Pij meglo, solnce!. . .
Popilo solnce je meglo,                             »In ta?« — »»Ko svet se med seboj prepira,
nebeški čar nad mano se razliva,              s prestola Bog se nartj ozira,
kot da mi tisoč svetlih sanj                      miri ga. — Nič! — Pa pride druga
in z njimi raj nebo odkriva.                      poslartka. Pravite ji — tuga.««
»Kam nit ta zlata vodi, solnce, dej,           »Ti traki zlati pač imajo vse?«
ki name lije skozi krone vej?«                  »»Kar kdo zasluži, kar ustvari, je!
»»V vsemirju je doma in venomer potuje. Nikdar  veselje samo taka ni  tnilina Na svetu to se — misel imenuje.               in žalost manjša ni brez upa v radost:
poleg radosti treba tudi je — pelina.
Objemlje vse, pokoja ne pozna,                Ljubezen, sreča, žalost in veselje,
višina ji, globina meji nista,                      sovraštvo tudi, vse je svetu last,
ni site, ki zaprla bi ji pot:                        vsa kupa ta je svefu tahko grenka,
med vsemi je najjačja misel čista.««           lahko mu tudi je v dobrotno slast!««
»Pa druga?« — »»Isti ji izvor.                   Pij meglo, solnce zlato moje,
V&ak dan ti gleda v božji dvor;                 razlij na zemljo svoj prelesfni čar!
na zemljo radost nosi na Boga povelje,     Nebo, daj, pošlji narodu vse, kar mu treba,
pri vas ime ji je — veselje.««                    sovraštva, prosim te, ne daj nikar!
Andrej Rape
Ustanovitev Jugoslavije
Na Kongresnem trgu v Ljubljani dne 29. oktobra   1918 j