov); med vplačili za republiške skupnosti so imela najnižjo rast tista za republiško raziskovalno skupnost (184 odstotkov).
Letos je ZKOS ZPOS ponovno razpisala tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije in zamejstva. Prireditev je bila v krškem DKD E. Kardelja (4. junija) in je sodila v okvir proslav občinskega praznika. Njen osnovni namen je bil (tako kot pač pri vseh tekmovanjih) dvig kakovosti orkestrov. Orkestri vsako leto tekmujejo v eni izmed treh težavnostnih kategorij. Od okoli 130 registriranih godb v Sloveniji jih največ tekmuje v 3. kategoriji, manj v 2. in seveda najmanj v prvi, ki zahteva že visoko umetniško raven.
Letos so orkestri tekmovali v drugi kakovostni kategoriji: v koncertnem delu in v korakanju. To je novost tekmovanja, je pa potrebna zato, ker se orkestri pogosto pojavljajo v paradi in vidi se, da ravno temu elementu posvečajo premalo pozornosti. Seveda pa se je pojavila cela vrsta upravičenih kritik na račun združitve teh dveh disciplin, zato bo morda treba poiskati ustreznejši način spodbujanja orkestrov k vadbi lepšega korakanja.
Letos je tekmovalo 20 orkestrov v štirih krajih: Postojni, Mengšu, Radečah in Krškem. Na vseh štirih prireditvah je orkestre ocenjevala tričlanska komisija v sestavi: Bojan Adamič (tudi avtor obvezne skladbe Pobeg), Jože Hriberšek in Ervin Hartman. Ocenjevalni elementi so: intonacija. ritmična doslednost, muzikalnost in splošni vtis. Največje
Občinske SIS so prejele 42 odstotkov vseh vplačil. Največja rast je zabeležena pri Občinski zdravstveni skupnosti, ki ji je bilo vplačanih 53 odstotkov vseh sredstev, razporejenih v občini.
Vplačila bruto prihodkov za splošno porabo (proračune DPS) so v petih mesecih znašala nekaj čez 9 milijard din ali 315 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Povprečna mesečna vplačila so bila višja za 192 odstotkov. Vplačana sredstva so bila razporejena tako, da je republiški proračun dobil 36, občinski pa 63 odstotkov.
Zaposleni v družbenem sektorju so do konca maja prejeli nekaj več kot 119 milijard din čistih osebnih dohodkov (325 odstotkov več kot v enakem obdobju lani ali povprečno mesečno 192 odstotkov več). V gospodarstvu je bila rast nekoliko nižja in je znašala 315 odstotkov v petih mesecih oziroma 189 odstotkov mesečno. Najvišje rasti so dosegle delovne skupnosti SIS; brez Posavske stanovanjske zadruge je pri njih rast znašala 416 odstotkov.
Tendenca zmanjševanja kupne moči se je zadnji mesec nekoliko zaustavila. Ob 21,6-odstotni rasti cen življnejskih potrebščin so se čisti osebni dohodki glede na april povečali za 28 odstotkov.
Iz poročila SOK - podružnice Krško
Iz krške občine 1,8 milijarde za sklad skupnih rezerv
Obveznost za združevanje sredstev v sklad skupnih rezerv SR Slovenije, ki se izračuna po zaključnem računu na osnovi dela čistega dohodka po določeni stopnji, ki je za preteklo leto znašala 3 odstotke, je za gospodarske organizacije občine Krško za leto 1988 znašala 1,8 milijarde din. 54 odstotkov te vsote je bila obvezna vplačati Tovarna celuloze in papirja, 30 odstotkov pa NEK.
Združena republiška sredstva rezerv se uporabljajo za izplačila z zakonom zajamčenih osebnih dohodkov, za izplačila osebnih dohodkov v organizacijah, ki imajo neporavnane dospele obveznosti do upnikov - do višine, določene z zakonom, ter za prekvalifikacijo in zaposlovanje delavcev. Ta sredstva dobe organizacije v obliki kreditov z obveznostjo vračanja.
Iz poročila SDK - podružnice Kriko
Krški pihalni orkester uvrščen v prvo težavnostno kategorijo
Vtisi s tekmovanja pihalnih orkestrov Slovenije
er uvrščen kategorijo
kestrov Slovenije
Najbolje uvrščeni orkestri so bili:	št. točk	plaketa	korakanje
1. Krško	350 točk	zlata plaketa s pohvalo	zgledno
2. Piran	349 točk	."-	-".
3. Gorje	344 točk	."-	_..
4. Idrija	343 točk	-"-	-"-
Naš glas 7, 30. junij 1989
23
možno število točk je 360. Orkestri, ki so za svoje izvajanje zbrali pod 65 % možnih točk, so prejeli priznanje za sodelovanje na tekmovanju. Ostale ocenjevalne kategorije za koncertni del tekmovanja pa so bile: nad 65 % točk - bronasta plaketa, nad 75 % točk - srebrna, nad 85 % točk - zlata in nad 95 % doseženih točk - zlata plaketa s pohvalo. Tekmovanje v korakanju je komisija ocenjevala z
opisnimi ocenami: primerno, dobro, zgledno. Ravno tako so podelili plaketo za najbolje izvedeno obvezno skladbo in za najboljšega dirigenta - debitanta.
Zlate plakete so prejheli pihalni orkestri iz Mengša, Cerknice, Štor, Vrhnike, Izole, Slovenj Gradca, Radeč, Postojne in Mute. Srebrne plakete je komisija podelila orkestrom iz Kapel, Domžal, Liboj, Ricmanj in Litije,
bronasto pa Hrastničanom.
Posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe je dobil Pihalni orkester "Videm" Krško, za najboljšega debitanta pa so izbrali dirigenta orkesatra iz Gorij. Ta že sam po sebi lep uspeh orkestra Videm iz Krškega je njegovim članom zagotovil v prihodnjem letu nastopanje v prvi težavnostni kategoriji.
Drago Gradišek
Priznanja občinskega štaba za civilno zaščito
Zbranim je na slavnostni seji OŠ CZ Krško spregovoril njegov član Stanislav Čuber, medtem ko je odličja izročil sekretar občinskega Sekretariata za ljudsko obrambo Blai Ko-lar. Poudaril je, da moramo v enotah CZ gledati organizacijo, ki je in mora biti vedno pripravljena, ki redno ukrepa tudi v vseh mirno-dobskih nezgodah in ki ji, čeprav je te zelo razvejana, nenehno dodajamo še nove specia- _ lizirane skupine. Od gasilcev, rdečega križa in enot prve medicinske pomoči do potapljačev...
Priznanje za Branka Zubra...
Ob 20. juniju, dnevu civilne zaščite, je občinski štab za civilno zaščito Krško podelil tri zlate značke civilne zaščite. Na slovesni seji, ki je bila 16. junija, jih je Bogdanu Lubšini, Jožetu Urbanču in Branku Zubru izročil Blaž Kolar, sekretar občinskega sekretariata za ljudsko obrambo.
Bogdan Lubšina je s svojim osebnim delom, dejavnostjo in odnosom do skupnih problemov tudi na ravni občine, predvsem s strokovnega vidika stalno prisoten v civilni zaščiti. Čeprav se njegovo delovanje čuti posredno skozi dejavnosti gasilske službe in delo PGE Krško, je vedno prisoten že dalj časa ob vseh aktivnostih civilne zaščite tako na ravni OZD in KS, kakor tudi na ravni občine. Temu tihemu, mirnemu in zadržanemu človeku je največje zadovoljstvo, če so vse aktivnosti, tako na vaji kot tudi v dejanski situaciji, uspešno opravljene. Zato je OŠ CZ sklenil, da mu za dolgoletno uspešno sodelovanje podeli priznanje - zlato značko civilne zaščite.
Jože Urbane je poveljnik štaba civilne zaščite krajevne skupnosti Veliki Podlog in to nalogo uspešno opravlja že dolga leta. Čeprav je ta dolžnost precej nehvaležna, zahteva precejšnjo voljo, entuziazem in čas za delo z ljudmi, tovarišu Urbanču uspeva najti kompro-
mis in uskladiti vse te obveznosti. Seveda je s takšnim odnosom do dejavnosti civilne zaščite na območju krajevne skupnosti Veliki Podlog močno vplival tudi na ostale člane štaba civilne zaščite in pripadnike enot CZ v KS, tako da se vse aktivnosti CZ na ravni KS kot tudi na ravni občine izpeljejo odgovorno in učinkovito, kar se je posebej izkazalo na vaji civilne zaščite "Krka '89" na območju krajevne skupnosti Veliki Podlog.
Branko Zuber je načelnik občinskega štaba za civilno zaščito od leta 1980. V tem času je civilna zaščita v občini Krško naredila velik korak tako na področju opremljenosti kot tudi na področju usposobljenosti svojih pripadnikov, predvsem pa je občinski štab za civilno zaščito v teh letih postal dobra, homogena celota, kar je nedvomno tudi zasluga tovariša Zubra. V letih, ki jih lahko imenujemo tudi leta vzpona civilne zaščite, je bilo izvedenih nekaj vaj, ki so imele širši pomen; tu mislimo predvsem na vajo "Posavje '82", ki je bila prva tovrstna vaja v državi.
Branko Zuber je ves čas, odkar opravlja omenjeno dolžnost, s svojim odnosom do dela, do ostalih članov občinskega štaba civilne zaščite in do ostalih pripadnikov civilne zaščite kazal veliko mero entuziazma in željo po čim bolj uveljavljeni civilni zaščiti.
OŠ CZ Krško
24
Naš glas 7, 30. junij 1989
Osnovna šoJa herojinje Milke Kerin Leskovec pri Krškem Vzgojno-varstvena enota
Dragi starši!
Ste le pomislili na jesen, ko bo potrebno vašemu predšolskemu otroku zagotoviti družbeno varstvo?
Osnovna šola Leskovec vas vabi, da te sedaj prijavite svojega otroka v eno izmed naših enot:
-  pet oddelkov imamo ob šoli v Leskovcu (5.30-15.30),
-  en oddelek je odprt v krškem nakupovalnem centru (5.30-19.30),
-  dva oddelka sta na podružnični šoli v Velikem Podlogu (5.30-15.30).
Trudimo se, da otroke vzgajamo po sodobnih metodah dela, zato sproti uvajamo različne novosti. Hkrati nudimo otrokom polno oskrbo in varstvo, oddelek v nakupovalnem centru pa edini v krški občini dela tudi popoldne.
Pričakujemo, da nas boste poklicali ali obiskali osebno, vaše pisne prijave pa pričakujemo čim prej ter vse do popolnitve prostih mest. Pokličite nas na številko 33 422, pisne prijave pa pošljite na naslov: Vzgojno-varstvena enota pri OŠ Leskovec.
Vodstvo šok in VVE
TO Z D Rudnik rjavega premoga Senovo
OBVESTILO POTROŠNIKOM
Cenjene potrošnike rjavega premoga obveščamo, da v tem trenutku lahko takoj nabavijo komercialni premog (od 4300 do 4600 kcal/kg) v granulacijah kos, srednjevec, kocka in oreh v maloprodaji Rudnika Senovo. Premog dostavljamo na dom z našimi tovornjaki nosilnosti od 2 do 8 ton.
Vse informacije dobite v našem prodajnem oddelku (tel. 0608-79-315), kjer lahko naročeni premog tudi plačate.
Potrošnikom priporočamo nakup premoga za kurilno sezono 1989/90 čim prej, da bi se tako izognili nepotrebnemu čakanju.
Otroci iz leskovškega vrtca mesijo testo za svoj prvi pravi kruhek... Vzgojiteljice VVE Leskovec večkrat pripravijo takšna in podobna zanimiva doživetja. Tega dne so otroci lahko svobodno izbirali med različnimi dejavnostmi:
eni so izdelovali avtomobile iz kartonskih ška-tel, drugi so preizkusili kuharske spretnosti, tretji so izdelovali lepilo... S takimi dejavnostmi vzpodbujamo otrokove interese, spretnosti in lastno ustvarjalnost. (Foto: Janko Sotošek)
Priznanja zaslužnim krajanom KS Leskovec
V krajevni skupnosti Leskovec so konec maja v spomin na vrnitev prvih izgnancev iz nacističnih taborišč proslavili krajevni praznik. To je bila tudi priložnost, da javno izrečejo priznanja tistim krajanom, ki največ prispevajo k napredku krajevne skupnosti in razvoju dobrih družbenih odnosov v njej. Na slavnostni seji sveta KS in DPO so tako podelili tri plakete, enajst častnih priznanj in tri bronaste znake OF slovenskega naroda.
Plaketo krajevne skupnosti so prejeli: Majda Baje. gospodinja in kmetijska proizvajalka iz Velike vasi, za prizadevno delo v vaški skupnosti Velike vasi in Gorenje vasi ter v organih krajevne skupnosti in KK SZDL; Miha Letner za aktivno in uspešno delo v Gasilskem društvu Leskovec in Franc Strgar iz Le-skovca za zavzeto delo v krajevnih delegacijah in organih SZDL, predvsem pa za uspehe pri aktivnostih poravnalnega sveta.
Častna priznanja KS Leskovec so dobili: Jože Arh iz Leskovca, Lado Arh ml. in Jože Božič iz Kobil, Simon Humar iz Krškega, Jože Jalovec iz Volovnika, Edi Kerin z Brezov-ske gore. Drago Krošelj iz Volovnika, Justin Pacek iz Krškega in Edi Žarn iz Nemške gore - za prizadevanja pri izgradnji hribovskih cest ter Stanka Vahčič in Bogdan Račič za aktivno in uspešno delovanje v Strelskem društvu
SOP Leskovec.
Bronasti znak OF je KK SZDL podelila Olgi Uršič za dolgoletno delo pri širjenju bralne kulture med krajani, Heleni Bizjak za uspešno mentorsko delo s pionirji in Branku Jancu za dolgoletno aktivno organizatorsko delo v TVD Partizan in Strelskem društvu SOP Leskovec.
Tudi septembra Šola zdravega življenja v Nerezinah
Znana je žalostna resnica, da milijone ljudi vse bolj ogrožajo obolenja civilizacije (bolezni srca in ožilja, bolezni presnove, duševne motnje itd.). Ravno zato prihaja vse bolj v središče pozornosti telesna aktivnost kot temelj preventivne zaščite zdravja.
Rekreacija vam glede tega ponuja še veliko neizkoriščenih možnosti. Ena od priložnosti je tudi Šola zdravega življenja v Nerezinah. Značilnost te šole je, da v blagem sredozemskem podnebju s čistim zrakom, obogatenim z eteričnimi hlapi iglavcev in zdravilnimi aerosoli izvajamo ukrepe za ohranitev organizma. Če osnovnim činiteljem, ki človeka krepijo, dodamo še gibalno rekreacijo kot fiziološko poživilo, posebej pa še dihalne vaje, dobi rekreacija kot telesna in duševna osvežitev pravi pomen.
Naš glas 7, 30. junij 1989
25
Ukvarjanje s športom ni glavni namen Šole zdravega življenja, pač pa postopno pridobivanje zdravih življenjskih navad in s tem navajanje njenih udeležencev na zdrav način življenja.
Če se ne želite prepustiti toku negativnih vplivov delovnega in življenjskega okolja, morate posvetiti precej več skrbi lastnemu zdravju in počutju. To pa ne pomeni, da morajo biti vaša prizadevanja usmerjena v zavestno utrjevanje organizma. Ker se mora zdravstvena rekreacija izvajati v čistem in ekološko neoporečnem okolju, je Šola zdravega življenja v Nerezinah, ki jo organizira aktiv organizatorjev rekreacije pri občinskem sindikalnem svetu Krško, ena od nenadomestljivih priložnosti.
Če hočemo biti in ostati zdravi, zdravje pa še okrepiti, ne pozabimo, da nobeno
zdravilo ne more nadomestiti zdravega načina življenja; s to življenjsko resnico želimo povabiti vse tiste, ki imajo možnost, da se udeležijo Šole zdravega življenja v Nerezinah.
Organizator rekreacije
Šole zdravega življenja
Stane Iskra
Praznično tudi v Brestanici
Letošnje prireditve, posvečene 7. juniju, prazniku KS Brestanica, so se v tej krajevni skupnosti zaključile v soboto, 10. junija, s slavnostno sejo in podelitvijo priznanj OF in KS ter pestrim kulturnim programom.
Bronasto priznanje OFza leto 1989 so prejeli: Stane Fabjančičza obseino in vsestransko društveno dejavnost, predvsem pa za njegov deleipri razvijanju likovne kulture ter ustanovitvi galerije samorastnikov na gradu Brestanica; Hedvika Keseza aktivno organizatorsko delo v Društvu prijateljev mladine; Anton Agrez za prispevek h komunalnemu urejanju krajevne skupnosti in Vida Zupane za uspešno delo v Turističnem društvu Brestanica, ki je predvsem po njeni zaslugi doseglo najboljše rezultate v posavski in dolenjski regiji.
Priznanje krajevne skupnosti so v Brestanici podelili: Karlu Brencetu za odgovorno delo pri obnavljanju in vzdrievanju Doma Svobode, s katerim je prispeval k ohranjanju tivah-nega družabnega življenja v Brestanici; Dušanu Vueanjku za prizadevno in uspešno organizatorsko delo v Ribiški družini Brestanica-Krško ter za izjemne tekmovalne dosežke v ribištvu; Veri Alegro za aktivno društveno, družbenopolitično in delegatsko dejavnost ter za zasluge pri spoznavanju in ohranjanju zgodovinske preteklosti kraja in širše domovine; Janku Avsenaku za uspešno in kakovostno organizatorsko in strokovno delo na področju glasbene kulture ter za zasluge pri uveljavitvi brestaniškega pevskega zbora tudi izven meja naše domovine.
r^if"
Otvoritev razstave likovnih del samorastnikov iz več slovenskih krajev v galeriji na brestaniškem gradu. (Foto: Boris Tomašič)
Slavnostno prireditev ob brestaniškem krajevnem prazniku si je ogledal tudi akademski kipar in medaljer Vladimir Štoviček. Na sliki: v krogu družine. (Foto: Boris Tomašič)
Priznanje Janku Avsenaku za dolgoletno uspešno strokovno delo, med drugim tudi za požrtvovalno vodenje brestaniškega moškega pevskega zbora. (Foto: Boris Tomašič)
26
Naš glas 7, 30. junij 1989
Med prireditvami ob brestaniškem krajevnem prazniku je bilo tudi tole tekmovanje na ribniku. Najboljši med ribiči je seveda tudi tokrat bil Dušan Vučanjk in fotografije omogočajo utemeljen sum, da se jih je veliko hotelo slikati z njegovo ribo... Zato smo se raje ognili njihovi objavi...(Foto: Armin Tomašič)
Gostovanje folklorne skupine DKD Svoboda Senovo v Essnu in Dortmundu
Na porabilo članov slovensko-nemškega društva "Ljubljana- Sevnica" iz Essna je 18 članov naše skupine med 25. in 29. majem 1989 gostovalo v Essnu in Dortmundu. Gostovanje je sodilo v sklop aktivnosti omenjenega društva ob 25. maju.
Ob pomoči delovnih organizacij TCP Videm, NEK, Lisce, Rudnika, Kompas-Hertza, LB-TPB Krško, skupščine občine Krško ter posameznikov (tov. Senica in Gunjilac) s Senovega nam je uspelo zbrati potrebna sredstva. Tako smo se lahko v dveh kombijih odpravili na preko 1200 km dolgo pot, ki je obetala, da bo prijetna, že ob prehodu meje (šlo je brez komplikacij). Po več kot šestnajstih urah vožnje smo se najprej ustavili pri tovarišu Alojzu Jazbecu - predsedniku društva "Ljubljana- Sevnica". Seveda smo bili prisrčno sprejeti. Podoben sprejem smo kasneje doživeli tudi pri ostalih članih društva v njihovih klubskih prostorih. Po medsebojnem spoznavanju smo hitro navezali stik in se po prijetnem druženju pozno v noč (ob pesmi in plesu) razšli. Omenim naj, da smo bili nameščeni pri članih društva.
Petek je bil namenjen počitku, ogledu znamenitosti Dortmunda ter seveda manjšim nakupom. Marsikomu so dogodivščine v zabaviščnem parku povzročile težave, vendar smo vseeno vsi zelo dobro pripravljeni pričakali sobotni skupni nastop v Essnu. Gledalcem
Senovska folklorna skupina med vajo - doma. (Foto: A. Petrovič)
smo se predstavili skupaj z otroško in odrsko skupino društva "Ljubljana-Sevnica". Prikazali smo jim kozjanske, štajerske, prekmurske in gorenjske plese. Ker smo bili resnično dobro pripravljeni, so bili tudi nastopi brezhibni, kar so potrdili tudi navdušeni aplavzi občinstva po vsakem spletu. Skoraj triurni nastop je ob spodbujanju gledalcev minil v resnično prijetnem vzdušju, naše druženje pa smo zaključili šele proti jutru.
Na povabilo jugoslovanskega društva "Veljko Vlahovič" v Dortmundu je društvo Ljubljana-Sevnica predstavljalo slovenska društva na skupni prireditvi jugoslovanskih društev ob 25. maju. Na predlog tov. Jazbeca smo skupaj naštudirali krajšo točko ter jo izvedli na tej prireditvi. Še v posebno čast nam je bilo, da se je z nami v krajšem razgovoru zadržal tovariš Beno Kirbiš, jugoslovanski konzul v Dusseldorfu. Gostovanje v Dor-
tmundu sta naša harmonikarja izkoristila tudi za udeležbo na srečanju harmonikarjev iz Nemčije, Belgije, Nizozemske, Avstrije ter, po njuni zaslugi, tudi iz Slovenije.
Zadnji večer smo na povabilo tovariša Jazbeca preživeli na njegovem vrtu. Po izmenjavi daril in zdravicah smo se zadržali še ob pesmi in plesu. Zaradi dolge poti, ki nas je še čakala naslednje jutro, je to druženje trajalo malce manj časa od ostalih, seveda pa smo se razšli ob obojestranskem odkritosrčnem povabilu na ponovno srečanje.
Ob koncu bi se rad zahvalil vsem članom društva "Ljubljana- Sevnica", pri katerih smo preživeli tri nepozabne dneve, še posebej pa tovarišu Jazbecu ter seveda delovnim organizacijam in posameznikom, ki so nam omogočili to gostovanje.
PAT
Naš glas 7. 30. junij 1989
27
Strokovna ekskurzija v ZRN
Pri praktičnem pouku smo v našem razredu posvetili največ ur spoznavanju numerično krmiljenih stružnic. To je bila za nas, bodoče strojne tehnike, zelo zanimiva snov, saj moramo iti v korak s časom in biti seznanjeni z vsemi novostmi ter napredki v kovinski industriji. Tovariša Pernarja smo vsi z zanimanjem poslušali, saj je vedel veliko stvari, o katerih se nam niti sanjalo ni.
Nekega dne pa nas je predavatelj izredno presenetil. Ponudil nam je možnost ogleda tovarne INDEX, ki izdeluje numerično krmiljene stružnice. Vsi smo bili navdušeni, saj takšne priložnosti ne dobiš tako zlahka. Finančna sredstva smo morali zbrati z lastno iznajdljivostjo in spretnostjo. Napisati smo morali veliko prošenj, da smo jih lahko poslali v vse tovarne v bližnji in daljni okolici. Naša največja aduta pa sta bili Celuloza in Nuklearna. Ravnali smo se po predavateljevih navodilih, ki so nam zelo koristila pri zbiranju denarja. Po dolgih mukah smo končno izvedeli, kdaj sploh odrinemo v tujino. Na vso srečo smo zbrali dovolj denarja; s te strani zaenkrat nismo imeli problemov.
Štirinajstega maja zgodaj zjutraj smo se vsi polni pričakovanja zasidrali v avtobusu in se odpeljali proti mejnemu prehodu Ljubelj. Po običajni proceduri smo se po dežju odpeljali skozi prelepo Avstrijo in številne dolge predore, ki jim ni bilo ne konca ne kraja. Skozi okna smo lahko občudovali številna jezera in gorovja, ki so popolnoma neokrnjena. Po dolgi in naporni vožnji, ki je trajala 11 ur, smo končno prispeli v Muenchen. Nastanili smo se v hotelu Royal, kjer so nas izredno gostoljubno sprejeli. Še isti večer smo si ogledali mesto in z zavistjo opazovali polno založene trgovine, ki so kar vabile, da vstopiš in si kupiš, kar ti srce poželi.
Naslednje jutro smo se po obilnem zajtrku napotili v Deutsches Museum, kjer smo si lahko ogledali razvoj industrije in tehnike od davnih začetkov pa vse do današnjih dni. Za podroben ogled muzeja bi potrebovali vsaj en dan, da bi si pozorno ogledali vse tiste stvari. Polni prečudovitih vtisov smo prišli v Dac-hau, nemško koncentracijsko taborišče, kjer je med vojno v strahotnih bolečinah in trpljenju umrlo tudi veliko naših rojakov. Z nekakšno tesnobo smo zapuščali ta kraj, ki še danes vzbuja strah v srcu. Nato smo si ogledali še olimpijske objekte v Muenchnu, ki so zares enkratno skonstruirani. Popoldne smo porabili za nakupovanje raznih malenkosti in za pohajkovanje po mestu, ki se je šele ponoči prav razživelo. Poskusili smo tudi ameriški način hitre prehrane; bili smo v McDonald'su in tu smo lahko preizkusili tudi naše znanje tujega jezika.
Zgodaj zjutraj smo bili kar malce žalostni, ko smo zapuščali Muenchen, toda čakal nas je vrhunec našega izleta. Odpeljali smo se v Esslingen, kjer naj bi si ogledali tovarno In-
dex. Prispeli smo z malce zamude in tam so nas pravzaprav že čakali. Bili smo prijazno sprejeti in se kar nismo mogli načuditi izredni čistoči v sami tovarni. Razdelili smo se v dve skupini. Z eno je bila tovarišica razredničarka, z drugo pa tovariš Pernar. Z velikim zanimanjem smo si ogledali, kako sestavljajo numerično krmiljene stružnice in prva skupina je bila celo v kalilnici; po njihovih besedah je bilo enkratno. Gostitelji so nas presenetili, ko so nas povabili v jedilnico, kjer nas je čakalo okusno kosilo. Nato je vsak dobil še prospekte in čisto nove igralne karte. Zares so nas presenetili s svojo prijaznostjo in gostoljubnostjo. Hvaležno smo se poslovili od prijaznih gostiteljev, ki nam bodo ostali v lepem spominu.
Iz Esslingena smo se napotili proti Stuttgar-tu, kjer smo si v Untertuerkheimu ogledali muzej tovarne avtomobilov Mercedes. Tukaj smo lahko občudovali luksuzne avtomobile, ki so si v svetu pridobili velik ugled. Mercedes je pač pojem elegance in udobja, v sebi pa nosi še športni duh. Kamorkoli si pogledal.
povsod so bili parkirani mercedesi. Zares smo doživeli nekaj enkratnega. Nekako se kar nismo mogli odtrgati od avtomobilov, vendar smo se morali kljub temu vrniti v našo domovino. Ko smo se odpeljali mimo mogočnega koncema Daimler-Benz, si je marsikdo pri sebi zaželel, da bi lahko še enkrat videl prečudovite avtomobile, obenem pa smo rekli: "Zbogom, Stuttgart!" in tako smo se vrnili v našo domovino polni lepih vtisov. Za marsikoga so bili to verjetno najlepši trenutki v življenju...
Zelo smo hvaležni vsem obrtnikom in tovarnam, še zlasti Celulozi in Nuklearni, šoli in tovarišu Pernarju, ki je imel veliko zaslug, da smo se lahko odpravili na tako nepozaben izlet. Mislimo, da nam je uspelo združiti prijetno s koristnim. Globoko v srcu čutimo, da smo se naučili nekaj novega, in to znanje bomo s pridom izkoristili v delovnih organizacijah, ki so nas finančno podprle. To pa z eno besedo pomeni: HVALA!
Učenci 4. aK Srednje šole Krško
Vpliv smradu na počutje občanov
v Krškem
Pod zgornjim naslovom je bila v reviji Naše okolje, št. 3- 4, 1988 objavljena raziskava, ki jo je na območju Krškega in bližnje okolice opravil dr. Svetozar Sunčič iz Zdravstvenega doma Krško s svojimi sodelavci. Namen raziskave je bil ugotoviti, koliko onesnaženost zraka v resnici vpliva na zdravje in počutje prebivalcev tega območja, koliko pa je slabše zdravstveno stanje in počutje samo subjektivno - posledica miselnosti, da mora biti zrak zaradi industrije nujno slab in torej glavni krivec za mnoge težave, ki se pojavljajo pri občanih.
Da bi raziskovalna skupina dobila čim bolj verodostojne rezultate, je vplive onesnaženosti preverjala pri dveh skupinah "preiskovancev". V prvi skupini so bile učenke srednje šole, ki stalno bivajo več kot 10 km zunaj Krškega, v drugi skupini pa so bili občani Krškega, stari od 18 do 55 let, ki živijo na različnih izbranih točkah v Krškem in bližnji okolici, oddaljenih od glavnega vira smradu, t.j. Tovarne celuloze in papirja, od 300 do 1200 m in več.
V članku, objavljenem v reviji Naše okolje, je natančno predstavljen tako potek poizkusa z.učenkami in anketiranja občanov, kot tudi dobljeni rezultati, ki so podrobno komentirani in ponazorjeni s številnimi grafikoni. Mi pa smo se odločili, da bralcem Našega glasa posredujemo najzanimivejši del - sklepne ugotovitve raziskave in razmišljanja o možnostih za izboljšanje stanja - v izvirnem besedilu:
I.
Smrad ocenjujemo na dva načina, direktno in indirektno. Direktno ocenjujemo ali numerično ali grafično ali govorno na vprašanja o prisotnosti smrada. Tako so odgovarjale učenke na opazovalnih točkah, ki smo jih določili. Indirektno je ocenjevanje, kadar oce-
njujemo kake senzorične ali druge motnje, ki so posledice smrada. Take so ali motnje pri dnevnih aktivnostih ali določene motnje zdravstvenega stanja.
Obremenitev s smradom je odvisna od trajanja, intenzitete in načina smrada. Sodeč po odgovorih, ki smo jih dobili od anketirancev, lahko trdimo, da je onesnaženost s smradom v Krškem zelo velika, kajti trajanje smrada je dolgo, saj tri četrtine anketirancev trdi, da traja smrad več ur, da je pogost, saj ga zaznavajo vsak dan, zaznavajo ga ves dan, to je zjutraj, dopoldne, popoldne, zvečer in ponoči.
Moč smradu je velika, saj ga občani zaznavajo povsod: doma v stanovanjih, na ulicah. v vseh delih mesta. O intenziteti smrada moremo sklepati iz odgovorov, kako pogosto zaznajo smrad skozi zaprta okna, kar smo ugotovili v visokem odstotku odgovorov.
Sam smrad v Krškem je zelo moteč, saj so skoraj vsi anketiranci izjavili, da je vonj neprijeten, kar predvsem in v glavnem velja za industrijske vonjave; pri tem pa ne smemo pozabiti, da širijo smrad tudi nekatere druge ko-munalije, kot so promet, odvoz smeti, čistoča ulic.
Smrad je odvisen od oddaljenosti od izvora smrada in od višine, s katere se smrad spušča. Industrija v Krškem je v središču mesta, stara in nova naselja so zgrajena okoli industrijskih objektov, zgrajena so v krajih, v katere najpogosteje in najmočneje pihajo vetrovi. Tudi višina, s katere se spuščajo plini, ni primerna, ker se le-ti spuščajo povsod, od višine tal do višine 40 metrov.
Tudi na drugih mestih so opazili, daje toleranca glede smrada v krajih s smradom nižja pri ljudeh, ki tam živijo. To opažamo tudi v Krškem, kjer so ljudje v velikem številu občutljivi na neprijetne vonjave, saj jih v visokem odstotku ocenjujejo kot neznosne in neprijetne. Pri tem ni pomembno samo to, kak-
28
Naš glas 7, 30. junij 1989
šne vrste je smrad in kakšna je njegova intenziteta, važnejše je, kako smrad vsesplošno deluje na človeka.
To delovanje smrada moremo posredno oceniti po odgovorih o zdravstvenem počutju prebivalcev Krškega, ki so za svoje zdravstveno stanje zaskrbljeni in smatrajo, da njihovo zdravstveno stanje ni najboljše. Ko smo jih podrobneje vprašali o njihovih zdravstvenih težavah, so v velikem številu odgovarjali, da imajo take težave, ki jih je moč povezati s slabim zrakom v kraju, v katerem živijo in delajo, kajti slab zrak ima gotovo velik vpliv. Zavedamo se, da teh težav ni moč razglasiti za bolezni, vsekakor pa so subjektivni občutki lahko eden od sprožilnih mehanizmov za nastanek bolezni.
Kadar polovica in več ocenjevalcev, ki ocenjujejo smrad, meni, da je ta prisoten, lahko rečemo, da smrdi. Tako je bilo tudi s tem eksperimentom, ko je večina učenk odgovorila, da je bil vonj, ki so ga zaznale na opazovalnih točkah, neprijeten, bil je močan in bil je moteč. Ce te rezultate primerjamo z nekaterimi drugimi opazovanji in ocenami teh opazovanj, lahko trdimo, da je smrad v Krškem močan.
II.
Meritve ozračja, ki smo jih opravili, so bile kratkotrajne, trajale so 30 dni v novembru, na prehodu iz jeseni v zimo, preostali trije letni časi niso bili raziskani. Črpališča bi bilo potrebno na novo postaviti na podlagi izsledkov raziskave, to je na mestih, kjer se ljudje v večjem številu pritožujejo zaradi slabega zraka.
Čeprav vemo. katere kemične snovi najpogosteje smrdijo, še vedno ni jasno, kolikšne so njihove posamezne koncentracije v zraku in kako pogosto in koliko časa so v zraku, kar odločilno vpliva na obremenitve ozračja. Še vedno ne poznamo vseh aromatskih ogljiko-hidratov, ki so v zraku, in v kakšni količini so v zraku. Zato bi morali merjenja ponoviti ter jih po potrebi razširiti še na kakšne kemične tvarine.
V sami tovarni celuloze je največ onesnaženj zaradi potreb po energiji, saj je več kot 80 odstotkov izločenega S02 posledica le-teh, manj kot 20 odstotkov pa je posledica pridobivanja celuloze in papirja. Tehnološke postopke v proizvodnji je potrebno oceniti in poiskati ustrezne rešitve; verjetno bo na prvem mestu področje energije.
Ker je smrad v Krškem močan, ga je potrebno takoj začeti odstranjevati in ga v najkrajšem času vsaj zmanjšati. Prva rešitev, ki se ponuja, je zvišanje dimnika, skozi katerega uhajajo plini; tako bi se zmanjšali intenziteta in pogostost smrada in odvajanje plinov bi bilo večje. Tudi druge metode, ki jih priporočajo, je potrebno resno pretehtati, te pa so termalno izgorevanje, parno vodno prezračevanje, kondenzacija. Tako bo smrad v Krškem in okolici ne le znosnejši, temveč bo tudi cena obratovanja manjša.
Samo s tem pa se smrada ne bomo rešili, ker moramo takoj odgovoriti na vprašanje, koliko S02 izpuščajo drugi onesnaževalci.
koliko druga industrija, kolikšen je delež onesnaženja iz individualnih kurišč, iz kurišč na trdo gorivo, v kolikšni meri je smrad posledica prometa.
Ker smo ugotovili, da so dečki v Krškem pogosteje bolni, da imajo nakatere kronične bolezni zgornjih dihal, ki so morda posledica zraka v Krškem, bo potrebno s prospektivno študijo ponovno ugotavljati vplive zračnih onesnaženj na zdravje otrok.
sezone
Za nami je tekmovalna sezona v kategoriji posameznikov, jeseni pa nas čaka naporna preizkušnja za tekmovalno ekipo. Prvi del je bil zelo uspešen. Kljub temu da smo si zastavili cilje precej visoko, smo jih v celoti tudi uresničili. Tekmovali smo na vseh tekmovalnih ravneh, od regijskega do evropskega prvenstva.
Na regijskem prvenstvu so si vsi nasto-
Ker smo ugotovili, da se prebivalci Krškega pogosteje pritožujejo zaradi zdravstvenih težav, ki bi mogle biti posledica slabega zraka, je potrebno določiti ranljive in boleznim podvržene skupine tako delavcev v tovarni, ki delajo na delovnih mestih, ki so s smradom močno obremenjena, kakor tudi drugih občanov, ki stanujejo v bližini tovarne in so zato močneje obremenjeni s smradom. Ene in druge bi morali zdravstveno opazovati.
pajoči zagotovili nastop na republiškem prvenstvu, kjer smo dosegli odličen rezultat: tri zlate medalje - Dragoljub Minič v super lahki kategoriji. Jovan Kljajevič v srednji in Hadžo Sinančevič v absolutni kategoriji; srebrno, ki jo je osvojil Šalih Sinančevič v težki kategoriji,in bronasto Martina Filaka v super lahki kategoriji. S tem rezultatom smo potrdili absoluten primat v republiškem prostoru.
Karate med mladimi na Senovem
V KS Senovo so krški karatisti sredi maja letos pričeli delati z mladino. Po zaključenem vpisu je bilo očitno, da je interes za ta šport med senovsko mladino zelo velik. Do konca meseca se jih je (v dveh tednih!) vpisalo 94! V času vpisa so vadili vsi skupaj, sedaj pa so jih razdelili v tri skupine: 24 mlajših in 42 starejših pionirjev ter 28 mladincev oz. članov. Trenirali bodo ločeno trikrat tedensko (ob ponedeljkih, sredah in četrtkih). V vsaki skupini je precejšnje število športno nadarjenih otrok, še zlasti pa organizatorji z velikimi upi gledajo na mladinsko skupino, kjer bo nekaj fantov v dobrem letu že lahko stopilo v
tekmovalne vrste. Tako kot pri vsaki dejavnosti je seveda tudi tu normalno treba pričakovati osip tistih, ki jih je gnalo bolj navdušenje kakor volja do dela, a pri tako veliki skupini bi morali še vedno imeti dovolj kandidatov za neprekinjeno resno in uspešno delo. Z osipom se bodo namreč izboljšali tudi pogoji dela, saj je sedaj v mali telovadnici le nekoliko preveč pionirjev. Seveda pa gre veliko zahvale OS XIV. divizije Senovo, zlasti učitelju telesne vzgoje in ravnateljici, ki sta pomagala, da je vpis uspel in dejavnost zaživela. Posnetek je še iz časa prvih skupnih treningov.
(Foto: Tone Petrovič)
Karate klub "Nuklearna'
Tekmovalni dosežki v prvem delu
Naš glas 7, 30. junij 1989
29
Na prvenstvu SFRJ smo načrtovali dve medalji in ju tudi osvojili, oziroma sta ju osvojila Dragoljub Minič - zlato v super lahki kategoriji - in Hadžo Sinančevič - srebrno v absolutni kategoriji. Pri tem moramo povedati, da sta bila dva naša tekmovalca, Kljajevič in Šalih Sinančevič, samo korak za medaljo in sta tako pokazala svoje velike možnosti.
Minič je nastopil tudi na evropskem prvenstvu v Titogradu, kjer smo od njega po-tihem pričakovali dober rezultat, vendar si je po odličnem začetku, ko je s 6:0 premagal nemškega tekmovalca, dovolil neprevidnost in pri vodstvu s 5:3 samo 4 sekunde pred koncem borbe omogočil švedskemu
tekmovalcu, da izenači in ga v podaljšku, seveda šokiranega, tudi premaga.
Do tako dobrih rezultatov smo prišli predvsem s trdim delom. Od 9. januarja smo trenirali pet- do šestkrat tedensko in v pripravljalnem obdobju imeli 10-dnevne priprave v Poreču, kjer smo trenirali dvakrat dnevno. Forma je bila dobro planirana za vse tekmovalce. Fizična pripravljenost in tehnične zamisli so bile na visoki ravni, premalo pa je bila razdelana taktika, kar nas je stalo še boljšega rezultata. Doseženi rezultati kljub temu potrjujejo, da je naš način dela pravilen, in nas motivirajo, da v jesenskem delu dosežemo svoj cilj in
se prebijemo v I.zvezno karate ligo, kar pomeni med 10 najboljših klubov v Jugoslaviji.
Vse rezultate smo dosegli z zelo skromnimi sredstvi, vendar brez razumevanja in pomoči nekaterih delovnih organizacij ne bi uspeli, zato iskrena hvala Nuklearni elektrarni Krško, Rudniku Senovo, Kosta-ku, Izletniku, OŠ dr. Mihajlo Rostohar, OŠ Jurij Dalmatin, OŠ Milke Kerin, Miranu Resniku..., ki so nam vsak na svoj način (ne samo finančno) pomagali zagotoviti pogoje dela in doseči visoke tekmovalne rezultate.
Ljubo Boiovič
Na sliki levo: Silvana Mozer, podpredsednica IS SO Krško in predsednica komiteja za plan in gospodarstvo, ob njej Janez Mesesnel. Desno: predsednik krškega obrtnega zdruienja Ivan Molan je ob otvoritvi salona spregovoril nekaj besed.
čine zelo pomembno. Skupna želja vseh je, da bi se taki novi lokali pojavljali vsako leto, saj je v njegovo izgradnjo vložen tudi t.i. razvojni dinar. To so sredstva, ki jih obrtniki združujejo ravno zato, da z ugodnimi kreditnimi pogoji lahko zagotovijo nadaljno širitev dejavnosti svojih članov in novincev.
Frizerski salon Albine Znideršič
V   okviru proslav praznika krajevne skupnosti Krško so med drugim izročili namenu nov frizerski salon Albine Znideršič. 52 kvadratnih metrov velik lokal je v lasti občinske stanovanjske skupnosti in sklada stavbnih zemljišč, ki sta ga tudi dala v najem. Salon ima moški in ženski del, odprt pa bo vsak dan med 7. in 15. uro, tudi ob ponedeljkih, ki so sicer tradicionalno frizerski prosti dnevi. Razen lastnice Albine bo v lokalu zaposlenih še pet frizerk...
V priložnostnem nagovoru predsednika krškega obrtnega združenja Ivana Molana smo zaznali kar ponosen poudarek, da je v naši občini okrog 400 obrtnikov in da gre za tak razvoj drobnega gospodarstva v dokajšnji meri zasluga izredni naravnanosti občinske politike gospodarskega razvoja v to smer. Pri tem ne zanemarja ne proizvodne in ne storitvene obrti, kar je za razvoj ob-
IX. grafični bienale
jugoslovanskih
otrok
Galerija Božidar Jakac in Osnovna šola Jože Gorjup sta organizatorja že IX. grafičnega bienala jugoslovanskih otrok. Otvoritev razstave je bila v petek, 9. junija v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici.
Na prireditvi, kije letos posvečena 90-letni-ci akademika Božidarja Jakca, sodelujejo mladi likovni ustvarjalci iz 149 šol iz vse Jugoslavije. Njihova dela bodo v Kostanjevici na ogled vse do septembra.
RIBI, linorez, 1987188. Drago Urlep, 8. razred OŠ Majšperk. Likovni pedagog: Aljoša Piimoht.
30
NaS glas 7, 30. junij 1989
AY6AB
Milkica Baštovanov, 8. razred OŠ "Miloš Popov" Novo Miloševo. Likovni pedagog: Bilja-na Grošin.
KRA VE. Tomo Cerovšek, 6. b razred OŠ "Jurij Dalmatin" Krško. Likovni pedagog: Rozi-ka Cerovšek.
Medobčinska gospodarska zbornica Posavja Brežice
v sodelovanju
s Tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj Krško, Tovarno pohištva
Brežice, Konfekcijo Lisca Sevnica, Kopitarno Sevnica
in Novolesom-TOZD Sigmat Brestanica
razpisuje
nagradni natečaj za inovacijske dosežke v letu 1989
Medobčinska gospodarska zbornica Posavja in navedene delovne organizacije oziroma TOZD razpisujejo natečaj za nove izdelke, tehnične izboljšave in racionalizacije za naslednje ekološke, tehnološke in organizacijske probleme:
1.   razvoj novega proizvoda na obstoječih kapacitetah papirne predelave
2.   racionalizacija postopka praznjenja kuhalnikov v proizvodnji celuloze s ciljem zmanjšanja emisij
3.   možnost proizvodnje celuloze iz lesa evkaliptusa po magnefitnem postopku
4.   uvajanje beljenja z vodikovim peroksidom (nadomeščanje natrijevega hipoklorita)
5.  racionalizacija na napravah internega transporta v pohištveni industriji
6.  organizacija proizvodnje pohištva v manjše ekonomsko in tehnološko zaključene celote
7.   organizacija sistema skladiščnega polsovanja s ciljem optimizacije zalog in vključitve v integralni informacijski sistem
8.   konstrukcija pripomočka za vodenje - podajanje trakov s ciljem nadomestitve uvoza
9.  organizacija uvajanja sistema kontrole kvalitete proizvodov
10.   reorganizacija proizvodnje kopit, raztezačev in lesenih podplatov s ciljem hitrejšega obračanja surovin in polizdelkov
11.   racionalizacija izkoriščanja usnja in lesa z uvedbo novih izdelkov, s ciljem zmanjšanja odpadkov
12.   konstrukcija rolo vrat za industrijske objekte in druge javne zgradbe s potrebno dokumentacijo za serijsko proizvodnjo
13.   razvoj mikroprocesorskega krmilnika za avtomatsko barvanje izdelkov
14.   razvoj posode za fluidiziranje barve v prahu.
Na natečaj se lahko prijavi vsak občan SFRJ ali skupina, ki je avtor predlagane tehnološke izboljšave, novega izdelka, organizacije ali tehnološkega postopka za razpisane probleme. Predlog za ocenitev inova-
cijskega dosežka mora poleg pisne prijave na posebnem obrazcu vsebovati še:
-  podrobnejši opis namena in uporabnosti predlagane izboljšave, postopka, izdelka ali storitve,
-  tehnološki del (opis tehnološkega postopka, tehnične skice, načrte, seznam surovin, tehnološke karakteristike),
-  organizacijski del (opis organizacijskega postopka, organigrame, seznam potrebne opreme in izvajalcev),
-  izračune prihrankov (pri predlogih za racionalizacijo) in dodatnega dohodka glede na možnost plasmaja (pri novih izdelkih oziroma storitvah).
Podrobnejše informacije lahko avtorji dobijo pri:
-  Vinku Bahu v TCP "Djuro Salaj" za prve štiri probleme;
-  tovarišu Piltaverju v Tovarni pohištva Brežice za problema 5 in 6;
-  Stanislavu Čubru v Konfekciji Lisca Sevnica za razpisno temo 7;
-  Dragici Klakočar v Kopitarni Sevnica in tovarišu Piltaverju v Tovarni pohištva Brežice;
-  Stanislavu Čubru v Konfekciji Lisca za 8. in 9. temo;
-  Dragici Klakočar v Kopitarni Sevnica za 10. in 11. temo;
-  pri tov. Zalezini in Gajski v Sigmatu Brestanica za teme 12,13 in 14.
Obrazce za prijavo predlogov lahko dobite na Medobčinski gospodarski zbornici Posavja ali pri omenjenih tovariših.
Pisne predloge bo ocenjevala posebna strokovna komisija pri Medobčinski gospodarski zbornici Posavja, sestavljena iz predstavnikov omenjenih delovnih organizacij in strokovnjakov - specialistov za posamezna področja.
Natečaj traja od 15.6. do 31. 10. 1989.
Rezultati bodo objavljeni v 45 dneh po zaključku natečaja. Izbrani inovacijski dosežki bodo nagrajeni z naslednjimi nagradami:
-  prva nagrada                            7.000.000 din
-  druga nagrada                         5.000.000 din
-  tretja nagrada                          3.000.000 din
Nagrade bodo podeljene na slavnostni seji Medobčinske gospodarske zbornice Posavja.
Komisija za ocenitev prijavljenih inovacijskih dosežkov si pridržuje pravico, da nagrade ne podeli, če ni ustreznih predlogov. Delovne organizacije oziroma TOZD, ki sodelujejo v natečaju, si pridržujejo enoletno odkupno pravico za prispele predloge.
Komisija dela po Pravilniku o spodbujanju inovacijskih dejavnosti in nagrajevanju uspešnih inovacij in zagotavlja tajnost podatkov, ki jih vsebujejo predlogi.
Pisne prijave v zahtevani vsebini naj pošljejo avtorji s polnim imenom in naslovom na Medobčinsko gospodarsko zbornico Posavja, 68250 Brežice, Trg dr. Ivana Ribarja 14/1 H, z oznako "ZA NATEČAJ".
Naš glas 7. 30. junij 1989
31
Plavalni klub Celulozar Krško
Razpis plavalnih
tečajev
za predšolske
otroke
Plavalni klub Celulozar Krško razpisuje tečaje učenja plavanja za predšolske otroke, stare od 6 do 7 let (letnik 1982) v naslednjih terminih:
JULIJ - od 5. do 31. julija vsak dan razen ob sobotah in nedeljah a) od 9.00 do 10.00 b)od 10.00 do 11.00 c) od 17.30 do 18.30
AVGUST - od 1. do 25. avgusta vsak dan razen ob sobotah in nedeljah a) od 9.00 do 10.00 b)od 10.00 do 11.00 c) od 17.30 do 18.30
Cena tečaja: 100.000 din za mesec julij, plačilo po položnici na žiro račun štev. 51600-620-16-05-1980114- 4827/30.
Za tečaj lahko otroka prijavite pisno na naslov: Plavalni klub Celulozar Krško, p.p. 6, Krško, ali osebno tovarišu Andreju Škafarju na bazenu PK vsak delavnik od 18. do 20. ure.
Prijava naj vsebuje: ime in priimek otroka, datum rojstva, naslov, kopijo položnice in željeni termin.
Ker je število otrok v skupini omejeno, bodo imeli prednost tisti, ki bodo prej prijavljeni.
O vseh podrobnostih vas bomo obvestili naknadno po pošti.
Za PK Celulozar: Andrej škafar
Republiški prvaki '89
Veslači Kajak kanu kluba Krško so v soboto, 24. junija, postali prvaki Slovenije v mo-štveni vožnji (3xKl) za leto 1989. Veslali so mlajši mladinci Gašper Rostohar, Matjaž Novak in Darko Petrovič-Gajo.
]r>4"o'^r^   «¦«_-¦«» -v- ¦»;»   mesta
'odbočrju

Na slovesnosti ob otvoritvi proizvodnih prostorov TKG v Podbočju je predsednik IS SO Krško Igor Dobrovnik izročil direktorju ljubljanskega TKG Francu Kovačiču plaketo občine Krško. Tovarna kovinske galanterije praznuje namreč letos svojo šestdeseto obletnico, z novoustanovljenim obratom je sebi omogočila širitev (očitno uspešne) proizvodnje, krajanom Podbočja pa prepotrebna delovna mesta. Sama skupna naložba sodi tudi v okvir akcije za pospešitev razvoja spominskega območja Žumberak-Gorjanci.
Morda se jih redni bralci Našega glasa še spomnite: ni še leto dni, kar smo o njih pisali. To so nekateri izmed vojakov, ki so pomagali graditi cesto čez Gorjance skozi Planino na hrvaško stran. Takrat so se s krajani in krškimi mladinci dogovorili, da se ob letu ponovno srečajo in res so pr< išli. Podboškega krajevnega praznika so se udeležili Ljubinko Mandu-šič, Zdravko Ivič in eden izmed prijateljev ter Slavoljub Popadič, njihov starešina iz novomeške enote. Ostali resnično niso mogli priti na srečanje, saj je končno pot dolga in fantje so v službah...
32
Naš glas 7, 30. junij 19891
TKG Podbočje: korak k razvoju
spominskega območja Žumberak-Gorjanci
V okviru prireditev ob občinskem prazniku in podboškem krajevnem prazniku so v starem poslopju OŠ Gorjanskega bataljona odprli obrat Tovarne kovinske galanterije iz Ljubljane - v soboto, 17. julija 1989. Otvoritev so delavci TKG obelelili (zdruii-li) s sindikalnim izletom v Podbočje.
Slavnostni trak novega obrata Tovarne kovinske galanterije v prenovljeni podboški šoli je prerezal direktor te ljubljanske organizacije, Franc Kovačič. Tu bo v začetku našlo delo deset domačink, skozi čas pa se bo obrat razvil in bo zaposloval do trideset delavcev. Naložba bo skupna: občina Krško je prispevala prenovljeno in urejeno nekdanjo osnovno šolo, TKG iz Ljubljane pa strojno opremo, proizvodni program in ostalo.
Priznanja ob prazniku KS Podbočje
KS Podbočje je 17. junija proslavila svoj krajevni praznik, posvečen 29. juniju, dnevu ustanovnega sestanka odbora Osvobodilne fronte v kraju (29.6.1941). Na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti in DPO so podelili priznanja OF slovenskega naroda z bronastim znakom naslednjim prizadevnim krajanom: Francu Kerinu iz Podbočja za dolgoletno družbenopolitično in strokovno vinogradniško delovanje; Branku Strgarju iz Podbočja za strokovno
Plaketo KS Podbočje je na slavnostni seji organov te skupnosti, posvečeni njenemu prazniku, letos edini prejel predsednik IS SO Krško  Igor Dobrovnik.
delo in tekmovalne uspehe Športnega društva Podbočje in ŠŠD Podbočje ter Andreju Vrhovšku z Broda za dolgoletno družbenopolitično delo v organih in organizacijah KS Podbočje. Igor Dobrovnik, predsednik IS SO Krško, pa je prejel plaketo KS Podbočje za prispevek k razvoju te krajevne skupnosti: ureditev avtobusnega prevoza v naselja na Gorjancih, ureditev in prevzem krajevnega in gorjanskega vodovoda, pridobitev gradbenih parcel v kraju, pridobitev industrijskega obrata...
Konjeniški klub Posavje Krško
vabi na
konjeniško prireditev na hipodromu Brege
v nedeljo,
2. julija 1989 ob 15. uri.
Člani konjeniškega klubu so si vse od lanskoletne otvoritvene dirke prizadevali, da bi do letošnje sezone opravili čim več za popolnejšo ureditev hipodroma. Če se telite prepričati, koliko uspeha so imeli pri tem, si pridite ogledal nedeljsko dirko.