OBČANI O SEBI IN O DRUGIH
VEČ SKRBI ZA DELAVCA
V tovami Arbo v Podgradu dela kot preddelavec 31-letniFranc Kon-Car, doma iz Vnajnarjev št. 1. Je samski in ga torej družina še čaka. Doma imajo malo kmetijo in živi skupaj s starši in sestro. Vseh otrok v družini je bild sedem.
Dela v treh izmenah tako, da dela 12 ur, 24 ur pa ima prosto. Tovarna Arbo mu je dala prvo in edino delo, kamor hodi dobrih 10 km daleč in mu to posebno pozimi, ko cesta ni splužena, dela velike prjglavice.
,,Tu delate kot kvalificiran ali ne-kvalificiran delavec? "
,JSCot kvalificiran."
,,Ste» si kvalifikacijo pridobili z ukom ali ste si jo pridobili tu? "
,,Kvalifikacijo setn si pridobil šele tu."
,JLn kako dolgo ste morali čakati, da ste si jo pridobili? "
,,Precej. Priznanje kvalifikacije imam šele dve leti."
,,Ali je med prejšnjimi in seda-njimi prejemkt velika razlika? "
,,Razlika je, sicer ne velika, toda vendarle je."
,,Ste  zadovoljni z dohodkom? "
,,Ne vem, kako bi na to odgo-voril. Pri nas je tcžko in zdravju škodljivo dclo in po moji prcsoji ni-smo plačani tako, kot bi morali biti."
,,Dobite za takšno težko in zdrav-ju škodljivo delo kakšne dodatkc? "
,,Dobimo, pa tudi več dopusta dobimo zato."
,,Torej ste s tem zadovoljni? "
,,Ne vem, če sem ravno zadovo-ljen, saj za teh nekaj dni več kot dodatek k dopustu, človek resnično dela."
,,Kako pa delo samo, je težko in umazano? "
,3eveda je, predvsem pa je škod-ljiv zrak."
,,Ste proti tej nadlogi zaščiteni? "
,,Zavarovani smo tako, da mora biti stalna ventilacija v vseh prosto-rih, kjer delamo. Toda s tem smo istočasno podvrženi stalnemu pre-pihu, kar pa je tudi škodljiv in ljudje zato večkiat obolevajo. Tako smo stalno v nekem krogu, iz katerega ne moremo. Če delovne prostore zra-čimo, je prepih, če so zaprti, je pa slab zrak. Tako dostikrat človek if ve, kaj je slabše: ali prepih ali strii-pen ziak."
,,Zanima me, če na vaistvo delav-cev lahko vplivate tudi vi ali morate na to čakati odločitve od ,,zgo-raj"? "
,,Včasih iahko odločamo sami, včasih pa tudi ne. Nasploh pa mi-slim, da je glede tega še kar uieje-no."
Ker je bilo v prostoru, kjer sem se razgovarjal s Francom Končarjem, več delavcev, saj sta se izmeni ravno izmenjavali, sem se zanimal za to, kako gleda tovariš Končar na status delavca in na njegovo obravnavanje. Odgovoril je: ,,Na obravnavanja de-lavca ne gledamo s simptijami ne jaz ne moji kolegi. Po časopisih se
veliko piše, toda da bi se nekdo obrnil direktno na delavca in mu po-vedal to, kar delavoi od vodilnih ljudi pričakujejo, ne, to pa ne. De-lavci smo razočarani nad tem, da so tako malo upoštevanj in sc nanjc sklicujejo samo tcdaj, ko jih rabijo - pa naj bo to v politični namen ali za kaj drtigega. Časopisi pišejo tako, piaksa je pa drugačna, pa naj so bo to glede plač aJi glcde podražilvc. Podražitve so na dnevnem redu, pa se pri tem nihče ne ozira na delavca in ne posluša njegovega glasu. Mislim, da je delavec samo za to, da dela, deklaiacij pa imamo že do-volj."
,,Zanima me, kako je z delavskim samoupravljanjem pri vas in kako na sploh gledate na to? "
,,Kot povsod, imamo tudi pri nas delovno samoupravljanje in prepričan sem, da je tako kot pri nas tudi drugod: delavci se morajo povsem odločiti o zadevah tovarne. Mislim, da je to tudi razumljivo, saj delavec nima dovolj velikega pre-gleda nad stanjem tovarne prav za-radi njegove specifičnosti in njegove nizke izobrazbe."
,,Zaniina me - verjetno bo tudi bralce - kakšne osebne dohodke prejemate? "
,,Imam okoli 1.000 din mescčno in s tem prav gotovo nisem zado-voljen. Tega denarja mi najbrž nihče ne zavida."