Abiturijentom! Preteklo je nukaj iet, kar se je mtanovilo v Gradcu sloven. katoliško akademicao druStvo »Zarja«. Ni se naia dosedaj zdelo potrebno, označiti javno, kaj da je »Zarja« in kaj hoče; saj je ustanovitev »Zarje« plod II. sloveaskega katol. shoda in je tudi 7 obče znano, da so ideje: sloveaska, katoliska ia demokratična, pravec na3emu drustveaemu življenju. Odkar ao pa skuSali izrabiti na3e zaupsBje gotovi ljudje, polovičarji po zaačaju, nadejaje se, da bode dajalo društvo potuho Bjihovi hiaavSčioi — mimogrede oraeajeao, so prav kmalu spoznali, da »Zarje« ni zameajati s podporaim društvom — aas je napotilo to za gotove sloje sloveaskega dijaštva zaačilao dejatvo, označiti, da se izognemo takim liesporazumljenjeui v bodoče, naSe stalisče posebao tudi oaim, ki aame ravajo priti letos na visoke šole. Da je bil v prejSaih ča8ih pridevek »katoliški« slovenskemu druStvu nepotreben pritikljaj, je umevno. A drugače \e sedaj, v č»au, ko procvita verska neodločnost ia verski iadifereatizem, ko ae deloma širi tudi odločen odpor proti vsemo, kar nosi ime katclisko. Ako amo torej pripravljeni uravnati vae delovaaje za narod in domoviao po pravcu vere, na podlagi katoliške vere, čecou bi tega ae izrazili v programu ? Resnice se natn veadar ni treba sramovati. Dobro sieer vemo, da odganjamo ravao s tem velik del dijaStva od sebe, ki bi aam bil drugače naklonjea, veadar naj ostane pribito, da v aašem dru- Stvu, ki je in bode vedno gojilo versko miš ljenje in življenje, da v draStvu, ki je in bode vedno krepilo omahljive v verakem prepričanju, boječe hrabrilo, za kukavice ne bode proatora. To verako prepričanje aaa uspoaablja delovati za blagor slovenakega naroda ia sicer delovati aič maBj kot liberalno dijaštvo, katerega glavno načelo je, zatreti vpliv kato liSke duhovSčine in »Bjea sistem«, osvoboditi narod verskih spon. Na verski podlagi delujemo najmaaj lahko toliko kot dijaStvo. zbrano pod praporom narcdaega radikali-sma, ki skuSa utihotapiti raed akademično miadež mlačaost in indifereatizem, odvzeti s pomočjo vabljivih fraz mladini trdni značaj, ki |e nadalje oni pojav, ona struja, katera ae boče vnovifi blamirati pred sloveoakim svetoin: Ia zakaj? V časih živimo, ko zabteva ljubdzen do domovine velikih žrtev posebno v obmejnih pokrajinah, v ča«ih živimo, ko ae ubija in prodaja narodna zavest za majbao ceno, za majhno oaebno korist. Kaj torsj obvarujs »Bapredojaka« pred narodnim izdajst?om, kaj daje oporo narodnemu radikalcu v položaju, kjer si naaprotujeta oaebna korist in narodna zaveat, kaj mu brani, da se ne izneveri avojim rojakom, da ne poatana obžalovanja vredaa žrtva rszmer? Na podlagi katerega zakona mu bodeš dokazal, da dela krivico, ako zataji svojo narodaost, ako ne na podlagi vere, ki daje človeku t vsakem položaju potrebno direktivo? Ako se torej kratko izrazimo: kdor ni veren, ni nraven, kdor m nraven. ni značaien, kdor ni zaačajen, ui nesebi^eB, in aebičneži Se nikoli niso delovali - požrtvovalno v korist Slovencev. Rodciiubje nsrodnega radikalizraaj ki »obožuje kuiturBO narodnost« in zametuje vero kot postransko stvar, je nepopolco, kajti materijelaa podlaga brez duSevne, moralae Ijudstvu se aikcli ni koristila. Oiiita se nam, posebno po Štajerskem, da je ustanovljena »Zsrje« z namenora, razdreti slogo v političnem živijeniu Štajerake. To oftitanje zavračamo kot neosnovano, zlobao, perfldno in obenem tudi smeSno. Naloga »Zarje« je, kakor smo že zgoraj omenili ic kakor iasao razodeva na?e polflo ime: vzgcjite avoje člaae v znafajae narodnjake in dobre katolike Kot pravi narodnjaki pripadamo pa tudi skrajao demokratičai struji, ker suao prepričaDi, da mora biti pravi narodnjak tudi popoln demokrat. V prvi vrati pa povdarjamo, da društvo ni politi^ao in torej ne more iineti političnih namenov. Sploh pa poglejmo, ako more odkritosrčen mož, ki ima naSe aazorp, zruSiti 3tajerako »alogo«. Poznarao može, ki so bili uataaovniki ali člani »Daaice« na Dunaju, kateri delujejo vatrajno kot pravi narodnjaki na Štajerskem, in kdo more biti tako aesramen, očitati jim, da so razdirateiji sloge? Dalje imamo na Štsjerakein političfle liate, ki piSejo od početka svojega do danea na podlagi kardiaainih ide| aa^ega programa, na podlagi alovenake, katoliSke m demokratične ideje. In kdo more biti tako nesramen, da jim bo očital, da ruSijo slogo? Ali ne aloni vsa sloga ravno na teb šdejab? Lahko bi 86 torej povspeli do trditve, da je »Zarja« osaovana ravno na temeljnih idejab složnega delovama, kar o drugih dijaSkih druStvib ne rnorerno trditi. Da pa aaa poaameznike pri razmotrivanju političnih razmer na Slovenskeui ae more voditi kak nezdrav vzdihujoč narodai sentimentalizem, ampak le trdna načeia, narn tudi nihee ae bode mogei zabraniti. Obžalc-vanja vreden je pa oni, ki bi hotel verjeti takim puhlim frazam. Obračamo se torej Ba vse zaačajne slovenake abiturijente, kateri ai hočejo uravnati svoje življenje ia delovaaje za narod na podlagi aaSih trdaih načel in rnialijo priti aa graške visoke 8ole, aaj se priklopijo Bašim vrstam, kjer bodo na3li odkritosrčne prijatelje. Odbor slov. katol. akademičaega draStva »Zarje« v Gradcu.