voerimr* pescawx v tasremit i
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE © ŠT. 49. © 29. NOVEMBRA 1957 © LETO XXVI © CENA ,0 DIN | PBOIET&BGI VSEH DEŽEL, ZDBOŽITE SE!
r
v
s
to tisoč src je v meni zaživelo.
Naš slavni dan, tovariši, je vzšel I lz žil odprtih bratstvo je privrelo, goreče bratstvo src stotisočev.
In koder grem, srečujem borce mlade, ki na pohodu po cestah pojo.
Podrli smo poslednje barikade, za nami sužnji dnevi mro!
Pozdravljeni junaki in kova rji, vsi delavci, zidarji in ratarji — in vsi, ki ste za našo zmago pali!
Pozdravljen, brat, ki z nami srečo variš! Poglejte, zdaj vsi eno smo postali in eden drugemu smo si: tovariš.
Peter Levec: PESEM BRATSTVA
NAŠA SOMOVIM JE BOJ IN PRIHODNOST; VREDNE JE NAJŽLAHTNEJŠE KRVI IN NAJBOLJŠEGA ŽIVLJENJE
žit j e med seboj, zmorejo in znajo iskreno in od srca ceniti tudi druge domovine in njihove prebivalce, z njimi nesebično sodelovati in se skupno bojevati za mir in napredek.
To spoznanje nas je družilo in nam dajalo toliko notranje moči, da smo premagali brezštevilne težave in se junaško uprli slehernemu zunanjemu pritisku ter obenem pridobili številne prijatelje v vseh deželah sveta.
Iz tega spoznanja so se porodili naši delavski sveti in vsi drugi samoupravni organi delovnih ljudi, ki vedno bolj odločno oblikujejo podobo naše domovine, klešejo njen obraz.
In v tem spoznanju se je naša domovina kot v ognju prekalila. Tega pa ne čutimo le mi, ki v Jugoslaviji živimo in delamo; to vedno bolj spoznavajo in čutijo delovni ljudje vsega sveta, ki si ne morejo kaj, da ne bi občudovali naše
bodo delovni ljudje lahko svobodno in zavestno odločali kot nosilci oblasti in ne več le kot njeno orodje.
In v tem obdobju se je v mednarodnem socializmu uveljavil jugoslovanski delavski razred kot izredno pomembni činitelj svetovnega razvoja socializma. Ne s tem, da bi svoja spoznanja in svoja pota proglašal za edino zveličavna za vsa socialistična gibanja, pač pa s tem, da zanika vrednost zastarelih idejnih dogem in organizacijskih shem ter jih v praksi zavrača. Pomembnost naše socialistične prakse je v našem spoznanju in v trdnem prepričanju, da moramo hoditi po lastni poti in da imajo do tega pravico vsa socialistična napredna gibanja; v tem, da smo, ko smo našli svojo lastno pot v socializem, obogatili izkušnje vseh drugih socialističnih sil. Zato ne pretiravamo, če rečemo, da je v obdobju, ki ga sedaj preživlja člove-
NAS PRAZNIK
začeli obnavljati porušeno domovino in sprejeli socialistično ustavo. V kasnejših letih smo proslavljali ta dan z ogromnimi uspehi pri obnovi in izgradnji naše dežele, pri uveljavljanju novih, socialističnih odnosov med ljudmi. Nato so prišla leta težkega, a vendar zmagovitega boja za neodvisnost in nemoteno demokratično graditev socializma. In spet ni bilo leta, da ne bi dosegali novih velikih uspehov, novih zmag, ki pa niso spreminjale le obličja naše domovine, ampak tudi nas same. Vedno manj je v nas ostankov preteklosti, vedno jasnejša je prihodnost.
Ni bila lahka ta pot, ni bila z rožicami poputa. Napadali so nas od vsepovsod, postavljali ovire pred sleherni korak. In vendar nismo klonili,- ker nismo izgubili zaupanja vase, vere v pravilnost našega boja, prepričanja, da se ne borimo le zase, ampak tudi za zmago resničnih socialističnih idej na vsem svetu. Nismo klonili, ker sta nas vodila tovariš Tito in Zveza komunistov — dve imeni, ki bosta z velikimi črkami zapisani v sodobni zgodovini človeštva.
Včasih je bilo težko. Bilo je mnogo neprespanih noči in nespočitih dni, žuljevih rok in znojnih lic, pa vendar jasnih čel in radostnih src v zavesti, da delamo zase, za vse delovne ljudi, za bodoče rodove.
— Socializem mora ustvariti svoj demokratični mehanizem, v katerem
■s.m

Minilo je štirinajst let, odkar se je v srcu zasužnjene Evrope — med veliko vojno, ki je človeštvu prizadejala toliko zla in mu prinesla skrb in lakoto in spoznanje — v krvavih in junaških bojih jugoslovanskega ljudstva porodila naša delavska domovina.
Minilo je štirinajst let, odkar se je v bosenskem mestecu Jajcu, na II. zasedanju AVNOJ, uresničila najgloblja želja in najdrznejša misel naših delovnih ljudi: Odslej si’bomo sami krojili svojo usodo!
Štirinajst let ni dolga doba, še za človekovo življenje ne, kaj šele za življenje neke države. In vendar — vsega kar se je od tedaj pa do danes zgodilo v naši domovini, ne moremo meriti z običajnimi merili.
Iz majhne, skoro neznane dežele, ki je nekdaj učenci v velikih državah niso znali najti niti na zemljevidu, iz dežele, ki so ji prišepetavali z vseh strani, kako je majhna, da bi ji dopovedali, kako je
šibka, brezpomembna in neboglena — je zrasla država, ki je vzbudila pozornost vsega naprednega sveta in sleherne napredne človeške misli.
In to se je zgodilo v borih štirinajstih letih.
Od kod tolikšna sila, tolikšna notranja moč naše socialistične domovine in njenih ustvarjalcev?
Ze v bojih proti izkoriščevalskim režimom stare Jugoslavije, zlasti pa v štiriletnih bojih stotisočev naših najboljših bratov, očetov in mater, sinov ip hčera, za socialno in nacionalno osvoboditev izkoriščanih in zasužnjenih jugoslovanskih narodov, se je v srcih proletarcev in vseh borcev revolucije porodilo dvojno spoznanje:
— Spoznanje, da delovni ljudje lahko ljubijo, cenijo in dejansko plemenitijo s svojim delom rast svoje domovine le tedaj, če ji podobo in misel klešejo sami tako, kot jim velevajo in dopuščajo njihova misel, srce in gmotne možnosti.
— Spoznanje, da samo ljudje, ki svobodno oblikujejo svojo rodno domovino in v njej razvijajo socialistično so-
nezlomljive volje, s katero pri nas oblikujemo socialistične odnose med ljudmi, socialistično sožitje.
Živimo v obdobju velikih družbenih sprememb, ko stvar socializma postaja vsakdanja praksa milijonov. Vest naprednega človeštva vse bolj postaja materialna sila, ki vedno bolj uspešno uveljavlja demokratične pravice narodov, demokratična načela v mednarodnih odnosih:
In vendar nobeno od teh dejstev še ni splošno priznana resnica. Zato j e, sleherni nov korak v zmagi socialističnih družbenih odnosov odvisen od borbene sposobnosti in pripravljenosti zavestnih socialističnih sil, od delavskega razreda, njegovih organizacij in njegovih zaveznikov.
Socialistične sile stoje pred nalogami, katerih izpolnitev sodobnost zahteva in tudi omogoča. Gre predvsem za dve glavni, medseboj tesno povezani nalogi:
štvo, močno slišati glas Jugoslavije, njenih delovnih ljudi, njenih komunistov, v sleherni deželi in v slehernem socialističnem in naprednem gibanju.
Ko te dni štirinajstič praznujemo svoj največji državni praznik, se oziramo na prehojeno pot zato, da bi nam bila jasnejša naša smer, še trdnejša in enotnejša naša volja.
Prvo leto smo proslavljali 29. november z osvoboditvijo Beograda in velikega dela naše domovine. Leto dni kasneje smo v opojnem dihu svobode
	 			 	
Letos proslavljamo praznik naše republike po dveh pomembnih dogodkih — po kongresu delavskih svetov in občinskih volitvah — ki zaznamujeta nov napredek v prizadevanjih, da - bi bilo naše življenje čimbolj socialistično, čimbolj naše, čim lepše in čim bolj bogato.
In ko se v teh prazničnih dneh oziramo na prehojeno pot in slutimo lepoto prihodnosti, ko odpiramo srca in prisluškujemo utripu naše domovine, čutimo dih njene iskrene tovariške topline, in vidimo, kako na njenih mladostnih licih odseva moška zrelost
— Socializem mora dokazati svoje materialne prednosti pred kapitalizmom s tem, da bo mnogo hitreje razvijal proizvajalne sile in proizvodnost dela, da bo omogočil delovnim ljudem boljše gmotno življenje.
..................................................... liATFlgl
BOŽIDAR JAKAC: JAJCE (1943) — LEVO LJUDSKA SKUPŠČINA
OB DNEVU REPUBLIKE POŠILJATA REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV ZA SLOVENIJO IN »DELAVSKA ENOTNOST « VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM PLAMTEČ DELAVSKI POZDRAV!
S

/»‘ R Z O J A V K L I
1
© Romunska sindikalna delegacija v Trbovljah, —
V nedeljo, 10. novembra, je obiskala Trbovlje romunska sindikalna delegacija. Gostje so si ogledali mesto, rudnik in delavski dom. Teden dni prej pa je bila v aosteih delegacija japonskih sindikatov- — P.
© Kamničani si žele predavanj o tehniki. — V Kamniku deluje že dalj časa Mladinska ljudska univerza. Obiskujejo jo dijaki gimnazije in precej mladih delavcev to kamniških tovarn. Pred nedavnim so razpisal-; anketo, da bi ugotovili, kakšnih predavanj si obiskovalci žele. Večina si želi več predavanj o tehniki, za kar se zlasti delavci zanimajo. Vodstvo univerze se je že pogovorilo z nekaterimi predavatelji, da bo ustreglo želji poslušalcev. — D,
© Papirnica Količevo. Na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice Papirnice v Količevem so ugotoviti, da je -bil dosedanji odbor kar delaven. Posebno se je odrezal v pripravah na kongres delavskih svetov Jugoslavije in na volitve zibio-ra proizvajalcev domžalske Občine. Priredili so tudi več predavanj in tečajev. Med sklepi občnega zbora pa je preicej pobud, ki bodo koristile za izboljšanje proizvodnje. — D,	.
© Strelišče v Domžalah- — Na pobudo organizacije Eveze borcev v Domžalah bodo uredili na Pustovki strelišče. Ce bo vreme in -nekaj denarja, upajo, da bo strelišče otilprto že. prihodnjo pomlad. Zanj je precejšnje zanimanje v delovnih kolektivih. — D.
© Seja LO Mengeš. Na nedavni seji tega občinskega ljudskega odbora so -ugotovili, da se gospodarske organizacije v občini kar topo razvijejo ter da je proizvodnje zadnje čase molčimo porasla. Pred kratkim sta bili ustanovljeni dive St-an-ovanijslkii zadrugi -in je ljudski odbor potrdil njihova pravila. Z ustanavljanjem stanovanjskih zadnug v nekaterih večjih delovnih kolektivih bodo naglej« rešili stanovanjsko stilsko. — D.
© Dne ilO. novembra so zastopniki občinskega sindikalnega sveta v Ži-reh in sindikalne podružnice podjetja »Alpina« obiskali bolne člane na Golniku ter jih obdarili. Obiskali so turiii težje bolnike, -ki so v domači oskrbi v Zireh, in jim tudi prinesli skromna darila. — J. G.
© Na -področju občinsfcetgia sindikalnega sveta v Zireh je ustanovljena še ena sindikalna podružnica, in sicer državnih uslužbencev. Ta bo zajela uslužbence občinskega ljudskega odbora iber gozdarje, — J. G.
j
, 4.
Kolektiv brivsko-frizerskega salona v Štorah
© V okvirni prireditev v počastitev 40-letnice oktobrske -revolucije se je dramska sekcija DPD Svoboda Center v Kranju predstavila svojemu občinstvu z uprdzo ritviijio »Upicra kotorskih mornarjev«. — V-
© Dramska sekcija Svobode na Viču v Ljubljani je uprizorila. Finžgar jeivo ljudsko igro v treh dejanjih »Veriga«. — V.
© Preteklo soboto in nedeljo je bil v Ljubljani občni zbor fizioterapevtov in delovnih terapevtov. V obširnem poročilu in v razpravi s-o obravnavali predvsem strokovne probleme in naloge društva. Zlasti so se pomenili glede nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja . ter izmenjave izkušenj, ka-r je v tej naši najmlajši vrsti zdravstva, to je rehabilitaciji invalidov, še posebno potrebno. Precej graje je bilo glede politike vzgajanja teh kadrov pri zveznem inštitutu za reh-afoilitacijio, kler je še-s-t-meseč" ni -tečaj še vedno naj-viišja oblika vzgoje ttoioteirape-vtskih kadrov, v SloveinijiVa že od leta 1947 del-uje dvoletna višja šola za fizioterapevte, za katero je potrebna popolna srednja šdla. Domenili so se, da bodo v začetku prihodnjega leta priredili seminar za vse fizio in delovne terapevte v Sloveniji.
© Kljub podražitvi mesa In masti se hrana v »Ljudski kuhinji« v Ljubljani ni prav nič podražila. Zadnje čase je celo nekoliko botiša- Pred kratki-m je upirava nabavila nove mize, sltole, prte in krožnike. Hrana je okusna in primemo zabeljena tako, da simo abonenti z njo kar zadovoljni.
© Preteklo nedeljo je imela sindikalna podružnica Tovarne dekorativnih tkanin svoj redni letni občni zbor. Mizarska dvorana je bila sfcoriaJ premajhna za vse udeležence. Zbor je trajal polne Sti.ri ure, kar kaže, da so se imeli člani te podružnice dosti pomeniti.
Vsakoletna skupščina tovarniške sindikalne organizacije v železarni Jesenice
© Sindikalna podružnica LIP Nazarje, ki šteje 365 članov in je ena najmočnejših podružnic v mozirski občini je imela pred kratkim občni zbor, ki se ga je udeležilo 85 odstotkov vsega članstva. Iz poročila in razprave Lahko posnamemo, da je delavski svet upošteval vse številne predloge sindikalne organizacije, podružnica pa je usmerila svoje delo predvsem na higiensko tehnično zaščito in za b-ol-jšo te,r gospodarnejšo proizvodnjo. Lani so priredili! tudi strokovni tečaj. Pozdravili so slklep o združitvi LIP Nazarje ter Zadružnega lesnega proizvodnega podjetja v Mozirju. Zaskrbljeni pa so glede oskrbe s hlodovino, menijo pa, da sedla,nJi premijski pravilnik še ni popoln in dia ga bo treba v marsičem popraviti.
© Na občnem zboru Svobode na Dobrni v Trbovljah, ki je bil preteklo nedeljo, je bilo kar 130 ljudi in se ga je udeležil tudi predsednik okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev, tov. Kovač. Najdelavnejša je bila dramska sekcija, dobro Pa so uspevale še šahovska sekcija, mladinsko gledališče in knjižnica, medtem, ko je bilo lutkovno gledališče bolj na papirju, pevski zbor pa ni imel pevovodje.
© Na Bledu so bile 9- oktobra tekme poštarjev dostavljačev iz vse države, ki se jih je udeležilo 22 pismonoš-Prvi slovenski tekmovalec Franc Zorec je prišel na cilj i>eti in je prehodil pot dvakrat okrog blejskega jezera v poldrugi uri. Tako se je plasiral v državno reprezentanco, ki bo naslednje leto pomerila svoje mo&i z belgijskimi pismonoši.
IZ PODJETJA »KOVINOTEHNA« IZ CELJA"
fam Tilen

V soboto, 23. novembra, je bil v mali dvorani Doma sindikatov z najožjimi sodelavci Delavske enotnosti tovariški razgovor o našem časopisu, ki je slavil 15-letnico svojega izhajanja (20. novembra 1942). Ob tej priliki so tovariši dali vrsto pobud, ki bodo uredništvu pomagale, da se še bolj približa tistim, ki nosijo glavno breme naše socialistične graditve, to je delovnim ljudem, ki proizvajajo in upravljajo družbeno imovino. Seveda jih moramo videti povsod kjer žive, torej v družini, delovnem kolektivu in komuni ter jim pomagati, da bi laže in vse bolje opravljali svoje naloge, sebi in celotni družbi v korist.
epopoln občni zbor
Dne 15. novembra t. 1. je bil občini zbor sindikalne podružnice gradbenega podjetja »Bežigrad« v Ljubljani. Ljudi se je nabralo kar precej, kar priča, da se delavci zanimajo za politični in gospodarski napredek podjetja. Sicer pa o tem občnem zboru ne bi vedel dosti dobrega povedati.
Predsedujoči n; ugotovil, če je občni zbor sploh sklepčen, nihče pa tudi -ni povedal, koliko je članov podružnice, oziroma, koliko je volilnih upravičencev. Predsednikovo poročilo je zajelo le politična dogajanja v svetu, o delu odbora in o poslovanju podružnice sm- zelo malo ali skoraj nič slišali. Bivšega tajnika podružnice sploh ni bilo na občnem zboru, da bi on kaj povedal o delu odbora. Nadzorni odbor je sicer
JpoOCT>ooooo3<»o«xxx>ooocooooooooocnooooia
TOVARNA POLJEDELSKEGA ORODJA
BATUJE PRI GORICI
čestita
OB DNEVU REPUBLIKE
O DELU BLAGAJNE VZAJEMNE POMOČT V MTT
Deset let plodnega dela
Blagajna vzajemne pomoči v Mariborski tekstilni tovarni je bila ustanovljena 1947. leta. Torej praznuje letos že desetletnico -plodnega delovanja. Začeli so s približno stotimi člani, danes pa imajo že 1680 članov, ali 43°/» vsega kolektiva. Prvo leto so napravili blizu dva milijona dinarjev prometa, letos pa že 86 milijonov.
Seve-dia je to tako velik posel, da ga ne zmore sam odbor, čeprav imajo vsak dan uradne ure. Del dela so preložili na odbornike po obratih, ki člane veliko bolj poznajo in tam spišejo prošnje za posojila.
Na nedavnem občnem zboru te Blagajne so izrekli posebno pohvalo večletnemu predsedniku Josipu Fliserju, blagajničarki Justi Kronovškovl ter drugemu tajniku Alojzu Ploju. Posebej so se zahvalili sindikalni podružnici, ki jim je ves čas močno pomagala. Izvršni odbor podružnice pa je podelil ob desetletnici tej Blagajni častno diplomo.
Blagajna vzajemne pomoči v MTT je najmočnejša In najbolje organizirana v naši republiki.
IZ ŠTOR
Sto tisoč dinarjev za knjižnico
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Štorah ima t-udi svojo knjižnico. Nameščena je v mali dvorani prosvetnega doma v Štorah. Danes ima 2479 knjig in 264 rednih obiskovalcev. .Med rednim- obiskovalci je 205 mladincev in 26 žena. Torej se mladina najbolj zanima za knjige.
Knjižnico uspešno vodita Marija Jevši-nek in Drago Završnik. ki sta cba zaposlena v Železarni. Letos so kupili le 69 knjig, kar pa Je veliko premalo z Ozirom na želje obiskovalcev Te dnj pa je upravni od-bor Svobode odobril knjižnici dotacijo v znesku 100.000 dinarjev za nakup novih knjig. S tem se bo število rednih obiskovalcev močno dvignilo, saj bodo dobili v knjižnici Judi najnovejše knjige, ki so jih doslej dobivali v Celju ali drugod. J. M.
-poročal, da je -pregledal delo odbora, pozabil pa je predlagati razreišnico staremu odboru. Tako smo izvolili no*v odbor, starega pa nismo niti razrešili. Volili smo tajno, kot je to predpisano, vendar izidov niso objavili, češ da je -preslaba luč in ne morejo šteti glasov. Obljubili so, da jih bodo, objavili naslednji dan, kar se pa do danes, ko to pismo pišem, še ni zgodilo.	Anton Lind-ič
Opomba uredništva: Na vsak način se je treba držati Pravilnika o občnih zborih, ki ga je predpisal Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije, Po tem pravilniku bi bil tak občni zbor seveda neveljaven in ne le nepopoln, kot piše tov. Lindič. Predsedujoči je zagrešil, ker ni ugotovil sklepčnosti, do-sitikrat pa je ta stvar tako sama no sebi .umevna zlasti v majhnih kolektivih, ko že na pogled lahko ugotoviš sklepčnost. Drži pa, da bi moral predsednik to ugotoviti. Na vsaik način pa je bivšemu odboru težko odpustiti, da niso povedali niti, koliko je članov in kateri imajo glasovalno pravico. Po pravilniku bi moral biti štirinajst dni pred občnim zborom razobešen na vidnem mestu se-znam članov. Glasovalno pravico pa imajo na občnem zboru le tisti člani, ki so v redu plačali članarino. Če tri mesece ne plača, ni več član, tako je zapisano v statutu ZSJ.
Predsednik podružnice, pravi tov. Lindič, je prebral poročilo, v katerem je govoril le o političnih dogajanjih v svetu. Prav pred občnimi zbori smo dostikrat opoizo-rili na to, naj bo pordčllo na občnem zboru zares poročilo o delu organizacije, o tem, za kakšna stališča se je sindikat zavzemal, v čem je uspel in v čem ni. Občni zbor potem seveda ni imel pregleda nad delom o-nganizaci j e pa se tudi razprava bržčas ni mogla prav razviti
Ob koncu še o štetju glasov. Po ptavilniku je predvideno,, da se moraj-o glasovi takoj prešteti in -izid volitev objaviti na -občnem zboru. Tako je povsod navada, da bi preprečili kakršne koli nepravilnosti in suto, da so volilni rezultati morda potvorjeni.
Malokje se na občnem zboru sindikalne podružnice tako poglobijo v vprašanja svojega podjetja, kakor so se pred nedavnim v celjskem podjetju »Kovinotehna«. Celih sedem ur so kritično obravnavali lastne uspehe in težave pa tudi delo komune in zbora proizvajalcev.
Ker se ie občnega zbora udeležilo 96”/» sindikalnih članov, je bila razprava tem plodnejša in tembolj bogata.
Vodstvo sindikata (e zlasti poživljalo športno in prosvetno udejstvovanje. Lepo ie skrbelo tudi za svoje delavce, saj so mnogi dobiti ustrezna stanovanja in skupno kopalnico v podjetju Po zaslugi sindikata si je letos vsakdo lahko privoščil poceni oddih. Sindikalni odbor i-ma zasluge tudi za gradnjo ljudskega kopališča v Celju in za veliko udeležbo članov sindikata pri prostovoljni oddaji krvi.
Letos eo v podjetj-u »Kovinotehna« za 7(1% povečali delovno storilnost, promet pa za 10%, medtem ko so reži teke stroške znižali za 21.8 odstotka. , Marljivost kolektiva se kaže tudi v Jem. da s-0 kljub povečani storilnosti samo za 18% povečali plačni sklad.
Dobršen del sredstev je podjetje izdalo za modernizacijo starih in za gradnjo novih, najmodernejših skladišč za železnino, kakršnih še nima nobeno podjetje v naši državi.
Sindikalni občni z-bo-r je ugotovil še, da so doslei Dremalo skrbeli za strokovno vzgojo članstva in da se niso dovolj povezati s komuno. Kritizirali so tuidi okrajni sindikalni svet. ki jim vse do nedavna ni pomagal pri delu In ni nikoli po-
slal svojega zastopnika »a njif hove sindikalne seje in sestanke. Zadnje čase se je odrnoe izboljlšal, tako d-a se članstvo ne vprašuje več, čemu plačujejo sindikalno članarino .ustanovi, ki se ne zmeni zanje Občinski sindikalni svet pa je tej podružnici strokovno pomagal še-le v drogi polovici leja.
Med razgovorom o delu komune so člani izrazili željo, naj bi ta v bodoče dajala več sredstev za šolstvo, dotacije gledališču pa naj bi znižala ali ukinila.
Ob zaključku občnega zbora sb sklenili, da bodo v prihodnje boli skrbeli za strokovno izobraževanje, vpeljali za polz-kuišnjo sedemurni delavnik v dveh izmenah in dosegli, da bodo vsi delavci redno prejema1' brezplačno matico , med delom.	Božo Jezernik
IZ TOVARNE CEMENTA IN SALONITA V ANHOVEM
Vzorno poročilo
Ta teden je bil občni zbor sindikalne podružnice Tovarne cementa in salonita »15. september« v Anhovem. Vsi delegati so do-bili že prej tiskano poročilo o delu sindikalne podružnice, ki obsega 28 tipkanih strani. V poročilu ao nanizani vsi problemi, s katerimi se je ukvarjal izvršni odbor podružnice in njegove komisije, ter so dali s tem izčrpno gradivo za razpravo na občnem zboru. Zlasti je treba naglasiti, da so precejšen dal poročila posvetili prizadevanjem sindikalne podružnice, da bi olajšala gmotne in delovne pogoje svojim članom.
Športno življenje na Jesenicah
Življenjska potreba
Jekleno srce jeseniške železarne zahteva veliko naporov, žuljev in znoja sedmih tisoč e v p-Iavžarjev, ma-rtinarjev, valjavcev in drugih delavcev. Po dolini med Mežakljo in Golico še vale oblaki dima in prahu, v dolini je vedno polno ropota. Zato Jeseničani, posebno mladi delavci, zaslužijo, da se ob prostem času razve-dre in naužijejo svežega zratka.
Jeseniški delavci čutijo življenjsko potrebo go športnem in sploh telesnovzgoj-nem udejstvovanju. Iz njihovih vrst je izšlo že zelo lepo število gornikov, planincev, smučarjev, plezalcev, tabornikov, la-hko-atleto-v, hokejistov itd., ki so na vseh številnih prijateljskih in prvenstvenih, državnih, svetovnih in olimpijskih tekmovanjih častno zastopali visoko raven športa v naši domovini.
življenje v športnem parku pod Mežakljo jie vedno zelo veselo in močno razgibano. Tam so lahkoatl.eti, košarkarji, odbojkarji, nogometaši, pa novem štiiristeznem kegljišču me-, rijo kegljači svoje znanje in močil, šahisti se zabavajo po svoje, strelci pa imajo svoj lepo urejen strelski dom.
Vrhovi okoliških gora so že pobeljeni s sin egom. Tudi umetno drsališče je že odprto. Z
OB ROBU
delom so pričeli zimski športniki, hi se vestno pripravljajo na tekmovanja.
Vse to je prav, vendar bi kazalo storiti še marsikaj, da bi lahko še več ljudi gojilo šport in našlo pri tem zdravo razvedrilo. Doslej je vse le še
preveč zaprto v ozek krog raznih društev, ki se jih na Jesenicah res ne manjka, in že to samo kaže veliko zanimanje jeseniških delavcev za šport in telesno kulturo. Glede tega ima sindikat odprto še široko področje dela.
Med jeseniškimi delavci so zimski športi zelo priljubljeni. Hokejisti že vadijo.
Zgodovinski pomen
jugoslovanske socialistične prakse
Skoraj ne mine dan, da na svetu (predvsem v delavskih, socialističnih, komunističnih gibanjih, v sindikatih) ne bi govorili o Jugoslaviji, da ne bi pisali o njej, o njenih socialističnih izkušnjah, zlasti izkušnjah na področju upravljanja. To veliko zanimanje, ki vlada za Jugoslavijo, je povsem razumljivo, saj naša socialistična praksa rešuje številne probleme, ki niso značilni samo za naš socialistični razvoj, probleme, ki so skupni vsem delovnim ljudem, vsem socialističnim gibanjem v prehodnem obdobju od kapitalizma k socializmu.
živimo v času velikih in globokih sprememb po vsem svetu, v vseh državah, v tipično prehodnem času od razredne družbe k brezrazredni. Socializem je idejno v glavnem že dosegel zgodovinsko zmago in postaja stvar široke vsakdanje prakse milijonov in milijonov ljudi.
Temeljno vprašanje sodobne socialistične prakse, ki »e pojavlja povsod, v vseh deželah, v katerih zavestne socialistične sile streme po novih, socialističnih družbenih odnosih, je:	»Kako upravljati
proizvajalna sredstva, ki so bila s političnim aktom, to je z revolucijo, ali po evolucijski poti, nacionalizirana, oziroma so postala družbena lastnina; kaj mora biti v pogojih podnužabljenja proizvajalnih sp-dstev gibalna sila zavestne aktiv-
nosti ljudi pri razvijanju proizvajalnih sil; in, v skladu s tem, kakšen naj bo politični sistem v prehodni dobi od kapitalizma k socializmu, da bi zagotovil čim ugodnejše pogoje za razvijanje te aktivnosti?« (Kardelj.)
Načeloma, teoretično so vsa ta vprašanja že zdavnaj rešena, saj je nanje jasno odgovoril že Karl Miarx. Mnogo manj jasno pa je vprašanje, kakšne naj bodo konkretne politične oblike za praktično uresničitev načel in perspektiv, o katerih so govorili veliki misleci socializma, ki seveda niiso mogli niti niso hoteli predpisati teh oblik, ki so sodile v prakso bodočih rodov. Marx je na primer spočetka menil, da je državni aparat glavni instrument, s katerim naj proletariat uresniči svoje zgodovinsko poslanstvo, kasneje, po Pariški komuni, ko je zaslutil nevarnost birokratizma, pa je sodil, da mora centraliziran državni apa-rat zamenjati »proletariat, organiziran kot država«.
Po zmagi ruskega Oktobra so zavestne socialistične sile vseh dežel z veliko pozornostjo spremljale in proučevale rast samoupravnih organov sovjetskih delovnih ljudi, vzniklih v specifičnih pogojih revolucije ruskega proletariata. Mednarodno delavsko gibanje je pričakovalo, da bo sovjetska družba s svojo socialistično prakso odgovorila na številna prej omenjena vprašanja. Toda stihija1 zaostalosti
Je kljub Leninovim prizadevanjem obrnila razvoj v nasprotno smer- Pod Stalinom so v Sovjetski zvezi uveljavili načelo, da je centraliziran državni aparat najvažnejša organizacijska oblika gibanja k socializmu, da je država utelešena vse-, mogočna zavest, ki lahko do podrobnosti določa in usmerja gibanje ekonomskih sil. Birokratizmu, ki je nujno rasel iz zaostalosti in centraliziranega upravljanja? pa niso hoteli priznati družbeno - eko* nomskih koreni11. Nl$o izhajali iz »temeljnega socialističnega načela, to je od osvoboditve dela, od osvoboditve ustvarjalne volje človeka, ki dela na družbenih proizvajalnih sredstvih, to je od individualnega materialnega in moralnega interesa — tako, da bi nato višji družbeni instrumenti regulirali, nadzorovali in usmerjali to temeljno človeško aktivnost in odnose, ki se v njej ustvarjajo«. (Kardelj.) Tak sistem, ki temelji na direktivah najvišjega organa nižjim organom in posameznikom, na kontroli višjih nad nižjimi, ki je povezan s kaznovanjem, pa spreminja delovne ljudi in tudi delovne kolektive v slepe izvrševalce čestokrat nerazumljivih tehnokratskih načrtov.
V pogojih podružabljenih proizvajalnih sredstev je ustvarjalna sila lahko le zavestna delovna volja posameznega človeka, ki Izvira 'iz njegovega osebnega materialnega In moralnega interesa. Ta volja se uveljavlja toliko močneje, kolikor bolj izvira iz zavesti proizvajalca, da je njegov osebni interes povezan z interesom družbene skupnosti, da lahko enakopravno soodloča o vprašanjih, ki zadevajo nj"ega, posameznika, in vso družbena skupnost. Že davno znana Izkušnja čle-weštva, da kvalitete individualnega delovnega ustvarjanja ni možno doseči !• - direktivami in kontrolo, temveč pred-
PREPOTREBNI
RAZMIŠLJANJA OB NEKATERIH UGOTOVITVAH, KI JIH JE POKAZAL POPIS SINDIKALNIH KADROV
UKREPI
Razvoj našega družbenega življenja je med-vosmiselno pokazal, da so delavski sindikati v procesu oblikovanja socialističnega družbenega sožitja nepogrešljiva- družbena sila, ker postanejo nuijno neločljivi sestavni del razvijajočega se družbenega organizma neposrednih upravljavcev. Prav preko sindikatov preraščajo delovne množice Iz zgolj proizvajalcev v tvorce družbenega dogajanja, v Ij-udi, 'ki istočasno proizvajajo vse materialne in duhovne dobrine in gospodarijo s temi dobr-imami ter urejujejo družbeno sožitje. Po naših Izkušnjah sodeč bi si brez delavskih sindikatov sploh težko predstavljali organski razvoj neposredne delavske demokracije, kakršna nastaij-a s sistemom delavskega im družbenega upravljanja pri nas.
Prav zaradi take družbene vrednote, kakršno predstavlj a-jo delavski sindikati v procesu oblikovanja družbenega sožitja, je njihova številčna moč, družbena usmerjenost in kadtri, ki v organizaciji delajo, neverjetno velikega pomena. Trenutno je na Slovenskem organiziranih v delavskih sindikatih okrog 300.000 delavcev in uslužbencev, to je nekaj več kot tri četrtine vseh zaposlenih. Organizacije sindikatov izvolijo vsako leto v svoje organe okrog 25.000 odbornikov. Trenutno je od vsega tega števila izvoljenih odbornikov le 43 stalno zaposlenih v organizaciji, vsi ostali pa opravljajo odboimilške dolžnosti'v organizacij poleg svojega poklicnega dela, To se pravi, da temelji organizacija delavskih sindikatov pri nas na številčno zelo močnem družbenem aktivu, ki iz ljubezni d,o dela v organizaciji, do dela na uresničevanju socialističnega družbenega sožitja delujejo taiko v sindikalni organizaciji kot na najrazličnejših področjih javnega udejstvovanja-
V kadrovskem pogledu je torej za naše delavske sindikate značilno najprej dvoje: da imajo številčno zelo močan aktiv lil da je ta aktiv sestavljen predvsem iz prostovoljnih družbenih delavcev.
Naslednja značilnost, ki obeležuje delo delavskih sindikatov in njihovih kadrov pa je v tem, da se nam razvijajo in oblikujejo tako v materialnem kot v družbenem pogledu itd., osnovne prvine socialističnega družbenega sožitja v 'komunah. Vsled tega je osredotočena glavna .pozornost organizacije in njenega aktiva predvsem na družbene procese v komunah (seveda pa ne samo v komunah). Značilna za te procese so diruž-bena prizadevanja, ki teže za tem, da ae organsko in harmonično razvijajo proizvajalne sile naših komun in da se temu primemo oblikujejo dejanski socialistični odnosi. To je, da se v družbenem dogajanju ustvarja medsebojna pogojenost m odvisnost: da socialistične prvine v razmeirijih med ljudmi (nagrajevale po delu, neposredno
upravljanje itd.) pospešujejo rast proizvajalnih sil (izboljšave v organizaciji dela, strokovno usposabljanje proizvajalcev, smotrno vlaganje razpoložljivih sredstev v izgradnjo novih proizvajalnih kapacitet itd.), da vzbujajo notranji ekonomski iri-tere® za povečevanjem proizvajalne zmogljivosti proizvajalnih sil, da pa istočasno plodovi proizvajalnih prizadevanj vplivajo na krepitev socialističnih prvin v odnosih med ljudmi (večja materialna sredstva v uporabo organom neposrednih proizvajalcev, čim manj vmešavanja s stran; upravnih organov v gospodarjenje gospodarskih organizacij itd.).
Taka družbena stvarnost je kajpak za družbeni aktiv silno zahtevna, ker ne trpi nikakršnih ozikogirudinih družbenih šablon, temveč terja od aktiva, da je organsko povezan z vso družbeno problematiko komune, da skrbno zasleduje in proučuje vse dogajanje v komuni in da izredno vsestransko in odtočno deluje v celotnem družbenem organizmu komune.
To so bili nedvomno trije osnovni vidiki, ki so vodili lanskoletni republiški redni letni občni zbor Zveze sindikatov za Slovenijo, da je v delovnem programu »a letošnje 'etn naročil Republiškemu svetu, naj posveti prvenstveno pozornost vsestranskemu napredku sindikalnega aktiva m naj temu primemo prilagodi svojo kadrovsko politiko in svoja vzgojno izobraževalna prizadevanja. Predpogoj za uresničitev tega naročila pa je bil seveda v tem, da Republiški svet ugotovi strukturo - sindikalnih odbornikov i'n da svojo nadaljnjo kadrovsko in izobraževalno politiko zasnuje na temelju napravljenih ugotovitev. V .tem smislu je že Repubtišk; redni letn-i občni zbor naročili Republiškemu svetu naslednje, »Republiški svet naj po občnem zboru napravi analizo strukture sindikalnih kadrov, in sicer, prvič, po 'izobrazbi, drugič, po poklicnem delu, ki ga op.ravlj a jo, tretjič, po starosti, četrtič, po družbenih zadolžitvah (število funkcij)«. Republiški svet je tako analizo napravil in sicer na ta način, da je s posebnim popisom anketiral 24-699 odbornikov, ali 99% vseh odbornikov, ki delajo v sindikalnih vodstvih, to je od izvršnih odborov podružnic preko občinskih in okrajnih svetov do republiških odborov strokovnih sindikatov.
Plodovi tega popisa so pred nami. Res je, da so zaenkrat napravljene šele prve najbolj enostavne analize o strukturi odbornikov v sindikalnih organizacijah in o njihovem družbenem udejstvovanju, vendar Pa že te ugotovitve silijo k nekaterim zaključkom, ki jih kaže takoj upoštevati v kadrovskem in izobraževalnem delu v sindikalni organizaciji.
Za delavske sindikate je neverjetno važno,, da jedro organizacije predstavlja aktiv tistih delavcev in uslužbencev, ki so
v svoji stroki zasidram, na katerih je osnovno težišče proizvodnje oziroma dela dotične stroke, ki so temu primerno izobraženi, ki sproti napredujejo in se razvijejo v svoji stroki itn k! so nenehno povezani a celotnim idejnim, družbenim m političnim dogajanjem.
Če s tega stališča premotri-mo nekatere ugotovitve, ki jih je pokazal zadnji popis sindikalnih odbornikov, potem .ugotovimo, da trenutno ne moremo biti zadovoljni z ravnijo splošne in strokovne izobrazbe odbornikov. Stan.je je na,mireč tako, da 60% odbornikov, ki so izvoljeni v izvršne odbore podružnic, nima šolske izobrazbe, ustrezajoče sedanji osemletki, in da jih ima le 30% nižjo oziroma popolno srednjo izobrazbo. Tudi v pogledu strokovne izobrazbe odbornikov sindikalnih podružnic trenutno stanje ni dosti boljše, saj je v odborih več kot ena četrtina odbornikov iz vrst nekvalificiranih in pril-kvaltficiiranih delavcev. Odstotek odbornikov iz vrst kvalificiranih delavcev je trenutno nižji od odstotka kvalificiranih delavcev napram vsem zaposlenim. Malce podrobnejša analiza v pogledu strokovne usposobljenosti odbornikov pa je pokazala še diva zanimiva pojava: prvič, da številnim odbornikom manjka strokovna usposobljenost za delo, ki ga v stroki opravljajo, to se pravi, da delajo številni odborniki na strokovno zahtevnejših delovnih mestih' bot je njihova dejanska strokovna izobrazba in drugič, da se sorazmerno nizek odstotek sindikalnih odbornikov nadalje usposablja v svoji stroki potom strokovnih tečajev, oziroma potom praktičnega dela in seveda to pctoaže s tem, da opravi predpisane strokovne Izpite.
Te ugotovitve nam govore predvsem o dveh dejstvih: prvič, da s© naše organizacije pri rekrutiranju .kadrov v vodstva sindikalnih organizacij še vse premalo orientirane na to, da bi dal jele predvsem prednost strokovno usposobljenim delavcem in uslužbencem,, ki so v svojem delu zasidrani, ki ga temeljito poznajo In dobro opravljajo tn so torej tudi v organizaciji najboljše jamstvo za to, da se bodo zavzemali v vsakem pogledu za najnaprednejše odločitve in ukrepe, in drugič, da smo v delavskih sindikatih resno zanemarili skrb za splošni in strokovni napredek tistega aktiva, ki je že skozi leta in lefia na svciiih plečih nosil številne . družbene akcije, ki je vsled družbene pktivnosti bil tako zaposlen, da ni utegnil skrbeti za svoj strokovni napredek in za širjenje svoje izobrazbe.
Vsekakor je treba v kadrovski in prosvetni politiki sindikatov -resneje kot doslej računati s tema dvema ugotovitvama. Računati s tema dvema ugotovitvama pa se predvsem pravi, da se je treba v bodoče odločneje Orientirati na stro-
kovno dobre delavce in uslužbence, ki jih je treba več pritegniti med odbornike sindikalnih organizacij. Poleg tega pa je seveda treba korenito spremeniti odnos do obstoječega aktiva. V prvi vrsti je treba prenehati s prakso, M je pri nas žal vse preveč razvita, da posamezne delavne tovariše, ki iz iskrene vneme in predanosti stvari prevzamejo več dolžnosti v najrazličnejših akcijah, organizacijah in organih, kot jih fizično zmorejo opraviti, obremenjuj e.mo z vsemi temi dolžnostmi in obveznostmi in jim na ta način vzamemo ves prosti čas in jih ne malokdaj tako zaposlimo, da prično pogostokrat izostajat; o,d svojega rednega dela v stroki. Tej stvari je mogoče od pom,oči samo na ta način, da v aktivno delo v raznih organih, organizacijah in v akcijah smelo pritegujemo čtm-več Jjudi dz organizacije- To seveda nujno terja ogromno in-
aktiva. Sindikalne organizacije bodo morale začeti posameznim odbornikom priporočati, da posvete svojemu strokovnemu napredku potrebno pozornost, morale bodo takim odbornikom pomagati, da se vključijo v .različne strokovne šole In tečaje in kjer ne gre drugače, bodo morale dati pobude za to, da se taki tečaji osnujejo in se zavzeti za to, da jih bodo odborniki tudi obiskovali.
Podoba je, da se bodo v tej smeri morala predvsem angažirati vodstva sindikalnih podružnic, občinskih svetov in republiških odborov strokovnih sindikatov. Na zadnji seji je predsedstvo Republiškega sveta celo sklenilo priporočiti republiškim odborom strokovnih sindikatov, naj bi dali .pobudo za sestavo nekega koordinacijskega organa prt posameznih republiških odborih strokovnih sindikatov, v katerega naj bi pritegnili zastopnike sindikal-
Nikolaj Pirnat: Na bunker
tenzi.vne.ga dela z mlajšimi ljudmi, zahteva potrpežljivega uvajanja mladih kadrov v organizacijo in njene akcije. To teirja, da je treba pretrgat; z miselnostjo^ da bo delo uspešn | opravljeno siamti, če ga bodo opravili izkušeni in izurjeni kadri, Taika miselnost namreč nujno poraja nezaupanje v mlajše delavske kadre im nujno oži številčno moč aktiva, ki praktično nosi težo dela organizacije raa svojih plečih. Vzporedno s tem, pa je treba seveda v sindikalnih organizacijah začeti sistematično skrbeti za strokovni napredek lastnega
▼sem s kvaliteto ustvarjalca samega, z močjo njegove ustvarjalne volje,- lahko Pride najbolj do izraza v pogojih podru-tabUenih proizvajalnih sredstev. Ustvarjalno voljo posameznika pa mora socialistična družba: 1. osvoboditi, 2. omogočiti ji stalno družbeno In strokovno Izobraževanje, 3. osnovati jo na osebnem in skupnem, materialnem ln moralnem interesu.
Centralistični državni sistemi i na jo Progresivno vlogo le dokler odpravljajo stare izkoriščevalske odnose in ustvarjajo osnovne materialne in politične pogoje za razvoj socialističnih odnosov. Ko pa postanejo sami sebi namen, ko stagnirajo, neizogibno povzročajo ekonomska, in politična protislovja med administrativnim aparatom in proizvajalci. To pa terja tudi Politični sistem kontrole in pritiska.
Proučevanje sovjetskih izkušenj v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno in v prvih letih po njej je številne socialiste in komuniste razočaralo, ker te izkušnje niso odgovorile na osnovna vprašanja razvoja socialfema, oziroma so ta vprašanja celo zanikala, jih potvarjala.
Na Zahodu pa je medtem socializem napredoval po drugi poti: v okvirih klasične buržoazne demokracije je postopoma krepil politične In ekonomske podolje delavskega razreda ln ponekod na-Predo.-j že tako daleč, da mu je zmaga zagotovljena. Toda takšni procesi so možni le v visoko razvitih starih kapitalističnih državah, ki so si z ekonomskim! Privtlegljami zagotovile višjo življenjsko raven jn s tem ohromile notranja družbena' nasprotja. Vendar socialistične stranke v teh državah marsikdaj pozabljajo.
je klasična buržoazna demokracVa *beclW6n;. "bilka ekonomske demokracije, °a so korenine hpržoazn» demokracije
pravzaprav v ekonomskih odnosih kapitalistične zasebne lastnine, ki ji takšna klasična buržoazna demokracija povsem ustreza. Socialistični razvoj pa nujno poraja in uveljavlja sile, ki so jim okviri buržoazne demokracije pretesni, ki razbijajo te okvire in obenem skušajo uveljaviti nove demokratične politične oblike, v katerih bi se nemoteno razvijala družba, ki stremi k socializmu Od tod krize v zahodnoevropskih socialističnih gibanjih, kritike njihovega »parlamentarizma«, strankarskih pogodb in kompromisov, od tod težnje po novem in iskanje tega novega, socialisti .tega, demokratičnega načina upravljanja, ki bi osvobodil proizvajalca vseh spon razredne družbe.
Jugoslavija ni šla niti po prvi niti po drugi poti. Njene zavestne socialistične sile so zato, ker niso nekritično sprejemale vsega, kar je to ali ono socialistično gibanje storilo in doseglo, ker so svojo aktivnost zgradile na jugoslovanskih temeljih In od vsega začetka stale na lastnih nogah, v praksi našle odgovor na številna vprašanja sodobnega razvoja socializma, zlasti na temeljno vprašanje: kako upravljati sredstva za proizvodnjo, da b; osvobodili ustvarjalno pobudo posameznika in mu omogočili, da svobodno vsklajuje svoj osebni Interes z interesom skupnosti. In odgovor na to vprašanje je delavsko upravljanje, samoupravljanje delovnih ljudi v komunah, na vseh področjih javnega in družbenega življenja.
Jugoslovanska socialistična praksa potrjuje, da spremenjeni proizvodni odnosi (z revolucionarnim ali evolucijskim podružabljanjem proizvajalnih sredstbv) nujno terjajo tudi demokratične oblike upravljanja gospodarstva. In ne samo to. Vedno bolj postaja očitno, da bodo te nove demokratične oblike upravljanja
gospodarstva usmerile ln oblikovale razvoj celotnega novega, na socialistični ekonomski bazi zasnovanega demokratičnega političnega mehanizma.
Delavsko upravljanje ni monopol jugoslovanske socialistične teorije in prakse, kajti ideja delavskega upravljanja je že desetletja sestavu; del socialistične ideologije mednarodnega delavskega gibanja. Toda jugoslovanski delavski razred je po številnih zablodah socialističnih gibanj in izkušnjah boja za socializem vsega mednarodnega proletariata, našel pot k direktni socialistični demokraciji, sloneči na delavskem in družbenem samoupravljanju, ki pa pomeni zgolj politično obliko odmiranja države kot razrednega instrumenta.
Jugoslovanska socialistična praksa tudi nenehno dokazuje, da vse dogme in šablone zavirajo in otežkočajo socialistični razvoj, ker onemogočajo, da bi se socialistična Sibanja naslonila na konkretne pogoje v vsaki posamezni deželi.
Ni čudno torej, da po vsem svetu 'z zanimanjem spremljajo naše izkušnje In Jih proučujejo, ponekod (na Vzhodu ln Zahodu) pa tudi že prilagajajo s vejim konkretnim pogojem, ki so v največji meri odvisni od razvoja proizvajalnih sil. Jugoslovanski delavski razred je s svojo socialistično prakso omogočil mnogim komunistom in socialistom, mnogim delavskim voditeljem (pa če to priznajo ali ne), da so našli odgovor na vprašanj^ ki jih nujno postavlja socialistični razvoj v slehrni državi in na vsem svetu. Mnogim je »vrnil vero v socializem«, kot je dejal čilski socialist Oscar VVciss. V tem je zgodovinski pomen socialističnih izkušenj, ki jih je delavski razred Jugoslavije položil v zakladnico mednarodnega socializma.
rtih podružnic pomembnejših gospodarskih organizacij določene stroke, zastopnike občinskih sindikalnih svetov tistih področij, na katerih je določena stroka najbolj razvito, in predstavnike republiškega odbora določene stroke. Tak koordinacij, ski organ, ki naj n,e bi bil preveč številčno močan, naj bi preianallziinal ugotovitve, ki jih je pokazal popis kadrov v pogledu strokovnega stanja odbornikov v posamezni; stroki in naj bi izdelal praktične predloge za to, kako omogočiti strokovno usposabljanje sindikalnih kadrov teir predlagal ukrepe, ki naj bi jih omenjena vodstva pcdvzela za to, da dejansko omogočimo strokovni napredek •niašega aktiva.
Po svojem družbenem položaju, ki ga imajo delavski sindikati v našem sistemu delavskega in družbenega upravljanja, bi se morala aktivnost organizacije razvijati predvsem v treh smereh:
Prvič. Delavski sindikat; mio-raijo v naših družbenih prilikah razmišljat; iti razsojati o slehernem problemu, ki zadeva interese delavcev, pa naj bo gmotnega, kulturnega, etičnega ali kateregakoli drugega značaja.
Drugič. Sindikat; morajo pri presoji problemov, ki se javljajo pred delavskim razredom in katerih razrešitev je odvisna od odločitev delovnih ljudi, težiti za tem, da se dokopljejo do najbolj objektivnih spoznanj dej@ns.kega stanja in do praktično najkoristnejših odločitev in rešitev za dejanske interese delavskega razreda.
Tretjič. Sindikat; morajo biti nenehni mobilizator svojega lastnega aktiva in vsega delavstva za aktivno delo v mehanizmu delavskega in družbenega upravljanja in se boriti za to, da ta organizem čim bolje deluje.
Pri uresničevanju te naloge delavskih svetov Pa se srečamo z dvema problemoma: s skrbjo za idejni in družbeno-poliltičnl razvoj odbornikov in celotne organizacije in z delom na an-
gažiranju delavskih kadrov z-a aktivno delo v organih delavskega in družbenega upravljanja in z usposabljanjem delavskih kadrov za uspešno delo v teh organih.
Popis sindikalnih odbornikov je pokazal, da 'je le 6% vseh odbornikov" sindikalnih podruž-nic obiskovalo politične oziroma sindikalne šale ali tečaje-Ta odstotek je nekoliko višji pri sindikalnih odbornikih v okrajnih svetih, kjer je skoraj, polovica odbornikov obiskovala razne politične in sindikalne šole in tečaje.
Ta podatek nas opozarja na to, da v zadnjem času nismo dovolj sistematično skrbeli za idejno, družbeno, politično itd. usmerjanje aktiva, prilagojeno dejstvu, da organizacija temelji n a-volonterskem kaidru in da akcije organizacije zahtevajo taiko idejno kot politično in ekonomsko razumevanje problemov, pr; katerih razreševanju se angažirajo sindikati. Nobenega dvorna ni, da organizacija ni ostala brez slehernega političnega in idejnega usmerjanja. Toda to delo je bilo Premalo temeljito i,n premalo sistematično. V sistematično in temeljitejše delo je bil v zadnjem času pritegnjen predvsem le republiški aktiv, za katerega je prirejal Republiški svet občasne seminarje in razgovore. Osnovni aktiv ln aktiv občinskih sindikalnih vodstev pa zaenkrat ni bil pritegnjen v sistematično idejno in politično usmerjanje, kar je vsekakor bilo marsikdaj občutiti v akcijah organizacije. Na to pa seveda zelo zgovorno opozarjajo tudi številke, k; ji,h je pokazal zadnji popis.
Vsekakor je nujno potrebno, dl sindikati zasnujejo sistem seminarjev, ki bodo zasnovani tako, da bo v njih zajet čim širši aktiv sindikalnih odbornikov, da bodo v te seminarje posamezni odborniki redno prihajali na razprave o idejnih, družbenih itd. problemih, ki jih je treba razjasniti v zvezi s posameznimi akcijami, za 'katere se bodo odločili delavski sindikati.
O tem je bilo govora tudi na zadnji seiii predsedstva Republiškega sveta, ki je priporočilo, naj bi Republišk; svet, republiški odbori strokovnih sindikatov in okrajni sindikalni sveti skupno izdelali koncept take mrež,? seminarjev ir podvzeh potrebne ukrepe, da prične tek sistem driova,1! Pr a --i-stvo je celo priporočilo, naj bi iz predstavnikov prej omenjenih sindikalnih organov osnovali poseben koordinacijski organ, ki naj bi izdelal predlog za zasnovo predlaganega sistema seminarjev.
Smoter 'dtiness političnega.
etičnega itd. oblikovanja in usmerjanja sindikalnega aktiva mora biti predvsem v usposabljanju tega aktiva in preko njega celotne organizacije z vsem članstvom, za aktivno delo v organih delavskega in . družbenega upravljanja in za uspešno uveljavljanje v celotnem družbenem življenju. Samo tako 'idejno, politično, etično itd. delo v seminarjih, k,1 1?
' problemsko vezano s praktičnim življenjem, z zadevami, s katerimi se delavski razred in sindikalna organizacija ukvarjati,o1, mofrajo vzbudltii interes med aktivom in morajo pripeljati dio plodnih rezultatov. Spreminjati seminarje v neke kratke kurz* zia proučevanje posameznih znanstvenih panog se je pokazalo kot nekoristno. To delo je treba opravljati v rednih šolah in pa v tistih ustanovah, ki skirbe za strokovno in splošno izobraževanje prebivalcev. Izobraževalno in vzgojno delo sindikatov mora biti vezano z družbeno aktivnostjo organizacije, s problemi, k: tih morata delavski razred in organizacija razvozlati, urediti, razrešiti. Prav zato so se pokazale tudi premalo učinkovite take oblike idejnega in vzgojnega dela v okviru organizacije, katerih namen je bil dat; odborniku v daljšem kunzu čim bolj celovito znanje s področja idejne, politične, etične itd. problematike sodobne družbe. Mnogo- učinkov,iitejši so se pokazati krajši seminarji, na katerih se vzame v pretres samo en določen problem in se ga vsestransko temeljito prouči in osvetfti. Te izkušnje kaže v bodočem seminarskem delu v sindikatih resno upoštevati.
Popis sindikalnih kadrov je opozoril tud; na nekatfflr« zna-
čilnosti v pogledu udejstvovanja sindikalnih odbornikov v organih delavskega in družbenega upravljanja i-n v našem družbenem življenju. Ti podatki vedo povedati, da je 35% sindikalnih odbornikov iz izvršnih odborov podružnic istočasno izvoljenih v organe delavskega upravljanja v podjetjih, da pa jih je samo 10% izvoljenih v različne organe družbenega upravljanja v komuni in da jih komaj poldrugi odstotek dela v organih ljudske oblasti.
O čem govore ti podatki? Tl podatki predvsem govore, da je naš aktiv še pretežno orientiran na uveljavljanje v organih upravljanja znotraj gospodarske organizacije, da pa je mnogo, manj orientiran na uveljavljanje ' v organih upravljanja izven gospodarske xorgani-zacije. To sevega ni dobro. Celoten razvod našega družbenega sožitja vodi k temu, da dobivajo organi komune vse pomembnejše in odločilnejše mesto v našem družbenem življenju. Poleg tega je pa res tudi to, da je upravljanje na področju proizvodnje samo del celotnega problema družbene proizvodnje in družbenega sožitja. O mnogih problemih družbene proizvodnje, kot celovitega kompleksa, se odloča izključno samo v komuni in v organih komune. Na neposredni položaj proizvajalca pa seveda vplivajo v veliki meri tudi številne družbene službe, od prosvetne, zdravstvene, socialne itd., katerih upravljanje je mogoče organizirat; samo v okviru komune, ne pa iz gospodarske organizacije. Poleg tega pa se v okviru komune .prepletajo medsebojne vezi posameznih gospodarskih dejavnosti, to je industrije, -poljedelstva in obrti in je siam,o tam mogoče vplivati na gospodarsko politiko na posameznih proizvodnih področjih in vplivati na gospodarski sistem, ki ureja družbeni položaj posamezne od prej omenjenih gospodarskih dejavnosti.
Vse to govori za to, da se kože , v organizaciji v bodoče zavzeti za večje, vključevanje ne le sindikalnih odbornikov iz gospodarskih organizacij, temveč tudi širšega fcro,ga delavcev v organe družbenega upravljanja ln organe oblasti v komuni. To bo nedvomno prispevalo k -razširitvi obzorij,a aktiva iz podjetij in povečalo neposredni vpliv proizvajalcev na družbeno življenje v komuni in na odločitve, ki jih posamezni organi v komun; sprejemajo. Poleg tega pa se bo zanimanje neposrednih proizvajalcev 'razširilo tudi na področja, za katerih problematiko kaže naš osnovni a-ktiv trenutno še dosti premalo interesa, kot so problemi s področja kulture, znanost; ;n podobno.
V zadnjih nekaij letih so s* občinski sindikalni sveti prav lepo razvili ln treba je ugotoviti, da so dosegli v svojem družbenem udejstvovanju tudi lepe uspehe. Zdi pa se, da je trenutno sindikalni aktiv v občinah številčno še razmeroma prešibak in da ga v mnogih primerih predstavlja zvečine aktiv iz sedeža komune, medtem ko je v t,i aktiv še .vedno vključenih premalo odbornikov Iz sindikalnih podružnic, odbornikov iz tistih organizacij, ki delujejo v gospodarskih podjetjih, {najznačilnejših za gospodarstvo določene komune. Z odborniki iz teh organizacij kaže okrepiti občinski aktiv, ker to ne bo pomenilo samo številčne okrepitve, ampak bo to pomenilo tudi idejno ln politično okrepitev občinskih sveitov.
Zdi se, da so to nekateri najbolj neizbežni ukrepi, ki jih je treba v sindikalni organizaciji podvzeti takoj z namenom, da dosežemo čim večji in čim koristnejši učinek, ki naj nam ga da delo taiko številčnega aktiva sindikalnih odbornikov, kot ga predstavlja 25.000 aktivistov, ki neumorno in požrtvovalno delajo v sindikalnih organizacijah z enim samim Iskrenim smiot-trom: po svojih močeh prispevati k čim uspešnejšemu razvoju našega sistema delavskega in družbenega upiravlitonin. k temu, da postane ta sistem v svoji dejavnosti čim u^petoejšl, da p-ek? nieto n?5? r -hvti-ne in duhovne sile dado čim -a d o v naiši-1 de'ovnim Hudem.	Roman Albreht
H OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAJO
REPUBLIŠKI ODBORI STROKOVNIH SINDIKATOV
KOVINARJEV,
RUDARJEV IN METALURGOV, KEMIČNIH DELAVCEV, GRADBENIH DELAVCEV,
LESNIH DELAVCEV,
TEKSTILNIH IN USNJARSKIH DELAVCEV, ŽIVILSKIH DELAVCEV, GRAFIČNIH DELAVCEV, ŽELEZNIČARJEV,
PROMETNIH DELAVCEV,
PTT DELAVCEV,
KMETIJSKIH DELAVCEV,
OBRTNIH IN KOMUNALNIH DELAVCEV. TRGOVSKIH, GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH DELAVCEV, ZDRAVSTVENIH DELAVCEV, DRŽAVNIH USLUŽBENCEV, KULTURNOUMETNISKIH DELAVCEV, ZDRUŽENJA UČITELJEV IN PROFESORJEV,
ZDRUŽENJA UČITELJEV STROKOVNIH SOL, ZDRUŽENJA DEFEKTOLOGOV, DRUŠTVA VISOKOŠOLSKIH PROFESORJEV, DRUŠTVA KNJIŽNIČARJEV, DRUŠTVA UPOKOJENCEV
OKRAJNI SINDIKALNI SVET KOPER
Z OBČINSKIMI SVETI: DIVAČA, HERPELJE, ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, PIVKA, POSTOJNA, SEŽANA
OKRAJNI SINDIKALNI SVET TRBOVLJE
*
Z OBČINSKIMI SVETI:
BREŽICE, HRASTNIK,
KRŠKO, RADEČE,
SENOVO, SEVNICA,
TRBOVLJE, ZAGORJE
iiSiiSSiifilS



V.vT*.
Pri sekalnem stroju je delala. Prestavili so jo v skladišče. Dve leti je zavijala čevlje. Rajši bi prirezovala lepo strojeno usnje. ..
Dvanajst let je hodila v »Ti-skanino«. Dan za dnem je delala Pri sušilnem stroju. Vedno je sanjala o službi, kjer bi lahko šivala...
Iz Subotice se je pripeljala in v Kranju izstopila. Na vrata to-
pri delu sestavili program in ?e vzgojili 170 delavcev v mojstre svojega posla.
Industrijska delavnica Industrij Sko-šolsk ega centra v Planiki. Delavnica kot vsaka druga: stroji, šivalni, sekalni, vse kar je treba zia izdelavo otroške obutve, ki je izdelajo tu 3000 parov na mesec. Vendar je
je želja izpolnila. Tretji mesec že šiva gornje dele čevljev v »Planiki« in ni ji žal, da je zapustila »Tiskanima«. Postala je že skoraj mojster svojega posla. V akiordu dela in izurila se je predvsem za šivanje »stelka«. V šoli je še, in vendar zasluži po pol tisočaka in še več na dan.
Ruženka Šavljanski se je pripeljala iz Subotice in izstopila v Kranju. Posredovalnica za delo jio je napotila v »Planiko«.
F*
-
;• "f
ŠmlM
V »Planiki« se ta mesec izdelali povprečno 3000 parov čevljov na dan. Obetajo, da jih bodo izdelali čez tri leta 6000 parov na dan... čeprav ne bodo zaposlili veliko več delavcev, pač pa izboljšali strokovnost že zaposlenih, zamenjali stare stroje in še izpopolnili organizacijo dela.
vame je potrkala z željo, da bi ji ustregli. Rada bi krojila...
Krojač je bil, tri leta se je učil krojaške obrti, potem pa se je v nekaj tednih izuril za strokovnega industrijskega delavca. Vsak mesec mu naštejejo na roko dvanajst do trinajst tisoč dinarjev ih še dva do tri tisoč dinarjev premije za nameček.
Sklep delavskega sveta je bil za nekatere izkušene delavce nenavaden, obeti neverjetni.
Z glavami so zmajevali in prerokovali:
»Ali ste že slišali, da bi se naučil zidar v mesecu, dveh tako prirezovati usnje, kot ga znamo mi, ki delamo deset, dvajset let...?«
»Boste videli, koliko usnja bodo uničili in ko bodo prišli k nam v oddelek, ne bodio ničesar znali. Vse bo šlo po zlu. Kdo bo plačal?...?«
»To je podcenjevanje mojstrov, mar mi ne znamo učiti novih delavcev...«
Optimisti so dvomljivce zavračali:
»Nikar ne bodite taki črnogledi. Še pulili se boste za nove delavce.*
Dvomljivci ln optimisti so povedali svoje.
Tako je bilo pred letom in Še kak mesec potem, ko je delavski svet kranjske tovarne obutve »Planika« ustanovil Industrij sko-šolski center, našo prvo tovrstno ustanovo za strokovno usposabljanje delavcev znotraj tovarne.
vzdušje v njej drugačno. Mojstri, pet jih je, nenehno hodijo od gojenca do gojenca in mo razlagajo, kako naj stori to, kako ono. Gojenci vsak dan dve url poslušajo predavanja. Vendar jim predavajo tudi v delavnici. Gojenec laže razume, če mu kar ob stroju razlagaš,' kako je sestavljen. In tehnologijo obutve laže razumejo, če jo razlagaš takrat, ko izdelujejo čevlje.
Hodil sem od gojenca do gojenca, opazoval njihovo delo, se pomenkoval z njimi.
Florjanova Sonja, drobno dekletce, je imela pred seboj polo papirja, izrezanega v obliki ustrojene kože. Nanj je polagala šablone in jih občrtava-la s svinčnikom. Štirikrat, petkrat, desetkrat je premestila šablono, zato da bi kožo — papir — čimbolj e izkoristila. Vsakokrat, ko je šablono premaknila, je pogledala na pravo kožo vso zaznamovano s kredo. Mojster ji je na koži zaznamoval mesta, ki so najboljša, in tista, kjer se koža nateguje. Tako jo je s skico in z besedo opozarjal na vse, kar mora vedeti in, na kar mora paziti dober prirezo-vale-c.
Sonja je delala še pred dnevi v skladišču. Delo ni bilo težko, vendar si je želela vedeti kaj več. Ustregli so ji. Postala je gojenec Industrijsko - šolskega centra. Dan, dva, tri ali štiri bo še risala šablone na papir. Potlej pa, ko bo že spretnejša, bo začela prirezovati kože. V mesecu, dveh, treh se bo izučila za prirezovaliko in sčasoma postala izurjena strokovna delavka.
Dobila je sprejemni listek ln odšla na zdravniški ln psihološki pregled. Na psihološkem Izvidu je zapisana njena splošna in tehnična inteligenca, ročna in telesna spretnost in sposobnost za priučevanje. Vrnila se je v »Planiko«. Sprejeli so jo v službo. Poprej so ji še razložili, da bo mesec dni na preizkušnji, da bo dva ah trd mesece obi-
skovala teoretični in praktični pouk v njihovem centru za strokovno izobraževanje. Ta čas, da bo dobila za 15°/o manjši zaslužek kot v delavnici. Razkazali so ji tovarno.
Povprašali so jo, kaj >pli delati »Prirezovala bi rada,« je odgovorila, »Veste, pri nas v »Petoletki«, v Subotici, prirezu-jejo samo moški.« Ugodili so jt.
Ruženka Savljanovski je v Subotici hodila dve leti v industrijsko čevljarsko šolo. V šoli si je pridobila splošno znanje, v »Planiki« pa potrebujejo predvsem specializiranega industrijskega delavca. Zlato je postala Ruženka gojendc centra, prav tako kot France Piisek, absolvent industrijske šole iz Zirov, ki je že štiri mesece delal pri sekalnem stroju, vendar ga bodo v centru še bolj izurili.
Janeiz Koblar je eden izmed 170 letošnjih gojencev centra. Nekaj tednov je bil v centru in ee specializiral za industrijskega delavca — prireževa] ca. Dvanajst do trinajst tisočakov mu odštejejo na mesec in še dva do tri tisoč dinarjev premije dobi. Tri leta se je učil za krojača. Krojač je, vendar je to delo opustil in pravi, da mu ni žal. V centru je poslušal predavanja o tehnologiji čevljev, usnja in strojev. q organizaciji podjetja, finančnem poslovanju, gospodarstvu naše države, delovnem redu in disciplini, osebni higieni in nalogah delavskega sveta in sindikata,. »Rad bi se še izuril. Modelarstvo me zanima,« je dejal Mirko Štirn, vodja centra, pa ga je potolažil, da se bo tudi za to še našla priložnost.
Hodil sem od gojenca do gojenca, opazoval njihovo delo, se pomenkoval z njimi in mojstri.
»Center, pravite, če je potreben. Prej smo morali sami učiti delavce, ki so nanovo prišli v tovarno. Ce poznate tovarne, veste, kaj to pomeni. Polne ro-
ke dela imamo. Z vsakim s* ne moreš pomeniti tako, kot bi se moral. In če meniš, ti delo zastane drugje. Ne moreš mu vedno gledati pod roke in v začetku ti napravi več škode kot koristi. Sedaj je drugače. Ko pride delavec iz centra, že nekaj ve. Ne še vsega, vendar veliko. Sam zna krojiti, sam šivati. Glejte, imel sem v svojem oddelku Malešiča. Mesec, dva je 'bil pri nas i.n ni se naučil toliko kot v mesecu dni v centru. Sedaj je dober, dober delavec. Dober tako kot Janez Koblar, nekdanji krojač in sedaj moj prirezovalec ...«
Sklep delavskega sveta o ustanovitvi Industrijsko-šolske-ga centra, je bil za nekatere nenavaden, obeti neverjetni. Sedaj je drugače. Nenavadno bi bilo, če bi delavski svet center ukinil. Toda kaj bi ga ukinjal. Ljudje si pomagajo z roko v roki, kolektivi si izmenjujejo izkušnje. Posnemajo drug drugega. Zgledu »Planike« že sledijo delavski sveti tržišče predilnice. Peko, Metalne. Strojnih tovarn Trbovlje, Tovarne emajlirane posode v Celju, polzelske tovarne nogavic, Iskre, jeseniške železarne... Dvfcrat so se že pomenkovali predstavniki teh kolektivov z ljudmi iz Planike o industrijsko šolskih centrih, nekajkrat so jih že posameznik*, obiskali, povprašali o uspehih, programih in načrtih.
In načrt centra v »Planiki«? Drugo leto bodo vzgojili, ali bolje rečeno strokovno usposobili okoli 100 delavcev za izdelovanje gornjih delov čevljev, 50 pa jih bodo izšolali za druga dela. Če bo le mogoče, bodo že zaposlene delavce priučili delu,
' ki jim je bolj povšeči.
Slovenski odposlanci na poti na drugo zasedanje AVNOJ — prehod čez reko Uno
VELIKO DOŽIVETJE
Naštevali so mi, kaj hočejo doseči z Industrijsko - šolskim centrom: »Vsak človek je sposoben za kaj. Ugotoviti je treba, kaj mu leži, mu omogočiti, da lahko svojo sposobnost uporabi v praksi, pri delu, ki mu je najbolj všeč, kjer lahko doseže najvidnejše uspehe. In to imamo pred očmi, ko usposabljamo te mlade ljudi, razvijamo njihov prirojeni dar za to alt ono delo, da bo storilnost čim večja, da bodo ljudje zadovoljni hodili na delo.
Res je, povsod pri nas v tovarnah je navada, da nekvalificirane delavce priučujejo kar v proizvodnji. Vendar proizvodnja zaradi tega trpi in delavec tudi. Mojster ima dela čez glavo. Ne more se z vsakomur meniti vsak hip, mu pokazati, kako naj dela, mu obrazložiti sestavo in delovanje stroja, mu posredovati znanje, ki ga mogoče še sam nima dovolj.
Zato, da bi odstranili te nepotrebne težave, smo s,e odločil* za cectgr. Podelila smo mu delavnico in najboljše mojstre-inštruktor je, skupno z Zavodom za organizacijo dela ln varnosti
Marija Markunova je med delom vedno sanjarila o službi, kjer bi lahko šivala. Sedaj se ji
KEVHRNS
»BEŽIGRAD«
Ljubljana
čestita vsem cenjenim gostom ob
DNEVU REPUBLIKE! Priporoča se za obisk.
GOSPODINJE!
PRNETNO f RESENEČENJE
.. ,..•■■■■ .. ■ .
SOL
ČISTILO {ZA KOVINE ir STEKLO
Poleg sodelovanja v zgodovinskem zasedanju AVNOJ ob koncu novembra 1943 je bil brez dvoma za slovensko delegacijo najpomembnejši dogodek sestanek, ki ga je Imela z maršalom Titom. V tistih dneh je potekalo dnevno delo vseh delegacij, mnogih odsekov Vrhovnega štaba in AVNOJ ter vseh tistih, ki so pripravljali kongres, v velikem zaklonišču proti zračnim napadom. Sovražnik je zaslutil, da se odigravajo v Jajcu dogodki, ki pripravljajo gotovo zmago vseh svobodoljubnih jugoslovanskih narodov in ki na drugi strani pomenijo za fašističnega okupatorja sigurno smrt. Zato je začel ogrožati in napadati mesto iz zraka. V tem zaklonišču smo se 1. decembra 1943 sestali s Titom. Čeprav smo vsi skupaj in vsak posameznik že večkrat govorili s Titom iti čeprav so nas spremljali mogočni vtisi o samem zasedanju, nas je vendar ta sestanek najbolj zbližal. Prišel je med nas kot resničen prijatelj in želel se je pogovoriti z nami o vseh stvareh, ki zadevajo usodo naše skupne domovine Jugoslavije in še posebej naše Slovenije. V uvodnem nagovoru.je podal naš tovariš Edvard Kardelj, najožji Titov sodelavec in tedanji podpredsednik Nacionalnega komiteja osvobojenja Jugoslavije, analizo borbe slovenskega naroda ter označil njegovo vlogo v bodoči državi in to v skladu s smernicami, ki jih je že od začetka naše osvobodilne borbe postavila Osvobodilna fronta.
Po tem kratkem in točnem referatu tovariša Kardelja je povzel besedo tovariš Tito. V prvem delu svojega govora je ocenil dosedanje politično delo Osvobodilne fronte ln pomen slovenskega osvobodilnega gibanja
za skupno borbo jugoslovanskih narodov proti okupatorskim režimom. To oceno je zaključil z. besedami: »Pri nas, ki smo navajeni trde borbe, ni navada, da bi izrekali pohvale brez zadostnih in trdnih osnov. Upravičene kritike se nikdar ne branimo. Toda sami ste videli na zasedanju AVNOJ ln danes vam moram posebej poudariti, da je prav borba slovenskega naroda, njegova politična organizacija in vse njeno delo bistveno pripomoglo k sedanjemu stanju naše skupne jugoslovanske borbe, Id ga moramo označiti kot čudovit rezultat železne svobodoljubne borbe. Vi ste doprinesli odločilen delež k sedanji jugoslovanski enotnosti, zakaj vaša enotnost in vaše politično delo je slu-ižilo ostalim jugoslovanskim narodom za zgled.«
S temi besedami je prešel na vprašanje usodne povezanosti vseh jugoslovanskih narodov in iz. tega izvirajoče potrebe po najtesnejšem skupnem delu sedaj in v bodočnosti. Dejal je: »Če poudarjamo danes nujno potrebo takega sodelovanja med južnoslovanskimi narodi, ne sme imeti nobeden od' njih in slovenski narod še posebno ne, nobene bojazni glede enakopravnosti in svoje samostojnosti. Ukrepi, ki se morda danes kažejo centralistični, so le nujni za uspešno bo-r-bo in potrebni zato, da pred zunanjim svetom dokažemo skupno voljo vseh narodov Jugoslavije in njihovo željo do skupne državne enote. Zahodni zavezniki so se bali, da bomo izkoristili pravice do samoodločbe, ki jo daje narodom Atlantska karta, in da se bodo v napačnem tolmačenju teh pravic jugoslovanski narodi med seboj razcepili. Ker pa je vsa naša sedanja politična
moledoval neugnani Tonček. V začetku je šlo vse no sreči. Žogala sta se. dokler ni Tončka spet popadla nogometaška strast.
»Ne brcaj žoge! To je moja žoga in ne pustim, da bi jo brcal. Vsa bo popraskana Če boš še ‘brcal, se s teboj ne bom več igrala.«
Toda Tonček zadnjih besed ni več slišal. Brcnil je žogo, da je odletela daleč v travo in se zapodil za njo, kolikor so ga nesle kratke noge.
Rai hujšega! V travo je stopil, ko se to vendar ne sme.
»Tonček, naizaaaj!«
On pa je realist. Po žogo vendar mora, čeprav Po travi.
sem garal, da boš zdaj vse potacal. Glej, da se mi ziguibiš. da te ne dobim v roke ...«
Vse to Tonček dobro ve. Le nemo je gledal sestrico in v srcu obljubljal, da ne bo več. če pa noga talko krivo nese ...
Tako gladko pa le ni šlo. Nekdo ju je videl.
»Kaj pa skačeta po travi, saj imata dosti veliko igrišče čigava pa sta?«
Oba sta jo pobrala, da si samo pete videl za njima, kajti v Velenju je taka reč hudo velik greh.
Samo za urico je hotel zadremati po kosilu. Legel je na
kavč, privil radio, da bi mu ne tulil na ušesa in se predal užitku po trdem delu v jami.
Zena je ta čas pospravljala in pomivala posodo, otroci so precej po kosilu odišli k ženini sestri.
Iz daljave se sliši brnenje buldožerjev. Spet nekaj grade. Rudarji z dopoldanske igjnerae so že pokosili i,n pota med bloki spet oživljajo. Vsi nekam hite. Zena jih v.idi skozi okno. Tudi po stopnicah je slišati glasove. Zgornji gre na prostovoljno delo. Cez sedem sto ur je že spravil skupaj.
»Stane!«	•
»Ja. kaj pa je?«
»Že gredo.«
Sredica je dobila žogo. Lepo, veliko, pisano, nogo žogo. kakršne si je že dolgo želela in kakršno je imela sosedova tirančka.
Punčka, njen doslej največji zaklad, je ostala pozabljena. Leži na spodnji polici omare v kupu obleke, ki jih je Bredica sama sečila. Se Tonček, njen dve leti mlajši bratec, se ni več zmenil zanjo. Prej pa je bil neprestano prepir v hiši, ker je tudi on hotel punčko, dia bi pogledal, kaj je v njej, zakaj pravi »mama« in zakaj zapira oči, kader jo položi.
Zdaj je na vrsti žoga.
Kadar je Bredica pri volji, rešita zadevo v obojestransko zadovoljstvo. Sedeta vsaksebi ob sten; kuhinje na tla, se razkoračita in trkljata žogo po podu. Nekaj časa je mir, potlej pa se Tonček naveliča, se postavi na noge in z vso močjo brcne žogo kot pravi nogometaš. Skoči na mizo, prevrne na srečo prazno steklenico za mleko, od tam'pa v pomivalhik.
»Ven se spravita,« zarobanti mama, »saj mi bosta vse pobila.«. Komaj1 je še ujela steklenico, da ni padla na tla.
Naglo sta bila nared. Tonček sl je sam nataknil čevlje, Bredica mu jih je še zavezala, pa sta jo ubrala po stopnicah na asfaltirano pot med bloki ,v novem Velenju.
»Daj mi žogo, vrel ml jo«, je
Potem je bila pridiga:	»Al.
veš, da po travi ne smeš hoditi?«
Tonček ve. To mu je že mama povedala in že sam je slišal, kako je Marijana njegov, oče ošteval, ker je hodil po travi in kričal nanj: Ti poba, ti bom že pokazal! Za koga pa misliš, da
ln vojaška borba prinesla ravno nasprotne dokaze, zato uživamo danes tudi pri zahodnih zaveznikih tako popularizacija. Ako bi v pogledu sodelovanja med jugoslovanskimi narodi v tej naši osvobodilni borbi zavzeli kakršnokoli drugačno stališče, bi brez dvoma zapravili srečno bodočnost, ki nas čaka V demokratični federativni državni enoti, kateri smo prav te dni položili neomajne temelje.«
Ko je na ta način z vso preciznostjo ocenil sedanje stanje naše osvobodilne borbe in Poudaril velik pomen skupne borbe vseh nabili bratskih narodov, se je tovariš Tito dotaknil nalog, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti. Predvsem je poudaril potrebo priključitve vseh pozitivnih sil v to borba. »Borba, ki nas čaka, bo še težka. Naša naloga je, da dvignemo v konkretno borbo vse, kar je zanjo sposobnega in da mobiliziramo vse sile za vojsko. Sedaj, pa jasnih odločitvah AVNOJ, bo to veliko laže. Zato ne prenehajte niti za trenutek z mobilizacijo vseh Bil, ki so, sposobne, da podprejo naše politično jn vojaško delo.« — S temi besedami je označil prvo poglavitno nalogo našega bodočega dela. Nato je prišel na konkretna vprašanja z vseh področij politične in vojačke organizacije in nam razlagal svoje dosedanje izkušnje ter nam dajal nasvete.
V plitko pozornosti je posvetil v svojem govoru naši slovenski narodnoosvobodilni vojski, njeni organizaciji in njenim dosedanjim Uspehom. Izrecno je poudaril, da je položaj Slovencev ravno v vojaškem oziru težak zaradi dejstva, da je prav slovenska zemlja obdana od' dveh največjih evropskih fašiz-mov. Pohvalil je našo borbo in dal v pogledu nadaljevanja vojaških operacij in sodelovanja z Vrhovnim štabom našim ljudem dragocena navodila. Ob tej priliki se je tudi dotaknil uspeha, ki ga je naša vojaška akcija imela v inozemstvu v pogledu sodelovanja z zavezniki, s katerimi so prav tiste dni stopile izven naših državnih mej v stik naše vojaške delegacije.
Ko je govoril o naši Primorski 1-n Koroški v zvezi s sklepom AVNOJ, ki je potrdil sklep našega plenuma OF o priključitvi Pri-
morske Slovenije k Jugoslaviji, je dejal, da stvar Primorske ni samo stvar Slovencev, temveč vseh naših narodov.
Posebej je poudarjal potreba po najožjem političnem in vojaškem sodelovanju Slovencev in Hrvatov. Rekel je, da nas morajo vezati bratstvo in najboljši sosedski odnosi. Svaril je pred vsakim sporom glede notranjih mej, češ, to vprašanje ni sedaj prav nič važno. »Kje se boriijo danes čete jugoslovanskih svobodoljubnih narodov, ali na svoji rodni grudi ali na grudi svojih sosedov je vseeno. Gre za osvoboditev vseh naših narodov, zato moramo notranje meje slabiti. In prav s tako bratsko borbo se bodo postavile same po sebi najpravičnejše in najboljše meje.«
Po Titovem govoru se je razvili med njim in vsemi našimi delegati prisrčen in živahen razgovor. Zastopniki osnovnih skupin so v kratkih besedah pojasnili razvoj, ki je pripeljal vse te skupine v najtesnejše medsebojno delo in jih iskreno povezal s Komunistično partijo. Čeprav so mu bile te stvari dobro znane, je bil vendarle vesel, da jih je slišal iz ust zastopnikov samih.
Ko smo se razgovorili še o posameznih praktičnih vprašanjih, se je naš tovariš predsednik zahvalil Titu za njegovo udeležbo na tem sestanku in za vse njegove dosedanje delo. Vsem, ki smo se udeležili, je pomenil veliko tol bil nam je ponovna najmočnejša pobuda za delo. Ponosni smo bili, da je prav slovenska delegacija predlagala, naj AVNOJ podeli Titu častni naslov maršala Jugoslavije, zakaj ponovna smo se prepričali tol vsi brez izjeme enako iskreno občutili, da ta mož, ki mu je poverjena zgodovinska vloga v naši borbi in vodilno mesto, to čast popolnoma zasluži. Ka se je od vsakega posebej poslovil in mu segel v roko, je naročil: »Ponesite v Slovenijo moj pozdrav vsem borcem, vsem slovenskim možem, ženam in otrokom. Upam, da pridem kmalu k vam na obisk.«
(Iz članka, ki ga je o razgovoru z maršalom Titom napisal v »Slovenskem poročevalcu« 20. jan. 1944 dr. Marijan Brecelj.)
»Se malo me oustl.«
Saj ima še čas. Po navadi vstane takrat, kadar sosed po kosilu zaloputne vrata. Takrat gre od doma. Tega pa, da bi ne loputali z vrati, se eri sosedu še niso odvadili. Prej so stanovali na deželi in se n,i • zavolj o teg.a nihče razburjal. Sedaj stanujejo v modernem bloku in to ne gre več. Stane je že govoril z njim, pa ni zaleglo. Treba se bo pomeniti s predsednikom hišnega sveta, za red v stanovanju tudi ne skrbe dosti, parket imaio že tak. da se bog usmili. Ko je že ves črn, ga kar poribajo. Ce še to ne bo zaleglo, bo treba kakšno reči pri rudniku, naj ga dajo kam drugam, da ne bo v tako škodo, kot tiste razgrajače, ki so jih preselili iz blokov za uro daleč od rudnika.
In res so zaloputnila vrata.
Stane se je odpravil, saj, kaj pa naj počne, ko so vsi njegovi »kaimeradi« doli.'
Nihče jih ne vabi, ne obvešča z listki kot na primer pr; nas na frontovske sestanke, ali pa da bi bil kak oglas na rudniški deski.
Vedo: doli grade in to je dovolj. Ljudje pridejo sami. Včasih se jih na prostovoljnem delu nabere tudi do sedem sto, kot na primer takrat, ko so gradili stadion ob jezeru.
Tud; Stane je šel. Z ženo.
če kdo pride. Jaka si je motor kupil! Pa ti?«
Potlej je ubrala druge strune:
»Poglej Lipe, toliko časa sva že skupaj, zdaj sva vendar enkrat prišla do dobrega stanovanja, otrok je že dorastel, zanj bo treba poskrbeti .. .«
»Treba«, si je mislil Lipe, saj kadar ga nima pod kapo, je pameten človek in mehkega srca. Pa dober delavec. Priden kot mravlja. Le tako rado ga zapelje.
Zena pa ni odnehala. Toliko časa mu je pihala na srce. da ji je dal denar za zavese in obljubil, da ‘bo precej prišel.
Držal je besedo. Tistikrat je Reza, Lipetova žena sladko spala.
Store, Na Lipi 62. Potrkam. Najprej malce začuden pogled, potem smo si bili kmalu domači.
»Kaj smo videli v Velenju? Tam smo bili vsi predsedniki hišnih svetov iz Štor. Čudež, vam pravim. Kar žal mi je, da sem šel na Rab na dopust. V Velenje bi moral. Še bolj morda kot sama podoba Velenj nas ‘je začudilo to. da žive tam sedaj čisto drugi ljudje. Še otroci so se spremenili. Samo tole bom povedal
Naš Luka je.bil že poleti v Velenju in mu ie bila neka roža v parku nadvse všeč. Vprašal je tistega, ki nam je tolmačil, če je roža če zmeraj tam. Morala je biti res nekaj izrednega, da je tudi oni vedel zanjo. Še! No. gledat je nismo šli. Raje smo verjeli, saj smo na lastne oči ih ušesa videli in slišali toliko stvari, da smo radi verjeli.
Bili so časi, ko si rudarja v Velenju nisi mogel predstavljati, da ne bi imel pri hiši svinjaka ali vsaj kurnika in da ne bi imel vsaj koščka zemlje za zelenjavo in fižol. Danes so čez vse to potegnili črto. Ce se ni vdal, so prišli z buldožerjem in mu njivico preorali ter preuredili v park.
Ali pa glede prostovoljnega dela. Včasih smo tudi pri nas kaj naredili s prostovoljnim delom, potlej pa je zaspal. Tam pa so si pravzaprav vse sami naredili in ni čuda. če to tudi sam! varujejo. Imajo svojega vrtnarja in dva paznika, ki smeta vsakogar kar na licu mesta kaznovati, če se v čem pregreši. Seveda je dal dosti denarja rudnik, ker samo s krampom in lopato vse"a te-sa le ne moreš napraviti. Tri leta so se odrekli vsakemu dobičku in kolikor so takrat zabavljali, ni danes nikomur žal tistega denarja.
Je pa tako, da je tam rudnik res vse. Rudnik gradi stanovanjske bloke, rudnik ima svojo stanovanjsko skupnost. Toliko časa so se dajali* da so na kraju le dobili svojo. Pravijo namreč, da bo od rudnika še vedno padel kakšen dinar in je zato bolje, da je iyi rudniku, drugi naj imajo pa svojo. Morda so glede tega preozki in presebični, za denar, ki so ga dobili, pa lahko danes nekaj pokažejo.«	,
»Kaj 'pa pri vais?«
»Hm, že v avtobusu šo se menili; kam bi zavili,« se je zasmejal. Tudi pri nas smo dosti denarja porabili, menda poldrugi milijon samo za drevesne sadike in travno seme. 'Kar poglejte, koliko so jih otroci že polomili. Pri nas niso ljudje za to, treba bi bilo veliko, delati. Nekaj So govorili o olepševalnem društvu, ki naj ;bi delovalo pri stanovanjski Iskup-nosti...
Ltpe, kam te pa spet nese?«
»Grem na dva deci, saj bom precej nazaj.«
»Ti pa tvoj precej. Misliš, da ne vem, da te pred enajsto ng bo domov. Povem ti, da ne boš spal doma, če boš prišel spet tako pozno. Vrata bom zaklenila. ti pa kar v gostilni spi.«
»Kaj pa spet opletaš z jezikom. saj sem rekel, da bom prišel, I.n če grem na dva deci, ne bo ne tebe ne mene vrag vzel.«
»Dva deci! Ko bi le pri tem dstalo. Dva deci, pa dva deci, pa dva deci, potem sploh več ne šteješ. Pepo si poglej in njenega moža. Skupaj z nama sta se preselila v blok. In kaj že vse imata. Za kuhinjo ji je kupil linolej, prejšnji mesec ji je kupil zavese, mi imamo pa cunje na oknih, da me je sram.
Tovariš Tilo govori na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu
Od novega jaška v Velenju tja do Šaleka se vleče nova asfaltirana cesta. Za kulturnim domom so z buldožerji preorali velik kos sveta. Tu bo park. Potlej se začno novi modemi stanovanjski bloki s čudovito urejenimi potmi in gredicami ter otroškimi igrišči, za njimi nekoliko staromodnejši bloki in spet moderne trgovine in spet bloki, nato gradbišče ene najsodobnejših šol pri nas, kjer je vsak razred v svoji stavbi. In spet gradbišča blokov, stolpnic — vse do Šaleka. Tam, kjer se asfaltirana cesta neha, tam se začenja staro Velenje s blatno cesto in starimi hišami ...
Gradijo, gradijo velikopotezno. Novo Velenje se širi in novi ljudje so tu, ki jim tega sicer z lic ne moreš prebrati, saj so prav tako rudarska kot prej. Vendar je v nj.ih nov duh ponosnega človeka, ki pravi: poglej — ta čudež smo mi.
Vlado Jarc
OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAJO
OKRAJNI SINDIKALNI SVET LJUBLJANA
Z OBČINSKIMI SVETI:
BOROVNICA, CERKNICA, ČRNUČE, DOMŽALE, GROSUPLJE, IVANČNA GORICA, KAMNIK, KOČEVJE, LITIJA, LJUBLJANA-CENTER, LJUBLJANA-BEŽIGRAD, LJUBLJANA-MOSTE, LJUBLJANA-ŠIŠKA, LJUBLJANA-VIC, LJUBLJANA-RUDNIK, LJUBLJANA-POLJE, LJUBLJANA-ŠENTVID,
DOBROVA PRI LJUBLJANI, LOGATEC, LOŠKA DOLINA, MEDVODE, MENGEŠ, RIBNICA, SODRAŽICA,
VELIKA LOKA,
VIDEM DOBREPOLJE, VRHNIKA
OKRAJNI SINDIKALNI SVET MARIBOR
Z OBČINSKIMI SVETI:
ČRNA, DRAVOGRAD, LENART, MARIBOR-CENTER, MARIBOR-KOŠAKI, ■ MARIBOR-TABOR, MARIBOR-TEZNO, PODVELKA, POLJČANE,
RACE, RADLJE,
RUŠE, SLOVENSKA BISTRICA, SLOVENJ GRADEC,
ŠENTILJ, RAVNE
OKRAJNI SINDIKALNI SVET CELJE
Z OBČINSKIMI SVETI:
CELJE, SLOVENSKE KONJICE, LAŠKO, NAZARJE, ROGAŠKA SLATINA, ŠENTJUR, ŠMARJE, ŠOŠTANJ,
VOJNIK, ŽALEC
OKRAJNI SINDIKALNI SVET KRANJ
Z OBČINSKIMI SVETI: BLED, BOHINJSKA BISTRICA, JESENICE, KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, ŽELEZNIKI, ŽIRI
rejšim socialno ogroženim osebam, otrokom padlih borcev, oskrbnine v mladinskih domovih in domovih onemoglih, podpore šolskim kuhinjam, zimska pomoč socialno šibkim in drugo...
LETO ZA LETOM LEPŠE IN BOLJE
koda, da ni naša dolina vsaj neko-liko širša, potem bi Trbovlje postale res lepo mesto. Dolina je že skoraj popolnoma .pozidana in ker ne moremo proti postaji, zaradi cementarne, bomo morali graditi v prihodnje v nasprotno smer. Tako bomo kmalu dobili Trbovlje IV, nato Trbovlje V in Trbovlje bo še dalje dolga vas’... Mnogi Trboveljčan je tako — zadovoljen, kako tudi ne — dejal, ko je pogledal ali samo pomislil na nove stavbe, ki v Trbovljah res rastejo kakor gobe po dežju. Nova stanovanja; novi Delavski dom, nova pošta, potem nove ceste. Od restavracije pa tja do Doma Svobode je res kaj videti!
Toda tako je. Več kot imajo, bolj nekje občutijo, kaj jim še manjka. Zato so tudi v trboveljski komuni rekli, da ne more več veljati načelo: za eno stvar vsa sredstva, za drugo nič. Vse se naj razvija enakomerno iiin skladno. Za rastjo industrije ne sme zaostajati komunala, ne šolstvo, ne preskrba, ne zdravstvo.
Zdravstvo! Posebej bi želeli novi zdravstveni dom, da bi vse svoje zdravstvene ustanove združili na enem mestu. Tudi to bodo nekoč dosegli, toda vse naenkrat res ne gre. Pa poglejmo, kaj se da takoj urediti, so dejali Trboveljčani. Kaj bi najprej potrebovati? Predvsem center za zaščito mater in otrok. Otroški dispanzer. In v najkrajšem času so napravili to, kar so želeli, in ne bi mogli bolje storiti kot so: Dispanzer za žene. Otroški dispanzer. Mnoge novosti imajo, o katerih se jim pred leti niti sanjalo ni. Med drugim imajo otro-
TrfSB, sredi novembra
Kar vprašajte gospodinje, če to ne drži. Talkoj ko cene poskočilo, jih mine vsa dobra volja, pa čeprav »o vstale z desno nogo. Tukaj dinar več, tam desetak več, pa sam ne veš, kdaj se tl izprazni denarnica- Se hitreje, seveda, če se .kaj podraži za dvajset ali več dinarjev hkrati, kakor na primer meso, in če veš, da so živalske beljakovine nujno potrebne za zdravo rast in obnovo našega tkiva... Najprej pade barometer pri gospodinjah, ko se vrnejo možje z dela, še pri njih, morda en sam dan kasneje pa pri aibomentih — ker se vsaj obroki zmanjšajo, če se že hrama ne podraži.
Zato se mi zdi čisto prav, da v Tržiču puščajo prazno tišjo veliko črno tablo na živilskem trgu, na katero naj bi vsak dan zapisovali cene živil, ki jih prodajajo kmetice. Tako vsaj n.j pisanega dokaza o veliki akrobaciji cen, ki v enem samem dnevu lahko poskočijo za celih 10 dinarjev alj še več, da potem, ko se bliža poldne im se prodajalkam in prodajalcem mudi domov, spet padejo. Zakon ponudbe in povpraševanja, kakor navadno pravimo gibanju cen na trgu, torej naglo deluje, čiim več je prodajalcev in blaga in čim mami je kupcev, tem nižje so cene. In obratno. Kakor povsod. V Tržiču se ta zakonitost nenavadno jasno izraža. Zlasti v jutranjih urah.
Tržič je industrij siko mesto. Mesto, kjer vsaj polovica ljudi zgodaj vstaja ali v zgodnjih urah leže ik zasluženemu počitku po nočnem delu. Kmetde mislijo n,a to. Prvi pridejo s svojo robo že ob petih zjutraj na trg. Oto šestih se vrača precej delavk iz tekstilne tovarne. če hočejo kaj kupiti za kosilo, morajo na trg, zakaj trgovine s sadjem in zelenjavo se odpiralo šele ob osmih. Ker ni konkurence, je kmet tedaj neomejen gospodar. Tega ne »izkorišča preveč«. Spet v svojo dobro. Pet dinarjev več bo gospo-dimja-delavka še plačala, da ji re bo treba po prečuti noči dopoldne zdoma. Če bj zaračunal kaj več, bi se raje odpovedala eni umi počitka in odšla kaismede v zelenjavno tr-_ govino, kjer dobiš skoraj vse ceneje.
To so dejstva, ki jih vsi Tržičani poznajo. Kaže, da so se sprijaznili z njimi. Zakaj? Kdo bi vedel? Morda so v potrošniških svetih ljudje, ki menilo, da moraš pustiti tudi kmetu »živeti«. Vse tri tržiške zelenjavne trgovine imajo kljub temu dovolj prometa; mesečno proda vsaka za okoli 1 milijon dinami ev blaga. Torej vse tri opravičujejo svoJ obstoj.
Je pa še eno dejstvo, za katerega vedo vsaj na tržišfcj komuni. Da namreč Tržičani zatožijo za živila samo v trgovinah 56,3 odst. svojih dohodkov. Kjer pa so izdatki za živila, ki jdh odkupujejo od kmetov? Tržičani ne skoparijo pri hrani. Vsaj dvakrat tedensko vidiš, kakp se okoli petih -zjutraj škripaj e ustavijo na živilskem trgu polni vozovi zelja ali krompirja, ob dvanajstih, ko morajo trg zapustiti, so vsi ti vozovi prazni. Mislim, da ni prečmogledo, če trdim, da gre 60 odst. zaslužka za hrano. V statistiki o potrošnih življenjskih potrebščinah pa piše tudi, da izdajo na primer za kritje kulturnih potreb samo 1 odst. zaslužka. Se jih upate zato obsojati? Odpovedujejo .se pač tistemu, čemur se najlaže odpoveš. Če si ne moreš kupiti knjige-, se zatečeš v knjižnico, torej ee še zmeraj nat d e rešitev. Če pa ne kupiš krompirja ali mesa. ne moreš delati. In če ne moreš delati, skopni tudi zaslužek. Spet eakonitcst, mimo katere ne moreš.
Mim0 teh zakonitosti res ne moreš, problem pa bi lahko vsaj malo ublažili. Tudi v 'j&ržiču imajo potrošniške svete. V
Ne velikokrat, vendar se še dogaja.
Kaj takega ni doživel še nihče v tistem stanovanjskem bloku v Trbovljah, reti ne v soseščini!
Nekega jutra se je gospodinja, tako kot vsak dan, napotila na trg. Že v predsobo je slišala nekaj otroškemu joku podobnega, toda še v mislih si ni mogla predstavljati prizora, ki ga je zagledala trenutek pozneje, ko je odprla vrata: pred njenim pragom je ležal dojenček. Gol,. le list časopisnega papirja ga je ločeval od hladnih betonskih tal. Zavekal je in si tiščal drobne prste v usta. Lačen je klical mater, -M ga je zapustila ...
Težko je to doumeti. Nihče med nami ne najde opravičila za tako dejanje matere, pa četudi bi jo- bilo življenje še tako udarilo, če bi bila sama, brez strehe in koščka kruha. Saj smo ljudje, pa da ji ne bi pomagali?
Tako so govorili ljudje tistega dne. Nekaj mesecev starega dojenčka so ti ljudje umili, oblekli, nahranili...
»Ubogi otrok!« Nekdo je odhitel na postajo Ljudske milice, drugi k tovarišici, ki vodi na občini oddelek za varstvo matere in otroka.
Tako je občinski ljudski odbor Trbovlje sprejel v svoje varstvo še enega otroka, dojenčka. Skrbel bo zanj kot za toliko drugih ... Saj tu so domovi — toda ali je dom za tako majhnega otroka? Za njegov razvoj je bolje, da živi v krogu manjše družine. Ljudje so svetovali, na občini so premišljevali in najdenčka dali v rejo k pridni in na daleč znani pošteni družini.
Kmalu so ljudje zvedeli zakaj in kdo je zapustil otroka.
»Bil je v napotje moji osebni sreči!« se je izgovarjala otrokova mati, »dama« z manikiranimi nohti. In ko je zvedela, da občina plačuje rodnici oskrbnino za otroka, ga je hotela nazaj.
Kdo neki bi ji spet zaupal otroka, ki zdaj lepo raste pri svoji rednici in jo že kliče ma-ma...!
Začetek življenjske poti tega otroka je res nenavaden, izjemen. Toda izjemno ni to, da se v takih ali podobnih primerih — pa naj gre za otroke ali stare ljudi — državljani, ki jih poznajo, sami obračajo na svoj Svet za socialno varstvo, ki pomaga v slehernem primeru. Za koliko otrok skrbi ObLO Trbovlje! Za otroke brez staršev ali tiste, katerih starši so pozabili skupne besede, kar tolikokrat odpelje otroke ali na. kriva pota ali jim povzroča mnogo gorja! Čim prej začne za take otroke skrbeti Svet za socialno varstvo, tem bolje je. Toda razni domovi so dragi in še zdaleč«ne nudijo otroku toliko kot družina, ki vzame otroka v rejo. Na ta način lahko družba pomaga večjemu številu zapuščenih otrok in poskrbi za njih tako kot dobri starši skrbe Za svoje otroke. To potrjujejo mnogi primeri.
Spoznali smo triletnega Milančka in njegovo, dve leti starejšo sestrico, ki živita
trgovinah, lahko vidiite, da se zelo malo razlikujejo ali pa nič. Čeprav sta dve izmed teh trgovin le podružnici kranjskih večjih podjetij, ki trgujeta z zelenjavo, ena pa je v sklopu domačega podjetja »Preskrba«. Razumljivo, d:a cene določajo vodstva podjetij. Iz Kranja pridejo z blagom vred tudi ceniki, cene za papriko, cvetačo, krompir, solato itd. — ne glede na to, po kakšnih cenah prodaja vse to tržiška zelenjavna trgovina. Kako pa tržiSko podjetje določa svoje cene? Že en sam primer zadostuje za pojasnilo. Kilogram zelja v glavah stane 8 do 12 dinarjev. Kilogram kisle,ga zelja pa 50 dinarjev (v Ljubljani 44 dinarjev), če vprašaš, zakaj je tako drago, ti prodajalka kraruskega podjetja »Sadie« odgovori, da je bito zelJe takrat, kio so ga dali kisat, precej dražje kakor je sedaj lin da bo prihodnja pošiljka kislega zelja cenejša, ker so ga pač ceneje odkupili. Tako torej v kranjski trgovini »Sadje«. Kako pa, da ga tržiška »Preskrba« prodaja tudi po 50 dinarjev? Ali so tudj on.; preveč pohiteli s kisanjem oziroma so skisali preveč zelja hkrati? Najbrž je kaj drugega vmes. Namreč to, da ne skušajo kranjskima podjetjema konkurirati s cenami, ampak ju samo posnemajo. S tem pa seveda svoje naloge ne opravljajo tako, kakor so g; stvar zamislili na tržiški komuni, namreč, da bo z otvoritvijo tujih podružnic v Tržiču prišlo do zdravega tekmovanja med podjetji, kdo bo blago ceneje prodajal.
Res, bolje je, da ostane tista črna tabla na tržiške,m živilskem trgu prazna, zakaj če bi zapisovali nanjo cene, bi napisane številke povzročale vsaj toliko slabe volJe, kolikor jo povzročajo kmetice, če v enem dnevu pod,ra,že jajca za celih pet dinarjev. Pozabljamo pa, da je živo srebro v barometru razpoloženja v naših rokah, pa naj se krat* kovidnežem še tako čudno vidi! SaJ smo vendar vsi občani naše skupnosti, imamo svoj ljudski odbor, svoj zbor proizvajalcev, sindikalne organizacije, potrošniške svete, delamo v gospodarskem svetu in kdo bi naštel, kje še vse. Povsod tod lahko ne samo predlagamo, ampak tudi vplivamo, da ne bo živo srebro v barometru razpoloženja tako kolebalo, marveč, da se bo čimbolj dvigalo.
Marjanca Jemec: Na ljubljanskem trgu
pri družini Vlček in sta tako »Vlčkova« kot pravi Vlčkovj deklici. Štiriletna Vanda je pri Kovačičevih, ki jo imajo tako radi, da jo žele posvojiti. Deklica je srečna v novem domu, da se v svoji otroški zavesti brani celo spomina na »prej«. Videli smo jo bolno. Zaradi vročine so jo morali nenehno preoblačiti in, ko je že skoraj zmanjkalo srajčk, so ji hoteli obleči tisto, v kateri je prišla in katero je tedne in tedne nosila podnevi in ponoči, ko je bila še s svojim bratcem »tam«, na svojem pravem domu; ni je hotela obleči...
Svet z,a socialno varstvo v Trbovljah opravlja mnoge druge naloge. Njegova skrb je pomagati vsem. ki so pomoči potrebni. Sproti ugotavlja potrebe socialno ogroženih in ukrepa kolikor se da naglo in izdatno ... Občinski ljudski odbor Trbovlje izda letno 12 milijonov dinarjev za podpore. Tu so vštete redne podpore sta-
ško zobno ambulanto, v kateri zobozdravnik popravlja zobe tudi nosečnicam, ki pridejo v posvetovalnico, tako da jim odslej ni potrebno več čakati v vrstah pred zobno ambulanto. Otroški dispanzer je po-popoln, preuredili so prostore in drugače uredili delo v splošni ordinaciji.
V sosednji stavbi so uredili oddelek fizikalne terapije, ki je ena izmed najbolje opremljenih tovrstnih ambulant v Sloveniji. Tu imajo poseben UKW aparat, (ne enega, celo dva!) za globinsko obsevanje, £ a rado -g a Ivan i zator — posebno napravo za elektriziranje, posebno pripravo za razgi-banje hrbtenice, perle-zanke in seveda v takih ambulantah tudi neizogibno potrebno telovadnico.
Kako neki ocenjujejo vse te pridobitve državljani? Poglejmo!
x
Pred osmimi meseci se je družini Feliksa in Milke Sluge rodil četrti otrok. To so bili veseli! Kako tudi ne, ko so si tako želeli fantka in, poglejte, po treh punčkah so ga dobili.
Vsi otroci so se rodili v Trbovljah. Mama je tako prvega kot zadnjega nosila" v otroško posvetovalnico in teko sproti ugotavljala vsako spremembo v tej zdravstveni ustanovi. S Silvo je hodila v posvetovalnico, ko je bilo vsa otroška ordinacija v eni sobi. In kako je zdaj v novih prostorih? To se sploh ne da primerjati. Človek ne hodi rad k zdravniku. Otroška posvetovalnica, to je, druga stvar. Posebno, če je tam lepo urejeno in zdravnica — dr. Ivan-čičeva tako prijazna ...
»Pri naši hiši je veliko otrok, zato je za nas najvažnejša otroška ambulanta. Toda zadnje leta tudi mož boleha (zaradi tega ima v rudniku lažje delo), končno pa, če gre za zdravje, so važne vse ambulante. Slišala sem, da so se tudi splošne ordinacija veliko zboljšale. Kako tudi ne bi, ko zdaj ordinirajo zdravniki posebej za zaposlene, za nas »zunanje«. Todk še vedno moram kar precej časa čakati na pregled. Premalo zdravnikov je še v Trbovljah.«
Ena izmed deklic je vzela v naročje bratca, drugi dve sta sedli h knjigi, mama pa k šivalnemu stroju.
»Vse sešijem sama,« je pojasnila, ko smo se poslovili.
Pomagaj si sam, je stari izrek. Velja za posameznika kakor za skupnost. Nekake posebno pa se to načelo podaja — komuni. Tu je lahko gibalo vsega življenja.
o n
njih so sami delovni ljudje, k; si nakupujejo živila v zelenjavnih trgovinah in na trgu. In vsi ti ljudi e vedo, da kmet uravnava cene po cenah v zelenjavnih trgovinah (če pna res velike zaloge blaga, jih malo zniža, vsa droga živila pa prodaja draže kakor trgovine), kljub temu pa ne zahtevajo, naj bi vsaj eno teh zelenjavnih trgovin odprli vsiaj ob šestih zjutraj! Da, morda bi že tako izdatke za živila malo znižali. Vprašanje je, če bodo potem delavci porabili kaj več za knjige oziroma za lastno kulturno izobraževanje, vsekakor pa jim bo ostalo več za stvari, ki bj jih radi, a si jih zdaj ne moreJo privoščiti zato, ker pač mi denarja.
Pa še ena možnost je za znižanje cen na trgu. Tudi to so Tržičani že sami ugotovili. Letos od poletja naprej je Kmetijska zadruga Podbrezje dovažala vsaJ dvakrat tedensko poln kamion paradižnikov in paprik na trg. Tržičani so redno vse pokupili, ker je bilo oboje poceni. Ko sta paradižnik in paprika pošla, bi upravičeno mislili, da bo ta ali katera druga kmetijska zadruga začela zalagati trg s krompirjem, zeljem — skratka s sezonskimi živili. To pa se ni zgodilo. Zakaj ne? Morda bi naši; odgovor v poročilu o Izvršitvi družbenega plana za leto 1956, objavljenem v lokalnem listu »Tržiški vestnik«, kjer piše med drugim toie: »Dejavnost kmetijskih zadrug se je tudi v preteklem (1956) letu omejevala večidel na trgovino z mešanim blagom in z lesom, medtem ko je bil odkup presežkov kmetijskih pridelkov malehfcosten. Krivda za to je deloma v nerazumevanju zadružnikov samih, deloma pa v nezadostni odkupni organizaciji zadrug.« Te podatke je uredništvo lista dobilo na komuni. Pa četudi ne bj bili nikjer objavljeni, bi po opazovanju tržiške tržnice prišli do istega zaključka. Kmetje prihajajo s polnimi vozovi zelja in krompirja celo iz Zabnice. Za pot na trg in nazaj porabijo najmanj štiri ure. In kje je čas, kdo stojijo tam im prodajalo? In z njimi vred stojijo tudi konji in vozovi. In morda tudi tisti člani zadrug, ki naj" bi se baviit z odkupom poljskih pridelkov?!
Je pa še nekaj: Če primerjate cene zelenjave, ki je na prodaj v tržnih zelenjavnih
Posebno skrb posveča naša skupnost zdravju mladega redu
OKRAJIH
SINDIKALNI SVET SORICI
z OBČINSKIMI SVETI: NOVA GORICA, AJDOVŠČINA, ŠEMPETER, IDRIJA, DOBROVO, CERKNO, KOBARID, BOVEC, VIPAVA, KANAL, TOLMIN
★
OKRAJNI
SINDIKALNI SVET NOVO MESTO
*
Z OBČINSKIMI SVETI: ČRNOMELJ, KOSTANJEVICA, METLIKA,
MIRNA, MOKRONOG, NOVO MESTO,
SEMIČ, STRAŽA, ŠENTJERNEJ, TREBNJE, ŽUŽEMBERK
*
OKRAJNI
SINDIKALNI SVET MURSKA SOBOTA
Z OBČINSKIMI SVETI : BELTINCI, GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER, BORL, MURSKA SOBOTA, GORIŠNICA, LEŠJE, ORMOŽ, PTUJ, SREDIŠČE, VIDEM
Oktobra 1943, komaj mesec dni po kapitulaciji Italije, so Nemci začeli veliko ofenzivo proti naši vojski na Dolenjskem.
Prve dni so nad nami zlovešče krožila njihova letala in trosila letake, ki so pozivali na predajo. Nemci so bili prepričani, da je partizanom, izmučenim od' neprestanih bojev, in številnim novincem že vsega dovolj im preveč, in da bo že tak poziv zadostoval. Upali so, da bo večje število partizanov dezertiralo, kajti v brigadah je bilo veliko novincev.
Sklonil sem se, pobral listič in bral:. »Vrnite se v dolino, domov! Vaš boj je nesmisel; Preganjajo vas uši in lakota! Čaka vas huda zima! Priglasite se našim poveljstvom in orožniškim postajam! Za varnost vam jamčimo, prav tako za takojšnje delo v Nemčiji!« Nasmehnil sem se in ga z jezo, kot bi imel Hitlerja v rokal, zmečkal in vrgel v grm.
Naša, komaj mesec dni stara Ljubljanska brigada si je v praskah iti bojih že nabrala nekaj izkušenj in partizanskega duha. Letalci, ki so jih trosila nemška letala, so bili zaman.
Tiste dni smo šli čez Mokre in Krim, kjer smo se z Nemci in plavdgardisti pošteno spoprijeli, in se ustavili na Ilovi gori, v vasi Gabrje.
Bila je pusta in hladna "jesenska noč, taka ki grize do kosti. Ležali smo v kozolcu blizu vasi. Kljub utrujenosti nismo mogli spati. Vso noč so po cesti brneli tanki, kamioni in motorji. Nihče ni vedel, kaj nam bo prineslo jutro...
Bil sem mlad, neizkušen in zvedav, star komaj 17 let. Od dolgih pohodov, neprespanih noči in neštetih spopadov sem bil tako izmučen, da nisem vedel, kaj me bolj boli: noge, ramena ali hrbet. V drugačnih okoliščinah bi v trenutku zaspal. To noč pa mi ni biild do tega. Zlovešči ropot s ceste, negotovost in skrb, kaj bo zjutraj, so mi odgnali tako potrebni spanec. Tudi ostali borci, zvečine novinci iz Ljubljane, niso mogli spati. Z govorjenjem smo si krajšali čas in bodrili drug drugega. Obujali smo spomine na boje, istočasno pa se nismo mogli ubraniti misli na domove, tople postelje in svoje drage. Kaj bi, saj smo bili večinoma mladi fantiči in šele nedavno smo zapustili domača gnezda. Zato smo tem raje poslušali preizkušene borce in komandirje. Blizu mene je ležal komandir topniške baterije in mehko pripovedoval:
»V Ljubljani me čaka družina. Tri zlate otročičke imam, najmlajši ima tri leta, sta-
šali pretrgani rafali. Najine široko razprte oči so zavzeto zrle v temino. Tako tesno nama je bilo pri srcu, da sva se začela tiho meniti. Ko človek govori, mu je laže, manj misli na strah.
»Tii,« pravi šepetaje pomočnik, »kako pa bova obvestila komandirja, če se prikažejo Nemci?«
Da bi bil videti hrabrejši, kot sem v resnici bil, sem, ne dia bi odvrnil pogleda od smeri cevi mitraljeza, odvrnil:
»Ko bodo prišli blizu, boš stekel do čete, jaz pa jih bom zadržal. Saj imava odličen položaj.«
Bil sem mitraljezec in strah bi mi vpričo pomočnika prav nič ne pristojal. V resnici pa sem se le s sito miril in močno stiskal kopito, da se mi roke ne bi tresle.
Čez čas je pomočnik spet vprašal: »Na kakšno 'razdaljo pa jih bova pustila? Kdaj bova vžgala?«
rokah smrt, pač ni nekaj vsakdanjega. In bilo jih je čedalje več. Opazili me še niso, vendar "je prenekateri rafal tipajoče zasikal tudi v mojo smer. Iskali so naše položaje, o katerih niso vedeli nič natančnega. Tako sem bil vznemirjen, da so se mi minute, ki so minile od odhoda pomočnika, zdele kot ure. Tedaj so se iz, Gabrja usuli naši borci,
M sta jih vodita komandant brigade Jaka Rojšek in komisar Janko Rudolf. Prizor, vreden filma in najmočnejšega peresa. Prišli so kot vihar in ob pravem času. Bil sem nepopisno srečen, da nisem več sam. V trenutku se je naša četa pripravila za boj in že se je dvignila In "jurišala.
Spočetka je bito slišati le streljanje in vpitje na ofoeh straneh. Nastal je tak metež, da ga je nemogoče popisati. Dokler simo se tolkli na takšno razdaljo, da je bilo možno streljati, so nemški ostrostrelci z vajeno spretnostjo hitrd redčili naše vrste. Tik mene se je zgrudil prijatelj Maks, s katerim sva skupaj prišla v partizane. Sklonil sem se. Krogla mu je prebila čelo in bil je takoj mrtev. Zgrozil sem še, se odtrgal od njega in rinil naprej.
Izgubili smo tudi komandirja to nekaj fantov...	.
Kmalu smo se znašli med Nemci. Streljanje je utihnilo. Strahotna tišina. Človek na človeka. Od blizu, z noži in kopiti, četa se je razbila na posamezna boreča se in hropeča telesa.
Mrtvi Maks mi je vlil novih moči in sovraštva. Bil sem drug, nov borec. Dokler se je dalo, sem tekel proti živemu zidu sovražnika in streljal, streljal... Potem sem v gneči čelad, bajonetov in kopit, zgrabil za razbeljeno cev mitraljeza ter mlatil levo in desno, kamor je padlo. Sele tedaj sem opazil, da sem sam, odrezan od ostalih. Desno krilo je bito obkoljeno. Tam se je tolkel komandir topničarjev s svojimi fanti. V tistem divjem vrtincu so vst do zadnjega dali svoja življenja.
Pd hudem boju, ki je terjal veliko mrtvih na obeh straneh, nam je juriš uspel. Preživeli Nemci so začeli bežati proti cesti. Držali smo se jih ko klopi. Spet smo streljali. Mi in oni. Pognali smo jih, da je bilo veselje. Kdalu pa so se zbrali in na novo. urejali svoje vrste.
ALEKSANDER JAŠIN
Rdta prapor
(Odlomek)
Ves z zlatom stkan, širok, svetdl je kakor vzhod in zemlja naša.
Robe mu veter je vzvihral in dvignjene prek mej zanaša.
Zvestobo vdano na vse dni mu sleherno srce prisega in z verzi svojimi slavš ga — od pisca in do borca vsi.
Nad nami rdeč, prostran vihra; vse bolj krepi se domovina.
Za njim gre ljudstvo, zgodovina — visoko dvignjen plapola.
J
Nenadoma mi je bataljonski komandant Stane zakričal, naj ležem. Ubogal sem. In bil je zadnji čas. Rafal iz švabskega mitraljeza je vsekal v skalo, za katero smo ležali.
Komandantove izkušnje so mi v tem boju večkrat rešile življenje. Nekaj minut kasneje me je opozoril: »Sašo, nazaj poglej!« Zbegano sem se ozrl in zagledal tri Nemce — mitraljezca, njegovega pomočnika in podoficirja. Streljali so proti vasi in nam kazali hrbte. Obrnil sem mitraljez., naglo pomeril in v njihovo smer poslal dolg rafal. Tudi komandant je vžgal proti zelenim hrbtom. Njihov »šare« je utihnil. Skočil sem k njim. Ubitemu mitraljezcu sem vzel »Šarca« in se z njim v rokah pognal v boj. Toda mojega veselja nad novim orožjem je bilo kmalu konec, kajti na novo te zverine nisem znal napolniti. Zato sem orožje skril v grmovje in spet je bila dobra moja majhna in skromna »Breda«, ki mi ta dan k sreči ni nagajala, kakor je bila prevečkrat njena navada.
Bližali smo se cesti. Topovi so bruhali granate' ki niso našle cilja na zemlji, lomile so veje in vrhove dreves. Grmenje se je mešalo s stoki ranjencev. Ali bd iz tega pekla sploh prišel kdo živ?
Ko smo se prebili do parobka gozda, smo nenadoma zagledali tanke. Stali so na cesti, obrnjeni proti nam. Nismo jih pričakovali. Njihove cevi so strmele v nas m bruhale granato za granato. Za njimi so se skrivali Nemci.
Na teh položajih niismo dolgo zdržali. Nemci so se okrepili to premoč je bila prevelika. Začeli smo se umikati. Tedaj je enega izmed tankov obliznil plamen; pod njim se je raztreščila partizanska bomba ...
Umaknili smo se proti vasi in se vgnez-dilii nedaleč pod njo. Pritisk Nemcev je bil vedno večji. Nenadoma "je velik plamen razsvetli pobočje Ilove gore. Vprašujoče smo se ozrli. Gabrje je gorelo... Neznansko vpitje, jok ljudi in tuljenje živine se je mešalo z rohnenjem orožja. Vaščani so bežali pred plameni in švabskimi požigalci. Množica žensk, moških in otrok je drvela proti nam. Streljanje je pojenjalo. Toda ko so se nam približali, so med njimi zaropotale brzostrelke. V hipu smo spoznali prevaro. Nemci so se preoblekli v civilne obleke in se v begu pred našimi, ki sio jih pognali iz vasi, pomešali med domačine, ki sd morati teči z njimi. Bili so prepričani, da bo pot do ceste prosta. Tam pa smo bili mi. Znašli so se med dvema ognjema. In ko so se .domačini razbežali, smo tolkli po Nemcih, kosili in kosili. Tri sto jih je bilo to nihče ni dstal živ. Maščevali smo mrtve tovariše, maščevali pogorišče ...
Pozno popoldne so potihnili še zadnji streli. Bližali smo se požgani vasi. Začuden, da sem sploh ostal živ, sem stopal med mrliči. Toliko jih je bilo, da sem moral pazljivo iskati mesta stopinjam.
Videi sem mrtvega partizana, ki je z nožem v hrtu ležal med gručo Nemcev. Drugje so ležali partizani z razbitimi lobanjami. Našel sem tudi topniškega komandirja. In spomnil sem se njegovih sanj o svobodi. Nikoli več ne bo videl svojih otrok in žene, o katerih je sanjal, da ga bodo s cvetjem pričakali v Ljubljani. Rafal mu je raztrgal prsi, njegova četa pa je ležala med mrtvimi sovražniki.
Ko sem se ves zbegan opotekal med mrliči, so ml po licih polzele solze. Stiskal sem mitraljez, vendar ga nisem čutil. Gledal sem mrtve tovariše, ki so še pred nekaj urami bili polni življenja, želja in hrepenenj po soncu in svobodi in zmagi. Res, zmagali smo, prepodili smo Nemce, toda cena je bila velika in krvava.
I.z razmišljanja me je zbudil hropeč, slaboten glas: »Sašo, poglej, ranjen sem.» Ozrl sem se in v grmovju zagledal prijatelja. Rafal mu je razparal trebuh. V hipu sem se
Skupina borcev Ljubljanske brigade pred zaplenjenim oklepnim avtomobilom, jeseni
1943. leta
rejši pa je dopolnil sedmo. Imam jih rajši kot sem mislil tedaj, ko sem bil z njimi... Kako težko čakam — svobode ... Vidim jih: s cvetjem v rokah mi prihajajo nasproti! žena hodi za njimi in v rokah stiska velik rdeč cvet... O, poznam jo in vem, kako zdaj hodi z menoj, z nami, po tehle .razmočenih in blatnih poteh ...«
Poslušali smo ga in ob mislih na svojce Počasi zadremali. Naslonjen čez mitraljez sem zaspal...
Ko me je dežurni prebudil, se mi je zdelo, da sem oči pravkar zatisnil. Naročil mi je, naj grem z mitraljezom in svojim pomočnikom na stražo. (Nekaj dni predtem so mi namreč zaupali veliko odgovornost — postal sem mitraljezec). S pomočnikom sva nekoliko po godrnjala, vendar takoj odšla na stražarsko mesto, nekaj sto metrov i-z vaai. V kolovozu pod gozdom sva si napravila mitra! jezno gnezdo.
Jutro se je bližalo, vendar dan še ni pre-to&gal nevšečne pozne jesenske teme. Med ŽVpotom sovražnih tankov in vozil so se sli-
Kot da sem imel odgovor že pripravljen, sem naivno odvrnil: »Dokler ne bodo največ petdeset metrov od naju, ne bova streljala. Si razumel?«
Začelo se je daniti. Če bo kaj, bo kmalu. Toliko izkušenj sva že imela.
Streljanje se je medtem obrnilo v najino smer in prihajalo vedno bliže. Čedalje bolj sva bila prepričana, da se nam približuje hud boj, verjetno hujši od vseh dosedanjih, in da so vse nočne nemške priprave veljale name
Prej osamljeni rafali so postajali vedno gostejši. Pred nama so se naenkrat pojavile nejasne postave, ki so postajale večje in bolj razločne. Spoznala sva Nemce. Moj pomočnik je stekel h komandirju Matiji. Nemcev je bilo toliko, da jih ni bilo moč prešteti. In proti toliki moči sem bil sam, šam... Čakal sem, kdaj se bodo tiste grozeče postave toliko približale, da jih ne bi mogel zgrešiti. Ležal sem za mitraljezom in se vznemirjeno oziral proti vasi, kdaj bo prišla pomoč. Gledati v oči sovražnikom, ki nosijo v
zdramil to ponovno se je v meni prebudilo življenje. Tovariška dolžnost je premagala zbeganost. Pomagati težko ranjenemu tovarišu, mlademu fantiču, tako mlademu kot sem bil sam. Se danes se čudim njegovemu junaštvu. Z rokami si je stiskal rano na trebuhu, hodil je ob meni in ni zastokal. Želel je le, da bi se čimprej vrnil v četo. Slabega, izmučenega, a polnega vofje in upov, so prevzeli bolničarji,
To je bil veliki krvavi krst naše brigade. Izkušnje, ki smo jih dobili na Ilovi gori, so nam bogato služile v vseh kasnejših bojih, ki jih je bila naša brigada za svobodo in lepšo bodočnost delovnih ljudi.
Tone Kolar-Sašo:
Janko Rudolf, z zaplenjenim
komisar Ljubljanske brigade sovražnikovim mitraljezom
MOSA PIJADE:
13. immler M
Osnovni dokument II. zasedanja AVNOJ je njegova Deklaracija, ki se po nekaterih bistvenih ugotovitvah za zgodovinsko dobo, v kateri je sprejeta, končuje s 5 točkami, ki vsebujejo jedro najvažnejših sklepov, sprejetih na tem zasedanju. Osnovne ugotovitve te Deklaracije so:
Ugotovitev dejstva, »da je v teku na-rodinoosvobodtine borbe ustvarjen povsem nov odnos političnih sil v naši državi in da mora ta novi odnos sil biti na primeren način izražen tudi v njen.; upravi in v državnem vodstvu.«
Ugotovitev, da so »ustvarjeni ne le materialni in splošno-politični, marveč tudi vsi moralni pogoji za ustanovitev bodoče bratske demokratične federativne-flkupnosti naših narodov, nove Jugoslavije, zgrajene na enakopravnosti njenih narodov« in da zaVn prav danes »narodi Jugoslavije upravičeno zahtevajo, da se vzpostavi tako državno vodstvo, ki bo tako po svojem sestavu kot po svojem programu porok, da bo vsem narodom Jugoslavije v federativni Jugoslaviji tudi dejansko zagotovljena resnična enakopravnost«.
Ugotovitev, da »e »vrše pod zastavo upravičeno postavljajo zahtevo, da se. jugoslovanski vladi v tujini tudi formalno odvzame pravica, da jih zastopa«,
»Ugotovitev, da se »vrše pod zastavo kralja in monarhije na j gnusne jša izdajstva-in najstrašnejši zločini proti našim narodom« in da je zato -potrebno, »d-a se glede kralja in monarhije podvizam ej o ukrepi, ki ustrezajo njihovemu odnosu do narodnoosvobodilne borbe«.
Drugi del ugotovitev Deklaracije se nanaša na naše odnose z vojnimi zavezniki in predstavlja naš zunanjepolitični program.
Osno-vni sklepi, ki so izvirali iz Deklaracije in ki so m,orali na podlagi Deklaracije biti posebej formulirani, so bili naslednji trije sklepi:
1. Sklep, g kate-rm se je AVNOJ konstituiral kot vrhovno zakonodaano in izvršilno ljudsko predstavniško telo, njegovo predsedstvo pa pooblaščeno, da v imenu Sveta predstavlja narodno in državno suverenost Jugoslavije in da med zasedanji Sveta izvaja vse njegove zakonodajne iin izvršilne funkcije, da imenuje Nacionalni komite narodne osvoboditve Jugoslavije, ki je z istim sklepom proglašen za naj višji" izvršilni in naredbo-dajnii organ ljudske oblasti in ki ima vsa obeležja ljudske vlade.
2' Sklep, s katerim so bile tako imenovani jugoslovanski vlad; v tujini odvzete vse pravice zakonite vlade, zlasti pa pravica, da bi pred drugimi državami zastopala narode Jugoslavije. Z istim sklepom je bila prepovedana Petru Karadjordj evi ču. v-rnitev v deželo s tem, da 'bo vprašanje kralja in monarhije rešilo ljudstvo samo - po svoji lastni volji po osvobodltv; vse države.
3. Sklep o zgraditvi Jugoslavije na federativnem načeHtu, ki bo zagotovilo popolno enakopravnost Srbov. Hrvatov. Slovencev, Makedoncev in Črnogorcev oziroma narodov Srbije, Hrvatsike, Slovenije, Makedonije, Črne gore, Bosne in Hercegovine. S tem sklepom je tudi določeno,
da se bodo narodnim manjšinam v Jugoslaviji zagotovile vse narodne pravice.
S to Deklaracijo in s terni tremi sklepi se je sredi vojne in v fašistični Obkolitvi objavilo rojstvo nove ljudske federativne Jugoslavije, plod oborožene borbe proti fašističnim okupatorjem in njihovim domačim hlapcem: -rojstvo nove resnično ljudske demokracije, v kateri je ljudstvo čvrsto vzelo svojo usodo v lastne rolke. Nič, niti nasilni fašistični okupatorji niti krvav bes njihovih izdajalskih hlapcev v deželi niti spletke v tujini niso mogle preprečiti popolne ©stvaritve teh zgodovinskih sklepov. Nobene moskovske klevete naše narodnoosvobodilne brbe ne morejo ničesar okrniti na trdnem zgodovinskem dejstvu, da so bili ti sklepi sprejeti v dobi, ko so bile ruske čete oddaljene na tisoče kilometrov od Jugoslavije in ko od Moskve nismo imeli v pomoč niti ene puške niti enega para čevljev in niti enega aspirina. Jeza, ki so jo pokazali moskovski voditelji, ko so izvedeli za sklepe v Jajcu, je jasn-o razkrila, kako prav smo storili, da jih nismo vnaprej obvestili o sklepih, ki jih nameravamo sprejeti.
Z ostalimi sklepi je II. zasedanje AVNOJ potrdilo sklepe, naredbe in izjave svojega dotedanjega izvršnega odbora in Vrhovnega štaba ter izrazilo priznanje in zahvalo narodnoosvobodilni vojski in uvedlo v njej naziv maršala Jugoslavije, ki je bil med zasedanjem na predlog slovenskih delegatov podeljen tov. Titu. Predsedništvo je v teku zasedanja imenovalo tudi Nacionalni komite-
Tako' je ljudska oblast, nastala v oboroženi ljudski borbi pod vodstvom Komunistične partije, dobila svoj prvi parlament in svojo prvo vlado, hkrati pa tudi svoje prve zakonske sklepe ustavnega značaja, ki so ostati vzidani v temelje današnje Jugoslavije. Čeprav smo morali na formalno proglasitev republike 1« zunanjepolitičnih razlogov še čakati, j* bila monarhije v Jajcu dejansko in a» vselej likvidirana

V-mu
—	del°VnemU
— ljudstvu
' ™;z±z™ našo - ~™^r nase
ggT\ ™z=:F^ .
Ul \ s domovine
SSi sl
iyy 'srn. 'estitam°
za DAN
--FO,,’OTOt	PPUBLIlfF
&t^V"	EKUdLiKE
Spojni mn«,
mm
: .oši:
Otiejte si
IV. MEDNARODNI SEJEM RADIA IN TELEK0MIMKAEI1
•V V V LJUBLJANI OD 7. DO 15. DECEMBRA 1957
‘	'	, ’	: v
■ • -v,- :•>■ ■: V-1.1 l
. * - - ■ .
0	Vsak sdan televizijski
•	;’•'■">• program štirih držav
IV TELEKOMIMACIJ >“3^
-	Za obisk izkoristite
Sodelujejo: ZDA, ZAPADNA NEMČIJA, ITALIJA, BELGIJA	23% popust
AVSTRIJA, ČEŠKOSLOVAŠKA, MADŽARSKA, JUGOSLAVIJA	na železnici!
ČESTITAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN PRIPOROČAMO NASE IZDELKE
PAPIRNICA KOLIČEVO
LJUBLJANSKE MLEKARNE
LJUBLJANA
Čestitajo vsem delovnim ljudem in
DELOVNIM KOLEKTIVOM
OB DNEVU REPUBLIKE — 28. NOVEMBRU!

■	•••••uf •#••#•••• ••»••«••» •
Zadružna poslovna zveza Ilirska Bistrica
z obrati:
»Trgovina«, »Snežnik«, »Zadružnik posestvo Zabiče
ZIB in Kmetijsko
čestita vsem poslovnim prijateljem, odjemalcem, dobaviteljem im vsemu kmečkemu prebivalstvu za 29. november — dan rojstva nove Jugoslavije.
!•»••••• •••••"•• •••••»•• ••••••*•• •••*••••• ••<••«••• •••■••«•• •••■•■••• •••••■•••
•*•«•••• • >•••••••• ■••••»•• ••»••••• •••••<••• • ••»•»»#• ••••*•••• *•»»••«•• •••*••<••
I !
1 I
i
#*#••#• *•*••
TRGOVSKO PODJETJE »MANUFAKTURA«
LJUBLJANA, Trubarjeva 27-1, telefon 30-638
tekoči račun 60-KB-1-2-287
vam nudi v svojih poslovalnicah bogato izbiro raznovrstnega blaga: volnene in bombažne tkanine za ženske in moške obleke, tkanine za posteljnino, blago za telesno perilo, pohištveno blago, razne podloge, volnene Odeje, deč-jo opremo itd. Blago lahko dobite tudi na obročno odplačevanje po ugodnih pogojih. Vsem cenjenim odjemalcem čestitamo za Dan republike!
GLAVNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE
ČESTITA OB PRAZNIKU REPUBLIKE VSEM SVOJIM ČLANOM IN SE POSEBEJ VSEM KRVODAJALCEM!
DELOVNI KOLEKTIV
KLflVIlICE
LJUBLJANA
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU REPUBLIKE
I
!
I
I
!
!
I
i
Kljun:
Straža
Zgodilo se je to nekulturno naključje, da so postavili kulturnika na stražarsko mesto, tam nekje okoli Sv. Gregorja, V bližini Velikih Lašč.
Viharnega jutra so ga poklicali v štab. Poverili so mu pomembno nalogo.
Komandant ga je potrepljal po rami in dejal: »Lojze! Sovražnik se približuje. Odšel boš v zvonik. Ko ga zagledaš, udari po zvonu. To bo znak za ,uzbuno‘. Si razumel?«
Lojze strmi v komandanta, ki gleda v njegove od črnila modre prste (prišli so ponj, ko je pisal pesem), kima z glavo in pravi: »Razumel.«
Komandant $e smehlja: »Posrečen je ta Lojze.«
• »No, zdaj pa le pojdi!«
Zvonik je star in oguljen. Zvonovi so polni lukenj, ki so jih izdolble krogle. Zvonovi počivajo. Prah jih pokriva. Kazalci na uri lezejo počasi. Nikamor se jim ne mudi.
Lojze se sprehaja po lesenem odru in od časa do časa pogleda v svet pod seboj. Nebo je jasno in nad gorami žari sonce. Kulturniku se podijo po glavi verzi o lepoti jasne pokrajine. Ptički posedajo po strehi zvonika , in čebljajo. Lojze je pozabil na nalogo, ki mu jo je naložil komandant, naslonil se je na zid in strmel v daljne gozdove.
»Vrag po sovražniku. Kdo bi venomer mislil le na boje in juriše. Malo lirike tudi ne škodi. Kako lepo je to mlado, rosno jutro!«
Tedaj je udarilo v zvoniku, čas se je premaknil in vzdramil kulturnika na straži. Planil je iz sanj in se zaletel s puško v zvon. Zabrnelo je in zvok je opozoril štab na nevarnost.
Komandant je zgrabil strojnico, zajahal je konja in zavpil: »Sprema!«
DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA
MODNA OBLAČILA
LJUBLJANA, Titova c. 43
ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM OB DNEVU REPUBLIKE!
• «••«*•• ••««•»*•• »•»••■•••	•••••«•• »•»••»»•» ••»••*••» •#••*•••• ••»••«••■ *••*••••
TOVARNA
» A E R 0 « Celje
Kocenova 4
ČESTITA OB PRAZNIKU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM.
PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE.
!.>..•..»..•••»• .»..•••»■ .»..••.». .•■■•»••
Borci tekajo iz hiš in se postavljajo v vrste. V naglici polnijo orožje s šaržerji. Prva četa že hiti na položaj.
Tedaj se oglasi iz zvonika kulturnik:	»Tovariš koman-
dant, pomota! Po nesreči sem dregnil v zvon.«
»Kaj? Neroda! Kulturnik pač, kaj bi mu!«
Komandantov glas je jezen, a obenem je v njem trohica zadržanega smeha. Napetost v vasi popusti, borci odlagajo puške in kulturnik straži dalje.
Popraviti moram nerodnost, da komandant ne bo hud, si misli Lojze in niapeto oprezuje proti cesti, po kateri bo prišel sovražnik. »Čakaj, čakaj, nekaj se premika tam v daljavi. Pike se večajo. Brez dvoma: sovražnik prihaja!«
Kulturnik Lojze udari po zvonu s puškinim kopitom in kriči v globino: »Sovražnik!«
Borci se nasmehnejo in pravijo:	»Slabe so tvoje šale,
kulturnik. To pot nas ne boš več.« In se pomenkujejo dalje. Kulturnik razbija po zvonu in hripavo opozarja brigado na sovražnika.
Brez učinka, borci se ne zmenijo zanj. Tedaj se zapodi Lojze po stopnicah navzdol in prisopiha v štab: »Tovariš komandant, sovražnik bo vsak čas tu! Prisežem, da ne lažem!« — In res — zapokale so puške in čete so se spoprijele s sovražnikom, ki je vdrl v vas...
XXX
Komandant ni izgubil vere v kulturnika. Neke noči, ko je bil položaj brigade ogrožen in zveze z bataljoni pretrgane, ga je postavil spet pred štab na stražo. Zabičal mu je, da mora javiti vsak sumljiv šum, ropot ali premik, ki# bi ga slišal kje v bližini.
Kulturnik Lojze je dejal, da razume in da naj bo tovariš komandant kar lepo brez skrbi. Vse bo javil.
Noč je polna zvezd. V daljavi streljanje. Kakor zvezdni utrinki režejo nebo žareče krogle. V bližini zarezgeta strojnica. Pred kulturnikovimi nogami zacvrči svetleči naboj, ki se zarije v zemljo. Kulturnik plane v štab, pred komandanta: »Ta hip sem ušel smrti. Strel mi je padel pred noge!«
Komandant, ki se sklanja nad zemljevidom, zavpije: »Na stražarsko mesto!«
Kulturnik straži pred štabom. Ščiti ga z dolgo francosko puško. Tista senca pri hruški se sumljivo ziblje. Listje zašušti. Lojze zavpije: »Kdo tam? Streljal bom!«
Nič odgovora. Tema in sence. Nekaj prihuljenega se plazi proti straži. Kulturniku se tresejo roke. Plane v štab in zajeclja: »Tovariš komandant, sumljivi šumi okoli mene, plazijo se proti štabu.«
Komandant ga pogleda, skoraj bi mu ušel smeh. S skrajno resnim obrazom mu zapove: »Tovariš Lojze, vrni se na stražarsko mesto!«
Kulturni straži. Sence se večajo in se množijo, šumi naraščajo, drevesa	steza j o
svoje gibke, strahotne roke proti stražarju, žareče krogle lovijo njegovo .telo. Nekaj skrivnostno demonskega se plazi proti njemu. Kulturnik Lojze dvigne v strahu puško in sproži.
Strel je zgrešil cilj. Siva, preplašena mačica smukne kulturniku med nogami v hišo in komandant, ki ga je zvabil strel iz hiše, jo ujame v naročje. V soju baterije, ki mu visi na gumbu suknjiča, opa-

Predilnica
Litija
Ob občinskem praznika občine Litija čestita delovnim kolektivom ter priporoča tkalcem in pletiljcem svojo kvalitetno, enojno in sukano mikano prejo
zuj'e preplašeni zeleni stražarjev obraz.
Komandant vzdihne, spusti mačko na tla in z mirnim, očetovskim tonom odslovi kulturnika: »Tovariš Lojze, dovolj si stražil. Pojdi in se spočij!«
XXX
Ampak, da se razumemo: Lojze je kljub temu bil dober partizan. Vsi so ga imeli radi. V svojih pesmicah je smešil belogardiste in udarjal po sovražniku. No da — vsi pač ne moremo biti heroji I
J)e\uxm
Siaikian
Nekdanji partizan in znani radar iz Trebče Milan Zaklan je bil po osvoboditvi Kosovske Mitroviče dodeljen tamkajšnji komandi področja.
Nekoč zvečer je dežural, ko so drugi borci odšli v akcijo.
Okoli polnoči zapoge telefon gamizonskega dežurnega.
»Halo, kdo tam?«
»Dežurni Zatian.«
»Kdo, brate?« znova vznemirjeno zahrešči iz telefona.
»Dežurni Zaklan,« ponovi Milan mimo, spusti slušalko in spet poseže po časniku.
Ni minilo niti deset minut, ko je nekdo z vso močjo sunil v vrata, da so se s treskom odprla. Med podboji sta se prikazala dva borca z naperjenima brzostrelkama.
Eden izmed njiju je zagrmel:
»Kje je zaMarnd dežurni?«
»Kje je zaklani?«
»Jaz sem Zaklan...« fe odgovoril Milam.
»Vleci koga drugega za nos!« ga je ogorčeno prekinil prišlec.
»Res, samo pišem se Zaklan.«
Borca sta zviška pogledala Milana, mu obrnila hrbet in užaljeno odšla brez pozdrava.

KOLEKTIV
C ENTER
RADIO
LJUBLJANA
Dalmatinova 13
čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim ljudem k prazniku 29. NOVEMBRU ter želi pri delo veliko uspeha.
Iz svojih zalog Vam nudi veliko izbiro radijskih sprejemnikov, magnetofonov, gramofonov, TV. sprejemnikov in TV. aparatov. — Kupce si dovoljujemo opozoriti na antenski pribor za »UKW« in »TV*.
Radijski sprejemnik Vam bo v dolgih zimskih večerih najboljša zabava in razvedrilo.
				
VELEBLAGOVNICA
MEM
LJUBLJANA
pred Pošto
vam nudi v bogati Izbiri:
0 tekstil vseh vrst 0 konfekcijo 0 modno galanterijo 0 kuhinjsko posodo
0 najmodernejše pripomočke za gospodinjstvo 0 domača in inozemska kolesa 0 šivalne In pralne stroje ter hladilnike 0 kozmetiko 0 pohištvo, glasbila itd.
Poleg nizkih cen, odlične kvalitete In hitre postrežbe še ena ugodnost: vse blago morete kupiti na kredit z eno-, dvo- ali triletnim odplačilom.
Pomnite torej: poceni, hitro in solidno boste kupili vedno samo v veleblagovnici »NAMA«, Ljubljana, pred Pošto.
»•••••••♦••.•»••♦♦♦»•••♦♦•••••♦••♦•♦••M«......
N
samo to. Ljudje hite na posvetovanja in sestanke, v gledališče in kino, na fizkul-tuma tekmovanja...
Te dni pa v Boru mnogo govore o poročilu delavskega sveta podjetja, o gibanju proizvodnje in poslovanju v prvih devetih mesecih leta.
Uspehi so res prav dobri. Naštejmo jih nekaj:
Rudarji so v tem času nakopali in predelaji 1,442.551 ton rude, izpolnili so 77.5% letnega plana, čeprav je letošnji plan za 120.000 ton večji od lanskoletnega. Flotacija je predelala nad 1,250.000 ton
V devetih mesecih so izpolnili nad 73% plana
Kolektiv Železarne Store je v prvih devetih mesecih izpol-. nil 73,40% letnega plana. Med Posameznimi obrati so bili naj-boljiM:	elektroplavž (78,47%) ■
obrat livarne sive litine (79%) in valjarna (75,48%).
Kolektiv bo rczprovlfal o popisu in opisu delovnih mest
Najobsežnejša naloga o osebnega organizacijskega .biroja v
jeseniški železarni je bila in bo
ta analitična ocena delovnih mest. Popisati in opisati je namreč treba okoli 2.500 delovnih mest. Tako bodo lahko dobili jeseniški železarji podatke ° tem, kako pomembno j® to ®li ono delovno mesto za proizvodni proces, kako je delo organizirano, dobili bodo podatke za bodočo tarifno in kadrovsko politiko ter še za marsikaj drugega.
Reči je treba, da so se dela sesno lotili. Osrednja komisija analitično oceno delovnih
»lest je od organizacijskega b'i-r°ja že prejela ^	te-.
• njem razpravljala. O zbranih laikih bo r .. ..a;:,, i. ■.
Ves kolektiv in končno tudi de. **vski svet podjetja.
Spet je zažarelo..
plan elektrolitskega bakra za okoli 72.5% in ga proizvedla 19.259 ton. Letni plan proizvodnje zlata je izpolnjen z okoli 72%, medtem ko je letni plan proizvodnje srebra že presežen za 1.54%, selena pa izpolnjen s 176.50%. Pri ocenjevanju teh uspehov je treba upoštevati, da so tolikšno proizvodnjo dosegli, čeprav je 4.5 odst. delavcev zaposlenih manj kot lani, a to pomeni ob večji storilnosti dela.
Na osnovi podatkov Biroja/ za storilnost dela je le-ta porasla za 19 %, če upoštevamo kopanje rude, in za 7 % glede na proizvodnjo bldster-bakra v primerjavi z istim obdobjem lani.
Toša Naumovič, šef biroja za storilnost dela, pravi v zvezi s tem tole: »Mi bomo dosegli še večjo storilnost dela.« Verjamem, da jo bodo.
V tem času pa je lastna cena za vse podjetje znižana za 347 milijonov dinarjev, neupošte-vaje korektur za povečanje cen električni energiji, dalje, da so imeli slabšo kakovost koksa in da so predelali siro-mašnejšo rudo. Če bi upoštevali vse te tri stvari, potem bi bil odstotek znižanja proizvodne cene še precej večji.
Pozabiti , tudi ne smemo, da je v tem času ustvarjen dohodek skoraj točno po planu in je izpolnjen s 78 %. Tudi sindikalna organizacija ima precej zaslug za vse to, kajti leta usmerja prizadevanja ko-, lektiva k reševanju najvažnejših vprašanj podjetja. Sindikalna organizacija je posvetila posebno pozornost razvoju delavskega upravljanja in to se pozna v vsem delu kolektiva.
»Brez delavskega upravljanja. brez tega, da spodbujamo vse člane kolektiva, naj se zanimajo za upravljanje podjet-
radniiku tisoč delavcev manj.
V tem času je Bor dobil veliko novih poslopij, šole, bolnice, parke. To ni več Bor, kjer so uživala franooski kapi-
Videl sem ljudi, ki gradijo tovarno viskoze pri Ložnici in se z nekaterimi pomenkoval. Pomenkoval sem se o tovarni, ki jo grade, ki bo kmalu zgrajena.
Najdelj časa sem se razgo-varjal z njim — Bogdanom. Delovodja je. V Ložnici je že, odkar so začeli graditi tovarno. Govoril mi je o viskozi, o pomenu te tovarne, o naši tekstilni industriji, življenjski ravni-... jaz pa sem ga poslušal in razmišljati
Mi uvažamo veliko tekstila. Samo viskoze (umetne svile, volne, bombaža in korda) uvozimo letno okoli 12 milijonov kilogramov, za kar plačamo več kot pet milijard dinarjev.
Razen tega uvažamo volno, vdlnenega in bombažnega prediva za okoli 25 milijard dinarjev.
Z gradnjo tovarne viskoze v Ložnici, kot pravijo bo zgrajena še letos, bomo zmanjšali uvoz za okoli 10 milijard dinarjev letno. Se letos bomo začeli izdelovati viskozo, tako da bomo kmalu nosili obleko iz prediva, ki bo tkano iz domačih viskoznih vlaken.
Tovarna viskoze, z zmogljivostjo okoli 20.000 ton umetnih vlaken letno bo omogočila, da bo lahko začela naša tekstilna industrija obratovati z vso zmogljivostjo, saj bo dobila veliko surovin iz domače proizvodnje. To bo prav gotovo vpli-
valo na rast življenjske ravni in k temu bo precej prispeval delež Bogdana Mtioradiča in njegovih tovarišev.-
Prav zato mi je Bogdan tako ponosno dejal: »Zakaj naj bi bili drugi boljši od nas? Mi tu predstavljamo Jugoslavijo in se zanjo borimo.«
Pomenkoval sem se tudi z nekaterimi domačimi strokovnjaki o pomenu viskoze za naše gospodarstvo in vse njihove pomenke, vse njihove besede preveva ponos, ker gradimo objekt, kakršne imajo samo industrijsko razvite dežele. Ponos svobodnih ljudi, ki osvobajajo zemljo od zaostalosti.
Eden izmed njih mi je pripovedoval, da so bili pred diru-
5 Kot na filmskem traku
e
Na desnem bregu Plive se nad cesto beli poslopje, v
©
©
©
©
©

©
katerem je muzej II. zasedanja AVNOJ. V dvorani, kjer je zasedanje tekilo, je vse tako, kot tisto slavno novembrsko noč. Razen stolov je vse tu. Oder je isti. Na njem miza in nekaj stolov za predsedstvo. Na ozadju visi naš grb, spredaj pa stoji na podstavku prvo poprsje tov. Tita’. Pred odrom je postavljen podi j z govorniškim odrom.
Dokumenti in slike oživljajo partizanska junaštva; ustanavljanje prvih brigad, prva navodila za organizacijo narodnoosvobodilnih odborov pa pričajo o ustvarjanju AVNOJ. Temu sledi fotografija Jajca in požganega sokolskega doma. Med počrnelimi zidovi odstranjujejo delavci bruna in ostanke strehe in postavljajo novo. Na drugi sliki je pionirska četa, ki gradi za Tita barako pred zakloniščem v tovarni.
V stekleni vitrini so tiri fotokopije izkaznic delegatov II. zasedanja: Ivana Novaka iz Slovenije, Mihajla Skotiti rič a iz Bosne in Žive Djordjeviča iz Srbije.
Delegati so krenili na pot k starinskemu Jajcu, preko okupiranega ozemlja in skozi goste sovražnikove vrste. Pot je težavna. Toda tudi tu so našli priliko, da s sliko ovekovečijo te dneve. Na sliki so delegati pri Dobrem Polju v Liki: dr. Ivan Ribar na konju, poleg njega pa stoje Vicko Krstulovič, Mitra Mitrovič in Vlada Zečevič. Pri vasi Doljani stopa general Jaka Avšič na čelu kolone, v kateri je videti tudi slikarja Božidarja Jakca.
XXX
Devetindvajsetega novembra zvečer, ob 19. uri.
Jajce leži' v mraku. V Domu sveti luč. Dolgo se razlegajo klici »Tito — Tito — Tito!« Zbor Gledališča narodne osvoboditve je zapel »Hej Slovani«. Delegati stoje pozdravljajo himno. V očeh mnogih izmed njih se lesketajo solze veselja. ,
Veliki trenutek je napočil.
»Tovariši delegati, otvarjam II. zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije...« je bilo slišati besede predsedujočega dr. Ivana Ribarja, ki ga je v tem hipu ujel fotograf.
Poročilo dr. Ivana Ribarja o delu Sveta med dvema zasedanjema so usvojila. Na govorniški oder je stopil tovariš Aleksander Rankcvič in pozdravil zasedanje v imenu CK KPJ, za njim pa Mihajlo Todorovič, Pavle Gregorič, Marko Vujačič, Djuro Pucar, Mitra Mitrovič, Mihajlo Svabič. Sledi fotografija Vrhovnega komandanta. Tito poroča o razvoju narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov v zvezi z mednarodnimi dogodki. Na naslednji fotografiji je videti, kako pozorno spremljajo besede svojega komandanta. Medtem ko je Tito odhajal z odra v dvorano, so se. -razlegali klici: »Tito — Tito — Tito!«
Slike se vrste: delegati predlagajo zgodovinske sklepe, ki "jih sprejemajo z aklamacijo. Dokument v vitrini priča zatem o Josipu Vidmarju, ki v imenu delegatov Slovenije zahteva, naj uvedejo čin ir^ršala in predlaga:
»... naj predsedstvo AVNOJ izda odlok o podelitvi naslova maršala Jugoslavije Vrhovnemu komandantu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije tov. Titu.«
Te besede spremlja burno ploskanje In vzkliki. Moša Pijade dopolnjuje Vidmarja s pripombo, da je ta predlog že sam poprej sprožil. Naslednja slika prikazuje novinarja Močo Pijade, vtem ko predlaga sklep o uvedbi naslova maršala Jugoslavije. V dokumentih piše: »Seja AVNOJ je bila prekinjena ob dveh zjutraj.« Slike so se morale umakniti besedam žive priče — Živi Djordjeviču, ki je sedel v sedmi vrsti:
»Brž ko je bila seja sveta prekinjena, so zaveso spustili Na oder so prišli člani predsedstva. V dvorani so delegati komentirali sklepe.
Za zaveso pa je tekla prv-a seja predsedstva. Člani so stali, ker ni bilo dovolj stolov, razen tega je bil pa tudi oder premajhen. Predsednik Ribar je predlagal, naj sprejmejo naslednje sklepe: o podelitvi naslova maršala Jugoslavije Josipu Brozu Titu; o imenovanju Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije, o priključitvi Slovenskega Primorja, Slovenske Koroške in vseh anketiranih delov Slovenije k svobodni Sloveniji v okviru Federativne Jugoslavije, o priključitvi Istre in ostalih delov, ki so jih odtrgali od Hrvatske, k svobodni Hrvatski v okviru Federativne Jugoslavije; o ustanovitvi državne komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev.
V dvorani so se začeli delegati razgovarjati glasneje. Hipoma se je izza zavese razleglo ploskanje in klici: »Živel maršal Tito!« Dvorana je utihnila. Zavesa se je malo razprla, nekdo jo je slučajno dvignil. Delegati vidijo, kako pristopajo k tovarišu Titu Pijade, Rankovič. Kardelj in Djilas. Objamejo ga, poljubljajo in mu čestitajo. Stotine ljudi v dvorani povzamejo klic: »Živel maršal Tito!« se razlega po dvorani. Čez nekaj minut bo člani predsedstva odšli z odra. Objektiv je ujel podpredsednika AVNOJ Močo Pijade za govorniškim odrom, medtem ko' bere:
»... Predsedstvo AVNOJ je sklenilo dodeliti tov, Josipu Brozu - Titu naslov maršala Jugoslavije.«
Tito je pretresen spričo gromkih pozdravov svojih borcev. Zl-agoma stopa na govorniški oder, medtem ko delegati pozdravljajo heroja. Na sliki vidimo Tita, ko govori: »...Zagotavljam vam, da bomo storili vse, da bo naše ljudstvo kma-lu svobodno, da borno kmalu imeli v našem Beogradu še veličastnejši zbor, kot je bil današnji.«
Plamteče besede komandanta spremljajo z vzkliki, in ko končajo s pesmijo »Druže Tito, mi ti se kunemo...!« ko se zasedanje poldrugo uro pred svitom zaključi, še enkrat pljuskne val pozdravov delegatov, ko jim Tito pravi:
»Na svidenje, tovariši, v Beogradu, na III. zasedanju!«
go svetovno vojno glavni proizvajalci kemičnih vlaken, pa tudi viskoze Nemci, Japonci in Italijani — fašistične države, ki so se pripravljale na vojno in hotele z umetnimi celuloznimi vlakni zamenjati bombaž. Po drugi svetovni vojni pa so največji proizvajalec kemičnih vlaken ZDA, ki so tudi naj večji proizvajalec bombaža na svetu.
Po njihovem mišljenju mora proizvodnja kemičnih vlaken naraščati, če hočemo obdržati življenjsko raven in zadovoljiti potrebe človeštva glede tekstila. P-rirodnih vlaken je premalo, da bi lahko zadovoljili naraščajočo potrošnjo. Mi pa imamo vse pogoje za razvoj industrije umetnih vlaken, posebno viskoze. Imamo namreč dovolj surovin.
Naša država ima veliko gozdov; Les, ki smo ga do sedaj precej negospodarsko trošili, bomo odslej trošili bolj gospodarnostim. Če upoštevamo, da lahko dobimo iz šestih kubičnih metrov lesa tisoč kilogramov celuloze — surovine za viskozo — in da lahko iz teh tisoč kilogramov celuloze izdelamo 750 kilogramov svilenega prediva, ki ga moramo uvažati po 800 dinarjev kilogram, potem šele lahko doumemo, kaj vse izgubimo zaradi podedovane zaostalosti In šele tedaj je razumljivo naše sovraštvo do upravljavcev stare Jugoslavije, ki so nam zapustili tako žalostno dediščino.
In šele tedaj človek razume graditelje te tovarne in drugih tovarn pri nas, razume njihova prizadevanja, njihov trud, da bi čim hitreje napredovali, se otresli zaostalosti.
Res, tudi tuji strokovnjaki nam pomagajo. Tu v Ložnici so med našimi delavci Japonci. In da vidite, kako ii ljudje pridno delajo. Delajo tako, kot da delajo za sebe, za svojo državo.
Pomenkoval sem se z enim izmed njih. Imena si nisem zapomnil. Piše se menda Hjuu-nemšju ali nekako podobno. Dejal mi je, da so se že navadili naših krajev in da je posebno Ložnica, predvsem poleti zelo podobna Japonski. Spominja jih na Japonsko, kajti takrat poleti, je Ložnica vsa v cvetju. Zato, da bi se včasih še bolj spominjali na svoj kraj in na svoje navade, si prirede kosilo iz jedi, ki so tamkaj v navadi
Z enim izmed njih, z Japoncem, strokovnjakom iz Tokia, stojim pred stebrom bodoče tovarne viskoze in poslušam njegove besede o pomenu viskoze za svetovno gospodarstvo, gledam ljudi, ki delajo in pritrjujem sam sebi. Ponosen sem na veliko delo, ki ga uresničujejo — ponosen na vse tisto, kar bomo jutri pridobili ■ tem delom	Ko-ič.
RU
V Boru sem bil deelej že večkrat. Precej dob* ga poznam, toda zdi se mi, kadarkoli pridem v ta neš naj večji rudnik bakra v Evropi, da vidim in doživim vedno kaj novega.
Nikoli doslej se mi ne zdel Bor tako živahen kot te novembrske dni. Mogoče zato, ker so bile pred dnevi volitve v občinski odbor, ker so sedaj občni zbori sindikalnih podružnic, priprave za volitve šolskega odbora itd. Pa ne
siromašne rude in izpolnila okoli 77% letnega plana, čeprav je letošnji za 160.000 ton večji od lanskoletnega. Cija-nizacija je v prvih devetih mesecih letos že presegla letni plan proizvodnje precipitata za okoli 3%, čeprav je letošnji plan večji od lanskega za okoli 280 kg.
Topilnica je izpolnila 75% letnega plana proizvodnje bli-sterbafcra, plan anodnega bakra pa je izpolnjen z okoli 80%. Elektroliza je Izpolnila
ja,« mi je dejal Branko Jovanovič, predsednik sindikalnega odbora rudarsko-topilni-čarskega bazena Bor »ne bi mogli doseči uspehov, ki jih je Bor dosegel v povojnem obdobju.«
In res. Če primerjamo Bor, kakršen je bil leta 1945 in Bor, kakršen je danes, potem so razlike več kot opazne.
Po tonaži je proizvodnja rude sedaj, za šestkrat večja kot leta 1945, za toliko je večja tudi storilnost dela, čeprav je v
talisti. To je Bor, kjer živijo, delajo in se vesele naši rudarji. Bor, ki je prinašal toliko zlata, bakra in drugih rud francoskim kapitalistom, daje vse to sedaj naši skupnosti. Kaj pa predstavlja Bor v svetu najbolje govore podatki. Letna proizvodnja bonskega rudnika znaša 1,5 % svetovne proizvodnje ali 32 % evropske proizvodnje.
Se pomembnejše mesto pa bo imel Bor v bodoče, ko bo zgrajena nova topilnica, ko bodo urejena vprašanja predelovalne industrije bakra z zkoriščanjem rudnega bogativa Majdanpeka, ko bo zgra-,ena tovarna žveplene kisline — največja na svetu, itd. »Bor bodočnosti — to je nekaj veličastnega« — ml je dejal ves navdušen inženir Drago Čeh, direktor tega podjetja, ki se je zrastel s tem podjetjem in ki ga imajo ljudje iz tega kraja zelo radi.
Sindikalna organizacija in delavski svet si prizadevata zboljšati življenje delavcev Bora. Skrb za delavce lahko opazimo na vsakem koraku.
Na zadnjem sestanku je izvršni odbor sindikalne podružnice zahteval od organov upravljanja, da sprejme čim-prej sklep o gradnji 160 stanovanj, da bi rešili najtežje primere in zelo hudo je obsodil ukrep uprave podjetja, ki je porabila manjši del sredstev, namenjenih za vzdrževanje in popravilo stanovanj, za ureditev stanovanj voditeljev proizvodnje — strokovnjakov, stanovanj, ki so jih šele pred kratkim zgradili.
Zelo je važno grajati takšne postopke, kajti le tedaj jih je moč odstraniti.
Lepo je danes živeti v Boru — velikanu, ki se razvija in razrašča. Velikanu, ld vse bolj privlači zanimanje ljudi. Res premalo je še književnikov in umetnikov, ki bi iskali motivov za svoja dela v teh krajih, toda število teh vendarle narašča. Za sedaj so to le književnik Mija Rečkovič, slikar Graovac, mladi skladatelj Predrag Benkovič, toda za njimi bodo prišli še drugi, kajti to je Bor, velikan, ki je zanimiv in privlačen. B. DJukič
V Ložnici bodo takole oplemenjevali les. Iz šestih kubičnih metrov lesa — 1000 kilogramov celuloze In iz te 750 kilogramov (svilenega umetnega ) prediva, ki ga zdaj uvažamo po 800 dinarjev kilogram
Razgovori in razmišljanja
V NAJ VEČJEM EVROPSKEM RUDNIKU BAKRA
5?Um
IN NASA STVARNOST
I>vana4st let jugoslovanske film-uke ustvarjalads*u postavlja pred aas viprasaaje am in komio je 2.a-Saveia masa stvarnost v jugoslovanskem liimu.
L»e malo je dežel na svetu, ki bi v kratkih petnajstm ietah ttttoi-vele tako silovit razvoj, kakor smo ga idoždiveli v Jugoslaviji. iz kapatulistieno „ monarnastitne države smo skozi strahote vojne doživljali veliko katarzo v narodnoosvobodilni vojni in do bojevali, socialistično ureditev, ki se je morala spoprijeti z gigantskim naporom obnove, da bi zaživela novo življenje. To novo življenje je skušala omajati a taka nasprotnikov od zahodnih' kapitalizmov do vzhodnega kominformizma. V težkih bojih m naporih se je in »e še utrjuje ohlast ljudstva, ki je prevzelo oblast v svoje roke in si samo kroji »vojo usodo. V to obdobje so se uvrstili gigantski dogodki, za katere so bila nekoč potrebna sto let ia. Ob takih velikih dejanjih se je razpletalo in oblikovalo na tisoče usod, ki so vredne umetniške obdelave v katerikoli obliki umetniškega ustvarjanja.
Mar Je to bogastvo tematike, za katero nas lahko zavidajo drugi, zaživelo v našem filmu?
Razumljivo je, da je naše filmske ustvarjalce pritegnila naj prej e tematika naše narodno-osvobodil-ne vojne. Na to temo imamo verjetno največ filmskih del, ki pa
prav. kar se dogaja v tem velikanskem preobratu. Ce smo se v o Dlako vanju tematike iz narodnoosvobodilne borbe skušali reševati na najbolj enostaven način, z uegum v saviOiiu, povem se v oa-nosu do sodobne tematike skrivamo za izgovor, da »stvari še niso dozorele,« da je treba še počakati. In prav ta odnos, takšna pot — nista zdrava! Kdo je med nami, ki bi trdil, da ne smemo pogledati našemu sedanjemu živije-iij.., resnici globoko v oči? Kajti naša sedanjost konec koncev nosi v sebi polno optimizma, globoke vere v pravilnost naše poti. In vendar ugotavljamo, da je letošnje leto kljub številnim sodobnim temam prineslo it: eno samo delo, ki je v filmskem jeziku skušalo upodobiti eno izmed naših velikih tern. To je odlika »Zenice«, k ni morala biti vzpodbuda filmskim produkcijam in ustvarjalcem.
Kljub odsotnosti takšnih tem, kakor jo je obravnavat »Zenic«*, je bilo letos v našem filmu vendarle še nekaj zanimivih sodobnih tematik. Ne mislim na posladkano romantiko filma »Samo ljudje,« ali pa brezkrvnost in površnost »Majhnih stvari«, temveč predvsem na filme »V sovo.o zvece- < In »Mali človek«. Pogačiču Je ob njegovem mojstrskem prijemu uspelo posredovati tri drobne odlomke iz življenja našega sodobnega mesta. Cukulič pa se le spo-
jih moramo — žal — označiti večinoma za bled odsev mogočnih dejanj. Kje so vzroki? Nekateri se opravičujejo, češ da naša literatura, glasba, upodabljajoča umetnost, dramatika niso dale velikega dela, ki bi bilo vredno velike temo in hi jo dostojno interpretirala. Dejansko je v tem zrno resnice. Toda to bi ne smelo ovirati naših filmskih ustvarjalcev, da ne poiščejo velike interpretacije narodno - osvobodilne borbe v filmski podobi. Morda se skrivajo vzroki slabosti v začetkih naše filmske ustvarjalnosti, tudi v tem, ker je vse preveč težila k šablonam herojskega filma, ki smo ga v prvih letih povzemali od sovjetskega in to iz tistega njegovega obdobja, ki ga danes mirno smemo imenovati dekadenco sovjetske filmske umetnosti. Pozabili pa smo, da je bil veliki akter v narodno-osvobodilni vojni človek, ki je včerai stal za strojem v tovarni, za. plugom na njivah, nekje pri knjigi ali intelektualnem delu. In veličina tistega časa je v tem. da se je ta delavec, kmet jn intelektualec z golimi rokami spoprijel s pošastjo, lri Je grozila uničiti naše narode in ta spopad izpremenll v zmagovito borbo. V naših filmih na temo narodno-s vobodilne vojne doslej ta človek-heroj z malimi izjemami ni zaživel. Zdi se mi. da smo ga začutili doslej samo v »Krvavi poti« in filmu »Veliki in mali.«
Rilo je tudi malo kratkih filmov v vseh zvrsteh filmskega ukvarjanja, ki bi ostali kot dostojni dokument velikih časov. Med njimi, če se omejim samo na slovenski kratki film. bi moral omeniti »Partizanske bolnišnice« in »Partizanske dokumente.«
Toda pred našim filmom stoji nedotaknjena še druga, mnogo
Psihološko poglobljeno Je bila tematika iz časa narodnoosvobodilne borbe obravnavana v Pogačičevem filmu »Veliki in mali«. V tem filmu je uspelo iz množice velikih dogodkov izločiti osebno dramo človeka in jo projeclrati v veliki čas.
prijel z zahtevno temo otroka sredi današnjega tempa življenja. Stopil je krepko, pa nato izgubil sapo v razpletu problema, ki je tudi problem našega časa. »Čeveljci na astalvu« -3j snusali o.v preveč didaktični in zato jim ni uspelo poglobiti treh na prvi pogled drobnih, a sila aktualnih tematik. Toda vrednota vseh treh filmov je v njiho-vi aktualnosti, v težnji, da vendarle ujamejo drobec maše današnje stvarnosti in jo filmsko oblikujejo. Ta težnja zasluži vkljub pomanjkljivostim vse priznanje, če upoštevamo, da so nam nekateri skušali pod krinko sodobnosti vsiljevati neo-lcusne »ljubezenske kartice«, kakor se je to zgodilo s filmom »Ne čakaj na maj«. »Samo ljudje« in »Majhne stvari«. Takšno obravnavanje »sodobne tematike« odločno odklanjamo, ker je zlagano, ker nima nič skupnega z našo sodobnostjo, pač pa jo pači.
Toda če Je naš celovečerni Igrani film naredil prve korake v sodobno tematiko, stoji kratki film v vseh svojih zvrsteh tako re^č popolnoma ob strani. To je skorajda nerazumljivo, ker sta vsaj dokumentarni film in filmska reportaža še posebno poklicana, da registrirata v filmskem jezčku velika dejanja našega časa. Kratki film smo v vseh njegovih zvrsteh zadnja leta zelo zanemarili., Vzroki so v zgrešenem pojmovanju tako imenovane komereir1-nostl. Za filmske producente Je bil kratki film »nekomercialen«, pri tem pa sploh niso upoštevali, da daje družba velika, sredstva film, poleg drugega tudrl za to, da v filmski podobi zaživi naša stvarnost v obliki, ki bo vredna našega čhsn, dejanj in ljudi, ki jiih 1zvr$n,t.*7o. Morebiti bo kdo oporekal trditvi v zvezi s kratkim filmom, češ da je na primer slovenska filmska produkcija zadnji dve leti vendarle ustvarila nekaj kratkih filmov, ki govorijo o h a šem času, pa bodo pri tem omenjali filme, kakor so »Iskra«, »Za zdravje državljanov«. »Osvojili smo nove proizvode«, »TAM« itd. Totla omenjeni in podobni filmi so zgolj reklami Plačale so jih tovarne in ustanove in so se zato morali podrejati željam naročnikov. Nove uredbe zelo spodbujajo ustvarjalnost na tem področju. Toda naj ta spodbuda ne vodi v eksperimentiranje (katere potrebe s tem nočem zanikati). temveč i< delu, katero nam naj v filmski podobi ohrani dokumente v etikih izprememb, ki Jih doživljajo naša dežela in naši ljudje. Omenim naj samo temo,
ZENICA. Dva lika, kakršnih doslej nismo še srečali v naših filmih. Pred letom dni sta bila kdo ve kje v bosenskih hribih — danes pa gradita enega izmed največjih kolosov naše industrije. Mar niso takšni ljudje edinstveni liki, ki jih filmu ponuja sedanjost?
bližja neizčrpna zakladnica tematike. To je naš današnji čas. Mar Je treba nakazovati teme. ki jih ponuja naše življenje vsak dan? Verjetno ne, kajti preveč so na dlani. Sodobna tematika Si zelo počasi utira pot v našo filmsko ustvarjalnost. In doslej je zaživela edinole v filmu »Zenica,« ki je po krivici doživel v večini naših krajev nerazumljivo slab sprejem. In vendar je prav v »Zenici« nakazana pot, po kateri nal bi krenili. Res je sicer, da ta prvenec dveh mladih režiserjev vsebuje mnogo začetniških napak, toda vse te pretehta posluh za sedanjost, za stvarnost, ki se razvija iz dneva v dan pred našimi -očmi, ki se ji čudimo, pa je vendar ročom^ a v ne znamo upodobiti. Drži, da Je zgodba zakonskega para v »Zenici« nekoliko medla in ponekod celo romanizirana. Toda ali je mogoče Pozabiti nekatere like tistih bosenskih delavcev, ki so včerai bili nekje na poljih alf pa n« naši v hribih, dane«: pa ustvarjajo s svoj?m1 neizkušenimi rokami giganta naš« industrij*? Mar je mogoče pozabiti na tisti poslednji, brezunni spopad st^r^^a - rovi'*'. M je zaživel v »Zenici?« In tu nekje so tiste teme. ki j;ft po pravici zahtevamo v m?p-m filmu Tn so teme. ki so tioično naše. ki dihajo našo stvarnost in v«	edine
lahko dciC+ojnn prostav? 1:»in pred svetom, če Mm hn-mo zna-M pogumno dat' filmsko ^dohn, Mh svet ne mnVno. «• svet v takšnih variantah nima.
Do tematike nnšeen časa smo po eni strani neobčutljivi, po drugi strani p:	s« i« •	*-
Bes je, da jo	('u no svo1«m
JC|tovoju in obsegu	.Te na
.tudi dramatičen. Ni vse rožnnto in
S
g
Po umetniški moči in posluhu za drobne teme našega življenja se je najviše vzpel Fogačič s svojim delom »V soboto zvečer«, v katerem je v treh zgodbah izpregovoril o drobnih usodah v velikem mestu naše sedanjosti.
s
%
Med dokumentarnimi filmi, ki so globoko posegli v teme, ki jih ponuja sedanjost, je vsekakor na prvo mesto postaviti film »V senci magije«, kjer je avtor po poti dokumentarnega filma in filmskega jezika izpregovoril o spopadu zaostalosti "z napredkom.
film usmeriti svojo dejavnost na zgolj naznačeno tematiko, temveč se mora poleg nje orientirati k bogastvu tem v naši literaturi ter k ostalim temam, ki jih ponuja zakladnica naše kulture, zg-Mlo-vlne in sodobnosti.
Vitko Musek
ki poziva k filmski upodobitvi: izgradnja naše industrije in delavsko samoupravljanje v njej. Ne gre za aktivistično propagandi stično filmsko interpretacijo te teme, temveč z a njeno realn » podobo v kateri bo zaživel smisel, predvsem pa funkcija delavskega samoupravljanja. Kdo ima na svetu še takšno temo? Našteli bi jih lahko še dolgo vrsto.
Res je, da na primer naša književnost še ni dala tekstov, ki bi umetniško oblikovali nakazane teme. Toda kje je zapisano, da bi ne smel biti na tej poti pionir in pobudnik film? Pred filmom je dane,s tolikšno bogastvo pomembnih tem, da ne more čakati na čas, ko jih bodo Izrazile druge umetnost in jih bo šele za njimi povzel film.
Skušal sem ob čieto specifičnem pogledu na Jugoslovansko filmsko ustvarjalnost na kratko spomniti na problem tematike našega filma. Nobenega dvoma ni, da bi bila potrebna obširna, dokumentirana študija, da bi osvetlili vse strani tega problema. To bo tudj treba kmalu storiti. Seveda samo spodbuditi k nna-skušamo jamo spodbuditi k analizi tematike naših filmov, predvsem pa spodbuditi k še večjim naporom in prizadevanjem, da naše sodobne teme dobijo v jugoslovanskem filmu tisto mesto, ki jim po njihovi vrednoti in pomenu pripada. Pn tem pa seveda nikakor ne -mislimo, da mora naš
Zatulil je
(Odlomek iz povesti T. Seliškarja »Deklica z junaškim srcem«)
KatJka pa po snegu v breg. Kar v breg in (kar v breg in tega nesrečnega brega ni bilo ne konca ne kraja, čevljev ni imela, ampak doma napravljene močne copate, k; so bile podaljšane v dokolenke, podplati -pa so bili spleteni iiz močnih vrvic. Sopufa se jj je kadiil okoli glave, ko je dihala, taik-o je bil mrzel zrak. Bela sončna obla je visela n;a nebu bot mogočna svetilka. Spodaj nad Kolpo je ležala megla in nobenih hiš ni bilo videti v dolini, tu zgoraj pa je le medilelo sonce, ki pa ni imelo nobene garfcote. Kljub temu pa se je zaradi tega sneg bleščal v neštetih kristalih in bilo je tako lepo, da bi človek kar gledal, če game bi tako zeblo. V snegu pa polno sledov divjih zajcev, srn, podlasic, lisic in ptičev.
Na vrhu strmeli si je malice oddahnila, nato pa zavila v gozd, ki se je razprostiral v nedogled- V tieh gozdovih se človek izgubi, če ne pozna poti. Tod ni vas; ne ničesar človeškega, le kak oglar kuha oglje v tej divjimi. Drugače pa je to svet živali in ptic.
A Katka pozna pot. Pot je skrita pod globokim snegom, nobene gazi ni in tako hodi kar Po čistem, da se Ji noge udirajo čez kolena- čeprav je pot zasnežena, tu se ne bo izgubila, toda od težke in -naporne poti je vsa premočena. Zdaj, zdaj bo zagledala majhno jaso in na nji kočico stare matere. 2-e duha po zraku dim po očganem lesu, to se pravi, da ni daleč ded. ki kiuha oglje.
Toda, ali ni skoraj neverjetno, da gre Katka v tem vremenu obiskat babico? Kateri otrok pa hodi v takem mraizu po svetu? Sa je to norija! Toda v tistih časih so otroci, ki so šli-v takem vremenu v tako samoto, imeli prav gotovo važen opravek. In tajr važen opravek je imela tudi Katka- Včeraj, preden so bili Neme; v vasii, je potrkal na okence njenega doma kurir Tin.dk, ,ki ji je povedal, da je v šupj. pri stanj mami skrit ra-njeni partizan Franček, ki mu je treba hrane. Zato je šla Katka z nahrbtnikom v gozd. Toda za to sta vedela le kurir in Katka in njen oče ter ded in babica. Nihče drugi na svetu-
Kmalu bo tam. V zraku že močno diši po dimu. Se čez tole grapo! Ampak ta je zaimetena s snegom, da se Katka do pasu pogrezne v sneg. Potem kar z rokami plava preko zameta in že je spet na trdnih tleh-
Spet se je v zraku pomračilo In spet je pričelo snežiti, da je Po suhih listih na hrastih skrivnostno škrabljalo. Le ■ še skozi majhno bukovo hosto, pa je že na" jasi. Katka obstane in se od groze nasloni na drevo. Tam. kjer je stala bajta stare mame, ni bilo ničesar drugega kot kup pogorišča, iz katerega se je še kadilo- O lopi, kjer je bil skrit ranjenec, ne duha ne sluha. Vse je bilo pusto im mrtvo, le vrane so krožile -nad jaso in žalostno krakale.
To so storili Nemci, ki so se včeraj vračali v Kočevje- A Me je stara mati, kje je stari oče in kje je ranjenec? Če so ga dobili, so vse tri pobili ... Katka je hodila okoli pogorišča, srce ji je gorelo od žalosti in v tem obupu, ki je v gozdni samoti še huJiši, je zaklicala:
»Babica, dedek!«
Nihče se mi oglasil- 'Sneg pa je padal In padal in ničesar več ni bilo ne od babice ne od dedka ne od ranjenca. Tavala je opoli; pogorišča. Vidiš, kaj lahko napravijo hudobni ljudje! Toda šla je globlje v gozd, tam Je vedela z-a kraško jamo. Morda je tam kaj sledu o vseh treh? Votlina je bila v globači- Samo ozek prizemni vhod j,e -peljali v l-uknjo, ki se je dala lepo zakriti z večjo suho vejo.
»Franček!« je zaklicala. »Jaz sem Katka!«
Nikakeiga glasu.
Potegnila Je veliko suho vejo z luknje ln pogledala vanjo- Ničesar ni videla, ker je bilo temno, a končno se ji je zazdelo, da vidi nogo in potem še eno. Oh, to je
lačni volk
Franček, partizanski ranjenec! Saj ima obe nogi -obvezani!
Narahlo ga je potegnila za nogo.
Nič. Človek se -ni ganil-
»Zmrznil jel« se je zgrozila. Zgrabila j e za noge in pričela vleči človeka iz luknje. Težak je bil- Bil je kakor mrtev in bil je zares Franček! Mio-rda mu je bolečina v nogah, ko ga je Katka vlekla, u-žgal kri v žilah, kajti nenadoma Je zastokal in odprl oči.
»2iv si. živ!« je kriknila Katka in mu dvignila glavo.
»Zebe, — Zebe, —« je zastokal -ranjenec-
Naglo, naglo je nalomila suhih vej. Stekla nazaj k pogorišču, prinesla še tleče poleno im ga podtaknila pod veje. Pihala je in puhala, ogorek je zažarel, pihala je in pihala, drobna suha vejica se je vnela in kmalu Je obliznil ogenj vso grmado. Veseilo, top-lo je ziaprasketa-lo in ranjenec je vedin-o bolj oživljal- Katka je čepela ob njemu ,jn vrgla je nekaj krompirjev v žerjavico, da so se spekli. Ranjenec je gledal v krompir z velikimi očmi in ko s-o bili za silo pečeni, pravzaprav bolj ožgana kot pečeni, jih je pojedel i-n šele potlej je spregovoril:
»Nemci ®o požgali. Sta-ri oglar me je že dopoldne zavlekel v to luknjo, ker je slišal pokanje i-n drugega nisem več videl kot le to, da sio oba zveizali in odpeljali s seboj v Kočevje. A mene nt-sio odkrili, čeprav so Neme; trdili, da skrivata, stara dva, partizanskega ranjenca- Verjemi, Katka, v vaši va-si mora biti kak izdajalec. A tebi, Katka, hvala, da si prišla, drugače bi poginil o-d mraza in lakote!«
»Kaj pia zdaj?« je vprašala Katka zaskrbljeno.
»Hm, ne vem? Hoditi ne morem, a partizanska patrulja kdb ve, kdaj bo prišla, da bi me odnesla v bolnišnico —,« Je dejal ranjenec.
»Uro od tod je oglar Lipe- Naš človek jej Tjia te bom spravila!« je odločno rekla Katka.
»Kako, punčka, štuparamo?« se je žalostno pošalil Franček.
»Ne. na močni veji te bom peljala po snegu kakor na sankah!«
»O, moj devet, tako bo pa šlo! Ti si pa res pametna punčka!«
»Franček, nehaj no s punčko! Ka-kšna punčka? Punčke se igrajo.-Jaz pa — Imaš orožje?« ga je vprašala in poblisnila z očrnil-
»Da, puško imam v luknji, Katka! A zaradi punčke mt ne zameri!«
»2e dobro!« je dejal,a Katka, zlezla v luknjo, in privlekla puško na dian. Dala Jo je ranjencu.
»Imej jo pripravljeno!« mu je dejala in poiskala močno, -košato vejo. Nanjo Je razprostrla svojo volneno ruto,-« pograbila ranje-nca p-cd roko jn ga previd-no zavlekla na vejo-
»Imej puško v naročju in drži se! Gremo!« je dejala Katka, zgrabila za debl-at konec veje in potegnila. Šlo Je! Počasi, počasj ®o lezle te čudne sani po belem snegu, le pr; zametih j-e bilo teže, Tam se je Kat-ka toliko časa zaganjala v sneženi nasip, da ga je premagala in po-tle-j je vlekla, vlekla in ranjenec se je z -rokami odrival, pa Je nekako šl-o. Toda deklica je pričela pešati, noge so se j; pričele tresti i-n vsa moč ji je splahnela- Sedla je na izruvan-o drevo i,n vsa zadihana se je zagledala v ranjenca,
»Ti. Franček, ali hudo trpiš?« ga je vprašala.
»Malo že, seveda, ampak ti še bolj. Le kje jemlješ toliko.moči?«
»Ne vem, Franček- Ampak moj oče pravi, kadar je ka-j hudega: ali smo partizani ali nismo? Le pritisnimo! Ti, čuj, kaij pa je to?«
Oba sta prisluhnila. Sneg je še kar naprej Škrebljal po drevesih, neikde od daleč pa je neznansko hudobno zatulilo: uuuou, UUUOU.
To je volk!« je dahnila Katka. »Lačen volk!«
Spet: u-uou, uuo-u, uu-ou •.. To pot mia-lo bliže.
»Brž zaku-riva velik ogenj. Volkovi se ognj-a b-oj-e!« rje rekel ranjenec.
S-uhtiaidi je bilo dovolj, grmada je bila hitro napravljena — toda vžigalic nista imela- Kaj p-a zdaj?
Volk pa je zavijali vedno -bliže. Pošas-t-tmo je odmevalo njegovo -tuljenje v tej tišini. Mimo ndiju je pridrvelo par divjih zajcev, nedaleč stran od nljilju je huišknila srna,, ptice so bežale, a smrtni oglas volka se je širil po vsieim gozdu. Katka se je ba-l-a, kako se ne bi, siaij se je tudi partizan bal-
»Nič se ne b-oj. Franček, sad imam sekiro!« je dejala Katka in kair drgetala je, ko je poslušala mrtvaško tuljenje, smrti same Pa- še ni bilo videti nikjer.
»K meni se stisni, Katka, saj imam puško!« je bodril Franček.
Legla Je k njemu in krčevito sti-skala držaj sekire.
»Oh, saij si partizan tn ga boš, kajne?« ga je zaupljivo Vprašala.
»Bom, bom Katka, midva morava živeti!«
»Saj, saj, ko pa imava še toliko opravkov!«
Uuiou, uuou, uu-ou ...« je tulilo že prav blizu.
»Poglej ga!« je šepni-l-a Katka »Tamle Ob tistih hrastih se plazi!«, je zašepetala Katka. »Daj ga, poči ga!«
Franček -je pomeril, roka se mu je tresla in pritisnil je na petelina.
»Penk!« je rekla puška in nič drugega-Na-b-oj se n; užgal. Zapirač puške je bil poln prsti in se je zataknil. Franček je vlekel zapirač k sebi, zdaj je šlo za sekunde .toda prav ta hip le tamkaj, kjer se je plaizil volk, nekaj klo-cnilo. Volk je neznansko zatuli-l, obstal na mestu kako-r pri-bit in pričel di-vje sekati z gobcem v žele-zje, ki ga je držalo za nego-
»V past se je ujel!« je kriknil Franček. »Rešena sva!«
Tuljenie, grčanje in zavijanje volka je bilo tako neznansko, da se nista upala niti ganiti.
»Sem že tu!« je nenadoma vzkliknil oče, ki se je pojavil iz snežnih zametov. »Čakaj, mrcina precej te bom!«
Oče, ki je prišel Katki nasproti, je šel po gazj veje za n-lima in ju dohitel- Približal se je razkačenemu volku i-n ga ustrelil.
»To je masl-o oglarja Lipeta,« je dejal. »Okoli njegove bajte ni varno hoditi, ker nastavlja pasti zverinam. Le urno k njegov; koči!«
Katka se je oklenila očeta-
»če ne bi prišel, tedaj bi Franček lahko zmrznil, ali Pa bi ga volk požrl!« je ihtela Katka, p-a vendar je bila srečna. Oče si je naložil ranjenca ha pl-eča, Katka Pa je nosila obe pu-ški. Ko so šli mimo mrtvega vo-lka, ga je Katka zaničljivo pogledala m odmerjala:
»Sram te bodi, prav takšen si kot
Nemci!«
NEKAJ MISLI S PLENARNE SEJE SINDIKALNEGA SVETA V LJUBLJANI
Izobraževanje odraslih
ie del celotnega izobraževalnega procesa
Razprava o izobraževanju delavcev je pokazala, da je v tem pri nas še dokaj nejasnosti. Različna gledanja, ki so se pojavila tudi na tem plenumu, ponovno potrjujejo, da nismo kljub neštetim razpravam še razčistili vprašanja: na koga naj bodo usmerjena naša izobraževalna prizadevanja in kakšen cilj naj pri te-m zasledujemo. Tako nekateri trdijo, da mora biti težišče izvenšolskega Izobraževanja n-a dopolnjevanju praznin, ki jih iiz najrazličnejših vzrokov, ni izpolnila redna šola, drugi pa spet menijo, da je cilj podolskega izobraževanja prosvetljeva-nje delovnih ljudi na 'vairazlič-n-ejši-h področj-ih znanosti in umetnosti. Iz teh dveh nasprotujočih si konceptov izhajajo tudi rael-ična gledanja na to, kdo naj vodi in usmerja izvenšclsko izobraževanje redne šole olj amaterske prosvetne in druge organizacije oziroma podjetja sama.
Ne bo odveč, če še enkrat ponovimo stališča, za katera se zavzema sindikat in ki jih ie usvojil tudi plenum Okrajnega sindikalnega svo-ta. V ta-su. ko se tehnika in znanost neverjetno hit-ro rizvijata, je nemogoče misliti, d-a bi šola dala posamezniku dovolj znanja za vse življenje. Mehanizacija in uva-
janje novih tehničnih izsledkov v proizvodnjo postavlja slehernega delovnega človeka dnevno pred nove probleme, ki jim bo kos le, če nenehno zasleduje napredek ln izpolnjuje svoje znanje. Zlasti je to nujno v socialistični deželi, kjer je proizvajalec tudj upravljavec in soodloča o gospodarjenju svoje-ga podjetja. Za-to izobraževanje odraslih ne more biti poseben sektor, temveč je del celotnega izobraževalnega procesa človeka, ki se začne v predšolski do-bi in zaklj-uči oto koncu njegove delovne sposobnosti.
Če tiako postavimo Izobraževanje, potem je razumljivo, da mora v tem izobraževalnem procesu sodelovati tako šola z organizacijo najrazličnejših oblik izrednih oddelkov (večernih, dopisnih itd.) kot tudi delovni kolektivi z raznimi načini praktičnega priučevanja in dopolnjevanja strokovnega znanja ter vse amaterske organizacije, društva in posebne izvenšolske ustanove ' odrasle (ljudske in delavske univerza). Le tak sistem medsebojno povezanih oblik izvenšolskega izobraževanja bo omogočil slehernemu, - da bo po svojih osebnih nagnenjih in I rebah stalno izpopolnjeval svoje znanje.
Mnogi postavljajo zahtevo po
nekakšnem organu, ki bi povezoval vso izobraževalno dejavnost raznih organizacij in ustanov. Nekateri vidijo ta organ v Svetu za šolstvo prt Okrajnem ljudskem odboru, drugi zahtevajo, da se taki sveti osnujejo pri občinskih ljudskih odborih, čeprav ne gre odrekati pomembne vloge svetov kot družbeno političnih organov, ki naj bi prvenstveno skrbeli za to. da postane izvenšolsfeo izobraževanja enakovreden sektor splošne prosvetne politike okraja oziroma občine, je vendarle preveč pričakovati, da bodo ti sveti sami vodili ln organizirali vso izvenšolsko izobraževalno dejavnost. Bolj kot organizacijske povezanosti nam v sistemu po-šol&kega izobraževanja manjka povezanosti v znanstvenem proučevanju potreb in programov za izobraževanje odraslih. Manjka nam ustanova, ki bi na osnovi znanstvenih analiz proučila stvarne potrebe in obseg znanja, ikii iga j e potrebno posredovati posameznim kategorijam delavcev za opravljanje gospodarskih, političnih in družbeno-po-litičnih nalog. Sedanji programi raznih tečajev in seminarjev so bolj plod individualne presoje kot pa dejanskih potreb. Ker nimamo jasnih in izdelanih programov, tudi nimamo po-
trebne literature in metod za izobraževanje odraslih. Začetek take ustanove vidimo v Zavodu za pošolsko izobraževanje, ki do moral težišče svoje dejavnosti zasnovati prav v tej smeri. Organizacijsko izvedbo raznih dopisnih in večernih tečajev, šol itd., pa bo treba nasloniti ha redne šole in podjetja. Zato so na Plenumu ponovno poudarili, da je v kopici problemov trenutno najnujnejše, usposobiti Zavod, da bo čimprej pričel reševati zastavljene naloge.
Naslednja važna naloga sindikalnih organizacij je, da usposobijo izobraževalne centre v podjetjih ter na ta način ustvarijo trdne temelje za sistematično strokovno izobraževanje delavcev in nameščencev.
Plenum je tudi poudaril potrebo po biolfl organiziranem usposabljanju sindikalnih kadrov. Okrajni sindikalni svet bo pričel ,z rednimi seminarji za okrajne in občinske sindikalne odbornike — podobne seminarje pa bodo kasneje organizirali tudi po občinah za odbornike sindikalnih odborov v podružnicah. Letos bodo organizirali tudi tečaj za visokokvalificirane delavce kovinske stroke pri kovinarski industrijski šoli.
Ob koncu so na Plenumu naročili iniciativnemu odboru za gradnjo delavskega doma v Ljubljani, ki je bil izvoljen na zadnjem okrajnem sindikalnem občnem zboru, da maj si prizadeva. da bo gradnja tega doma prišla v urbanistični programa in da se bo čimprej pričel graditi dom, v katerem bo omogočeno sodobno in vsestransko izobraževanje delavcev
T.B.
MATEJ BOR
Mati sanja
— Mati, mati, odprite hram! »Kaj, križ božji, je zunaj?*
— Mi smo, mi; primojdunaj.
Z Mokrca smo prišli k vam.
Plaho je odsunila zapah, na vratih v pišt strgan zavita obstala je suha, vsa zvita z ovsenim hlebom v rokah.
•Lahi so križali mi možd, skedenj v ogenj, kravo odgnali, fantje so mi v goro zbežali.
Kaj jih noben ne pozna?
— Mati, dajte no! Nisem jaz Rok? In jaz Ahac? In jaz Jaka? ...
»Smenta, hudimana, spaka ... saj ste res vi! Moj bog!...«
In zagnali so takšen hrup, da so se mdjale strehe, smeh je stresal orehe, soseska privrela je vkup.
— Babnice, mulci, možakarji, hej! — Kaj pa jim je za vraga?
— Saj se jim meša, sveti Jernej! Oni pa: Zmaga! Zmaga!
Lej ga Ahaca, kako govori, maha z bandero rdečo, zrasel je velik nad gnečo:
— Zdaj gospodarji smo mi!
Mi, nečista golazen, svojat! Kajžarji, hlapci in kmetje! Covnjači, garači in smetje!
Mi, prokleti stokrat!
In za njim je renčala vsa vas:
. Satan je vojsko izgubil!
Rok pa jo je v lice poljubil: Zdaj ostanem pri vas...
Zjutraj je vstala, gledala z okna v jesenske kotanje:
Kdaj, le kdaj jim povedala bom te sanje .. te sanje..
MIHA KLINAR
Prvi listi
Ban sanjavo se v večer zapira, nad gorami zadnji žar ugaša, veter z nami skozi gozd prodira, šum korakov naših oponaša.
Kraj potoka smo molči obstali, ali veter odbrzel naprej je.
Prvi Usti skozi mrak so pali; veter jih odtrgal je od veje.
List za listom z drevja pada drevi v' tihih krogih z vej v deročo vodo kakor borci, ki so tu pred dnevi ob potoku pali za svobodo.
(Iz »Lirike 1941—1945«)
KONTROLA V BIHACU
Branko Čopič, pisatelj »Doživljajev Niko-letine Bursača«, katerega odlomek prinašamo, spada v vrsto najpomembnejših predstavnikov sodobne srbske književnosti. »Doživljaji Nikoletine Bursača«, pa se uvrščajo med najboljše, kar je bilo pri nas doslej napisanega iz nedavnih velikih dni. Novi, sveži, svojevrstni so ti »Doživljaji« že po izbiri glavnega junaka, še bolj po pisateljevem gledanju na človeka in svet v tistih velikih dneh.
Minilo je nekaj tednov od osvoboditve Bihača, ko se je Nikoletina Bursač s svojo četo vnovič znašel v tem razsežnem mestu ob reki Und.
Vse mesto je pod tanko snežno kopreno, tišina, da bi človek oglušel, pa se nezaupljivi komandir s sumom ozira okoli sebe, potem pa pogleda po vodniku Ježu in hripavo zagruli:
»Kaj je neki Bihač utihnil kot otrok, ko se onečedi? Ali ne bi bilo bolje, da se malo razmaknemo, zakaj ko se vsuje iz oken, bo prepozno.«
Pred kakim mesecem, v začetku novembra, ko so kraj iške brigade pripravljale naskok na mesto, se je Nikoletina prvič v življenju znašel pred Bihačem. Tu je politični komisar brigade Imel pred njim govor o obletnici oktobrske revolucije, ki se je bog ve zakaj pripetila sedmega novembra. Omenjal jim je tudi težke topove s križarke »Aurore« in naskok na carjev Zimski dvorec, tako da je Nikoletina v tistem dvodnevnem bobnenju in pokanju po mestu vse pomešal, Bihač in Petrograd, oktober in november, «Auroro« in naše minometalce. A ko je nazadnje ves saj a v in zamazan vdrl v veliki samostan usmiljenih sester v samem središču, se mu je zdelo, da je to najmanj tisti zloglasni Zimski dvorec. Ohladil se je šele, ko so se okoli njega razsula črna krila prestrašenih nun.
»Pha, hudič z njimi, umakni se, Joviča, le te črne povodnji, dokler sva še cela! Jaz se prav nič ne razumem na ženske ne na veronauk.«
Se več dni pozneje 'je Nikoletina, kadar koli je šel mimo samostana, obračal glavo im se namrgodil, ko da hodi mimo pokvarjenega kislega zelja.
»Hm, Zimski dvorec, prazne marnje, v resnici pa se komaj izmotaš lz ženskih kril!«
Zdaj pri ponovnem prihodu v mesto se je Bihač Nikole timi že od prvih ulic videl nekako nenavadno miren in slovesen. Ali je to zavoljo snega, ki je padel davi, ali zavoljo česa drugega, tega komandir še sam ni vedel, ampak se je kakor vsak dober vojak kislo mrščal nad vso to lepoto in tišino.
»Hm, to so civilsfci posli, zadremalo je zaledje.«
Le tu in tam, poredkoma, se vidijo po hišah izobešene zastave. Cim bliže središča greš, zmerom več jih je. Sele čez nekaj časa se Nikoletina domisli, kaj bi to utegnilo biti, im s pogledom išče vodnika Ježa.

(Ilustracija iz Copičeve knjige »Doživljaji Niko-letine Bursača«)
»Joviča, pa se menda ni sačela že tista skupščina, vlada ati kar že?«
Odkar je bil v borbi pri Cazimu četni komisar Plrgo ranjen, je Joviča postal neke vrste Nikolov neuradni politični svetovalec. Čeprav morda še manj ve kot njegov komandir, se Nikoletina vendar zmerom obrača nanj, na svojega dobrodušnega in potrpežljivega soseda, ker mu je to prav v zanesljivo in Iskreno. oporo, kakor da bi se sam pred sabo zasliševal. Vse, kar bi sam sebi rekel in si najboljšega želel, vise to mu bo rekel ta zgrbljeni Joviča.
Četudi spada med mlajše borce, vendar vodnika Ježa že nekaj časa imenuje vsa četa »Očka«, kajti pleča so mu že starčevsko krivijo kakor njihovim očetom, Siromaščina od mladih nog mu je na obrazu pustila nekakšno stalno napeto zaskrbljenost In dovolj je, da ga pogledaš, pa se ti precej zazdi: tale pa prostovoljno nosi tudi mojo lastno skrb.
Očka Joviča zamežika, ko da se je z naporom nečesa domislili, in neumno bulji v Nikolo.
»Ampak, slišiš, da se ni tista skupščina začela, tista, kako se že reče?« mu glasneje ponavlja Nikoletina in si nezadovoljno drgne svoj neobriti obraz.
»Aha, kajpada, seveda!« pohiti Joviča. »Kako se že tistemu reče, prijatelj?«
Mežikaj e umo pobrska po torbi, izvleče načet list papirja in se žalostno zazija vanj.
»NI več... pokadil sem... Na, tukaj le je . bilo zapisano.«
»Pokadil si politični material?« ga karajoče premeri Nikoletina. »E, nate se pa člo-ves res lahko zanese.«
»Kaj češ, ko pa vsa četa od mene zahteva papir.«
Čeprav nerada, sta za pojasnilo prosila nekega osmošolca, novinca, ki je pravkar pri Bihaču prišel v četo, in on jima 'je razjasnil, da v mestu danes zaseda AVNOJ — Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije.
V tisti hitri d in gneči Po osvobojenem Bihaču, ko je bil ranjen tudi njihov komisar, nihče ni utegnil Nikolov! četi podrobno in natanko pojasniti, kaj je pravzaprav AVNOJ, pa so partizani V glavnem tako »tuhtali, da se je v Bihaču sestala partizanska vlada. Tisti novinec, študent, jim Je na lastno pest skušal razložiti nekaj več, a borci so ga neradi poslušali in so mu še manj verjeli: kaj bo on vedel, šele včeraj je prišel v četo; razen tega pa ima še »vilen šal okoli vratu, nekakšen gospod. — O, če bi bil tu še tisti njihov nekdanji študent, potem bi druge ptice pele, so govorili.
Nikoletina ne reče nobene več in vleče se ob koloni ko človek, ki težko natovorjen nese v mlin, a ko so četo nazadnje v mestu spravili pod streho, pokliče Jovico na stran.
»Slišiš, jaz grem gledat, kaj se tam godi. Malo kontrole nikoli ni slabo.«
»Pa kje misliš?«
»Tam no, v tem AVNOJ-u.«
»Lej ga no!« komandir izbulji oči. »Vlada se dela, državna komanda, tl pa — kaj tl je do tega! Videti hočem, to je vse!«
Nikoletina si zategne pas, se polepša, kolikor more, in odločnega koraka, nasršen korači po ulici proti poslopju, v katerem je zborovanje. Ko si ga je ogledal od zunaj, se mu zazdi, da se je novembra boril tudi prav okoli te hiše. To ga še bolj ohrabri v njegovi nameri.
Pred poslopjem ga ustavi straža.
»Hej, tovariš, kam pa?«
»Samo pokukal bi rad,« poslovno reče Nikoletina in hoče mimo.
»Ni mogoče, tovariš.«
Nikoletina se zdrzne, ko da je dobil udarec in se mrko zazre v stražarja.
»Kako ni mogoče, kaj pa ti je?«
»Ni mogoče, notri je zasedanje.«
»Saj prav zaradi tega sem prišel.«
Partizan pokliče komandirja straže, a ko je ugotovil, da Nikoletina ni ne delegat ne gost, važno odkima z glavo,
»Ni mogoče. Kaj pa hočeš notri?«
»Videti hočem, kdo je tam?«
.»Qlej ga, kaj pa Imaš ti pri tem?«
Nikoletina zatrmoglavi.
»Glej, prosim te, kaj imam! 2« drugo leto prelivam kri, iščem glavi pravega mesta, zdaj pa, ko se delata oblast in država, mi
tu nekdo brani pogledati, Cernu je to podobno? Slabo ml poješ, bratec! Pravico imam...«
Komandir straže se malce .umakne.
»Nihče ti, tovariš, ne pravi, da se nimaš pravice mešati v to, ampak ... prepovedano je vstopati, medtem ko se dela: naredba je takšna.«
»Počakaj vendar, fant, ne mislim zdaj kar na boben udariti in vso hišo spravljati na noge. Mimo bom vstopil in pokukal, kdo vse sedi tam notri.«
»Tudi to ni mogoče, tovariš.«
Nikoletina se nepotrpežljivo popraska.
»Pa dobro, daj, da se vsaj po trebuhu priplazim in samo malce pogledam Izza kakšnega zaklona.«
»Ampak kaj si nor ali se samo norca delaš?« se namrši komandir straže. »Po trebuhu se boš privlekel na zasedanje AVNOJ-a, hej?«
»Kaj se čudiš?« se izprsi Nldžo. Med bitko sem po trebuhu preplezal pol Bihača, pa bi lahko tudi teh deset korakov do dvorane.«
Komandir straže je samo prhnil, ko da ne ve, kaj bi še rekel. Nikoletina se ozre na Jovico Ježa, ki se jima je bil približal na tri, štiri korake, in pomigne pol jezno, pol v šali.
»Si slišal, Joviča? Ne smeš niti pokukati! Meni se to zdi malo sumljivo.«
»Kaj naj bo sumljivo?« ga mrko zavrne komandir.
»Kako kaj?« lopne Nikola. »Ce se tu prav tista naša vlada sestavlja, partizanska vlada, zakaj bi se potem to skrivalo pred menoj in toliko stražilo? Zakaj ne smem pokukati, no, zakaj?«'
»Tako je, ne smeš pa ne smeš!« zagrizeno vztraja komandir brez vsakršnega drugega pojasnila.
»Torej mi prav ti ne pustiš, da bi videl svojo lastno vlado?« pobledl Nikola in se mu zastrmi v obraz.
»Jaz, kaj pa še hočeš?«
Nikoletina se ostro okrene in sikne:
»Joviča, pokliči četo!« .
Oba. Joviča in komandir straže sta se znašla v mučni zadregi.
»Kakšno četo pa?« se namrgodi komandir.
»Mojo četo!« zabrunda Nikola. »Ce smo lahko bunkerje razbili pred Bihačem in se prebili čez most, ki je po njem žgalo pet mitraljezov, nas. menda tudi ta garjava vrata z nekaj stražarji ne bodo zaustavila.«
»Pusti ga, tovariš, naj pokuka, vrag ga vzemi, zakaj neumen, kot je, lahko zagode, da se bo še dolgo govorilo d tem. Četa je nora nanj.«
Komandir jezno pljune in kislo pogleda v Nikolovo jermenje, ki mu je križalo prsi.
»No, naj bo, pusti orožje tu pa ti bom toliko odškrnil, da bo pokukal.«
Nikoletina so zastale oči.
»Orožje? Kakšno orožje? Moj bog se je zarekel, da do Berlina ne odloži orožja, pa tudi zdaj ne bom, in četudi tam v dvorani vidim samega sveta duha.«
»Delaj kakor veš!« odmahne komandir, ki mu 'je bilo že dosti zdražbe in skupno s stražarjem odvede Nikoleti.no v poslopje, previdno odškroe vrata dvorane in šepne.
»Pojdi, ampak samo nos pomoli.«
Nikoletina se skloni, zaustavi dih in samo z enim očesom zaškili skozi ozko odprtino med' vrati in podbojem. Sele čez nekaj trenutkov ga je komandir komaj slišal, kako je siknil:
»Uh, čudo imenitno, pa to je skoro vse samo vojska!«
In kakor da sam sebi pojasnjuje, malo mirneje zašepeče:
»Seveda, vsa dežela se je uprla. Celo dedje so oblekli uniformo. Lej tan, še pop, tako mi svetega Nikole!«
Ko se je tako napenjal, da bi čimbolj e videl, je že vso glavo zrinil v skupščinsko dvorano. Delegati pri kraju so se začeli ozirati, ko so čutili da jim prepih reže v hrbet, a Nikola se je umaknil šele, ko se mu je zazdelo, da ga je izza predsedniške mize opazil sam vrhovni komandant.
Ves v zanosu in zmeden v somraku pred-sobja komaj opazi komandirja straže in karajoče odkima.
»Ti si pa res dober! Ne pustiš, da bi videl takšno slovesnost in lepoto, takšno, takš-
JANEZ ŽMAVC:
Ena sama pesem
Ene same pesmi — ne vem ji začetka, ne konca, ne morem pozabiti, ne skriti pred tujcem... z menoj je prišla.
Morda jo je mati mi dala s svojim smehljajem v slovo — naše brigade jo vsak dan pojo.
Morda so na poti	*
jo tračnice, mesta,
gozdovi zapeli —
nič ved ne vem, kdaj je bilo —
naše brigade jo mak dan pojo.
Ena sama pesem,
od kamna razgreta, jeklena
in mehka kot senca,
ko ogenj...
kdo bi ji vedel imena!
Naše brigade jo vsak dan pojo, naše brigade z njo vsak da/n gredo.
Ena sama pesem, ki jo je narod napisal s krvjo, ki pa le takrat jo pojemo, ko čutimo v srcih vso našo zemljo.
no... eh, ko da jih je sam car Lazar na večerjo povabil.«
»E, tovariš, saj sem ti povedal: naredba je naredba.«
»Eh, tebi se prav tako pozna kot meni, da so najini dedje carja služili. Zataknil si se tu ob vratih... Ustrašil sem se že, da je prišel kdo iz. londonske vlade, ko si mi tako zastavil pot.«
»Ti pa menda malo pretiravaš?«
£Kaj ne bi! Zbrali so se tu vsi moji sosedje, kmetje, komandirji, odborniki, ti pa si vse sile napel...«
»Napel, bogme, svoje varujem, ni to lanski sneg.«
»Oho, le glej, kako znaš ti tudi s te strani udariti,« je poln občudovanja zazijal Nikole-; tina. »E, ta je na mestu. Na mestu, tako mi vere.«
»Sedaj se je tudi Nidžo malo zamislili, potem pa, ko že odhaja na ulico, pristavi čisto prijateljsko:
»A tudi jaz sem na mestu, tovariš, morate priznati. Samo pomisli,: borim se, borim, kri prelivam, potem mi jo pa tamle za vrati nekdo zagode. Preden z očesom treneš: kje si bil — nikjer, kaj si delal — nič. Kaj ni tako, Joviča, jabolko moje sladko...?«
MATI IN NJEN SIN
TONE ČUFAR
Pionirji novega sv«ti
(Odlomek)
Mi nove dobe smo kovači; kdor je voljan kovati z nami, naj sam bo prekovan, dovolj močan za gradnjo velikih mostov te starega sveta v nov.
Mi smo stavbni inženirji, v bodočnost ‘so pogledi nam uprti,
Za našo stvar
*e ne bojimo niti smrti,
novega sveta smo pionirji.
To je bi la čisto navadna žena. Močna, starejša, z zgrbančenim licem in lasmi, prekritimi z rdečo ruto.
Vlak je grmel in hitel iz jutranje megle v dan, poln sonca in veselja.
Medtem ko so ostali v kupeju, mož in žena in mati z otrokom, mirno spali, sem jaz poslušal starko, ki je pripovedovala o sinu, ki so ga obesili poleg proge.
— Ali veš, sinko, kako se je zdel njegovi materi* lep? Kot slika! Črn, visok in še šibak. Lahka bi dejala, da je bil še otrok. Lasje so mu padali na oči. Lica je imel podplata. Vragi so ga tolkli. Jokal je zaradi udarcev, toda ni kričal. Padal je v nezavest. Polivali so ga s hladno vodo, zato da bi se spet zavedel, pa spet znova. Tako. je bilo nepretrgoma dva dni. Tretjega dne so ga pripeljali ven. Junaško je šel proti vislicam. Zadnjikrat je gledal svojo zemljo, pokrito s snegom in vrane, ki so ■ krakale.
Stražarjev ni gledal. Sovražil jih je. Sel je po razvodenelem snegu. Zimske čevlje je imel vse blatne. Toda on je korakal, čeprav je komaj dvigal svoje prebite noge. Ko je opazil vislice, so mu koraki zastali.
Ko je stopil na zaboj pod vrvjo, so se mu ulile solze, vendar sinko, ali me slišiš? Poslušaj me. On ni jokal za milost, ne, on je jokal za svojo mladostjo, za tovariši, s katerimi je. živel, za brata in sestro, še otročička, za mene in očeta.
Spominjam se še, ko je odšel, me je poljubil, prvič v življenju. Vesel je bil. Usedel se mi je na
kolena, pripovedoval in se dobrikal kot nekdaj. Potem je vzel svoje zadnje kosilo, ki sem mu ga dala. Ni povedal, kam gre. Oba sva utihnila. Strah me je bilo, toda nisem ga zaustavljala. Sama pri sebi sem rekla — srečno pot.
Tri dni je visel. Tri dni sem ga hodila gledat. Nisem jokala. Sla sem mimo in z očmi božala njegovo telo, ki se je počasi zibalo na vrvi. Tretjega dne so mi dovolili, da ga lahko pokopljem. Objela sem njegovo hladno telo, mu poljubila oči in ga položila na voziček. Potem sem mu podložila glavo, ga prižela na prsi, tako kot je to vedno imel rad, in mu razčesavala njegove zlepljene lase. Nisem jokala. Nisem smela in tudi hotela nisem. Nisem hotela, da bi me sovražniki videli, kako jočem za junakom. Za junaki ne jokamo. Oni to nimajo radi. Želijo, da smo ponosni nanje, ker umirajo za svobodo, za narod, za mene, mater, za brata in sestro.	.
Potem sem ga okopala in mu izprala strjeno kri. Veš, sinko, položila sem ga na njegovo posteljo, kjer je tako rad malo poležal. Sama pa sem sedla kraj njega in ga spet ljubkovala in mu pripovedovala. Pripovedovala sem mu, kakor da je živ. Ležal je tiho, jaz pa sem mu pripovedovala... Komaj so mi ga odvzeli.
In še dandanašnji ga hodim obiskovat. Obiskujem ga že vseh štirinajst let. Tako je z dneva v elan, dokler ne pojdem k njemu. ■
Vlak je obstal. Dala mi je roko, ki sem jo poljubil.	M, Nikolič
V zadnjem času se svetovni tdsik vedno bolj peča s Španijo. Med španskim delavstvom tli upor, študenti demonstrirajo, gospodarski položaj dežele se iz dneva v dan slabša... Če k temu dodamo še dolgove, v katere je Španija zabredla z 830 milijoni dolarjev ameriškega posojila, ali bolje, s 350 milijoni ameriške »vojaške pomoči«, je res težko reči, kako se bo Franco {izvlekel iz te zagate. Poleg tega imeiruo še politično vpi\iša-nje Francovega nasledstva, ki je povezano z vprašanjem ponovne vzpostavitve monarhije v Španiji Po nasledstvenem zakonu iz leta 1947 je namreč
nem sistemu. Sedaj pa so tudi oni v težavah, ker se je stvarnost pokazala v precej drugačni luči, kakor so si jo takrat zamislili Trumanovi svetovalci.
Od takrat se je položaj v Španiji obl&utno poslabšal in ni malo takih, ki za to poslabšanje dolže vprav Američane. Le-ti se opravičujejo, češ da svoje izdatke strogo kontrolirajo. V Španiji žive ločeno v svojih »malih Amerikah«, kamor uvozijo vse (brez carine, seveda) — od hladilnika do mesa v kon-seirvah... V deželo so prišli na podlagi dogovora med vlado ZHA in Francom, ki jim je prodal za 400 milijonov dolarjev
Španski delavci in študentje s stavkami in demonstracijami protestirajo proti nasilju fašističnega Francovega režima. — Na sliki: Policija preganja demonstrante v Madridu.
Španija »socialna in reprezentativna katoliška država z monarhično obliko vladavine«. Po Francovi smrti naj bi Španija postala — po besedah admirala Carrara Blanca — »niti absolutna, niti liberalna, ampaik tradicionalna monarhija«.
Tako je zmešnjava popolna; imamo torej opravka s kraljevino brez kralja, z najbolj nazadnjaško notranjo ureditvijo, kjer se cerkvena in posvetna gosposka šopirita s privilegiji, M so jih drugod po Evropi — nekje s krvjo, drugje brez njenega prelivanja — odpravili že več kot pred poldrugim stoletjem; imamo industrijske ali kmečke delavce med najslabše plačanimi v Evropi — kjer je industrija opremljena z najbolj zastarelimi napravami, ki so jih dobili iz Anglije, Francije in Italije; kjer cene stalno rastejo, vrednost denarja pa stalno pada. ..
V to deželo so leta 1951 prišli Američani, ker so po izbruhu sovražnosti na Koreji smatrali, da je treba zamašiti edino vrzel, ki je takrat še obstajala v njihovem Atlantskem obramb-
Sestonek azijskih socialistov
Sestanek biroja azijske socialistične konference je na zahtevo izraelske in indonezijske delegacije odložen do začetka februarja prihodnjega leta. Sestanka naj bi ae udeležili zastopniki evropskih socialističnih strank.
Boji v Omanu
Predstavnik omanskega imama v Kairu je pred dnevi izjavil, da je v zadnjih tednih prišlo do več spopadov med omaai-skimt uporniki in silami, ki jih podpira Velika Britanija. Te sile so imele v bojih več sto ubitih in ranjenih,. Ujetih je bilo 17 britanskih vojakov. Boji e« nadaljujejo.
zemljišč za njihova vojaška oporišča, hkrati pa je dobil do sedaj že 830 milijonov dolarjev posojila za gospodarsko in vojaško pomoč.
Toda Franco se je uštel: Kljub temu, da je teh dosedanjih 830 milijonov dolarjev šlo v pretežni večini (55 odstotkov) za gospodarsko pomoč, je dežela ostala v prejšnjem stanju; da, položaj se je celo poslabšal: V poslednjih 11 mesecih so se cene povišale za okrog 20°/o, tarife za 25®/», gostinske usluge za 30<•/», pred kratkim pa ie država povišala za 25 do 30%> tarife prevozniških uslug. V Madridu — piše neka ameriška revija —■ se delovna človek videva vedno manj v kavarni, ker se je cena skodelici kave povišala
za 14 lir. V V alencij i — dežela južnega sadja — sl ljudje ne morejo privoščiti pomaranče. K temu je treba dodati še stalno podianje vrednosti pezete. Po uradnem tečaju velja 1 dolar 46 pezet, toda zamenjate ga le za 52 pezet. Zlata rezerva države se je v 18 mesecih znižala od 240 na 120 milijonov dolarjev. Med delavstvom in študenti se širi ne samo nezadovoljstvo, ampak celo upor — kakor so pokazali dogodki preteklega tedna...
V normalnem položaju je Američanom uspelo dobiti v svoje roke vojaške vzvode dežele. Zgradili so tri nova opori-® šča za hiperbomfonike v Torejio-nu de Ard:oz, v Saragozi in v Moronu de la Frontera, k čemer je treba dodati še pomožna oporišča v San Baiblu in v Ru-esu. Ameriška mornarica je tudi zgradila tri oporišča, in sicer eno v Roti na Atlantskem oceanu, drugo pri El Fernolu, na skrajni severozahodni točki polotoka, in tretje v Cartageni, na sredozemski obali.
Vse to pa je všteto v onih 830 milijonov, oziroma 350 milijonov dolarjev »vojaške pomoči«. Kako bo Franco plačal to posojilo? To je precejšnja uganka tudi za izkušene ekonomiste. A tudi Američani se tega zavedajo in so zaradi tega zaskrbljeni. Vidijo, da pezeta izgublja na vrednosti, a si tega ne vedo pojasniti. Mimo njihovih oiken pa se vijejo povorke delavcev in študentov, ki zahtevajo svobodo in znosnejše življenjske pogoje...
Škodljiva odločitev britanskega sindikalnega vodstva
Britanski sindikalni voditelji' so zavrnili poziv Vsekitajske sindikalne federacije, naj obiščejo Ljudsko republiko Kitajsko. V njihovem sporočilu je rečeno, da britansko sindikalno vodstvo odklanja »organizacijske stike« s kitajskimi sindikati. Voditelji nekaterih britanskih strokovnih sindikatov pa menijo, da je sindikalno vodstvo s to svojio odločitvijo škodovalo delavskemu gibanju Velike Britanije in tudi interesom mednarodnega sindikalnega gibanja.
V Jordaniji je spet nemirno. Iz Kaira poročajo, da se jordansko ljudstvo vedno bolj odločno upira proameriški in protiljudski politiki kralja Huseina in zahteva popolno svobodo in tesno sodelovanje Jordanije z drugimi arabskimi deželami, zlasti z Egiptom in Sirijo. — Z zborovanja Jordancev v Amanu.
Komunistična partija Indonezije je bila ustanovljena 23. maja 1920. leta iz indonezijskih marksističnih sociainodemo-kratskih skupin.
V prvih letih so se indonezijski komunisti trudili, da bi zagotovili svoj vpliv v sindikatih, okrepili sindikalno gibanje, organizirali nove sindikalne zveze in osvojili vodilne položaje v krajevnih organizacijah Sa-rekat Islama — indonezijske nacionalistične organizacij e, ki je v svojih vrstah združevala nacionalistična in protiimperia-listične Skupine vseh barv od levičarskih do meščanskih.
Oktobra 1925 je Centralni komite Komunistične partije Indonezije sklenil, da bo 12. novembra leta 1926 pričel revolucionarno vstajo. V trenutku, ko se je začelg revolucija, je imela KP Indonezije 9000 članov.
V zadnjih mesecih prihajajo iz Indonezije vesti o Pomembnih zmagah Komunistične partije Indonezije na volitvah v občinske ip okrožnne svete. Samo na Javi, glavnem otoku indonezijskega otočja. So komunisti dobili nad 6 milijonov glasov. Komunistična partija Indonezije se je v zadnjih letih močno uveljavila, zato je razumljivo, da mnogi naši bralci zahtevajo, naj jim pišemo, kakšna »o pota in cilji Komunistične partije Indonezije.
Prizor z nedavnih demonstracij črnih delavcev v Johannesburgu proti rasistični politiki
južnoafriške vlade
Podpiralo jo je kakih 100.000 članov Sarelkat Rakiata — stranke protinizozemsko, se pravi protikotoniialiatično razpoloženih srednjih slojev v mestih in vaseh, med katerimi je imela Komunistična partija velik vpliv. Revolucijo so podprli tudi člani Zveze indonezijskih sindikatov.
Toda zigodilo se je nekaj, kar nihče ni pričakoval. Skupina v partijskem vodstvu je nasprotovala revoluciji in zato je do vstaje prišlo le v nekaterih predelih dežele.
Nizozemske oblasti so vstajo hitro zadušile. Komunistična partija je bila skoro povsem razbita.
Šele leta 1935 s0 v Indoneziji spet organizirali prve . organizacije ilegalne Komunistične partije, ki pa se ji v prvih letih ni posrečilo, da bi se uveljavila kot močna in napredna organizirana sila. Vendar so komunisti kot levo krilo .demokratičnih strank močno vplivali na njihovo politično linijo.
Komunistična partija Indonezije je ponovno zaživela šele med vstajo proti Japoncem in kasneje Nizozemcem, zlasti pa leta 1945, ko se je boj indonezijskih naprednih sil, med katerima ie bila tyudl Komunistična partija, zaključil s proglasitvijo svobodne in neodvisne Republike Indonezije.
Zaradi nerešenih nizozemsko-ndonezijskih odnosov, zaradi tega, ker meščanske stranke niso izpolnile svojih, med bojem za neodvisnost danih obljub, da bodo 'razdelile zemljo kmetom, ki je nimajo, in zaradi hudih gospodarskih razmer — se ie Komunistična n®r-tija v tistih letih hitro krepila i.n širila svoj vpliv med ljudstvom. Januarja 1946 je imela že okrog 200.000 članov.
Ze novembra 1945 je bila v Djakairti ustanovljena Vseindo-nezljska sindikalna federacija (SOBSI) pod vplivom KP Indonezije. Spomladi leto 1947 ie imela ta federacija nad poldrug milijon članov;.
Sredi leta 1948 je indonezijska Komunistična partija, ki jo
je tedaj vodil Muso, organizi-zirila Delavsko fronto, ki sta se ji razen KP pridružili tudi dve socialistični skupini in SOBSI. Med nizozemsko intervencijo in v obdobju hudih gospodarskih težav je Delavska fronta leta 1948 pozvala ljudstvo na upo-r proti 'konservativni vladi Muslimanske stranke. Toda vstaja ni uspela. Vlada jo je zadušila in tedaj se je začelo nasilje proti Delavski fronti. Aretiranih je bilo kakih 35.000 ljudi. Umorjeni so bili sekretar C5K Komunistične partije Muso, predsednik SOBSI Radon Sougondo, vodja radikalne Socialistične stranke Amir Sjahrifoedina In drugi.
Toda KP Indonezije je kljub temu udarcu vendarle hitro okrevala. Pri volitvah v Ustavodajno skupščino leta 1955 je dobila kakih 6 milijonov glasov in 39 sedežev v parlamentu ter se uveljavila kot ena najmočnejših indonezijskih političnih strank. Razen tega pa si je pridobila vodilne položaje v Vse-indonezijstoi sindikalni federaciji. ki ima približno dva In pol lpilijona članov.
Komunistična partija Indonezije med drugim zahteva, da bi stari državni aparat nadomestil nov izvoljen aparat; bori se za nacionalizacijo industrije, prometa in bank, ze agrarno reformo in za vodilno vlogo delavcev v proizvodnji. Vsa ta načela odgovarjalo željam in težnjam indonezijskega ljudstva. zato ni čudno, če se Ko-mumrctične oarttia To'irvneztic' iz dneva v dan krepi in se uveljavlja. če ‘e s svoin aktivnost-
katera svoja načela, da jih Je snrejeja v’adajoča Nacionalistična stranka in jih začela v prakri uveljavljati v dejavnosti vlade.
Volitve v Argentini
Na splošnih volitvah, ki bodo 23. februarja prihodnje leto, bodo argentinski volivci volili predsednika in podpredsednika republike, pokrajinske in občinske svete. Predsednika republike bodo izvolili tako kakor v ZDA, torej posredno. Izvolili bodo člane volilnega organa, ki bo kasneje volil predsednika republike.
krli Fraotovega režima
(O današnji Španiji, Francu in ameriških zaščitnikih)
Kongres portugalskih komunistov
i Glasilo francoske Komunistične partije »Humanlte« pl-' še. da je bil pred nedavnim I na Portugalskem kongres S Komunistične partij e Portu-gsalige. Centralni komite je | kongresu poročal o delu Partije v zadnjih letih, za katere j je značilen vedno ostrejši boj proti profašističnemu re-i žimu, boj, ki združuje vse ! napredne Portugalce. Kom-! greš je bil Ilegalen, kajti Komunistična partija na i Portugalskem je prepovedana.
Zmaga japonskih pomorščakov
Po sedemdnevni stavki japonskih pomorščakov so jim | delodajalci priznali zvišanje : mezd za 5-000 jenov na me-! sec, kar je približno petina dosedanjih zaslužkov.
Stavka profesorjev v Franciji
Kakih 100.000 profesorjev in vzgojiteljev na srednjih šolah v Franciji Je sredi novembre i začelo stavkat; v znamenje protesta proti vladni politiki v prosveti in znanosti. Zairadi stake n,i bilo pouka aa skoro vseh gimnazijah in srednjih strokovnih šolah. Profesorji in vzgojitelji zahtevajo radikalne spremembe v prosvetni politiki, znatno zvišanje kreditov za nove šole ter sodobnejši pouk, prav talko pa tudi ! višje plače za vse profesorje | in vzgojitelje.
Poljska združena delavska partija ima nad milijon članov
Po podatkih, ki jih je oib-S javila »Tribuna Ludu«, ima j Poljska združena delavska partija 1,283.761 članov. Indu" j studijskih delavcev je 39.9 odstotkov, kmetijskih delavcev 4.8 odstotka, izobražencev pa j 38,8 odstotkov.
V Urugvaju stavka 22.000 delavcev
j V Urugvaju že več tednov j stavka 22.000 delavcev, ki za-| htevajo zvišanje mezd in j zboljšanje delovnih pogojev, i Železničarji n. pr. zahtevajo, j naj jim zvišajo mezde za 70 i urugvajskih pezosov.
Protest proti rasni diskriminaciji
V Južnoafriški uniji je nad 14.000 tekstilnih delavcev na-| povedalo sedemdnevno pro j I testno stavko proti uredbi, s j katero je vlada rezervirala j nekatera mesta v tekstilni industriji izključno za evrop_ ske delavce. Južnoafriški sindikalni voditelji izjavljajo, l da je stavka popolna..
»Jesenska ofenziva« japonskih kovinarjev
Iz To<kja poročajo, da se stavka 100.000 delavcev japonske železarske in jeklarske industrije še ni končala. Kovinarji stavkajo že dva tedna. Njihova stavka je največja mezdna akcija, ki jo je v letošnji »jesenski ofenzivi« organizirala sindikalna federacija Sehio.
Mezdno gibanje cejlonskih železničarjev
Na Cejlonu stavka nad 10 j tisoč železničarjev. Stavko; so napovedal; po neuspešnih pogajanjih med voditelji sin- j dikata železničarjev in pro-J metnim ministrom o novih delovnih pogodbah-
i
»>3«3cM>oooooocoooaaacao«aoofflOOOBoat»oreflc«»oocoocococooooBcoeoooooooa!wcooooooooooo«y>rac«ir)Oooooooooooocooooci iooc
7Me$6@ ie rdeče
V spomin na oktobrsko revolucijo in na, tiste jeseniške ljudi, ki so se je udeležili. Po pripovedovanju Franceta Mežka napisal Miha Klinar
Volodja je Izbral iz odreda avoj oddelek. V ten oddelku sta bila tudi batjuška in Martin. Nazadnje se mu je pridružil celo komandant Igor, ki je menil, da je Volodjev načrt samomorilski in mora biti zato poleg, da bo rešil, kar se bo rešiti dalo. Volodja je privolil. Zahteval je le, da se mu pri tvegani akciji Igor podredi. Komandant je obljubil. *
Poročnik Ivan Ivanovič Kuzmin se je v teh dneh utrdil blizu tovarne alkohola. V upravnih prostorih si je uredil prijeten kotiček. Obdal se je z zanesljivim podoficirskim kadrom in ni štedil z alkoholom. Z njim se je hotel podoficirjem prikupiti. Pa tudi vojakom, ki se jih je zadnje čase začel na tihem bati. Ni si mogel razložiti, zakaj so njegove kasarniške metode v jarkih nenadoma odpovedale.
Poročnikov strah je bil utemeljen. Pred dnevi, pri zadnjem spopadu z rdečimi se je neki usrane (tako je imenoval vojake) drznil streljati nanj. Krogla mu je preluknjala rokav v višini srca in ga rahlo oprasnila. Na srečo so se že po prvih strelih rdeči umaknili, drugače, bi ga prašeč (tudi s to besedo je označeval vojake) prav gotovo ubil. Zaman ga je po bitki skušal najti. Vojaki so postali
potuhnjeni. Zločinca niso hoteli izdati in poročnik je čutil, da ga prikrito sovražijo in čakajo samo prilike, da bi utekli k rdečim.
Ivan Ivanovič se je začel zavedati, da so bile njegove preizkušene kasarniške metode, s katerimi je predeloval človeški material v vojake, nezadostne. To je spoznal že tisti dan, ko je pobegnila straža in z njo več desetin vojakov, med njimi vsi tisti, ki so še dan poprej kakor pes na gospodarjev ukaz ponižno ležali pred njim v snegu in so na njegovo povelje vstajali, tekali, se plazili in počenjali vse, kar se mu je zahotelo. Nič ni pomagalo, da je po tem pobegu dal obesiti vsakega desetega v vrsti. Zadovoljstvo, s katerim je opazoval strah, ki je z nepopisno grozo napolnil podrejene in vojake, se je kmalu razblinilo. Grožnja, da bo ta prizor ponovil ob vsakem pobegu, je sicer golazen (tudi to je bila njegova priljubljena beseda) ukrotil in zajezil pobege. Vojaki so voljno šli v strelske jaTke. Tu pa se'je zadnjič zgodilo tisto! Nekdo je streljal nanj. In od tistega dne, ko je preiskava, s katero je nameraval odkriti zločinca, popolnoma porazila njega in njegove ustrahovalne metode, se je poročnik Ivan Ivanovič spremenil. Začel se je vojakom dobrikati z žganjem in kmalu opa-
xioo<xx»oooc>ooooooooo<xxyK3oooooooooooooc)ooooooooooooooooooi
zil, da je to sredstvo boljše od njegovih dotedanjih metod. Seveda, če jim ga deli previdno. Takrat, ko napadajo rdeči. Kadar ne napadajo, je bolje, da so vojaki trezni. Njihova podivjanost bi se lahko obrnila prati njemu, proti dobrotniku, ki je bil tako velikodušen, da je celo najnižje prasce pital z vodko. Zato pa so mu usraneta tako dobro branila tovarno, pravzaprav njena skladišča, ki so vsebovala še vedno okrog dve sto tisoč ruskih veder čudovite tekočine, s katero je danes napajal novega komandanta mesta, polkovnika Belovolova.
Polkovnik Belovolov, novi komandant mesta, bi moral priti že predvčerajšnjim. Vsaj tako so bili obveščeni in vsem enotam na položajih v okolici mesta je bilo izdano tudi geslo, pod katerim bodo polkovnika in njegovo spremstvo spoznali ter ga spustili v mesto. Polkovnika pa ni bilo ne predvčerajšnjim ne včeraj. Sele nocoj je bil prišel in kakor nalašč r Metel na oddelek poročnika Ivana Ivanoviča, ki si je od tega srečanja obetal mnogo koristi. Privoščil je tudi majorju Samojedovu, ki mu bo zdaj odklenkalo.
Major Samojedov poročnika ni mogel. Ko je zadnjič izvršil obsodbo nad vojaki brez njegove vednosti, mu je major zagrozil, da bi ga dal obesiti, če bi : ; položaj .ne zaostril. Tudi s poveljniki čet, ki so prišle v mesto, se poročnik ni razumel. Zato je bil spremembe vesel in disciplinirano, kakor se dobremu vojaku spodobi,- je pozdravil novega polkovnika.
Polkovnik Belovolov je zelo prijazen, je ugotovil že po nekaj .stavkih poročnik. Zdelo
■oooMoooooooooooooooooooooooooooooooojooooooooaocooooooonr
se mu je celo, da polkovniku ugaja. Bal se je samo, da bo novi komandant mesta prehitro odšel na mestng poveljstvo, preden bi mogel poročnika dodobra spoznati in si ga zapomniti. Zato je po polkovnikovem prihodu vljudno predlagal:
— Dovolite mi, gospod polkovnik, poslati k majorju Samojedovu sla, da bo najavil vaš prihod.
— Ni treba, poročnik! — je odgovoril polkovnik, kar je poročnika posebno razveselilo ... — Prej bi rad zvedel od vas kaj več o svojih bodočih podrejenih. Zlasti o sedanjem oficirskem kadru. Skratka, rad bi zvedel podrobnosti o oficirjih in enotah, ki branijo mesto in ki jim bom poveljeval.
— Ne vem, če sem o tej stvari pooblaščen govoriti z vami, gospod polkovnik, — je
zaskrbelo poročnika_______— Naj dam v vašem
imenu poklicati gospoda majorja Samojedo-va?
— Majorja Samojedova? Prav o njem bi se rad kaj več pogovoril. Zdi se mi, da ni storil vsega, kar bi lahko .,.
To je poročniku laskalo.
— Zato bi se rad z vami, ki najbolj poznate razmere v mestu, najprej pogovoril, — je rekel polkovnik.
— Z menoj? — se je začudil poročnik in rekel skromno: — Jaz sem samo. poročnik, gospod polkovnik, in morda ...
— Razumem vašo skromnost, poročnik, — ga je prekinil polkovnik ... — Znane so . I vse vaše vrline; od odločnosti do skromnosti! Preden so prišli junkerskl oficirji v mesto, ste ga branili sami. In- branili ste ga dobro! Znali ste napraviti red in pri obrambi 1 i
®®^‘®®OOQOO!XXXOOOO(XXX)(XXXXXXXX)OCOOO(X''vvvvvvwvvvvvvvvvxrt
>0090000000000000000ooooooooocoocooooooooooooooooooooooooooooc
odseka ste se izredno izkazali. Tega vam r.e bom pozabil...
Polkovnik je umolknil in pogledal poročnika, kako so besede učinkovale nanj. Ne da bi pokazal, je z zadovoljstvom opazil, da je s hvalisanjem poročnika osrečil. Nato je nadaljeval:
— Vem tudi, da so vas postavili na najbolj izpostavljeno mesto. Na najbolj izpostavljeni odsek! Drugi gospodje oficirji pa so ostali v mestu in se zabavajo z ženskami. ..
Dobro je poučen o razmerah, je pomislil poročnik. Le tega ne ve, da si je poročnik to najbolj izpostavljeno mesto izbral sam, ali pa noče vedeti. Na polkovnikovo mnenje o razmerah v mestu je rekel:
— To je žal res, gospod polkovnik!
— Vem to! Zato sem vesel, da sem naletel najprej na vas, Ivan Ivanovič, kajti vele vrline višjemu poveljstvu niso skrivnost...
Poročnik Ivan Ivanovič je komaj krotil zadovoljstvo, ki ga je občutil.
— Ker ste vesten in odločen (pravzaprav bi vam tega ne smel zaupati), vas cenim mnogo bolj kakor majorja Samojedova, ki (odkrito rečeno!) svojega položaja ni vreden.
Če bi bili vi na njegovem mestu, bi prav gotovo vestneje poročali višjemu poveljstvu o položaju, v mestu kakor on. Vas bi prav gotovo ne bilo potem potrebno, kakor moramo majorja, zamenjati z menoj. Pomislite, da major višjemu poveljstvu ni poročal niti tega, s kako močnimi silami razpolagate na vašem področju. Tega vi, ki poveljujete samo četi, seveda ne boste mogli vedeti...
— Vem, gospod polkovnik! — je uslužno rekel poročnik.
:OXXXXXXXXXXXXXXXXXXX)OOCXXXX»<XXXXXXXXOOOOOOOOCXXXXXXXXXX)OOOOOOOOOOOOOOC
GUe o sindikatov Slovenije izdaja Republiški <vei Zveze sindikatov ea Slovenijo - Odgovorni urednik France Boštjančič - rtsfc Casoplsno-zalošnlškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva to upi a— Ljubljana Čufarjeve cllen l - Dom sindikatov. - Telefopuredntštva to uprave 32-031, uredništ- o 32-638, uprava 80-048. - Poštni predal 284. - Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 801-608-1-221 - Li*t IzhaV vsak petek. —
Rnb-n1»ov oe vračamo. — Mesečna naročnina 40 d!n četrtletna t?r d!». polletna 2«a dl te celoletna 480 din,1 posamezna številka 10 dtn.
MILIJARDER
Ne mislite, da gre za kakega bogatina z rejeno listnico, s krasno vilo in limuzino. Tale milijarder je čisto drugačne vrste. Naj ga predstavim: Tovarna pisalnih strojev ali na kratko TOPS, ki so ji krivi preroki napovedovali konec, še preden je nastala. Sicer pa ni bilo treba ravno dosti črnogledosti, da si z nezaupanjem gledal na velike načrte, ki so jih njeni pionirji sestavljali še kot gostači ljubljanske tovarne TUBA, brez potrebnih strojev in orodja, brez zadostnih sredstev. Samo velik optimist je lahko verjel, da se bo že čez nekaj let ta mali David dvignil zoper inozemske Goliate, kakršni so Underwood, Olivetti, Imperial itd., itd...
Tako še pred petimi leti. Danes je stvar drugačna. Samo v Savlje se moraš odpeljati, v dolgo predmestje Ljubljane, ki še ob vsakem koraku kaže pečat stare gorenjske vasi s trdnimi, bogatimi kmetijami, pa začneš verjeti v to. Ob kmečkih domovih je v dobrih dveh letih in pol zrasla visoka bela zgradba z najmodernejšimi delavnicami in pisarniškimi prostori, s kopalnicami za delavce in uslužbence, skratka z vsem, kar je potrebno za nemoteno uresničevanje velikih in za vso družbo pomembnih načrtov.
In potem poglejte še v izložbena okna naših trgovin, ki prodajajo pisalne stroje. Povsod boste videli tudi elegantne, mo-' demo oblikovane stroje z napisom »Ekonom«, ki po celotni izvedbi ne' zaostajajo za renomiranimi uvoženimi stroji.
* * *
Res, mnogo so storili ljudje iz Tovarne pisalnih strojev V teh petih letih, odkar obstoji tovarna. In koliko bi šele, če bi tisti, ki so se ukvarjali z načrtovanjem in sestavo prototipa pisalnega stroja, dobili že prej vse možnosti za ureditev ustreznih delavnic, za nemoteno delo, se pravi, primerne delovne prostore in sredstva za nabavo potrebnih strojev! Sicer pa ima vsaka stvar svojo dobro in slabo stran. Če bi tovarišu Mateliču, ki je od 1948. leta vodil Biro za projektiranje pisalnih strojev, kasneje pa oddelek za proizvodnjo pisalnih strojev v tovarni Rog, 1952. leta ne nastavili sekire na vrat in mu ne rekli: »Tako, zdaj pa izdelajte v enem mesecu štiri prototipe, drugače ukinemo ta oddelek,« bi najbrž še ne bilo te lepe nove tovarne v Savljah. Seveda niso Rogovci mislili nič slabega. Menili so pač, da bo bolj koristno, če vlože denar v proizvodnjo koles, kjer se hitreje rentira in še pokazati je kaj.
Ti ljudje pa so štiri leta načrtovali, izdelovali in izboljševali prototipe pisalnih strojev. Vse to je vzelo ogromno časa, jim dalo veliko dela, ker so morali skoraj vse dele napraviti ročno, pokazati pa niso imeli skoraj nič. Nekaj okornih pisalnih strojev, ki se nikakor ne bi mogli meriti z inozemskimi, je bilo plod štiriletnega dela. Enega teh prvencev je tovarna Rog 1950. leta razstavljala na Zagrebškem velesejmu. Dali so ga pod steklo, iz strahu, da bi kak radoveden obiskovalec ne pritisnil na tipko. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi stroj potem obtičal in jih osramotil pred najuglednejšimi obiskovalci. Da, začetki so bili res vse prej* ko rožnati.
No, pa se je le našel človek, ki ve, da je le precejšnja razlika med konstruiranjem ženskih in moških, boljših in slabših koles in med sestavo preciznega ustroja pisalnega stroja, čemur se pri nas še nikoli nismo posvečali. Za takle majhen pisarniški pripomoček je treba načrtati in izdelati nad tisoč različnih delčkov in če en sam delček ni natančno izdelan, obtiči celotni mehanizem. Tovariš France Leskošek je bil tisti, ki je napravil konec pastorkovanju in životarjenju te majhne skupine ljudi, ko je »hotela z glavo skozi zid«.
* * •
Takrat, ko je tistih nekaj deset ljudi,, ki so jih preseljevali lz enega konca Ljubljane na drugega ;n jjm menjavali gospodarje, da bi laže delali, dobilo odločbo o ustanovitvi tovarne, 60 gostovali v tesnih prostorih ljubljanske »Tube«, še zmeraj kot »Rogovci«, od katerih so odšli zavoljo ljubega miru.
Potem se je začela stvar obračati na bolje. Vodstvo tovarne je prevzel tovariš Galof, ki je kot glavni inženir Glavne direkcije za kovinsko industrijo od vsega začetka podpiral prizadevanje teh pionirjev v izdelavi pisalnih strojev in jim pomagal, kolikor je bilo v-njegovi moči. In potem so trdo prijeli in trdo delali, da so končno upravičili naziv tovarne.
V prostorih bivše tovarne »Indus«, ki so jih za silo preuredili in rešili smradu po trohnobi, so spet sestavljali in izboljševali prototipe, uredili orodjarno, sestavljali investicijski načrt. S pomočjo novih strojev so prototip pisalnega stroja do 1954. leta tako izpopolnili, da so lahko zaključili investicijski načrt. Končno so natančno vedeli, kakšen bo tehnološki proces in kakšne sitnbje bodo potrebovali za izdelavo orodja in priprav, brez katerih ne bi mogli izdelovati res dobrih strojev.
Leta 1953 so izdelali šele 7 strojev, leta 1954 že 64 v maloserijski proizvodnji, leta 1955 pa 204 v serijah po 50 strojev. Vse te izdelke so napravili večidel ročno.
Tedaj pa je že rasla v Savljah nova tovarna^ kamor so najprej preselili nekaj strojev. Sledili so jim drugi oddelki. Zidarje so tako rekoč izrivali ven, ker so si želeli čimprej v velike in zračne prostore, kjer se da ustvarjati. Orodjarna se je napolnila s stroji Prvomajske, nekateri drugi oddelki so dobili uvožene stroje milijonske vrednosti... Tako je tovarna izdelala lani že 997 pisalnih strojev; namesto rok, so skoraj vse delo opravili stroji. Letos pa so kljub temu, da še nimajo- vseh predvidenih specialnih strojev, ki jih nameravajo dobiti iz tujine, in da nekateri oddelki še niso dograjeni, samo v prvi polovici leta izdelali 952 strojev, od teh v juniju, ko so končali g poskusnim obratovanjem, 366. Seveda vse tega ni naredila peščica pionirjev! Tovarna sprejema vedno več novih delavcev z večjo ali manjšo strokovno izobrazbo. Danes šteje kolektiv že okoli 360 ljudi. Da bodo uresničili proizvodne načrte, ki jih Imajo, pa jih bodo potrebovali še veliko več.
Kakor je izdelava ustreznega prototipa za standardni pisalni stroj zahtevala mnogo časa in denarja, tako je zdaj, ko te pisalne stroje že. serijsko proizvajajo, zavel drugačen veter. Kot dobri gospodarstveniki so začeli misliti tudi, kako bi povečali asortiment, ne da bi bilo treba doma sestavljati načrte za nove
stroje in izdelovati prototipe ali pa kupovati drage licence v tujini.
Vprašanje so kar se da naglo rešili. Z nemško tovarno. »Alpina« so sklenili pogodbo, po kateri so bili dolžni kupiti sestavne dele za 2.000 prenosljivih strojev. Že sedaj nimajo več nobene obveznosti do te tovarne. Dobili bodo vso potrebno dokumentacijo za izdelavo teh strojev, tako da bodo vse sestavne dele lahko sami proizvajali.
Drugo prav tako ugodno pogodbo so sklenili e svetovno znano angleško tovarno razmnoževalnih strojev Geštetner. TOPS mora odkupiti vse dele za L500 strojev, za naslednjih 1000 že lahko sami izdelujejo nekatere dele, potlej pa bodo lahko celotne razmnoževalne stroje izdelovali sami.
Kaj to že sedaj pomeni za naše gospodarstvo, menda vsakdo ve. S tem, da tovarna uvaža sestavne dele in jih sama sestavlja in montira v ustrezno ogrodje, prihrani mnogo deviz. Še več pa jih bo prihranila, ko bo natanko take stroje izdelovala sama.
Kako se je proizvodnja pisalnih strojev povečala prav s to koprodukcijo, pove že skupna vrednost bruto proizvodnje, ki bo ob koncu letošnjega leta značala 646 milijonov 321 tisoč dinarjev. Leta 1959 eno milijardo 56 milijonov, leta 1961 pa skoraj poldrugo milijardo.
Računi brez krčmarja? Ne, kajti doslej se je izkazalo, da so zelo premišljeno sestavljali načrte. Vzemimo za primer samo njihov investicijski načrt iz leta 1954. Za investicije so predvideli eno milijardo 36 milijonov, porabili pa bodo skupno z nakupom specialnih strojev okoli 850 milijonov. Nihče jim torej ne more očitati, da niso gospodarni.
In koliko bodo proizvajali, ko bo tovarna v polnem pdgonu. Sest do osem tisoč raznih pisalnih strojev. Nič preveč ne bo, če upoštevamo, da jih potrebujemo za našo administracijo letno okoli 25 do 30 tisoč. Vprašanje pa je, ali ne bodo naši uvozniki še naprej kupovali stroje v tujini. Upajmo, da se bodo premislili in porabili devize raje za nabavo blaga, ki ga pri nas ni dobiti
ali pa je res slabo. Računlca za prihodnje leto slabo obeta. Poldrugi milijon dolarjev bo šlo samo za pisalne stroje lz vzhodnih držav in koliko dolarjev,bo šlo še za stroje z Zahoda? Pa kaj bi se spotikali ob to. Cas bo napravil svoje, seveda, če bodo domači stroji res kvalitetni. In tako bo, kolikor še ni. Razen kvalitete pa bo zmeraj vabljivejša tudi cena. Že zdaj so Emona standardni pisalni stroji skoraj za polovico cenejši kakor uvoženi, cenejši pa so tudii prenosljivi stroji Sava in razmno-ževalniiki, čeprav jii'h TOPS samo sestavlja in justira.
Perspektive so torej lepe. V tovarni so prepričani, da bodo kmalu eno najtrdnejših im najdonosnejših podjetij, medtem ko so v bežigrajski občini že sedaj med prvimi.
Tako podjetje! In ljudje, delavci in uslužbenci?
Sodeč po povprečju plač, ki znaša 12.500 dinarjev, po lepih delovnih prostorih, modernih kopalnicah, garderobah in po drugem udobju, ki ga mnoge tovarne še nimajo, se dobro počutijo. Za trdno pa vemo, da ne silijo ven in da se oglašajo zmeraj novi, ki žele delati v tej tovarni.
Kakšen paradoks! Toliko besed o zgodovini te tovarne, o njeni trnovi poti, še preden so tovarno — odprli. Da, res je, novo tovarno bodo slovesno odprli šele 30. tega meseca. Po slavnostni seji delavskega sveta, ki ji bodo prisostvovali vsi člani kolektiva, bodo popoldne slovesno odprli tovarno in potem upravičeno proslavljali to svojo veliko zmago.
*..r'npr
i;,r- A i ; -PiLaju-J

: r

.J
TOPS, LlobllanaSavlle
DELOVNI
KOLEKTIV
TOVARNE
GUMIJEVIH
IZDELKOV
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA, KOČEVJE
Čestita poslovnim
PRIJATELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU % PRIPOROČAMO VAM N A S E TRANS-PORTNE TRAKOVE, IZDELANE NA SODOBNI ROTACIJSKI PRESl 8 KONTINUIRNO VULKA-NIZACIJO. ENAKOMERNA KVALITETA PO CE-
tfmmma LI dolžini traku je ZAJAMČENA. NUDIMO POGOJE KAKOVOSTNO VAM TUDI LAHKO TRAKOVE ZA NAJTEŽJE POGOJE, KAKOVOSTNO POPOLNOMA ENAKE RENOMIRANIM INOZEMSKIM IZDELKOM.
Kranj
LJUBLJANA, Trubarjeva 91
Dobava, polaganje ln struženje parketov ter vsa dela, ki spadajo v to stroko.
suKim
TEKSTILNA TOVARNA
Z A P U 2 E PRI BEGUNJAH NA GORENJSKEM
IZDELUJE vse vrste tekstilnega, volnenega blaga, predvsem pa vis«-kokvalitetni loden in raznovrstne volnene Izdelke.
ELEKTRARNA
TRBOVLJE
TRGOVSKO PODJETJE
VOLAN
LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA 9
ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM OB DNEVU REPUBLIKE —
29. NOVEMBRU
Tovarna tekstilnih ln usnjarskih pomožnih sredstev
LJUBLJANA, Zaloška 54
Podjetje za prenos in razdeljevanje električne energije
LLEKTKO LJUBLJANA OKOLICA
LJUBLJANA, Parmova 33 - Tel. 39-141
OBRATI: RTP Kleče-Crnuče, Kleče; Domžale, Domžale; Grosuplje, Grosuplje; Notranjsko, Vrhnika f SKUPINI: Projektantska in Gradbena montaža, projektirata in gradita električne naprave in vode 49 DELAVNICI: Elektrokovinska, Tacen; Elektr. merilni servis, Ježica; konstrukcije, merjenja, popravila, meritve 0 Podjetje opravlja službo zvez na zapadnem deln področja Elektrogospodarske skupnosti Slovenije.

• GRADBENO industrisko podjetje
Izvajanje gradbenih del vseh vrst: visoke gradnje, nizke gradnje, Industrijske gradnje, termoelektrarne, stanovanjski objekti.
GRADBIŠČA: Ljubljana, Jesenice, Grosuplje. Krško, Celje Ravne na Koroškem, Maribor, Kidričevo, Koper.
OBRATI: Uprava centralnih obratov v Ljubljani, šmartinsko cesta 32, Mehanične delavnice v Marlboru-Studencl, Lesni obrati v Škofji Loki, Obrat gradbenih polizdelkov In novih gradbenih materialov v Ljubljani, šmartinska cesta 101 a ln v Brežicah, Projektivni biro v Ljubljani, Bohoričeva ulica 24.
TELEFON 39-241, poštni predal 85
LJUBLJANA. BOHORIČEVA ULICA 38
SATURNUS ■ LJUBLJANA
tovarna kovinske embalaže Moste, Ob železnici 16
čestita vsem delovnim ljudem za DAN REPUBLIKE. PROIZVAJA;
Raznovrstno pločevinasto embalažo za prehranbeno, kemično in farmacevtsko industrijo iz črne, bele in alu pločevine.
Artikle široke potrošnje: kuhinjske škatle, pladnje, Igrače, razpršilce itd.
Dele za avtomobile ln blcikle: žaromete vseh vrst in svetilk Zcgoščevalke, avtoogledala, žaromete, zvonce in zgoščevalke za bicikle.
Elektrotoplotne aparate: kuhalnike, peči in kalotiferje. Litografirane plošče ln aloksirane napisne ploščice.
Delovni kolektiv podjetja
AVTOOBNOVE
LJUBLJANA
čestita vsem delovnim in poslovnim ljudem naše socialistične domovine za praznik 29. november ter se priporoča za nadaljnje usluge, katere izvršuje in izdeluje vse nadcmetne dele, kakor ležaje is rdeče kovine vseh vrst in velikosti — brusi vse vrste motorne gredi, blokov, glav in slično.
TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA
čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob Dnevu republike.
IZDELUJE: ključavnice vseh vrst, kuhinjske strojčke In tehtnice, ročne vrtalne In brusilne stroje, Ewart verige, fltlnge, Hoffman material, litoželezne in medeninaste uteži Itd.
TOVARNA
KEMIČNIH
IZDELKOV
PODGRAD- LJUBLJANA
Razen drugega izdelujemo posebna kombinirana čistilna sredstva »META* za čiščenje mlekarskih posod in ostalega pribora.
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA 29. NOVEMBER.
TOVARNA JEKLENIH AVTOBUSNIH KAROSERIJ
KAROSERIJA'
I
LJUBLJANA, KAMNIŠKA 25
Vsemu delovnemu ljudstvu širom domovine čestita ob Dnevu republike
KOLEKTIV
Svila
MARIBOR



Montažno podjetje
*g»i»it«M»1»B
LJUBLJANA
čestitamo ob Dnevu Republike vsem delovnim kolektivom.

KRESNIŠKA
•INDUSTRIJA
•APNA
KRESNICE
— — « — —
1
sssti''	' n
L ANOLABOR
♦
»
TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN ZA UVOZ
1
LJUBLJANA, Cigaletova 9 - tel. 31-535, 31-540
DOBAVLJA;
medicinske in laboratorijske aparate, instrumente, aparate za elektromedicino in rentgen pribor bolniško opremo, ortopedske pripomočke
laboratorijsko steklo, lekarniške aparate, embalažo in opreme gumijasto, sanitarno, higiensko blago optična stekla in okvirje za očala
f.. I Pri nakupu nogavic zahtevajte povsod naše priznano
kvalitetne proizvode z zaščitnim znakom »LASTOVKA« Vsem delovnim ljudem čestita ob DNEVU REPUBLIKE
Lovarna nogavic
POLZELA
Železarna štore
ŠTORE PRI CELJU
Industrijski tir Store, tel. 21-08 Celje ali Store 1, teleprinter številka 03313
PROIZVAJA;
belo ln sivo surovo železo
valjane proizvode	'
odlitke sive litine koklle
cevi in fasonske komade vse vrste valjev za črno in barvno metalurgijo, papirno ln mlinsko industrijo ter industrijo gume, visokokvalitetno Samotno opeko ln šajmotni malter
Vsem delovnim ljudem čestitamo ob prazniku ustanovitve nove Jugoslavije
VELEBLAGOVNICA
TRGOVSKI DOM
KOPER
ZA PRAZNIK NAŠIH NARODOV 29. NOVEMBER ČESTITA DELOVNI KOLEKTIV
TOVARNE MESNIH IZDELKOV
LJUBLJANA, Mesarska cesta 1
vsem svojim odjemalcem ln poslovnim prijateljem ter se ia nadaljnje delo toplo priporoča. — Naši izdelki slovijo povsod kot kakovostni ln prvovrstni ln upamo, da ko jih boste preizkusili, da postanete naši stalni odjemalci 8 tem boste dali priznanje našim naporom, da vas po msesetii conah postrežemo s najboljšim blagom.
KOMUNALA
BREŽICE
»KEMIKALIJA«
Veletrgovina s kemikalijami' MARIBOR, Partizanska 34
Okrajni zavod za socialno zavarovanje
NOVA GORICA
»ELEKTRO-
DVIGALO«
LJUBLJANA, Wolfova 6
K delavnemu prazniku 29. novembru čestita vsem svojim odjemalcem in delovnim ljudem
B0CAPR0MET
trgovina s steklom in stekleno embalažo LJUBLJANA, Komenskega 28, tel. 32-130 skladišče; Metelkova 19, tel. 20-066
tovarna optičnih ln ste-klopihaških Izdelkov
Ljubljana, Metelkova 15
ŽELEZARNA
JESENICE
a. Vse posle tuzemske in mednarodne špedicije (izvoz, uvoz, tranzit, carinjenje, transportno zavarovanje, voznlnske reklamacije, transportne kalkulacije itd., javna skladišča, oskrba dostave blaga na dom, lastni industrijski tir, avtomobilski prevozi itd., itd.) vam hitre in solidno izvrši
GLOBUS-ŠPEDICIJA
LJUBLJANA — TITOVA 33
dM s svojimi poslovalnicami; BEOGRAD, Gavrile Principa 8, tel. 27-054, CELJE, Marlbor-™ ska 12, tel. 26-28 (loko)' CELJE, Titov trg 3, tel. 21-78, GORICA, carinarnica tel. 58,
^ JESENICE, Gosposvetska 29, tel. 254, KOZINA-HERPELJE, tel. 25, MARIBOR, Mlinska _ ulica 1, tel. 30-32, PREVALJE, železniška postaja, tel. 25, REKA, Stara carinarnica, tel.
W 28-10, SEŽANA, železniška postaja tel. 65, ZAGREB, Branimirova 37, tel. 87-020 ln* s gfo svojimi predstavništvi v Dimitrovgradu, Kotoribl, Osijeku, Vršen In Vukovaru. Poleg ostalega razpolagamo z lastnimi skladišči na Reki v Zagrebački ulici 12, od koder od-G premljamo vse pošiljke ob jadranski obali na otoke kakor tudi v Inozemstvo.
TOVARNA KOS IN SRPOV
TRŽIČ
TOVARNA LESOVINE IN LEPENKE PODVELKA
Izdeluje belo lesovino ln lepenko v dobri kvaliteti.
Čestitamo vsem delovnim kolektivom in ostalemu prebivalstvu k prazniku republike — 29. novembru.
GORENJSKA
TOVARNA
ČOKOLADE
LESCE PRI BLEDU
čestita vsem cenjenim kupcem in tudi ostalim delovnim ljudem k prazniku 29. novembru.
J
Okrajni zavod za socialno zavarovanje
čestita vsem delovnim ljudem Jugoslavije ob Dnevu republike
OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAJO DELOVNI KOLEKTIVI:
*

Tovarna kovinskih in plastičnih izdelkov LJUBLJANA, Kamniška 20, telefon 31-282
EMBALAŽO iz aluminija, svinčeno in pokositreno
SKO - KEMIČNO, ELEKTRO IN RADIOTEHNICNO INDUSTRIJO, PREDMETE ZA ŠIROKO POTROŠNJO, TEHNIČNE IZDELKE IN EMBALAŽO IZ ALUMINIJA, SVINČENO, POKOSITRNO EMBALAŽO
Š>
TlInlMK®
i
KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA
® K našemu največjemu prazniku — 29. NOVEMBRU — čestita vsemu ^ delovnemu ljudstvu naše domovine
LJUBLJANA
ČESTITAMO VSEM KOLEKTIVOM ZA 29. NOVEMBER

OKOVJE
KAMNA GORICA
Izdelujemo kvalitetno pohištveno In stavbeno okovje in ee priporočamo.
| TOVARNA NOGAVIC]
LJUBLJANA - SAVLJE
v;v
0SERV1S
Uvozno in trgovsko podjetje z laboratorijskim materialom
LJUBLJANA, Trg revolucije
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU REPUBLIKE
ODEJA11
Industrija prešitih odej • LJUBLJANA, Komenskega 3
Izdelujemo ročno ln strojno prešite odeje, puhaste odeje in blazine. — Predelujemo tudi stare odeje. Za naročila se toplo priporočamo.
Vsem delovnim ljudem čestitamo ob DNEVU REPUBLIKE,
Strojno	podjetje ŠKOFJA	LOKA
	ŠKOFJA	LOKA
IZDELUJEMO: Električne clrkularrre žage, mešalce malte,		
betonske mešalce, stroje za pranje, centrifuge,		električne
likalne stroje		
	! VB
1 d	Sil 1
Vsem delovnim kolektivom ln vsemu delovnemu ljudstvu čestita k prazniku 29. NOVEMBRU
Tovorno bonbonov, čokolade In peciva •
LJUBLJANA
Kolektiv zavoda
Snaga
LJUBLJANA
Protehtor
Podjetje za protektiranje avtoplaščev
Ljubljana, Smartimka 64
ovama verig
LESCE
' »0»00|»00>MIM000»b»4»0»»00»»»*»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦*
TOVARNA OBUTVE
TRŽIČ
ras najbolje postreže v svojih številnih prodajalnah z vsemi vrstami elegantne in kvalitetne obutve ® Priporočamo zlasti modne ženske čevlje tn čevlje « vulkanizlranimi podplati %
Vsem delovnim ljudem čestita k prazniku jugoslovanskih narodov 29. NOVEMBRU in jim želi novih delovnih zmag kolektiv tovarne »ISKRA« - KRANJ
Predstavništva ln Industrijske prodajalne v: LJUBLJANI, Titova cesta 19, telefon 21-366; BEOGRADU, Knez MI-hajlova 2. telefon 22-876; ZAGREBU, Gnnduličeva 7, telefon 25-567; SKOPJU, Ulica Maršala Tita 27, tel. 14-21; RIJEKI, Ulica Rade Končara 17. telefon 36-58.
ISKRA
TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV

Skladišče an-gros Ljubljana, Titova c. 33 (Javna skladišča), telefon št. 32-561.
Skladišča en-gros Rijeka, Aldo Colonello št. 6, telefon št. 33-07.
-;-n\	; jx.
PREVOZ'*
Ljubljana,
Resljeva 26
Trgovina
Manufaktura
RADOVLJICA
nudi vsakovrstno tekstilno in galanterijsko blago
Gostinsko podjetje
HOTEL
SLON
LJUBLJANA
Trgovsko podjetje
Tkanina
Trubarjeva e. 1
Priporoča svoje Izdelke in čestita vsem delovnim ljudem za 29. NOVEMBER
Točimo pristna štajerska in koprska vina. — Priporoča se kolektiv gostinskega podjetja
FIGOVEC
LJUBLJANA - Ajdovščina
Delovni kolektiv tovarne
Kuverta
LJUBLJANA, Titova cesta
čestita
ob PRAZNIKU REPUBLIKE vsem delovnim ljudem in odjemalcem
Splošno
kleparsko
vodovodno-
instalatersko
podjetje
LUUBLJANA Ambrožev trg 10
GASILSKI
SERVIS
Ljubljana
Čopova ulica

GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE
LJUBLJANA, Resljeva cesta 1
telefon št. 21-256 in 21-488
priporoča v nakup vse vrste premaznega materiala kot laneni fimež, oljnate barve in lake, vse vrste čopičev in ves v to stroko spadajoči material po maj nižjih grosističnih cenah v svojih skladiščih.
TRGOVSKO
PODJETJE
„BISERKA“
LJUBLJANA, Nazorjeva 4
Ima vedno na zalogi krojaške potrebščine, moško in žensko perilo, volno v vseh barvah ter razno galanterijo v bogati Izbiri.

;-v,- -

DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU 29. NOVEMBRU TER OPOZARJA NA SVOJE NASLEDNJE PUBLIKACIJE:
® MALRAK: »UPANJE«, ZNAMENITI ROMAN IZ DOBE ŠPANSKIH BOJEV. — CENA 720 DIN.
® KOPRIVEC: »HIŠA POD VRHOM«, ROMAN ŠTAJERSKEGA KMETA IZPRED VOJNE DO DANAŠNJIH ČASOV. — CENA 850 DIN.
9 ALEŠ BEBLER: »POTOVANJE PO SONČNIH DEŽELAH«. ZANIMIVI SPOMINI NAŠEGA DRŽAVNIKA N A TUJE DEŽELE, KI JIH JE SAM PREPOTOVAL. CENA 650 DIN.
O z 8
[tovarna]
s&tatQ tog
MARIBOR
čestita ob DNEVU REPUBLIKE vsem delovnim ljudem naše domovine 1
INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV
rtso

JARŠE
■A, W
-VŠ
ČESTITA VSEM DELOVNIlft LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE
Delovni kolektiv
PROIZVODNJA NAFTE V LENDAVI
čestita
delovnim kolektivom Jugoslavije ob proslavi PRAZNIKA REPUBLIKE in jim želi še mnogo uspehov In delovnih zmag v izgradnji socializma

Okrajni zavod za socialno zavarovanje Celje
-i
ju
■ 'S ■
4* ■

Trgovsko in uvozno podjetje z železnino, tehničnim In gradbenim materialom
THetaiHa
tf
tt
LJUBLJANA, Parmova ulica 53
čestita delovnim kolektivom za narodni praznik 29. NOVEMBER 1957
Ž; $
Elektrostrojno podjetje
Tiki
LJUBLJANA, Trata 12
Tovarna čipk in pletenin
RAŠICA
Gameljne
VSEM CENJENIM DOBAVITELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE	1
2
vi
GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE
„ Merkur”
LJUBLJANA, TRUBARJEVA CESTA 1
Trgovsko grosistično podjetje
LJUBLJANA
Poštni predal 132 — Telefon H. C. 20-861 — Direktor -23-109 — Skladišče:	Manufaktura
20-921 — Galanterija 20.909 — Tekdči račun KB 601-T-631. ..............................

Gozdno gospodarstvo
B led z gozdnimi upravami: Bohinjska Bistrica, Pokljuka, Jesenice, Radovljica in pomožno dejavnostno gozdarsko gradbeno grupo, z gozdnim avtoparkom ter kovaško - mehanično delavnico, čestita ob PRAZNIKU REPUBLIKE vsem delovnim ljudem.
OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAJO DELOVNI KOLEKTIVI;

LJUBLJANA
IZDELUJEMO: Stiskalne aparate nizke napetosti, suhe transformatorje, elektronske aparate za avtomatiko.
PROJEKTIRAMO: Zaščitne naprave in naprave tehnoloških procesov.
- 	J	L_' -	
. GRADBENO		
PODJETJE		
	TRŽIČ	
		
Podjetje
T R 2 I C
izdeluje prvovrstne kvalitetne pile in rašple vseh vrst in oblik ter vrši tudi vsa cementacijska dela za strojne dele in naprave.
Izdeluje
vse vrste
nebeljene
sulfitne
celuloze
kakor tudi
usnjarska
pomožna
strojila,
pinotan
in kemotan
LESNA
INDUSTRIJA
LITIJA
Tovarna za izdelovanje umetnega kamna in betonskih izdelkov
LJUBLJANA
CJ__l
I
Izvršuje projektne naloge za: ceste, mostove, vodovode, kanalizacije, hidrocentrale, melioracije, regulacije, pristaniške zgradbe, visoke zgradbe in vodnogospodarske osnove
LJUBLJANA
PARMOVA 33
TRB		11	11	ml
1DI1	lil	lil	llJ	li llllJ
TRGOVINA S TEHNIČNO ŽELEZNINO IN KOVINSKIM BLAGOM
LJUBLJANA, TITOVA C. 24
Telefon: 20-145, 21-547, 23-356, 23-45S
Telegram: TEHNOMETAL — Poštni predal: 159
GEOLOŠKI ZAVOD LRS
LJUBLJANA
I
GOSTILNA
TAVČARJEV HRAM
LJUBLJANA
Vsem delovnim ljudem čestita za 29. november — DAN REPUBLIKE
IM
LJUBLJANA, TITOVA 37
TRGOVSKO PODJETJE
„Moda“
L J U B L J A N A . VVOLFOVA 1

dvto&uMt piomet
CELJE
čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob Dnevu republike. Poslužujte se ugodnih prevozov, ki vam Jih nudi naše podjetje.
PODJETJE ZA V LJUBLJANI
PTT
PROMET
čestita vsem delovnim ljudem k največjemu prazniku naših narodov — 29. novembru — DNEVU REPUBLIKE — in jim želi mnogo uspehov pri nadaljnji izgradnji naše socialistične domovine.
^jfpoolmcea
Zadružno podjetje • LJUBLJANA
ČESTITA VSEM KMETIJSKIM ORGANIZACIJAM IN VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM OB DNEVU REPUBLIKE.
~X
Ob prazniku Republike se v iskrenih čestitkah vsem delovnim ljudem pridružuje tudi kolektiv	,
KLIMATKMGA ZDRAVILIŠČA »FRANCK ROZMAN« V GOZDE MARTULJKU
t željo, da bi polni tdravja in delovnega elana dosegli čim večje uspehe v borbi za socializem.
CERKNICA
DELOVNI KOLEKTIV
TOVARNE POHIŠTVA IN LESNE GALANTERIJE
PROIZVAJAMO: serijsko pohištvo specialne obdelave zaboje lesno volno žagan les
e
Zahtevajte v trgovski mreži naše izdelke 1 Izvažamo v Anglijo. Holandijo, Nemčijo, ZSSR
IZVRŠUJE: Toplovodne, parne in toplozračne centralne kurjave, visokotlačne parne in vročevodne napeljave, prezračevalne in odeo-sevalne naprave, vodovodne Instalacije in vertikalne kanalizacije, stavbeno kleparstvo.
MONTIRA: Sanitarne naprave za bolnice, hotele, šole, športne domove, tovarne, kompletne pralnice In sušilnice, črpalne Staniče in hidro-fome naprave, strelovode.
IZDELUJE: Projekte za vsa navedena dela.
letos proslavlja desetletnico osnovanja podjetja, ki se je iz majhnih predelovalnih obratov razvilo v močan kombinat pohištvene industrije. Ponosni smo, da lahko trdimo, da je ta uspeh odraz stalnih teženj po napredku in nenehne borbe za povečanje proizvodnje, za boljšo bodočnost, za socializem. — Vsem poslovnim prijateljem in ostalim državljanom čestitamo ob DNEVU REPUBLIKE z željo, da bi tudi v bodoče bilo delo nas vseh polno delovnih zmag.
LJUBLJANA, Kamniška ulica - Telefon 21-895, 21-888, 20-117
KOLINSKA TOVARNA HRANIL •
LJUBLJANA
Smartinska cesta štev. 30
čestita vsem svojim odjemalcem in tovariškim kolektivom ob prazniku REPUBLIKE — 28. NOVEMBRU.
(Sfe&tro^irotmica
UPRAVA
ŽIROVNICA
TEKSTILNA
TOVARNA
Telefon: 17 Telegram:
Tekstil Ajdovščina
izdeluje najdaljše in najboljše flanel rjuhe, bombažne, stanične enobarvne in karlraete tkanine, za moško in žensko perilo
AJDOVŠČINA
mnENsiu
tovarna tekstilnih potrebščin
LJUBLJANA - RUDNIK
Čestita ob Dnevu republike vsem svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine.
KROPA
1957
1918
MERCATOR
[uvozi
izvozi
LJUBLJANA, TITOVA 31
DELOVNI KOLEKTTV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA ČESTITATA DELOVNIM LJUDEM NASE DOMOVINE OB DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU.
Trgovsko podjetje
DOM
LJUBLJANA
Trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt
•
pošilja za dan republike borbene pozdrave vsemu delovnemu ljudstvu
K PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU — ČESTITA VSEM KOLEKTIVOM SLOVENIJE
DELOVNI KOLEKTIV
TOVARNE
AVTOMOBILOV
MARIBOR
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA 29. NOVEMBER
TRGOVSKO PODJETJE
»KURIVO - ŽELEZNIČAR«
LJUBLJANA
NUDIMO VSE VRSTE PREMOGA IN DRV PO ZMERNIH CENAH
elektrotehnično podjetje
"Utetitiotefona?
© Direktor: tel. 32-482 © Uprava: Parmova 33, tel. 30-092, 31-289 © Prodajni oddelek: Kotnikova 12, tel. 30-706 tn 30-145
© Skladišče: Kotnikova 12, tel. 31-350 © Detajlna trgovina: Titova 23, tel. 21-533
vam nudi ves elektrotehnični material domače ln inozemske proizvodnje, elektroinstaiaoijski material, transformatorje, motorje, žarnice itd.
Skladišče vseh proizvodov tovarne kablov »Moša Pijade«, Svetozarevo. P »služite sc nakupa pri nas, nudimo širok asortiment vseh navedenih proizvodov po konkurenčnih cenah.
OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAJO DELOVNI KOLEKTIVI
Bill
l
ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE
s svojimi 13 elektrarniškimi In 16 prenosno-razdelllnlml postajami ter upravo v Ljubljani čestita k državnemu prazniku — 29. novembru — vsem delovnim kolektivom In vsem odjemalcem električne energije.
INDUSTRIJA ZA PREDELAVO RIB
IZOLA
••V	'
Nji-
CINKARNA
CELJE
r
DELOVNI KOLEKTIV RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA
TRBOVLJE - HRASTNIK
ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K PRAZNIKU »DNEVU REPUBLIKE« Z ŽELJO, DA BI TUDI V BODOČE ZASTAVILI VSE SVOJE SILE ZA ČIMPREJŠNJO IZGRADNJO SOCIALIZMA 7 NAŠI SVOBODNI DOMOVINI.
• •
TOVARNA BARV IN LAKOV
MEDVODE
DELOVNI KOLEKTIV ZADRUŽNEGA !ZVOZNO-UVOZNEGA PODJETJA
SIOVEHIJA-SADJE
u
Lmbljana, Trubarjeva cesta 72
IZDELUJE: vse vrste športnih In turnih koles ter vse ustrezne nadomestne dele
LJUBLJANA, TITOVA 19
$ predstavništvi in skladišči v Mariboru, Volčji Dragi, Kanalu ob Soči, Beogradu In Skoplju, čestita vsem svojim cenjenim dobaviteljem In odjemalcem ob DNEVU REPUBLIKE. — Pri pospeševanju in razširjanju nasadov sadja in zelenjave ter losebno razširjanju nasadov jagodlčja, t. j. malin, jagod, črnega ribeza In višenj, iellmo veliko uspehov v korist samih proizvajalcev, domačih potrošnikov in izvoza
t
Gostinska zbornica za okrai Koper
čestita ob DNEVU REPUBLIKE vsem delovnim ljudem, gostinskim in turističnim kolektivom ter poslovnim prijateljem.
GRADBENO PODJETJE BEŽIGRAD LJUBLJANA
Tovarna lesovine in lepenke posta sentiu
'	V SLOVENSKIH GORICAH
Izdeluje v priznani kvaliteti
•	rjavo ročno lepenko
•	sivo ročno lepenko In
•	lepenko za kovčke v raznih desenih in barvah
K dnevu rojstva naše republike - 29. novembru čestitamo vsem delovnim kolektivom in jim želimo mnogo uspehov pri delu.
GOSTINSKO PODJETJE
»Daj-Dam«

LJUBLJANA
MEDNARODNI TRANSPORTI


KOLEKTIV TOVARNE električni in hladilni stroji — gasilska oprema
ŠKOFJA LOKA
želi vsem delovnim ljudem ob prazniku Republike mnogo uspehov v graditvi socialistične domovine
Za vsa vprašanja mednarodne odpremne službe m obračajte s polnim zaupanjem na nas. Ml se bomo potrudili, da vas vedno postrežemo strokovno, točno in hitro v vaše polno zadovoljstvo.
LJUBLJANA, Masarykova 17—21
poštni predal 78
IZPOSTAVE IN FILIALE: Jesenice, Maribor, Sežana, Celje, Dravograd, Prevalje, Nova Gorica; Herplje-Kozina PREDSTAVNIŠTVA: Beograd, Reka, Zagreb
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE.
DELAVNICA ŽELEZNIŠKIH VOZIL
»BORIS KIDRIČ«
MARIBOR
„ ELE KTRONABAVA16
Podjetje za uvoz elektroopreme in elektromateriala LJUBLJANA, Resljeva 18-11
Skladišče; Črnuče, telefon 382-172 Telefon; 31-058 in 31-059 Brzojavi Elektromabava Ljubljana
DOBAVLJA IZ DOMAČE PROIZVODNJE IN UVAŽA; Opremo za trafo-postaje in elektrarne (transformatorji, stikala, instrumenti, aparature vseh vrst), ves električni material za visoko in nizko napetostna omrežja.
Bombažna predilnica in tkalnica
/T' v • V
I rzic
♦ ♦
% %
i
OB DNEVU KEPUBL I K E ČESTITAJO DELOVNI KOLEKTIVI:
. V:.''.
.i /VV ■
-■■str
: ■■O?-:/--

,#-v
i
s
jSSS.
;«4§’
,;S
:viS.
s
s
:	:'vV
n
L
•	ZA VSAK OKUS PRIMERNI VZORCI
•	ZA VSAKEGA KUPCA SPREJEMLJIVE CENE
•	ZA VSAK DOM NAJLEPŠI OKRAS
1
ESN®
CELOVŠKA C 280
Nudi delovnim ljudem po najugodnejših pogojih:
blago za pohištvo, volnene pUše in epingleje
tkane pletene in bobinet zavese :
frotte-brisače in namizne prte
lahke dekoracijske tkanine
tkanine za radijske zvočnike
posteljna pregrinjala
svilene pliše za dekoracije in oblačila
vezenine raznih vrst na tilu in etaminu
votle čipke in vezenine za bluze
INDUSTRIJSKO
PODJETJE
Podjetje za promet s farmacevtskim materialom
Kemofarmacija
LJUBLJANA
LJUBLJANI. METELKOVA UL 7
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB DNEVU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU
ČESTITAMO
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM* DOBAVITELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM OB DNEVU REPUBLIKE


Aysv°

e®
OB PRAZNIKU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM TER JIM ŽELIMO CIMVECJE USPEHE PRI NJIHOVEM DELU
OPEKARNA PUCONCI
KOLEKTIV IN DELAVSKI SVET
BCe&tto&ignaC
LJUBLJANA
Podjetje za izvoz in nvee
projektiranje, mentačo
in proizvodnjo elefctro-opreme
DELOVNI KOLEKTIV
Tovarne steklenih izdelkov
SLOVENSKA BISTRICA
čestita vsem delovnim ljudem ob prašniku republike — 29. novembru.
zastopstvo inozemskih tvrdk
MARIBOR
MELJSKA C. 56
nudi svojim odjemalcem: moško perilo, delovne obleke, moško, žensko in otroško trikotažo ter razne pletenine Vsi naši izdelki so znani po prvovrstni izdelavi, kvalitetnem materialu in konkurenčnih cenah.
naprav jakega in šibkega toka
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB DNEVU REPUBLIKE
KOVINSKO PODJETJE
CELJE - VODNIKOVA ULICA 6
■ svojimi obrati«
KLJUČAVNIČARSTVO STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO INSTALACIJE IN KLEPARSTVO
LJUBLJANA
TOMŠIČEVA ULICA 3 Telefon 22-241
DELOVNEMU LJUDSTVU ČESTITAMO OB PRAZNIKU USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE!
ČESTITA ZA 20. NOVEMBER
KOLEKTIV TOVAuNE
VOLNENKA
LJUBLJANA
DELAVNICA: Krekova ulica 14
Telefon 25-63
Izdelovalnica ln popravljalnlca torbic, aktovk, kovčkov, konjskih vpreg, gonilnih jermenov, vseh usnjenih tehničnih pripomočkov za industrijo, vseh vrst ponjav ter vozovno tapetništvo.
O B DNEVU B E P UBLIKB CESTI TBJO DELOVNI KOLEKTIVI
Tovarna
organskih barvil
Gelje
NUDI tekstilni industriji, industriji za izdelavo papirja
TER USNJARSKI INDUSTRIJI ŽVEPLENA IN AZO BARVILA V VSEH KOLIČINAH. PRIČELI SMO TUDI Z DOBAVO BARVIL ZA ŠIROKO POTROŠNJO V DOZAH PO l, 2 IN 5 KG. — KVALITETA NAŠIH BARVIL JE ENAKOVREDNA RAZLIČNIM INOZEMSKIM BARVILOM. OPOZARJAMO NA NASE NOVO IMPREGNACIJSKO SREDSTVO »PENTOLAT 3 A« ZA LESNO INDUSTRIJO IN KOT DODATEK K STR.O-JILNIM JUHAM V USNJARSKI INDUSTRIJI. - ZAHTEVAJTE PROSPEKTE V TOVARNI ALI PA ZAHTEVAJTE, DA VAS OBIŠČEJO NASI PREDSTAVNIKI.
... ..	^	^ j
Veletrgovina ‘
PREHRANA
LJUBLJANA,
TITOVA 15
Avtopodjetje
SLAVNIK
KOPER
|He&os*
I TOVARNA LAKOV
dbom$aCe
»TOKO«
TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV
DOMŽALE
DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA
,MINERAL'
Industrija naravnega in umetnega kamna
LJUBLJANA - MOSTE, Industrijsko cesta
čestita vsem delovnim ljudem za praznik 29. NOVEMBER.
.
Steklarna
»BORIS
KIDRIČ«
ROGAŠKA SLATINA
čestita delovnemu ljudstvu za DAN REPUBLIKE
Podjetje
»TOTRA«
LJUBLJANA
Vam nudi v kvalitetni izdelavi in po konkurenčni ceni vse pozamenterljske izdelke.
Za to se lahko informirate v samem podjetju v Zg. Hrušici 14 pri Ljubljani ali telefon, št 31-635. Podjetje se vsem interesentom najlepše priporoča.
Borbene pozdrave za praznik republike pošilja vsem delovnim ljudem
PODJETJE ZA IZDELAVO FINEGA POHIŠTVA
..HRAST"
LJUBLJANA, Linhartova 49/a
Keramično-kemična industrija
Kamnik
proizvaja v svojih obratih:
0 »KERAMIKA« Kamnik — dekorativna in tehnična keramika £ »SVIT« Kamnik — polirna in brusna sredstva £ »KREMEN« Domžale — Hvarski peski — nezgorljiva glina ^ »PEC« Mengeš — sobne in kmečke peči — kamini — obločne ploščice ^ »TOBI« Ihan — mleti kalcit — zidne barve — livarski pripomočki 0 »KALCIT« Stahovica — surovi kalcit
TER ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU 29. NOVEMBRU
lil
TOVARNA
ŠPORTNEGA ORODJA
„ ČCan u
BEGUNJE
NA GORNEJSKEM _____- • - - - __
DELOVNI
KOLEKTIV
TOVARNE
ELEKTROMATERIALA

ČRNUČE pri Ljubljani
pošilja tovariške pozdrave in čestitke vsem delovnim ljudem in kole tivom ob DNEVU REPUBLIKE. — »ELMA« proizvaja: elektroinstalacijski material — električne likalnike — elektroizolacijski material — transformatorje: zaščitne, z regulacijo za gledališča in specialne po naročilu. — V popravilo sprejema vse vrste elektromotorjev, generatorjev in suhih transformatorjev.
BLAGOVNICA

LJUBU
Wo va 1
Specialna trgovina za oblačilno stroko Vam nudi izbiro tekstilnega blaga, perila, pletenin, obutev In konfekcijo po najnovejši modi. — V njeni poslovalnici »Sneguljčica« pa lahko nabavite vse potrebno za vaše malčke.
NA ČASU IN DENARJU ŠTEDITE. ČE KUPUJETE PRI »TROMOSTOVJU«
CENJENIM ODJEMALCEM IN DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE ZELEC OBILO USPEHOV SE V NADALJE. »
TRGOVSKO PODJETJE Z GRADBENIM MATERIALOM NA DEBELO IN DROBNO ’	'
LJUBLJANA, — VOŠNJAKOVA 16 — TELEFON ŠT. 30-140
VEDNO IN OB VSAKEM ČASU UPORABLJAJTE PRIZNANE ŠPORTNE TKANINE
Bombažne
tkalnice
Vižmarje
Mestna plinarna v Ljubljani
RESLJEVA 34 — TEL. 30-555 — POST. PREDAL 158 TEK. RAC. 60-KB-1-Z-291
PROIZVAJA: plin, koks in katran IZVRŠUJE: plinske instalacije
POPRAVLJA: plinske naprave ln plinske aparate (kuhalnike, štedilnike, kopalne in sobne peči)
Iz polizdelkov sestavlja plinske sobne peči za plinarniški in butan plin
| MAKIDUK, 114U9MI veaiu o v
proizvaja umetne bruse vseh dimenzij in oblik z eaščitnim znakom
AlUMIN

gg
normalnega korunda (ca. 96% Al,Os)
iz plemenitega korunda
(ca. 99,5% Al,Os)
te silicijevega karbida (S1C)
\
na bazi keramične, smolne (fenolformaldehidne, šelakove) in magnezltne vezi za vse panoge industrije, poljedelstvo, gozdarstvo in široko potrošnjo
}§g
m »o
UP Sj 3 s,
■
i o3^
le* S P IZ: ^m>
I S|B
BB S- o a
PODJETJE ZA
INŽENIRSKO TEHNIČNE GRADNJE
«■ 1 t. ,
Vuzenica
Gradnja hldrocentral, mostov in drugih zgradb, ki spadajo v inženirsko tehnično »troho -Projektiranje gradenj.
Čestitamo za praznik 29. NOVEMBER 1957!
KOLEKTIV
0 B DNEVU REPUBLIKE ČESTITAJO DELOV HI KOLEKTIVI:
OGcimfii Cjuchtit odttot
Stfu&Cjana- Stika
v svojem imenu in v imenu delovnih kolektivov:
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA-ŠIŠKA
»AGROSERVIS«
»ALKO«
»AVTOKLEPARSTVO«
»AVTOPOPRAVLJALNICA«
»AVTOTEHNA«
»DEKOR«
»DRAVLJE«
»ELEKTRA«
»ELEKTRIČNA CESTNA ŽELEZNICA« »ELEKTROMEHANIKA« »EMBALIRKA«
»GOLOVEC«
»6RAVERSTV0«
»GRMADA«
»KERŠIČ«
»KLEPARSKO VODOVODNO IN INSTALACIJSKO PODRTJE« »COSMOS«
»KROVSTVO«
»KURIVO-PRODAJA«
»KURIVO-ŽELEZNIČAR
»LEK«
»LITOSTROJ«
»MAJOLKA«
»MEDENJAK«
»OLEPŠAVA«
»PIVOVARNA UNION« »PLESKARSTVO, SOBOSLIKAR-STVO, ČRKOSLIKARSTVO« »PLUTAL«
»PRI KEKCU«
»PRIMORJE«
»PRI NIKOTU«
»SLEPI JANEZ«
»SLOVENI J A*VI NO »SOČA«
»SPECTRUM«
»SPLOŠNO MIZARSTVO« »ŠIŠKA«
»TISKARNA N8 FLRJ« »TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN«
»TRIGLAV«
»UNITAS«
»USNJENI IZDELKI«
Čestita vsem delovnim ;,udem za Dan republike in jim obenem želi uspehov polno novo leto 1958
20 LET .JZOLIBKE”
Vsak dan hodite po asfaltnih pločnikih in cestah. Ali ste že kdaj pomislili, kje izdelujejo asfalt? Priznajte, najbrž na to Se niste pomisliti. Prav tako kot malokdaj razmišljate, kje in kako izdelujejo delavci blago za obleko, ki jo nosite, platno za perilo, usnje za čevlje. Mogoče še niste pomislili, kje izdelujejo asfalt, kje predelujejo katran, kje izdelujejo žlindmo volno, Bergmanove cevi... Preberite teh nekaj vrstic in zvedeli boste marsikaj zanimivega o delu kolektiva »Izolirke«, kolektiva, ki bo te dni praznoval dvajsetletnico podjetja, dvajsetletnico, odkar so zasadili gradbeni delavci prve lopate v Mostah pri Ljubljani za takrat majhni bitumenski obrat in za današnjo gospodarstvo zelo pomembno »Izolirko«.
Pred dvajsetimi leti je nastal v Mostah bitumenski obrat. Preveč bi se zadržali, če bi se pomenili, kako se je obrat razraščal, kaj vse so izdelov'.li v tistih letih pred vojno, saj kakšnega posebnega uspeha pravzaprav ni bilo. No, da nas ne bo kdo napak razumel. Posebnega uspeha pravimo zato, če namreč prejšen razvoj podjetja primerjamo z današnjim, z razvojem zadnjih nekaj let.
Pred osmimi leti je takratna glavna direkcija gradbenega materiala priključila k bitumenskemu obratu v Mostah še obrat za predelavo katrana, za izdelavo žlindrne volne, s skupino izolatorjev in oddelek za Bergman cevi. Družbene organizacje v podjetjih in vodstvo podjetja so tesno sodelovali. Za marsikaj so morali poskrbeti, saj je gospodarstvo veliko terjalo od njih. Proizvodnjo je bilo treba nadzorovati, usmerjati in prilagajati zahtevam trga. Od takrat naprej Je podjetje dopolnje-
valo proizvodnjo z vedno novimi izolacijskimi materiali proti' vodi, vlagi, toploti in zvoku In... Leta 1951 je dobilo podjetje svoji proizvodnji tudi primernejši naslov, preimenovalo se je v »Izolirko« Ljubljana-Moste. članov delovnega kolektiva »Izolirke« pa ne boste našli samo v Ljubljani, pač pa tudi v obratih na Pragerskem in na Jesenicah in če boste kdajkoli obiskali nove tovarne v Makedoniji, Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, jih boste našli tudi tam, ko bodo vgrajevali žlindr-no volno, ko bodo vgrajevali proizvode, ki jih Izdelujejo v Ljubljani, na Jesenicah in v Pragerskem, , rc izvode, ki naj zavarujejo naprave in prostore proti vodi, vlagi toploti, zvoku...
Lani se je delovni kolektiv odločil, da bo spremenil svojo proizvodnjo, spremenil predvsem v korist, da tako rečemo, našega družbenega standarda, naše stanovanjske izgradnje, Tudi na tem področju je že leto dni žel pomembne uspehe.
O, marsikaj je moral delovni kolektiv »Izolirke« premostiti, da je lahko zadovoljil zahtevam potrošnika, zahtevam trga. Zato, ker je vodstvo podjetja, ker so organi upravljanja, delavci, skratka vsi skupaj, ves kolektiv, smotrneje delali, so lahko tudi v vseh teh letih zniževali cene izdelkom in uslugam, zato je naraščal njihov dohodek, naraščal je, ker so varčevali z materialom, delali, kolikor so le mogli. Res, prizadevnost kolektiva je treba pohvaliti. V »Izolirki« je marsikaj drugače v teh letih. Nakupili so stroje, dogradili oddelke, porabili za to nad 290 milijonov dinarjev, v tem znesku pa je za nad 68 milijonov dinarjev nflhovih lastnih sredstev. Samo nekaj podat-
kov. Zgradili so objekt za proizvodnjo strešne lepenke, kupili stroje za proizvodnjo žlindrne volne, stroje in orodje za toplotna izolacijska dela. Ob vsem tem pa so mislili tudi sami nase, na grat-itev prostorov, ki so sestavni del vsak • tovarne. Zgradili so sanitarne naprave, uredili prostore in kupili opremo za tovarniške bifeje v dveh obratih, zgradili 10 družinskih stanovanj in uredili prostore za samske stanovalce v Ljubljani in še 12 družinskih stanovanj in prostore za samce na Jesenicah, Res, večina zgrajenih stanovanj je le pr. vizornega značaja. Toda stanovanjsko stisko, ki jt še veliko večja, so vsaj delno omilili.
Številke so nadležna stvar, vendar nam marsikaj povedo. Povedo nam o prizadevnosti kolektiva, o njejovih delovnih uspehih. Glejte, 1947. leta je znašal brutto dohodek podjetja
28.699.000	dinarjev. Lani pa je znašal že
1.265.196.000	dinarjev. K tem podatkom je
skoraj odveč vs . komentar, posebno če vemo, da je v podjetju zaposlenih okoli 470 delavcev in uslužbencev. Marsikakšen delovni kolektiv bi lahko bil ponosen na takšne delovne uspehe. Uspehi kolektiva »Izolirke« so še tem večji, če računamo, '	j,, to podjetje z zelo razno-
liko proizvodnjo, s tremi daleč vsaksebi razmeščenimi obrati, z montažnimi skupinami, ki delajo pravzaprav v vseh delih naše domovine.
Delovni kolektiv »Izolirke« praznuje te dni dvajsetletnico obstoja podjetja. K njegovemu prazniku se pridružujemo tudi delavci ostalih podjetij.
m
=====
— Izdelava ivolacljeke opeke
— Izdelava Izolacijskih vrvi lz Žlindri ne volne v obratu Jesenice — Delavski svet
[zdelava volne v obratu
Jesenice