LETO (AÑO) XLVIII (42) Štev. (No.) 44
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS A TRES
9 de noviembre — 9. novembra 1989
Misli
Slovenska republika — Slovenija v
svetu — Slovenija brez mej
Narod, (kakor družina, je naravna skupnost, medtem ko je država u-metna ustanova. Dolžnost te je, da služi ne le osebam temveč tudi naravnim skupnostim živečim v njenih mejah.
Narodno ozemlje je tista zemlja, ki je last članov nekega naroda, medtem ko je državno ozemlje začrtano po dogovorjenih ali osvojenih mejah. Zato ni širjenje narodovega o-zemlja omejeno na vojaško ali politično osvajanje, pa tudi njegova ¡izguba je mogoča brezvojne ali mednarodnih pogodb.
Narodove in državne koristi se ne krijejo vedno, lahko pa si tudi nasprotujejo. Nevarnost za narod, ki živi v več državah, je ta, da prične dajati državi, to je umetni strukturi, večji pomen kot jo ta ima, ali jo celo vrednoti višje od svojega lastnega obstoja.
Državne meje, ki krijejo slovensko zemljo, niso izraz slovenske volje. Ločijo nas, kolikor sami pristanemo nanje. Mogoče je živeti mimo njih.
Razmeroma majhno ozemlje je verjetno eden od razlogov, da je izseljevanje slovenska demografska stalnica. Odtrgani od svoje zemlje in brez živega stika z viri svoje kulture so bili izseljenci v preteklosti ločeni od narodnega občestva. V sve-tu pa, tki so ga prometne ter informativne zveze skrčile in s tem olajšale tako kulturne stike med rojaki kakor globalno usmerjeno gospodarstvo, to ni več neizbežno. Z iznajdljivostjo je treba uporabljati družbene spremembe svojemu narodu v prid.
Kakor oseba in družina potrebuje tudi narod za obstoj duhovnih in tvarnih dobrin. Kultura in gospodarstvo sta osnova narodove rasti; vendar življenjsko silo daje tako o-sebi kakor družini in narodu le jasen cilj, ki presega racionalistični pogled na svet.
Tako na svoji zemlji kakor v svetu se narodnost lahko ohranja in raste na podlagi gospodarskih in kulturnih temeljev, vse dokler je v skupnosti prisotna vzajemnost kot izraz tako medsebojne ljubezni kakor odvisnosti.
Brez slovenščine ni Slovencev. Vsa naša kulturna, gospodarska in po-liaična zgradba sloni na jeziku. Slovenščina opredeljuje naš narodni značaj, veča v nas zahtevnost, nam vzgaja čustvovanje, zagotavlja kulturno enkratnost, ustvarja vez s preteklostjo in s prihodnostjo rodu ter veča med nami družbeno vzajemnost. Slovenščina ni vezana na o-zemlje.
Kultura in gospodarstvo se v narodu medsebojno omogočata, dopolnjujeta in krepita. Ustvarjanje pogojev za njun razcvit imenujemo politika. Politično delo samo na sebi ne ustvarja dobrin; ustvarja pa pogoje za uspešno sodelovanje dejavnikov in pravično delitev sadov. Odtod njegov pomen.
Med temeljnimi pogoji za zdravo-kulturno in gospodarsko življenje je pravičnost v svobodi. Naloga politike je nuditi ljudstvu tako družbeno ureditev, ki bo izpolnitev tega po-goja omogočila in ^zagotovila.
Kultura, gospodarstvo in politika ne morejo obstajati kot nekak splošen pojem. Vedno služijo bodisi konkretnemu posamezniku bodisi skupini, narodu, ali državi.
Slovenci potrebujemo slovensko kulturo, slovensko gospodarstvo in slovensko politiko, ne glede na to-, če smo že dosegli svojo državo ter v kateri državi živimo. Slovenski kulturni, gospodarski in politični svet bi moral biti vsenaroden in tudi naddrža-vni organ. Dokler sta v
o slovenstvu	Nova °^!eka
POGLAVJE IZ KOZMETOLOGIJE
Sloveniji gospodarstvo iri politika monopol neke skupine, tak demokratičen svet v celoti ni mogoč.
Dokler je očetnjava podvržena totalitarizmu in centralizmu, je treba, da gojimo Slovenci v svetu slovensko kulturo in razvijamo svoje gospodarstvo iz lastnih moči, v skladu s -samostojnim političnim pogledom, iz čuta medsebojne odgovornosti ter zavesti skupne prihodnosti in skupnih narodnih ciljev.
Narod potrebuje premoženje. Brez slovenske la-stnine ni slovenskega gospodarstva. Zemlja je bila dolgo (a verjetno ne od nekdaj) skoraj edina narodova lastnina. Obstoj in rast naroda sta bila zato v veliki meri odvisna od lastništva zemlje; istočasno pa je omejenost ozemlja, včasih rast naroda tudi omejevala.
Narodovo premoženje predstavljajo danes, poleg zemljiškega tudi industrijski, tehnološki in trgovski kapital ter dejanski pa tudi potencialni talenti slovenskega ljudstva Niti kapital niti talenti niso vezani na ozemlje, temveč na osebo. Osebno vrednotenje, osebno teženje po novih dosežkih, osebni čut za kakovost in storilnost ter osebna zavest o potrebi vzajemnosti med rojaki predstavljajo gonilno silo narodnemu gospodarstvu.
Podjetja so slovenska toliko kolikor njih lastniki čutijo slovensko in se odločajo v skladu s slovenskimi koristmi. To drži ne glede na kraj in na tržišče, v katerem podjetje deluje ali na deželo, v kateri žive lastniki.
Kapital služi narodu, kadar njegovi lastniki vrednotijo slovenstvo in se zavedajo, da so odgovorni za del slovenske, gospodarsko kulturne celote.
Vsaka tvarna korist je po svojem bistvu podrejena -osebni, družinski in narodni blaginji, ki je skladje koristi in vrednot. Vendar je tudi to podrejenost le sad osebnih odločitev
Osamljen človek je kljub samozavesti šibak in ranljiv in zaito težko razvija v polni meri svojo osebnost. Tudi nepovezan kapital v svetu, pa tudi na slovenskih tleh, je lahek plen močnejših združenj kapitala, ki utegnejo služiti neslovenskim pa tudi protislovenskim, namenom. Odtod potreba gospodarske povezave.
Svobodna povezava samostojnih o-sebnostr in podjetij je molžna, kadar prizadeti res cenijo slovenstvo in črpajo iz njega smisel za vzajemnost.
Živeti in rasti kot narod je mogoče kjerkoli, če imam-o- gospodarsko osnovo, kulturno silo in politično-smer. Kadar bo ta zavest prisotna tako pri rojakih v svetu kakor v zamejstvu in matični Sloveniji, bo- postala Slovenija v svetu naravni del slovenskega občestva.
Determinizem in oportunizem, ki vidita v rojakih, ki žive v svetu, bodisi neizbežno izgubo bodisi enkratno priložnost za pridobitev njihovih prihrankov ali uporabo njihovega trenutnega vpliva, sta smrt vsakemu pogledu v svet in v prihodnost.
Zamisel „slovenskega kulturnega prostora“ ni dovolj. Kultura, brez zdrave gospodarske osnove opeša; prav tako tudi gospodarstvo brez kulturnih vrednot. Zato zajema Slovenija brez meja tako- kulturo kakor gospodarstvo v demokratičnem okviru političnega pluralizma.
Odprta miselnost, smiselno gospodarstvo in politična vizija kličejo po samostc-jni slovenski državi. Ta o-snovna zahteva ne nasprotuje misli o Sloveniji v svetu ter najde svoje dopolnilo v uresničitvi Slovenije brez meja. Gre za celostni pogled na slovenstvo. Dokler pa nimamo svoje države, nam pot do globalnega slovenstva ni zaprta, temveč le otežkoče-n-a.
Samostojna in demokratično u-rejana slovenska država bi s svoji-
mi zakoni in primerno vzgojo olajšala povezavo slovenskih koristi po vsem svetu. Lahko pa se zgodi tudi obratno, da bo mreža slovenskih u-stanov po svetu odločilnega pomena pri snovanju slovenske države.
Pričetek gospodarske povezave naj bi bil med ■slovenskimi finančnimi zavodi pa v mednarodnem trgovanju. Dokler v matični Sloveniji ni takih ustanov, pro-stih totalitarnega nadzorstva, jih je treba krepiti v za-mejestvu in v svetu.
Totalitarna miselnost je v svojem bistvu nasprotna zamisli svobodne Slovenije, znotraj pa tudi zunaj meja. Povezava ustvarjalnih in samozavestnih oseb je mogoče le v svobodi. Prisila ne more vzbuditi podjetnosti. Zato je treba biti previden do ustanov odmirajočega totalitarnega režima, ki bi se rade posl užil e slovenske ustvarjalnosti v -svetu za o-hranjevanje svoje življenja nesposobne strukture.
Kulturna povezanost naj bi se pričela predvsem z izmenjavo mladine na strokovni in univerzitetni ravni. Dokler Republika Slovenija ne dopušča svetovnonazorne svobode pri študiju in pouku je treba pričeti podobno iz-menjavo z rojaki, ki žive v svobodnem svetu. Pri tem je potreben program in ni zaupati improvizaciji.
Ko- bo matična Slovenija zmožna opravljati svojo vlogo v narodnem, občestvu, bo treba misliti na predavanja slovenskih znanstvenikov iz diaspore na slovenskih univerzah, na vzpostavitev gospodarskih vezi med slovenskimi podjetji, na izmenjavo strokovnjakov ter na medsebojne delovne obiske -svobodoljubnih in narodno zavednih kulturnikov.
Slovenske mednarodne razstave so (Nad. na 2. str.)
Slovenska partija išče pot, da bi pred svetom in občani pokazala, kako se je 'Spremenila, obenem pa bi ostala v bistvu taka kot prej. To je težko in ji ne uspeva ravno najbolje. A vseeno poskuša.
Tako smo dobili novice iz zadnjih dni meseca oktobra, da so sprejeli v Sloveniji nekaj novosti: Najprej, da se bivša Socialistična zveiza delavnega ljudstva spremeni — in sicer dobi novo ime: Socialistična zveza Slove, nije — SZS. Tudi so dobili novo člansko izkaznico: na naslovni strani je novi znaJk SZ-S, kot stilizirani Triglav simbol OF. Nad njim stojita črki OF, pod njim pa SZDL — da tako jasno pokažejo, kako zajemajo iz zgodovinskih predhodnic. Da pa seveda ne bo zmede, nad vsem kraljuje komunistična peterokraka zvezda. Ker je rdeča barva -že preveč ob dober glas, je barva knjižice modra.
Veliko sprememb, kajne? Saj poznamo tisti vic: če ima kmet deset krav in deset konj, in če reče svojim kravam konj; koliko konj ima. Odgovor je — še vedno samo deset!
Pa še druga zanimivost iste vrste: kakšen naj bo plakat, ki vabi na 11, Slovenski partijski kongres? Načrt je pripravila Studio Marketing, ki dobro ve, kaj hoče stranka in česa nočejo ljudje. Zato je plakat moder, na njem pa peterokraka zvezda, a rumena. Rdeča barva se blešči v svoji odsotnosti. In Lev Kreft je dejal, — dobro pozna ljudi -— „Le kako bi zgledalo, če bi imeli ob geslu Evropa zdaj na plakatu ali znački še srp in kladivo ?“ Modra barva naj bi -simbolizirala svobodomiselnost, rumena pa provokacijo in izziv za novo. Kakšna modrost!
In kaj naprej ? Morebiti bodo spremenili še ime partije? Saj danes
splošno uporabljajo le kratice ZKS, samo da jim ni treba napisati besede ■—komunistična.
Objavljajo, da želi ZKS 'biti odprta — tudi do vernikov. „Povezovala se bo z vsemi političnimi silami, ki so pripravljene spoštovati demokratična pravila...‘, (Kdo je bil tisti, ki nikoli! ni -spoštoval demokratičnih pravil, niti letos ne — primer četverice, okrogle mize alternative itd). In glede volitev mimogrede izjavi nekaj, s katerim pri-zna veliko zgodovinsko dejstvo, ki njih same bije po ustih:
„Gre za... dokument, s katerim naj bi ise ZK politično legitimirala na spomladanskih volitvah. ZKS to legitimnost sicer že ima, pridobila si jo je med NOB, toda zdaj jo želi potrditi na demokratičen način z volitvami."
Tako sedaj partija pri-zna, da si je legitimnost, oblast namreč, prilastila med NOB, in kar je isto, da je dobila oblast z državljansko vojsko in revolucijo; pa še to, da doisedaj ni bilo nobenih demokratičnih volitev v Sloveniji!!! („volitev“ je sicer bilo že nešteto!).
Sedaj tudi pripravljajo nov volilni zakon in zakon o političnem združevanju, ki ga niso zaradi partijske o-po-zicije sprejeli na okrogli mizi alternativne koordinacije, ki je zato žalostno- zalspala.
Kaj se torej dogaja? — čim več sprememb, da se spremeni čim manj! In kozmetične olepšave — moda je-enkrat rdeča, drugič modra. Besede so iepe. (Saj mladi ne vedo, da je zvezda simbol komunizma!) In pripravljajo stolček mlademu Ribičiču, Cirilu, ki je bil' doisedaj bolj znan bolj kot,ortodokseh komunist in vreden sin svojega očeta. Pa kaj se hoče, oblast je le vredna nove obleke.

ligan!
Obiski iz Kanade
Pre-d dvema tednoma so Slovenci iz Kanade prišli obiskat našo skupnost v Argentini. Želeli so biti prisotni na slavju ob dnevu 29. oktobra -zato so takoj po prihodu obiskali Slovensko hišo in ostali na tej proslavi. Tam (je v imenu rojakov iz Kanade pozdravil vse Slovence v Argentini Tone Seljak, ki je dejal:
Ko smo zapuščali Kanado, so nam misli uhajale tja nazaj v leto 1945, ko smo kot begunci zapuščali domovino in nihče hi vprašal, kam gremo. Le to smo vedeli, da hočemo čim dalje stran od komunističnega terorja.
Potem, ko je bilo toliko nam dragih borcev in družin po angleški zvijači vrnjeno komunističnim krvnikom v roke, smo se razkropili po italijanskih in avstrijskih taboriščih. Ta taborišča so postala na tuji zemlji naš novi dom.
Veliko nas je bila samih, brez družin in brez sorodnikov.
V tistih dneh so se ustvarila med nami prijateljstva, lahko rečem, da smo v ti-stih dneh postali kot ena velika družina v tujem okolju.
Ko spomini uhajajo nazaj, nikoli ne mislim na negotovost tistih časov, ko smo bili morda lačni, ko nismo vedeli, kam nas bodo prestavili. Spominjam se vedno le veselih dogodkov, šole, Športnih prireditev, šahovskih turnirjev, akademij, in nastopov pa tudi naših mladostnih neumnosti. Zlasti pa se spominjam vseh prijateljev s katerimi smo si to veselje delili.
Ko nas je usoda razpršila po svetu in smo začeli borbo za obstanek, so naše zunanje vezi popustile. Vem
pa, da kadarkoli sem se srečal z znanci iiz taboriščnih let, smo vedno govorili o prijateljih iz tistih časov, čeprav so bili razkropljeni po vsem svetu.
Ko smo sedaj na obisku med vami, nekateri prvič po 40 letih, so ti spomini spet močno, zaživeli, kot da teh vmesnih let sploh ni bilo.
Ko sem lansko leto ob obisku Slovenije občudoval lepoto naše domovine, se vendar nisem počutil, da sem doma. Tuje obraze sem srečaval, drugačno mišljenje je izžarevalo iz pogovorov — enostavno — vezi med nami ni bilo.
Kako drugače -se počutim danes med vami, ko skupaj obujamo spomine, ko poslušamo' zgodbe iz našega in vašega življenja v teh 40 letih in ko vsi vidimo in vemo, da so naša prijateljstva Vkljub času in daljavah ostala neizbrisna. Zato vam lahko rečem dragi prijatelji, da se danes počutimo kot da smo spet prišli domov.
Vaše življenje tukaj v Argentini danes postaja zgled ne samo vsem Slovencem, raztresenim po svetu, temveč tudi rojakom doma. Občudujemo vas, da ste tako lepo ohranili slovenska narodna izročila, jezik, našo pesem, kulturo in zvestobo Bogu in to v tako visoki meri in kljub težkim gospodarskim razmeram. Na ta vaš uspeh smo ponosni vsi Slovenci v tujini in v Sloveniji.
Rad bi, poudaril posebno mladini, obogatite si svoje življenje in življenje vaših otrok s tem, da ostanete zvesti veri, jelziku in načelom vaših staršev.
Vesel' sem, da imamo priliko skupaj praznovati naš veliki narodni
praznik praznik narodnega osvobojen j a od habsburške dinastije. Na ta dan je naš narod po dolgih stoletjih znova svobodno zadihal. Na žalost je ta svoboda zatonila posebno še maja leta 1945, ko je brezbožni komunizem z nepopisanimi grozotami zasužnjil naš narod.
Sedaj se je narod že spet začel prebujati in bo vsak čas odvrgel vsako sled komunistične diktature.
Naša vztrajnost, naše upanje in naše molitve niso bile zaman. Upam, da bomo sedaj dočakali nov 29. oktober, ta ki nam bo prinesel neodvisno, demokratično in samostojno Slovenijo.
Govor je vzbudil med nami prijazen odmev. Že na večerji ob proslavi kakor tudi po njej se je razvil med starimi znanci, ki se morda niso videli že nad 40 let, lep pogovor.
Tudi pozneje so si kanadski Slovenci udeležili našega kulturnega življenja.
Obiskali so seveda vsak prosvetni dom, kjer so se lahko razgovarjali za pogrnjenimi mizami, in ostali še na morebitni prireditvi, igri, razstavi. Udeležili so se tudi Slovenskega dneva v Berazateguiju. Poleg tega so obiskali Lujan, pogledali mesto, za konec pa so odšli v Bariloče, odkoder se vrnejo naravnost v Kanado.
Organizacijo njihovega bivanja med nami je prevzela agencija Ilirija. Zanimivo je, da jih je spremljala na 4avtdbusu mlada vodička Veronika Vester, rojena že v Argentini in jim v odlični slovenščini razlagala zanimivosti. 1
Stiki med Slovenci po svetu so nam vedno dobrodošli, saj se tako bolje spoznamo. Gostje imajo možnost spoznati nase delovanje in navezati o-sebne stike.
Tako se uresničuje ideja Slovenije v svetu — ¡skupni slovenski kulturni prostor.
Minn m
JULIJ SAVELLI
““Pomlad tu in tam
IDz matične domovine že dolgo in zlasti v zadnjem času prihajajo glasovi, ki- naznanjajo vedno močnejše brstenje slovenske pomladi. Veseli smo vsakega pojava, ki bratom v domovini skuša prinesti olajšanje po tolikih letih moreče tiranije,, trpljenja in preganjanja, a ne pustimo se ob njih uspavati. Kritično presojanje vseh teh pojavov nas bo prej ali slej privedlo do prepričanja, da je pot do svobodne in suverene Slovenije še dolga in težka, kajti na njej sta dve veliki oviri: partija, ki— čeprav oslabljena (in morda prav zato) — na videz širokogrudno in velikodušno tolerira vse, kar se dogaja; druga pa je ideja Velike Srbije, ki je kot plod Titove politične zvitosti, dolga leta ¡kot žerjavica pod pepelom tlela in sedaj spet vzplamtela. Zato v naših naporih za popolno uničenje sistema, ki je ob tisočih nedolžnih žrtev, nasilja privedel domovino na rob propada, ne smemo odnehati. Za nas bo Ipomlad v domovini nastopila, ko si ho narod sam kod narod svobodnjakov v svobodnih volitvah izvolil svoje predstavnike in po svoji volji izbral svoj način življenja.
Olb lepi besedi, „slovenska pomlad“ pa se mi Vzbuja misel na obletnice naših Domov. Ali ni pravzaprav vsaka obletnica čas nove pomladi v naših Domovih? čas, ko mora znova brsteti in vzcveteti življenje v njih? 'Čas, ko je treba cepiti divjake, da bo drevo plemenito; ko je treba suhe, nerodovitne veje porezati, da bo drevo lepo rastlo in rodilo dober sad?
Delo v naših Domovih ni končano in nikdar ne bo smelo končati. Ob-
Misli o slovenstvu
(Nad s 1. str.)
¡stvar prihodnosti in naj bi imele kot glavni namen povezavo vse slovenske podjetnosti po svetu.
Ni ga Slovenca, ki ¡bi imel slovensko državljanstvo. Državljani smo različnih držav. Zato je vsak rojak v zdomstvu poslanik svojega naroda. Podobno ;bi morali biti rojaki na Slovenskem moralna opora svojim zastopnikom v svetu. To kliče po koreniti spremembi mišljenja tu in
tam.
Lojalnost do držav, v katerih živimo in katerih potne liste uporabljamo, zahteva, da izpolnjujemo njih zakone. Meje slovenskih koristi lahko širimo v skladu z njimi in ne proti njim.
Pravice naroda so starejše od držav, v katerih Slovenci živimo. Lahko trdimo, da nismo nikdar živeli na račun teh držav, in prav je, da tudi v bodoče z delom doprinašamo tudi k njihovemu blagostanju.
Če hočemo, da bo ljubezen do slovenstva ne le ostajala živa, marveč vztrajno rasla med razseljenimi rojaki, je potreba, da odseva iz domovine privlačnost svobode, medsebojnega spoštovanja, kvalitetnega življenja pa tudi razumevanja Slovenije v svetu.
-žar.
SLOVENCI V SVETU
SLOVENSTVU V PONOS
Revija “BID”, ki jo izdaja Meda-meriška banka za razvoj v Washing-tonu, v mesecu avgustu prinaša poročilo o napredovanju našega rojaka dr. Andreja Bajuka iz Mendoze, ki je že več let uslužben pri tej banki:
„Andrej Bajuk, funkcionar BID od leta 1976, je postal šef pisarne predsednika banke.
Doslej je Bajuk deloval kot generalni ¡svetovalec v odseku za finančne operacije, še prej v nodseku za analizo industrijskih načrtov, svetovalec podpredsednika banke.
Bajuk, ki je argentinski državljan, je bil rojen v Jugoslaviji. Diplomo javnega računovodje je dobil na državni univerzi v Mendozi. Naslov Ma-ster na univerzi v Chicagu, ter spet Master in doktorat iz agarne ekonomije na Kalifornijski univerzi v Berkeleyu.“
Prijatelju dr. Andreju Bajuku, zvestemu naročniku našega lista, k imenovanju čestitamo in želimo veliko uspeha.
bajamo obletnice zato, da se nam znova in še bolj utrdi volja za delo v njih. Nikdar ne smemo nehati opozarjati in spet opozarjati. Naši najboljši so izkrvaveli, da bomo mi živeli; a ne v udobju in brezskrbnosti, ampak tudi kot svobodni in zavedni njihovi potomci ter nosilci in glasniki svobode slovenskega naroda. Dokler te narod ne uživa, za nas ni počitka in je naša velika naloga, da storimo vse, -kar moremo, da tudi bratom doma zasije sonce svobode. K temu lahko doprinaša svoj delež vsak na svoj način: z živo ali pisano besedo,, s svojim Vplivom, zvezami, s svojim ugledom v okolju, v katerem se giblje. Predvsem pa z zvestobo idealom. Plemenito tekmujmo v tem. Ne samo, kdo bo imel lepši in večji Dom, ne samo kdo bo pripravil lepšo in bogatejšo prireditev, ampak v tena kdo bo čimveč storil za to, da svet spozna tragedijo našega malega naroda in obsodi sistem, ki ga tlači in končno, kdo bo v svojem Domu čim dalj vzdržal okolje in življenje, za katero je Dom bil zgrajen, čas dozoreva in nais na to resno opozarja in kliče na delo.
Dokler bomo obletnice obhajali v tem duhu, bodimo veseli in pogumno glejmo naprej. Zakaj naši Domovi . bodo trdnjave, kjer se zbirajo borci za svobodo domovine očetov, kjer se Vzgajajo ponosni potomci tistih, ki jih ni okužila tuja učenost in svojega naroda niso hoteli prodati „velikemu bratu“, da jih je usužnjil.
Zato vztrajajmo na naših sklepih in jih vsakokrat znova potrjujmo:
—• v naših Domovih bomo vztrajno in načelno gojili ¡slovenski jezik in kulturo ter ohranjali slovenske tradicije in običaje;
—	V vzajemnem delu nas bo družila zvestoba našim vrednotam;
—	zavest poslanstva, ki ga ima vsak član politične emigracije, bo v nas živo plamenela; zato nikdar ne bomo pozabili na to poslanstvo in na svoj izvor.
Slovenščina
IZ RODA V ROD
Slovenija, dežela petja in vriskanja. Tako jo je opeval Cankar. Vendar je bilo vriskanje večkrat bolj podobno bolestnemu kriku kot izrazu veselja. Naš človek je čustven in tega ne skrivaš. Naša narodna pesem je spremljala človeka od zibeli do groba, vse vesele in žalostne trenutke posameznika in družbe moremo opisati z narodno pesmijo. Kot bi slikali z najlepšimi barvami, kar jih premore slikarska paleta.
Prisluhnimo najpreprostejši otroški pesmici: „Na planincah sončece sije“, pa bomo že zadihali planinski zrak, zračutili pod nogami svežo, rosno travo, zaslišali ptičje škrebetanje v visokih smrekah, oči nas bodo zaščemele od čistih sončnih žarkov ob robu visokih skal. Narodna pesem se je ohranila iz roda v rod prav zato, ker izraža najbolj prisrčna občutja. „V srcu ji je vstal nemir...“ Preproste besede, a so neprimerno močnejše kot če bi rekli: „pomislila je, spomnila se je...“
Pustimo, da nas narodna pesem spremlja in vodi vse dni. Tudi v zadregah, ob udarcih, v strahu ali negotovosti nam že del melodijfe pomaga premagati prvi napad živčnega pretresa. Kaj šele ob izbruhu veselja, navdušenja, ob zmagi ali uspehu! Narodna pesem nas zadovoljuje, obenem pa utrjuje našo domačo govorico. Posamezne besede in skupine besed veže v krepke izraze, preprosta melodija pa vse povezuje v zaokroženo celoto.
Dajmo naši narodni pesmi v svojem življenju primerno mesto. Pomagala nam bo izražati, kar čutimo, v njej bomo našli olajšanje v težavah in pomirjenje v preveč razgretih • trenutkih. Beseda nam bo lepše tekla, saj pesem nam poleg besedila posreduje pravilno naglašanje, širjenje ali oženje glasov. Med nami je narodna pesem močna vez: stopimo v krog, zlijmo glasove kot so jih zlivali naši predniki že kdove od kdaj. Samo od nas je odvisno, kako bodo Slovenci čez sto let in še čez
liji
Tone Hiaerit
IZaVUEN3A V ACCENT
Vsak političen dogodek ima svoje zanimivosti, svoje posebnosti, razlago in posledice. To pišemo, ko imamo pred očmi rezultate tukumanskih volitev. Ko je maja, letošnjega leta vsa država imela volitve predsednika* narodnih poslancev, pa provincijske in občinske volitve, so se v provinci Tu-cuman, najmanjši v državi, zasejeni na severu, obubožani in konfliktivni, odločali le glede vsedržavne usode. Provincijteke volitve so morali, po sodni odločbi, prestaviti za poznejiši čas. Ta čas je nastopil, in lahko rečemo, da je bilo malo presenečenja.
ČEZ KRATKIH SEDEM LET
Tucuman ima svojo posebno zgodovino. Že izza kolonialnih časov je važno središče. Tam je bila leta 1816 oklicana argentinska neodvisnost, sladkorni trst jo je spremenil v važno središče, dokler niso moderni časi razvrednotili trst in sladkor. Poetično jo imenujejo „vrt delžele“, zaradi posebnega podnebja in cvetoče zemlje.
V Tucumanu se je, še za časa prejšnje peronistične vlade začel boj proti gverilskim formacijam, kajti to provinco so „partizani“ izrabili ■za središče argentinske vstaje, ko je bila še v .modi „fokalna“ gverilna teorija, in mestna gverila še ni žela poznejših izrednih uspehov.
Ko je -okoli leta 1975 stanje postalo neznosno, in so se kosi „osvobojenega ozemlja“ širili, je Peronova vdova, pod pritiskom oboroženih sil podpisala dekret za uničenje gveriil-nih skupin. Po-te-m je prišel državni udar, in že poznana zgodovina vojaškega rež ima. A v tem času-j e bil ¡za vojaškega guvernerja province i-meno-van general Bussi, ki je z trdo roko in močno voljo vzpostavil red, ,'katerega si je narod zapisal globoko
-moj jezik
tukaj in tam in kjerkoli bodo z enakim veseljem in zadoščenjem prepevali, zajemali iz bogate zakladnice, kakršne nima ves svet!
Milena
v spomin. Pokazal je tudi precejšnjo socialno čutenje, kar je njegov ugled .še povečalo.
Pa prešla je vojna vihra, Bussi je bil pc-slan v pokoj, prešel vojaški režim in vrnila se demokracija. Kmalu je Bussi pokazal politični poklic, in že pri prejšnjih guvernerskih volitvah nastopil, dejansko brez strankarske strukture, in žel lepe uspehe. Ko so bile sedaj oklicane provincijske volitve, so se tako radikali kot pero-nisti strumno postavili proti njegovemu nastopu (strah ima velike oči, a včasih kljub temu dobro vidi), in ¡skušali po čudnih zakonih preprečiti njegov nastop, ali vsaj njegov uspeh. Guverner Domato je te račune prekrižal, in garantiiziral res svobodne volitve. Te volitve so pomenile, sicer nekoliko več kot po sedmih letih, povratek Bussija v sredino tukuman-skega političnega življenja.
CILJ JE PRESTOL
Lahko si mislimo, da Buissijev načrt ne predvideva le zmago na domačih parlamentarnih volitvah. Kljub prepričljivemu rezultatu (ko pišemo te vrstice je dokončni izid še neznan), trenutno še nima večine v domači zbornici. A ves njegov napor je, prepričati Tucumanee, da je pač on edino vredni kandidat, ko bodo čez dve leti valitve za guvernerja. Dejansko, in če ne bo kakih posebnih izrednih dogodkov, mu guvernerski prestol ne more uiti. Razložimo:
Bussijeva zmaga na nedeljskih volitvah je potekla v posebnem okolju vsestranskih peroni stičnih zmag širom države. Najprej Rio Negro, kjer kjer so bili že na oblasti radikali, vzporedno v Santiago del Estero. Zmagoviti peronizem povsod napreduje, po okriljem Menemovega karizmatičnega lika, v Tucumanu pa se je dvignil bivši vojaški guverner, in s domala novo politično strukturo dosegel prepričljivo zmago.
Zmaga je še toliko bolj važna, ker so to pot uporabili takoimeiiovani zakon „de lemas“. Vsaka stranka (lema -geslo) lahko predstavi več kandidatov, katerih glasovi ¡se potem seštejejo. Zmaga končno najbolj voljeni kandidat najbolj voljene stranke, čeprav je morda osebno dobil izredno majhno število glasov. Ta sistem u-
ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
Ameriški Halowe'en
Ob zaključku letošnjega meseca junija smo presenečeni zasledili novico, da so se tudi v Ljubljani, na Žalah, okoli lipe sprave, spomnili naših pobitih domobrancev, vseh naših žrtev, ki so darovali svoje življenje ¡za Boga in domovino. V mislih in molitvi smo bili zraven — saj je končno le vzplamtela lučka na — do sedaj nepriznanih grobovih! Po dolgih letih se počasi vrača tudi doma — spoštovanje tistim, ki so bili zaničevani in — mir tistim, ki ga do sedaj niso imeli!
Uhajajo pa mi tudi misli na vseh tistih 44 let, ko smo se morali — mi zdomci — navajati na življenje druge domovine in se spominjati naših žrtev po vseh celinah sveta. Nosili smo sliko pokojnega očeta, sina, brata in zaročenca — s seboj v službo, v šolo ali pa jo hranili doma. Tudi mi po svetu smo ostali bičani. Tale dogodek, ki mi je živo ostal v spominu, naj to potrdi.
Pred dobrim letom sem doživela „ameriški Hallowe’en", po naše pust ali karneval, katerega v Ameriki in Kanadi praznujejo na predvečer Vseh svetih. Kakšno naključje! Že mesec prej lahko vidiš po vseh veletrgovinah in izložbah pustno maškarado in raznovrstne maske — prevladujejo pa mrtvaška strašila. Tudi domove okrasijo z izrezanimi bučami. V sredino buče postavijo majhno električno luč v obliki svečke, da tako razsvetljuje oči in zarezane zobe, ki ponoči straše mimoidoče. Mladina in starejši prirejajo pustne veselice po raznih klubih. Na sam „Hallowe’en“ pa je navada, da ma-
škare — otroci hodijo od soseda do soseda — kot včasih pri nas doma koledniki. Napravljeni so v različne pustne kostume in kakšni prav po teatrsko zaigrajo svoje vloge ali deklamirajo pesmico. Vsak ima v roki vrečko, pripravljeno za to priliko, in vanjo je treba natresti sladkarije: razne bombončke, lizike, čokolado, itd. Potem med seboj prerešetajo, kdo jih je bolj obdaril — prava otroška razigranost, kateri se nasmeješ od srca.
Pri moji dobri prijateljici in sorodnici v New Yorku so tudi pozvonili. Po pustni predstavi in najinem smehu jim je natresla polno sladkarij v vrečko. Odšli so zadovoljni in veseli. Ko pa je za njimi zaprla vrata, me je pogledala s solznimi očmi in videla sem tudi na njenem obrazu masko. Dejala mi je: „Poglej, že skoraj 40 let se moram ravnati po tukajšnjih navadah, v srcu pa molim in prižigam svečko pokojnemu bratu domobrancu, ki je bil vrnjen in grozno mučen; pokojni mami, ki je po tem dogodku ostala žalostna do konca svojega življenja; očetu, ki je rajši dotrpel doma, kot pa bi užival tale ameriški „Hallowe’en“. Za nas je ta dan: VSEH MRTVIH DAN — DAN VSEH SVETNIKOV."
Postalo mi je vse jasno, razumela sem bolečino slovenske žene, ki živi v Ameriki, ki so jo primorali navaditi se na „Halowe’en“. In zdaj premišljujem: „Kje je zasajena tista lipa, pod katero bi lahko ohladili to tiho, dolgotrajno trpljenje?"
M. R. P.
»porabljajo Urugvajci že dolgo na Vseh svojih volitvah. Ima prednost, da se stranke ne utrujajo v dolgih in krvavih notranjih volitvah, ker itak lahko kandidira vsak. To je bila rešitev za tukumamslke percniste, ki ¡so krvavo skregani, kar bi jih skoraj stalo guvernacijo napram radikalom na prejšnjih volitvah. A Bussi je posekal z enotno kandidatno listino, tudi skupek peronističnih listin, zla-'sti v prestolnici, medtem ko je notranjost province še peronistična.
Posebno pozornost pa je posvetiti radikalom, ne zaradi kakega uspeha, marveč zaradi tega, ker so bili kruto pogaženi. Ta rezultat je znova sprožil ogenj v radikalni stranki, kjer se ¡dvigajo glasovi; ki zahtevajo avto-kritike in reorganizacijo, zlasti pa še vedno močneje odstranitev klike, ki je zrasla okoli Alfonsina.
TEŽAVE, TEŽAVE, TEŽAVE
Ko se je Menemu posrečilo vsaj začasno rešiti vojaški problem (Seinel-din in trinajst višjih oficirjev je ¡prešlo v pokoj), se mu je zataknila Bussijeva zmaga v Tucumanu. A to je še najmanjše zlo, ko dolar uhaja iz kontrole, in se mu sindikati puntajo. Stavke, zaenkrat še prikrite, se raztezajo. Železničarji si ne upajo napovedati odkritega boja, a dejansko vozijo le toliko, da jim ne morejo ¡stopiti na prste. Stavlka kolektivov je dodala svoj del dramatizma.
Predsednikove trditve, da ne bo odstopil od svojih načrtov je treba jemati resno, a sindikalne zahteve nič manj resno. Minister za javna dela poti krvavi pot, ker šest sindikatov v njegovem resorju lahko v enem dnevu dejansko ustavi življenje v državi. A vlada ne doda niti ■enega pesa k napovedanim 12 tisoč avstralom povišice do marca. Kaj bo še...
V	stranki sami pa tudi ni vse v redu. Stranka, ki jo vodi Cafiero, se čuti ločena od oblasti. Vse je ostalo v predsednikovih rokah, ali bolje v rokah korporacije Bunge y Born. ¡Stranka pa mora nadaljevati svoje življenje, in menemizem ne ve, ali hi se borili s cafierizmom, ali bi nadaljeval v tej čudni povezavi, ki je bolj oportunistična, kot pa vodeča Ik skupnim ciljem.
V	takem ozračju se bliža datum 10. decembra, ko bi se,dejansko šele morala izvršiti preložitev oblasti. Pač, tisti dan bodo nastopili novoizvoljeni poslanci, in bo peronizem v obeh ■zbornicah dobil lastno večino. Seveda, če upoštevamo nejasno stanje v stranki, to še ne bo pomenilo, da bo imela vlada proste roke. Položaj bo, v nekaterih ozirih, še težji.
SOJENJE TOLSTOJU
2.	oktobra se je pričela v Londonu sodna obravnava proti Nikolaju Tolstoju, ki jo je sprožil lord Alding-ton, češ da je oškodovano njegovo dobro ime zaradi „klevet“, da je vrnil Kozake, Slovence in druge v roke komunistov, ki so jih nato pobili.
Londonski listi imenujejo to sojenje kot „angleški Niirnberg“. Mislijo, da bo trajalo kakih deset tednov. Prve dni je tožnikov advokat skušal narediti vse, kar je bilo v njegovi točki, da bi prikazal lorda Aldingtona — Tobyja Lowa v kar najboljši luči. Ta je bil ob koncu vojske naj mlajši brigadir v angleški vojski, bil je pozneje tudi minister in podpredsednik konservativne stranke in je rektor kolegija v Win-chestru.
Med zasliševanjem pa je Low izpadel za angleške časnikarje kot razdražljiv starček, ki se jezi na nasprotno stran, ko mu je ta uspela ■dokazati nekaj protislovij. On insistirá, da je vedno delal po nalogu višjih poveljstev.
Debata teče tudi o datumu, kdaj je Low zapustil Avstrijo. Nekoč je dejal, da je bilo to 29. maja 1945, ¡sedaj trdi, da je bilo 23. Važno je zato, ker je 23. maja pisal njegov
5.	korpus komandi, naj se mu puste proste roke in da lahko uporabi tudi silo, da „izvrši ustni dogovor s 'Sovjeti“. Gre za to, ali je to pisal on ali njegov naslednik! Kot je videti, so njegove trditve v nasprotstvu z nekaterimi dokumenti.
Sojenje se nadaljuje.
Praznik v San Justu
NOVA GORICA — Kopanja v Vi. pavi ne priporočajo, razen ob izviru. Bilje, Orehovlje, Renče in Zološče so med tistimi kraji v novogoriški občini, kjer je v reki Vipavi poleti pogosto kar precej kopalcev. Prav pri teh krajih so strokovnjaki novogoriškega zavoda za socialno medicino in higieno pred kratkim spet vzeli vzorce vode. Analize so pokazale, da reka Vipava ni primerna za kopanje. Čista je pravzaprav le še pri izviru. Voda reke Soče je za kopanje primerna; zavod pa ne priporoča kopanja v Soči v bližini Anhovega V rekah Idrijci in Nadiži je, kot so pokazale zadnje analize, v vodi ponekod že večje število bakterijskih klic, vendar niso patogene.
(LJUBLJANA — Turistov je bilo v letošnjih prvih šestih mesecih nekaj manj kot lansko leto: po številu prenočitev je bilo tujcev za 5 odstotkov več, domačih „zaspancev“ pa deset odstotkov manj. Največ je bilo Nemcev, nato Britancev, Avtrij-cev in Italijanov. Zelo je naraslo število Rusov, saj jih je letos bilo za 36% več kot lani.— V poletni sezoni pa tudi niso bjli ravno nav-duišljivi rezultati, ki pa, kot pravijo, niso pripisati le cvetenju alg v morju.
ŠMARJE PRI JELŠAH — Najsta. rejša slovenska lokalna radijska postaja, Radio Šmarje pri Jelšah se je spet oglasila. Neurje in strela sta namreč močno poškodovala nov oddajnik na Boču, tako da so morali Šmarčani prekiniti oddajanje, strokovnjaki Radia Ljubljana pa so se lotili popravila.
LJUBLJANA — Kopalna sezona v ljubljanskih kopališčih je bila na meji katastrofe. Julijsko slabo vreme je pregnalo kopalce iz kopališč. Šele tretji sončni dan so kopališča ponavadi dobro obiskana. Ker morajo biti voda in osebje kopališč vedno pripravljeni, so vzdrževalni stroški visoki in se ne pokrijejo z obiskom.	.
GROSUPLJE — Mravljinčkovanje.
Pod to novo slovensko besedo, ki jo bo gotovo moral zajeti Slovar slovenskega knjižnega jezika v svoji naslednji izdaji, se je na šolskem dvorišču v Ivančni Gorici dogajalo otroško rajanje med počitnicami enkrat na teden.
LJUBLJANA — Skoraj 43 milijo, nov potnikov je šlo v pdvih šestih mesecih čez slovenske mejne prehode. Skoraj tri tisoč Jugoslovanov in 1400 tujcev je bilo z neveljavnimi
potnimi listi. Tuje policije so prav tedaj, ko je bilo na meji veliko dela, vrnile organom za notranje zadeve 360 državljanov, ki iz različnih razlogov niso zaželeni v, tujini. Gre pretežno za klateže in prložno-stne delavce, med njimi pa je tudi veliko takšnih, ki so se s tujini preživljali s kaznivimi dejanji. Večina vrnjenih je bila iz drugih republik.
LJUBLJANA — Klateži so posebnost Ljubljane in, kot kaže, jih bo vedno več. Za socialne delavce so brezdomci, za policijo klateži. V letošnjem polletju je bilo 2798 primerov kršenja javnega reda in miru Zaradi klatenja pa so obravnavali 119 ljudi. Od teh je bilo 76 starejših od 30 let, 21 mlajših od 30 let, ostali pa so bili mlajši od 25 let.
PIRAN — Potapljač Zvone Kralj je v globini 21 metrov našel užitno klapavico (Dagnjo ali pedoča) — velikanko. Merila je 21 centimetrov v dolžino in dobrih 10 centime-trv v širino. Strokovnjaki ocenjujejo, da je glede na globino školjka rastla vsaj 15 let. Običajno prodajajo dagnje dolge po šest ali sedem centimetrov.
LJUBLJANA — Orkester The A-merican Winds Concert Band iz Westforda v ZDA je nastopil na Jurčičevem trgu ob čevljarskem mostu v Ljubljani. Gre za 34^člansko zasedbo, ki ima v svojem programu lahkotnejšo klasično glasbo, popularne broadwayske melodije in Dixie jazz,
UMRLI SO OD 25. do 29. sept. 1989:
m
LJUBLJANA — Stane Vokal st.; Joiže Praprotnik, 91; Marija Eržen roj. Večko; Ivan Tome; Terezija Čubej; Jože Novak; Anton Hudej; Julijana Oven roj. Žerovnik; Marija Perko; Majda Mi. šica roj. Horvat; Vinko Tivadar; s. Deo-data-Vera Kump, 94; Matija Moškrič (Juršetov ata); Milena Levstek; Marija Jager; Ana Kukec roj. Mastnak; Mara šušnjara; Franc Pulcihar st.; Ivanka Jančar (Bcškajeva Johanca); Ela Vončina roj. Hafner; Jurij Ašič, 58; Klemen Mav, žpk.
RAZNI KRAJI — Ciril Majcen, 72, šentjaž; Anton Kočevar, Koper; Leopold Tavzelj, Kamnik; Stane Koštomaj, Celje; Milena Rebolj, Kranj; Marija Završnik roj. Flander, Bled; Pavla Štem-bal, 64, Iška vas; Jože Levstik, Dolnja Straža; Rudolf Bantan, Zagorje.
UMRLI SO od 30. sept. do 15'. okt. 1989:
LJUBLJANA — Sonja Mavrič roj. Širca; Pavla Jagodič; Fariči Felicijan roj1. Prijatelj, 91; Fani Tratnik; Lea Mazi; Magda Schmidt; Jože Mlakar; Viljem šander; Hilda Povše roj. Schwarz; Kristina Jelnikar roj. Čebin; E-rniea Koprivec roj. Sedovnik; Lojze Erjavec; Ruša Medved roj. Koch, 87.
Letos je Naš Dom v San Justu praznoval svojo obletnico v nedeljo,
8.	oktobra s celodnevno prireditvijo, kakor je že Običajno. Slavnost se je pričela zjutraj v sanhuški stolnici z mašo, ki jo je daroval prelat dr. A-lojrzij Starc in pri kateri je pel mladinski zbor pod vodstvom Andreja Selana. Polna cerikev Slovencev .se je tako zahvalila Bogu za srečno preteklo leto ter ga prosila za pomoč vnaprej.
Po maši so Slovenci v gručah odšli v bližnji Naš Dom, kjer se je pričel jutranji kulturni program. Najprej sta bili dvignjeni obe zastavi ob petju narodnih himen in ob prisotnosti predstavnikov vseh slovenskih domov, nato pa se je v spodnjih prostorih pričel spored z govorom predsednice Našega doma Pavle Lipu-ščkove, ki je pozdravila goste. Ob napovedovanju Emila Urbančiča je najprej izapel otroški, Zborček tri pesmice: Bela Cesta, Dekle in Tam kjer teče bistra Žila. Zbor je pripravila in vodila Anica Mehle, pri orglah pa je sodelovala Andrejka Selan.
Odlični Mladinski zbor je pod dirigentom Andrejom Selanom zapel vrsto pasmi, ki so bile posvečene polk. ravnatelju IMarku Bajuku, ki jih je zapisal in so bile izdane v knjigi Še bomo peli. Pesmi so bile: Veselja dom, En hribček, Moj očka in čukova ženitev. Zatem je spregovoril Lojze Rezeilj, ki je navezal ob tej priliki govor o ravn. Bajuku in tudi priporočil njegovo knjigo pesmi, ki so jo
Osebne novice
Krsti: Dne 30. septembra je bil krščen v cerkvi San Isidro Labrador Frb derik Martin, sin Monike Ilvento in Miha Pertšuh. Za botra sta bila Hugo N. Ilvento in Roxana Palij.
V cerkvi Santo Domingo de Guzmán v Aeasusso je bil 21. oktobra krščen 'Santiago Avguštin Voršič, sin poročnika Vladimirja in prof. Mojce Komar. Bo-
n »«.«*»««« n i u is»*e	asrs« »m m *na»®*'«issi»iaEi»!i «****»« x*
RAZNI KRAJI — Rezka Dolinšek roj. Blatnik; Anton Čehovin, Postojna; Ilgnac Strmčnik, Dobovec; MarjarT Simončič, 70, Račiča pri Zidanem Mostu; Janko Orožen, 97, Celje; Milan Valenčič, Celje; Ifigenija Meden, Ribnica na Dol.; Jože Žagar, Celje; Maks Koležnik, Metlika; Ivan Gabud, 51, Kranj; dr. Franc Logar, 47, Solčava; Mirko Dragar, Rečica pri Laškem; France 'Bregar, 78, Lese; Vera Godec roj. Potnik, Celje; Karla Kromar, 98, Kranj; Franc Ogrinc, Preska pri Sodražici; Marija Brečk roj. Trupelj, Celje; Ani Jurca roj: Plestenjak, Zaklanec.
potem kupovali zbrani gostje.
Zbrane je pozdravil tudi dušni pastir dr. Alojzij Starc ter gost iz Slovenije Tončka Gnidovec. Potem je bil za prisotne pripravljen bogat zajtrk.
Tudi opoldne so sanbuške gospodinje .pripravile obilno slav.nostno kosilo, ki so se ga udeležili domačini in gostje ter ostali še dolgo v prijetnem pogovoru.
Proti večeru se je pričel glavni del programa, na katerega je prišlo veliko rojakov, ki so napolnili dvorano. ,
Predsednica Pavla Lipušček je pričela program, nakar je dr. Julij Sa velli nagovoril zbrane. Njegov govor skoraj v celoti objavljamo na 2. strani.
Kot zaključek so mladi uprizorili veseloigro Franca Lipaha: Glavni dobitek. Sicer je bila res vesela igra, a kdor je hotel, je lahko v njej tudi našel nekaj satiričnih prizorov, ki bi bili tudi nam v premislek. Vsa igra je tekla hitro, brez zastojev in razgibanost je vselej pritegnila občinstvo. Gotovo je za to imel največjo zaslugo režiser Frido Beznik, ki je ustvaril to igralsko družino že pred leti in ki se ji pozna, da redno vadi. Beznik je tudi dobro razporedil prostor in dogajanja ter dal tempo Pri tem je seveda pomagala bogata scena scenografa Toneta Oblaka in san-huških fantov.
Ozrimo se še na posamezne igralce: Janez Belič je pravšno vlogo očeta dobro odigral. Manjka mu le še glasovne variacije. Lučka Draks-
trovala. sta Pavlinka Voršič in Jure Komar.
V Bariločah pa je bila krščena Vesna Marija Sterle, hčerka Karla in Helene roj. Rode. Botra sta bila Marjan in Ve. ronika Grohar. Krstil je g. Branko Jan.
Kriščen je bil Julijan Ignacij Conde
sin Julija in Marije roj. Dolinšek. Botrovala sta Nevenka Golob roj. Vidmar in Pablo V. Conde.
Srečnim staršem iskrene čestitke!
Poroka: V katedrali v Santiago del Estero sta se 28. oktobra 1989 poročila inž. Marko Kočar in Alba Gloria Al-tamiranda. Čestitamo!
Poroka: Dne 4. novembra sta se poročila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Ivo Smrdelj in/gdč. Irenka Loboda. Priče so bili: nevestini starši Marjan in ga. Albinea Loboda, ter ženinova mama ga. Marija in brat Jože Smrdelj. Poročne obrede je med sveto mašo, pri kateri je pel mladinski zbor iz San Justa, ob asistenci dušnega pastirja Jožeta Škerbca opravil delegat Alojtzij Starc, čestitamo!
Smrti: Umrla sta v Slovenski vasi France Bavdek (78 let) in Anton Mehle (76 let). Sorodnikom naše iskreno so-žaje!
W SLOVENCI V RR6ENTN

40 let
V soboto, 21. oktobra zvečer je sanmartinski pevski zbor s posebnim za to priložnost naštudiranim pevskim koncertom slovesno proslavil 40 let svojega delovanja v sanmartinski slovenski skupnosti.
Izkušnje iz naiše narodne zgodovine nas učijo, da narod — vsaj slovenski — toliko časa živi in 'Obstaja kot samostojen narod, zlasti pa kot •samostojna narodno zavedna manjšina izven svojega matičnega o-zemlja tako dolgo, dokler v pevskih zborih in v družinah še ima navado peti svoje stare narodne pesmi Ko se iz kake vasi npr. na južnem Koroškem umakne slovenska pesem, zlasti v cerkvah, na ljudskih odrih in družinah, je to najvidnejši dokaz, da je ona vaška skupnost za slovenski narod izgubljena za vedno, da je naša narodnostna meja potisnjena za eno vas protj jugu. Zato je toliko bolj razveseljivo in za naš narodni Obstoj pomembno, da že od prvih mesecev naše naselitve v tej zemlji in kjerkoli po/svetu danes, več kot 40 let po našem naglem odhodu iz rodne domovine, povsod, kjer živijo kolikor toliko številne slovenske skupnosti, še danes ob nedeljah doni s korov slovenska pesem in slovenski zbori nastopajo tudi med krajevnimi neslovenskimi v javnosti u-poštevanimi in cenjenimi pevskimi
zbora
Sanmartinski pevski zbor je nastal že nekaj tednov po prvi slovenski nedeljski službi božji, ki jo je rajni svetnik Karel Škulj daroval na Veliki šmaren, 15. avgusta 1948 v sanmartinski župni cerkvi. Po stari, iz domovine prineseni slovenski navadi obveznega pogovora po končani službi foožji je rajni gospod svetnik skupini zbranih moških predlagal ustanovitev pevskega zbora. Nekaj dni pozneje je Boris Pavšer sprejel pobudo vodstva novega pevskega zbora in po nekaj tednih vaj se je v sanmartinski župni cerkvi — sicer takrat še ne na koru, kamor je bil po škofijski uredbi ženskam vstop prepovedan — v posebnem prostoru ob vrsti klopi v cerkveni ladji pod vodstvom Borisa Pavšerja in ob orglja-nju sedaj že rajne Matilde Kogovšek prvič oglasila pesem mešanega slovenskega pevskega zbora, katerega organizator in prvi predsednik je bil Jože Rožanc. Poleg cerkvenega petja, zaradi katerega je bil zbor ustanovljen, pa je zbor pričel v svoj repertoar vključevati tudi svetne pesmi in nastopati tudi na raznih slovenskih prireditvah, kulturnih in tudi zabavnih. Iz območja sanmartin-ske fare se je zborovo delovanje razširilo tudi na druge okraje. Prvi njegov zunanji nastop je bil Latinska maša v buenosaireškem mestnem
okraju La Boca, cerkveni koncert v buenosaiješkem predmestju Villa Adelina, Slovenski božič v cerkvi buenoaireiškega predmestja Cindadela, predvsem pa je poživljal s svojim petjem prireditve Škuljeve Slovenske besede.
V letu 1954 je vodstvo zbora prevzel pevovodja Vinko Klemenčič, pod čigar taktirko so se tudi vršili koncerti in nastopi na raznih krajih tako pred slovenskimi kot tudi argentinskimi poslušalci. Ob nastopu dve leti trajajoče 'krize v zboru je vodstvo zbora do rešitve vodil Tine Duh, seveda le kot izhod za silo. Po o-menjeni krizi je vodstvo ponovno prevzel Vinko Klemenčič. Po za nekaj časa ponovljeni krizi je zbor — tudi začasno — vodil Slavko Rupnik.
Po smrti Matilde Kogovšek je sodelovanje pri orgijah prevzela Marjeta Smersu-Boltežarjeva. Leta 1973 je zbor s slovesnim priložnostnim koncertom v scanmartinskem Slovenskem domu obhajal 25-letnico svojega obstoja in za slovenstvo zasluženega delovanja.
Za Slavkom Rupnikom je zborovo vodstvo ponovno prevzel Vinko Klemenčič, po njegovem dokončnem u-miku ga je za nekaj let nasledil Rok Fink, danes pa ga vodi Janez Mežnar, pod čigar spretnim vodstvom je zbor vsestransko napredoval in se ustalil. Dokaz za to ugotovitev je ravno zadnji, v teh vrsticah opisani jubilejni koncert, ki so ga Slovenci, pa tudi nekateri Argentinci, poslušali
v dokaj prostorni sanmartinski dvorani in sleherno pesem nagradili z navdušenim ploskanjem in mnogokrat gromovitim odobravanjem brez ozira na jezik, v katerem je bila zapeta.
Pri uspeli izvedbi je treba še pohvaliti organistki Anico Jenko in Marto Dimnik, pa tudi Janeza Filipiča in Sonjo Zorko, ki sta s pomočjo več mladih pripravila bogato in krasno sceno. Vso pohvalo pa zasluži sedanji dirigent zbora, ki je z lahkoto obvladoval večkrat težke in zapletene situacije v obširnem repertoarju naštudiranih pesmi, med njimi ene italijanske, ene angleške, dveh argentinskih in kar 19 slovenskih, nekaterih med njimi prav zahtevnih za tak diletantski bodisi mešani bodisi ¡moški in celo mladinski pevski zbor, ki mu okoliščine ne dopuščajo niti pogostih niti odgovarjajočih obširnih, niti ne ■— zlasti pri sopranih skoraj neizogibnih glasovnih vaj. Toda pri naših, vkljub ne. ugodnim 'okoliščinam vzgledno vztrajnih in požrtvovalnih pevskih zborih ne moremo postavljati na prvo mesto dovršenosti in uglašenoisti zborov s poklicnimi, plačanimi pevci. Zadovoljni moramo biti z dosežemo in tudi petja in glasbe veščim ušesom izkazano sposobnostjo pevovodje in nastopajočih pevcev san-martinskega zbora ob njegovi štirideseti obletnici.
Tine Duh

lerjeva — Matilda je že stara znanka in spretna ter neposredna v igranju. Dosedaj svojo najboljšo vlogo je podal Boštjan Modic kot razigran, vesel mladenič. Karikirani par Simona in Agate sta zelo posrečeno in v pravi meri karikature odigrala Ivo Urbančič ter Ivana Tekavec. Bankirja Babiča je Janez Marinčič podal umirjeno in prepričljivo, kakor tudi Lučka Jereb kot njegova hčerka. O-dlična postava branjevke Marjete, ki jo je utelesila Cilka Bregar, je pritegnila Vso pozornost gledalcev, kakor tudi Blaž Miklič, k j je svojo sicer stransko vlogo izdelal zelo prepričljivo in dovršeno. Krajšo vlogo je dobro izpeljala še Lučka Oblak kot Ančka ter dijaki Dani Zupanc, Pavel Selan, Pavel Erjavec, Dani Lovšin in Franci Grilj.
Luči in zvok sta v redu upravljala Pavel Malovrh ml. in Janez Jereb ml.
Obilno ploskanje je nagradilo odlično igro in mlade igralce, nato pa se je v dvorani razvil pogovor pri pogrnjenih mizah, ob igranju orkestra Hrast pa ¡so se lahko tudi zavrteli pari.
33. obletnica Našega doma se je tako v splošnem zadovoljstvu zaključila. Pričenja se novo leto dela za slovenstvo.
T D ml
PISMA BRALCEV
MISLI K ČLANKOMA „V POZDRAV ZDRAVLJICI“
IN „ŽEJNI ČEZ VODO“
V obeh omenjenih člankih v naslovu je mnogo netočnosti in mnogo napačnih sklepanj. Zato bi rad napisal nekaj opomb.
Če smo res demokrati im nasprotniki sedanjega režima v Sloveniji, ne> smemo pod nobenim pogojem priznati ukrepov in zakonov sedanje vlade in sedanjega slovenskega parlamenta. Niti vlada in niti parlament ne predstavljata resničnega javnega mnenja Slovencev. Ali so bili ti „voditelji“ in „narodni predstavniki“ izvoljeni na svobodnih in demokratskih volitvah? Jasno je, da so vise volitve v takozvami „republiki Sloveniji“ bile stoodstotno antidemo-kratske. Vsi sklepi teh vlad in parlamentov za nas demokratične in protikomunistične Slovence so neveljavni, ker jih ni izbral ali potrdil narod, oziroma svobodno izbrani narodovi zastopniki. To Velja tudi za „Zdravljico“, čeprav je Prešernova. Zato „Zdravljica“ ni in ne bo slovenska himna vse dotlej, dokler je ne bo izbral -svobodni slovenski parlament. Do takrat je naša slovenska himna „Naprej, zastava Slave“', če nam je to dejstvo všeč ali ne.
Glede članka „Žejni čez vodo“ bi pa odgovoril prijatelju Tonetu Brulcu. sledeče:
Vidi se, da Tone Brulc prav malo pozna slovensko zgodovino in še manj, kako je prišlo do 1. decembra 1918. leta. Zedinjenje ali ustanovitev prve Jugoslavije ni bil noben diktat ne od zunaj in še manj prisilna okupacija Slovenije. Moj pokojni oče je bil član slovenske delegacije, katero je imenovala .slovenska vlada pod predsedstvom Josipa Pogačnika. To slovensko zastopstvo, v katerem so bili zastopniki vseh slovenskih strank in slojev je v imenu slovenskega naroda podpisalo zedinjenje s Hrvaško, Srbijo in Črno goro v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dejstvo, da ni bil prisoten dr. Korošec, pa ne spremeni legitimiteta zastopstva Slovencev in njihovega podpisa za zedinjenje.
Prijatelj Tone, Slovenija ni bila okupirana nasilno po Snbih. Ne vem, kje si vzel to misel. Za na-s Slovence vse dotlej, dokler ne bo slovenski narod na svobodnem plebiscitu svobodno odločil drugačno rešitev za Slovenijo je in bo Slovenija del Jugoslavije, čeprav to morda ni nekaterim všeč. Nobeno pisanje slovenskih revij in časopisov in tudi nobeni ukrepi ali zakoni v Sloveniji, dokler bo partija na vladi, niso veljavni za nas demokratične in protikomunistične Slovence. Le kadar bo v Sloveniji zavladala demokracija in bo slovenski narod po svobodno izvoljenih zastopnikih lahko odločil o usodi slovenskega naroda. Takrat šele bomo slovenski demokrati priznali suvereno voljo slovenskega naroda.
Jože Lovrenčič
MALI OGLASI
PRODAJA
Prodam, Ohalet v Miramaru po ugodni ceni. T. E. 4411-5111.
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, im-plantes oseo-integrados; sreda in petek od 14 do 18; Belgrano 3826 -7. nadstr. B . San Martin - T. E. 755-1353.
ARHITEKTI
Andrej Duh — načrti, gradnje in vodstvo del v mestu in okolici; nepremičninski »osli — P. Moreno 991, 5. nadstr. “C”, Bariloche, T. E. 0944-20733.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. — T. E. 762-2840.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro. T. E. 743-59815.
dr. Franc Knavs — odvetnik; ponedeljek, torek, petek od 16 do 20. Tucu-mdn 1455 9. nastr. “E”, Capital -T. E. 45-0320 in 46-7991.
ZA DOM
POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Tine Kovačič. — T. E. 765-1682.
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge. - Bolivar 224, Ramos Mejia - T. E. 654-0352
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martinez de Hoz 211, San Miguel - T. E. 664-4374.
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers).
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske ■ odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel - T. E. 664-1656,
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 . Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 325-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 T. E. 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder).
DOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
T. E. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic A 150.. za enkratno objavo, za vsak mesec — 4 številke — A 500.-.
OBVESTILO
SOBOTA, 11. novembra:
Seja Profesorskega zbora Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 9. uri.
NEDELJA, 12. novembra:
Skupni mladinski dan v Našem domu v San Justo s celodnevno prireditvijo.
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše).
SOBOTA 18. novembra:
Zaključna prireditev Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 16,30.
NEDELJA, 19. novembra:
V Slovenski vasi 30-letmica slovenske cerkve Marije Kraljice. Sv. maša bo ob 11.30, ob 16.30 pete litanije.
Tombola v San Justo.
SOBOTA, 25. novembra:
Pivo veselica v Carapaehayskem domu.
Zveza Slov. mater inžena — Rožično 'srečanje v kuhinji ob 14. v Slovenski hiši
NEDELJA, 26. novembra:
Spominska proslava ob 30 - letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana ob 17. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA 3. decembra:
Prvo sv. obhajilo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 9.30.
Rožmanov dom — odkritje spomenika naši materi.
Sklep Srednješolskega! tečaja „Ravn. Marko I Bajuk“
bo v soboto, 18. novembra 1989	!
oto 16.30 razdelitev spričeval ob 17.00 zahvalna sveta maša • ob 18.00 Sklepna prireditev
■
■
Starši in prijatelji tečaja lepo j vabljeni!
■
■
iiaiBBBfaiioiimiiiimHuiiiiiiiBBMmiinBi
ESL0VENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentín B. Debeljak REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino j Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N9 85.462	
N ročnina Svobodne Slovenije za 1989: za Argentino A 6.000; pri pošiljanju po pošti A 7.000; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA. Kanada ia Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
V Evropi lahko kupite Svob. Slovenijo: v Trstu: knjigarna Fortunato, Via Pa-ganini 2;
v Celovcu: knjigarna Mohorjeve družbe, Viktringer 26.
TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215
Poravnajte naročnino!
37.		SKUPNI MLADINSKI DAN
Si ©3		12. novembra
O pM		NAŠ DOM - SAN JUSTO
1 Ë		8.00 sv. maša v sanhuški katedrali 9.30 dviganje zastav
		nato zajtrk
		10.00/ do 15.00 skupne igre
		(keglanje, namizni tenis, odbojka,
		papi-futbo'1)
«		13.00 kosilo 15.30 18.00 finale turnirja odbojka SDO-SFZ
1		19.15 kulturni program
Si		prosta zabava ob zvokih orkestra
s		PRISRČNO VABLJENI VSI, KI SE ČUTIJO
pN		MLADE.
■B-MBBBMBMBaBBaBananbbbbbbbbbbbBana»na■BBaaBBSBaBBBBaaBBBBBaaBaBBaaBBBBBBBSBBaBBBBBaBBBBBBaBBaaBBaBBBaaaB
:
POČITNIŠKI BOM M. R. HMŽELIČA
a
a
sporoča vsem rojakom, ki žele preživeti počitnice v kordobekih planinah sledeče	£
B
Stroški za stanovanje in hrano ma. osebo, upoštevajoč razlike ptri sta- ■
a
no vanju vplačano T SLOGI do 15. decembra 1989 znašajo:
<
		Otroci	Otroci	Otroci	Otroci
	Odrasli	od 12 do	od 6 do	od 2 do	od 1 do
		18 let	12 let	6 let	2 leta
	A	A	A	A	A
I. ¡Sitare stavbe	3.300.—»	2.925		2.080—	1.275		480—
II. Ohaleti	4.300.—	3.900—	2.870—i	.800—	820—
lil. Nova stavba	4.950—	4.380—	3.290—	2.040—	1.150—
Dojenčki zastonj!
POPUST: na 3. in 4. otroka 5 %, od 5. otroka naprej 19 Močnost Vplačevanja s karto SLOGA. !
Po 15. decembru 1989 se računajo stroški za brano in stanovanje po dnevnih cenah.
Pismene prijave poslati na: Počitniški dom dr. ¡R. Hanželiča R. L. ¡Falcon 4158 Buenos Aires.
Za informacije so vam. na uslugo: France Ranit tel. 629-3016 in Ivan Jerman tel. 769-0976
■nuBBBaaBuaBBaaBaiBaBiBBaHaiaBaaBBaBaBaauaaflauHiaBaBaBii
O
t
O
Vse rojake lepo vabimo na veliko tombolsko prireditev, ki bo v nedeljo,
19>. novembra
od 16.30 ure dalje v NAŠEM DOMU V SAN JUSTU
•	glavni dobitki:
Barvni televizor (control remoto)
•	stotine bogatih nagrad
•	darujte dobitke, kupujte tablice v predprodaji kajti
5+1
za pet tablic v predprodaji prjmete eno brezplačno
Rojaki! Od vašega velikodušnega sodelovanja, nakupa tablic v predprodaji in številnega obiska je odvisen uspeh!
1.	Jugera (izžemalec)
2.	Cuchillo eléctrico (električni nož)
3.	Cafetera (kavnifc)
4.	Licuadora
* HIBBBBBBBBBBBBIBBIBflBfllBVMBIBBBBBBBBBIIBBBBBBBBBaBBIlBIIIBIBBBBBBBBBBBIBBBIBBIIBIBBaBBBBIBBBBBBBBBflBflBBBBBB
Slovenci v Mendozi
Štiri desetletja so pretekla, odkar smo 21. avgusta 1949 v Mendozi u-stanovili svoje Društvo Slovencev.
Za to kar veličastno proslavo smo še rojaki v Mendozi po vseh svojih močeh prizadevno pripravili. Okoliščine so nanesle, da smo prireditev prestavili za mesec dni — v sep-temher.
Za uvod v proslavo je Društvo pričelo z delom že preje, ko se je pričel za otroke, za mlade in za odrasle peteroboj (tarok, šah, „truco“, pool in namizni tenis). Življenje v našem Domu je seveda s tem za tiste dni izredno oživelo.
3.	septembra pa se je začel natečaj o splošni slovenski kulturi in zgodovini s 24 vprašanji.
Proslava sama je bila določena za nedeljo, 17. septembra.
Za skupno mašo so udeleženci dvo-rano-feapelo povsem |asedli. Izredno pomemben priložnostni govor je imel med mašo naš dušni pastir Jože Horn.
Po maši smo takoj nadaljevali s spominskim sporedom. Napovedovalec je bil Miha Bajda, društveni kulturni referent.
Za uvod je zbor pod vodstvom prof. B. Bajuka zapel Prešernovo Zdravljico (St. Premrl). V nabito polni dvorani je nastopilo navdušeno razpoloženje.
Sledil je spominski govor Staneta Grebenca:
V letih 1947 in 1948 so prišli prvi rojaki v Mendozo. Med njimi župnik Ivan Caserman. On je prevzel
skrb za versko življenje med novo nkselienimi rojaki in z nekaterimi sorojaki pomagal ljudem v začetnih težavah, pri iskanju stanovanj in zaposlitve.
Kmalu se je sestal pripravljalni odbor društva, katerega predsednik je bil Emil Stumberger, tajnik prof. Božidar Bajuk in blagajnik župnik Caserman.
.Pripravljalni odbor je sestavil pravila, dobil potrebna dovoljenja pri oblasteh in sklical za 21. avgusta 1949 ustanovni občni zbor.
Namen društva bo: a) Združevati vse slovenske priseljence v mendoški provinci; b) Nuditi svojim članom socialno in moralno pomoč; c) Braniti interese svojih članov in jim dajati pravne in poklicne nasvete; č) Gojiti verske, narodne in kulturne vrednote; d) Pomagati članom v novih razmerah v zadevah kot so: znanje jezika, pozneje tukajšnje kulture in v gospodarskih zadevah; e) Dosegati katerokoli druge cilje, ki so po zakonu dovoljeni.
Pravila so bila z nekaterimi spremembami sprejeta in veljajo še danes.
Izvoljeni prvi odbor: predsednik, ravn, Marko Bajuk; podpredsednik, Pavel Božnar; tajnik, Janez Triler; blagajnik, Franc Štern; odbornika: Jože Bajda in Anton Marušič; vodja pisarne, prof. Božidar Bajuk; nadzorni odbor: Karel Kavka st., Emil Stumberger, Ernest Hirschegger.
Z ustanovitvijo društva je bila postavljena baza, na kateri je slonelo
in še danes sloni vse organizirano delovanje skupnosti: pevski »zbor, dramatski odsek, posmrtninsko zavarovanje; šola in tečaji, vse kulturno in prosvetno delovanje. Tudi mladinske organizacije so bile mnogokrat deležne moralne i»n tudi ekonomske pomoči društva. Prav zato lahko rečemo, da je društvo naša osrednja organizacija.
Društvo je s pomočjo vseh rojakov, ki so bili voljni pomagati, v letih svojega delovanja postavilo naši skupnosti Dom, v katerem imamo možnost vsestranskega delovanja; celo bogoslužje se v njem opravlja.
Po govoru so nas veselo presenetili naši otroci šolskega tečaja z dvema pesmicama. Ob spremljavi Marjane Bajda so zapeli „V dolinci prijetni“ in „Na planincah luštno biti“. Kakšno zadoščenje vsem starejšim ob poslušanju iz „najmlajših grl“ odmev iz domovine!
Nato sta nam Maruška Štirn in Matjaž Grintal deklamirala dvogovor „Babica, povej!“, v katerem vnuček sprašuje babico., zakaj ji pravijo „extranjera“.
Ganljiva je bila točka, ko smo poslušali prisrčne in vzpodbudne pozdrave rajnega Karla Mauserja, ki nam jih je bil na traku poslal iz Buenos Airesa 1. 1972, ko so mu o-koliščine onemogočile osebni obisk v Mendozi.
Pred navzoče je nato stopil Janko Štirn in dramatično deklamiral Ludvika Cegnarja pesem „Svoj jezik cenimo!“
Nadaljeval je s sporedom zopet zbor, ki je zapel našo tako simbolično pomembno in aktualno pesem „Lipa zelenela je“; vsem je segla v sr-
ce. Dodal je zbor še argentinsko ljudsko „Vidalita“ v pozdrav navzočim domačinom, našim prijateljem.
Na oder je stopil še društveni predsednik inž. Jože Šmon s kratkim priložnostim nagovorom. Posebno nas je navzoče prevzelo, ko se je s tolikšno prisrčnostjo brni! k našim najmlajšim:
Dragi otroci! Tudi jaz sem hodil v slovensko šolo, kakor sedaj vi. Moj očka in mamica sta bila prepričana, da je prav, da se naučim slovenske besede, pesmi, poezije in verouka. In zakaj to.? Zato, ker to so vrednote, ki sta jih onadva prinesla seboj čez Atlantski ocean iz Slovenije in sta hotela, da tudi jaz ohranim in olepšam ta dragoceni zaklad. To velja danes tudi enako »za vas! Zato morate biti v šoli v slovenskem tečaju pridni za učenje in ubogljivi. Spoštovati morate vaše učitelje. Poglejte, s kakšnim trudom vam nudijo svoj nauk, in to samo zato, ker vas imajo radi. Z vaše strani je potrebno, da skTbno opravljate svoje naloge.
Draga mladina! Ve!čkrat smo že govorili na sestankih, kako vas skušajo omrežiti nevarne sile, ki vas hočejo zapeljati na krivo pot: materializem, potrošništvo, mamila, zapeljiva „prosta ljubezen“ in še druge. Vendar vam na drugi strani govorijo nasprotni glasovi, ki vas namesto v sebičnost skušajo voditi k pravi ljubezni, ki je v odpovedi samemu sebi in žrtvovanju za bližnjega.
Zato se morate pripravljati, umsko in načelno, da boste kljubovali zmotam in po drugi strani pomagali ustvarjati — boljši svet. Zato je važno,
da spoznavate resnico, do katere pa se priborite le s prizadevnim študijem iz knjig, govorov in sestankov.
Za sklep je zbor dodal še zdravico „Eno si zapojmo“ ki jo je pokojni (prvi predsednik našega Društva Slovencev) ravn. Marko Bajuk zapisal 1. 1908 v rojstni vasi Drašičih v Beli krajini.
V kratkem odmoru smo posedli k skupnem kosilu, za kar so imele spet naše dobre žene toliko skrbi in o-pravila!
Po obedu je sledila še podrobna razglasitev rezultatov in nagrajenih zmagovalcev v peteroboju; dalje do» bitksv natečaja, v katerem so prv® nagrado prejeli štirje mladi iz Stir-nove družine; sledili so rezultati o-trok iz šolskega tečaja, ki so imeli za nalogo, da oni od vrtca do 2. razreda napravijo sliko „Jaz se igram v Slovenskem domu“, ostali od 3. do 7. razreda pa „Dekle in fant v narodni noši v slovenskem okolju“. Seveda je dosegla ta zadnja točka vrhunec nestrpnega pričakovanja in živahnega navdušenja ob delitvi nagrad.
Z mikrofonom v roki je Jože Horn še končno sporočil, da je med nami Janez Cukjati, ki je bil imenovan za župnika v bližnjih Chaeras de, Co-ria in bo lahko nam v skupnosti tudi v pomoč. Iskreno ga je pozdravil in seveda vsi navzoči z dolgotrajnim ploskanjem.
Vsa prireditev je izpričala, da je vkljub vsem velikim težavam in o-koliščinam zdomstva naša slovenska skupnost s svojo miselnostjo in narodnim ter verskim čustvovanjem še vedno polna narodnega čutenja in življenja.	Bb.