Beograjska konferenca o varnosti: indirekten namig na koroško manjšinsko vprašanje ob otvoritvi
leto XXIX — Številka 40
poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt
6. oktobra 1977
Cena 4.— šil. (4 din) P. b. b.
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Že na dan otvoritve zasedanja beograjske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi je stalo v ospredju zanimanja ter razpravljanj vprašanje človekovih pravic in tako tudi vprašanje, kako ravnajo evropske države s svojimi narodnostnimi manjšinami.
V svojem pozdravnem govoru je jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve, Miloš Minic nedvoumno naglasil, da problem narodnostnih manjšin ne more biti le notranja zadeva vsake države, marveč da je odnos do manjšin bistvenega značaja za varnost, dobrososedske odnose in za sodelovanje med državami.
„Prav ta sestanek držav na konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi," je nadaljeval Minič, „bo
moral razmodriti rezultate določil zaključne listine, ki se nanašajo na manjšine in sprožiti nov doprinos k nadaljnjemu reševanju tega vprašanja." Ob tej priliki je bilo prav tako nedvoumno povedano, da svobodno izražanje nacionalne kulture ter uporabe lastnega jezika ne velja le za narode, marveč prav tako za nacionalne manjšine.
Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta ter zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič je v svojih izvajanjih govoril tudi o osimskih sporazumih, ki jih je označil kot najlepši primer, kako je možno rešiti mednarodne spore v zadovoljstvo prebivalcev na obeh straneh meje, če je dana politična volja državnih vodstev. To ni samo lep korak naprej v razvoju od-
UVODNIK
Salzburška sodba
Ce je morda kdo le še mislil, da nameravajo avstrijske oblasti rešiti vprašanje slovenske narodne skupnosti na miren način v sodelovanju z manjšino in brez pritiska, potem so se mu morale najkasneje v torek, 4. oktobra 1977, odpreti oči, ko je bil pred salzburškim deželnim sodiščem obsojen naš rojak, 21-letni Štefan Pet-Iak iz Štebna pri Globasnici, zaradi sodelovanja pri napisnih akcijah junija 1976 na denarno kazen v višini 16.500 šilingov.
S tem aktom nestrpnosti so avstrijske oblasti jasno dokazale, da hočejo koroške Slovence prisiliti, da sprejmejo končno lansko in letošnjo protimanj-šinsko zakonodajo. Istočasno pa je iz te obsodbe razvidno, da je interes uničenje in likvidacija slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Paradoksno je dejstvo, ki ga je pokazal ta proces, da oblasti celo tako imenovani zakon o narodnih skupnostih izvajajo restriktivno. Ob vseh mogočih prilikah je slišati iz ust državnih In deželnih politikov, da je namreč julijska zakonodaja celo najboljša na svetu in da 9re za velikodušnost tudi v interpretaciji. Salzburško sodišče je odklonilo predloge obtoženca in njihovih branilcev, naj bi se odvijala obravnava v slovenskem jeziku in se pri tem sklicevalo ravno na zakon o narodnih skupnostih z dne 7. julija 1976, češ ta zakon sicer predvideva slovenščino pred deželnim sodiščem v Ce-ovcu, ne pa v Salzburgu. Pri tem pa ^?_dj®če Pozablja, da je deželno sodišče Salzburg le delegirano sodišče !n da je bil preložen proces tja le iz vzrokov javne varnosti in objektivno-st'' To Pa so kriteriji, ki jih ne more zagovarjati obdolženec in mu zaradi te9a ne morejo prikrajšati njegovih Pfavic. Isto velja za priče, ki so pred-a9ale, da se jim dostavi poziv na glav-no obravnavo v slovenščini, sklicujoč se na člen 7, odst. 3 avstrijske držav-ne pogodbe. Namesto da bi jim poslalo vabilo v slovenščini, so bile pri-oe obsojene na kazni v višini 500 ši-mgov. iz tega je razvidno, da avstrijske oblasti niti niso pripravljene izvajali zakona o narodnih skupinah, kaj Sele člena 7 avstrijske državne pogodbe.
pri tem se moramo spominjati zločinskih dejanj „tafelstiirmerjev“ leta 9?2, ki so napravili ogromno škodo, vendar jih nobeno avstrijsko sodišče oi kaznovalo. To dejstvo pa je najboljši °kaz neenakopravnosti koroških Slovencev v Avstriji ter podpore neona-fsfičnim in nemškonacionalističnim
interesom.
Prav 4. oktobra pa se je začela tudi s®°9raiska konferenca, na kateri Av-s r'ici z vso vehemenco zastavljajo Svcje sile za izpolnjevanje človekovih Pravic v svetu. Kako neresna in dvo-,cna je avstrijska politika, pa dokazu-*e Proces v Salzburgu, kjer je obsojen resničen borec za človekove pravice,
kajti
manjšinske pravice so osnovne
P °vekove pravice. Prepričani smo, da ° mednarodna javnost do konca raz-r,vala to janusovo politiko Avstrije, ki naJaStn|h *lefl tepta ,e pravice, oh .korošk' Slovenci pa se moramo v ,tei sodbi zavedati, da je nadalje-anJe naše odločne, skupne in pravič-6 borbe proti zatiranju edina pot za
Koroški Slovenci pri Djuranovicu
Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič je v nedeljo sprejel predstavnike slovenske narodnostne manjšine v Avstriji dr. Francija Zvvittra, predsednika Zveze slovenskih organizacij, in dr. Matevža Grilca, predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev, in njune sodelavce Feliksa VVieserja, Filipa VVarascha in Rada Janežiča.
Sprejemu so prisostvovali tudi Milan Vereš, pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve, Jože Hartman, član predsedstva republiške konference SZDL Slovenije, Nikola Čičanovič, zunanjepolitični svetnik predsednika ZIS in Silvo Devetak, posebni svetnik v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve.
Predstavniki manjšine so seznanili predsednika ZIS z najnovejšim stanjem, v kakršnem je slovenska manjšina v Avstriji. Ugotovili so, da v zadnjem času ni nobenih pozitivnih sprememb oziroma da se položaj po sprejetju zakona o narodnih skupinah in noveli zakona o popisu prebivalstva posebne vrste, kot tudi po uveljavitvi določbe o topografskih napisih ter uredbe o uradni rabi slovenskega jezika ter uredbi o slovenskih nazivih mest na Koroškem v resnici slabša. Posebej so poudarili, da si avstrijska vlada še naprej prizadeva uresničevati ukrepe, ki omejujejo pravice manjšine, sicer določene s 7. členom državne pogodbe. Namesto da bi upoštevali konstruktivne predloge manjšine, pravijo predstavniki manjšine, se s sodnimi procesi proti pripadnikom manjšine in z drugimi sredstvi ustvarja vzdušie netolerantnosti, želeč tako manjšini vsiliti ukrepe, s katerimi se še naprej slabša njen položaj in odvzemajo zakonite pravice.
Predsednik ZIS je poudaril, da bo Jugoslavija, ki na obstoj narodnostnih manjšin gleda kot na faktorje povezovanja, vzajemnega razumevanja in dobrega sosedskega sodelovanja, še naprej zagotavljala podporo pravičnemu boju slovenske in hrvaške manjšine, da bi si zagotovili pravice, zapisane v državni pogodbi, s čimer bi bili zagotovljeni pogoji za njun neovirani in vsestranski razvoj. Jugoslavija si bo še naprej prizadevala, da bi avstrijska vlada v dogovoru s predstavniki slovenske in hrvaške narodnostne manjšine brez odlašanja začela izpolnjevati svoje obveznosti.
S popolnim izpolnjevanjem določb državne pogodbe bi končno
dosego naših pravic v zavesti, da zgodovina dokazuje, da zatiralci narodov nimajo dolgega življenja.
Našemu Štefanu pa velja solidarnost vsega našega naroda in demokratičnega sveta!
zagotovili svoboden razvoj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, kar je tudi v skladu z določbami zaključnega akta konference o evropskem sodelovanju in varnosti.
Na pogovoru so izrazili prepričanje, da bi to bistveno prispevalo k nadaljnjemu razvoju jugoslo-vansko-avstrijskih odnosov in dobrega sosedskega sodelovanja, kar je v interesu SFRJ kot republike Avstrije.
Sprejem zastopnikov koroških Slovencev pri jugoslovanskem ministrskem predsedniku tako rekoč na predvečer beograjske konfe-
rence ima na sebi vsekakor nekaj demonstrativnega: prikazal je namreč, da so manjšinske pravice tudi človekove pravice, da so manjšinske pravice tudi garant za mir. Vsekakor je bilo v nedeljo v Beogradu navzočih že mnogo politikov iz vseh držav sveta, ki se udeležijo beograjskega sestanka. Obisk je imel s tem veliko publiciteto, publiciteto pa je dobilo tudi jugoslovansko zagotovilo, da se bo SFRJ še v naprej prizadevala, da se vprašanje reši v dogovoru med avstrijsko vlado in prizadetima manjšinama.
Gospodarstvo: vključevati je treba tudi slovensko manjšino!
Prejšnji teden se je vrnila sedemčlanska gospodarska delegacija obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev z 11-dnevnega potovanja po republikah in pokrajinah Jugoslavije. Pri obiskih na zvezni, na republiških in pokrajinskih gospodarskih zbornicah ter v nekaterih organizacijah združenega dela so člani delegacije (Mirko Sabotnik, Alojz Gregorič in Franc VVedenig za NSKS, Feliks VVieser, Franci Einspieler in Peter Kuhar za ZSO ter Hanzi Ogris za Zvezo slovenskih zadrug) posredovali informacije o sedanjem političnem, organizacijskem in gospodarskem stanju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Na vseh imenovanih forumih so koroško delegacijo zelo prijateljsko sprejeli, jo seznanili z važnejšimi gospodarskimi dejavnostmi in skupno z njo razpravljali o možnostih vključevanja slovenske narodne skupnosti v gospodarske odnose med Jugoslavijo in Avstrijo.
Za koroške Slovence, ki se imajo boriti za obstoj, bo vedno bolj odločilno, ali jim bo poleg političnega osveščanja uspelo, da se tudi gospodarsko okrepijo in uveljavijo. Ni nobena tajnost, da so bili doslej na gospodarskem področju vse premalo prezentni in iniciativni. Jasno je predvsem, da ni na-rodno-politične emancipacije brez enakopravne gospodarske participacije. Postavitev gospodarskega odbora pri osrednjih organizacijah, nekateri novejši poskusi naših ljudi, da se gospodarsko bolje organizirajo in tole potovanje slovenske gospodarske delegacije so prvi odločnejši in nekje le obetajoč korak na poti k ustvarjanju boljše ekonomske baze, kar za uveljavitev narodno-političnih interesov ni brez pomena.
Člane delegacije je presenetilo dejstvo, da so v posameznih republikah in pokrajinah Jugoslavije
precej dobro informirani o položaju koroških Slovencev, da je najti veliko razumevanja in pripravljenosti za pomoč in sodelovanje, predvsem kar se tiče razvijanja takih gospodarskih odnosov, ki vključujejo manjšino kot soustvarjalni faktor.
Deloma so bili pogovori precej konkretni, posebno glede na možnosti skupnega usmerjanja gospodarskih dejavnosti na področju turizma, kmetijstva in lesne industrije. Govorilo se je tudi o šolanju kadrov in štipendiranju ter o ustreznih organizacijskih oblikah za skupne investicijske cilje.
Celotno sodelovanje pa naj bi se vršilo na osnovi tozadevnih določil avstrijskih in jugoslovanskih zakonov. Dogovarjanje o širjenju go-
nosov med dvema državama, temveč konkreten doprinos k popuščanju napetosti, za utrditev miru in varnosti ter k razvoju mednarodnega sodelovanja v Evropi in v svetu.
Za Milošem Miničem je delegate in goste na beograjski konferenci pozdravil še posebni zastopnik generalnega sekretarja OZN, Vittorio Giucciardini, opoldne prvega dne pa bodo že govorili načelniki posameznih delegacij, najprej predstavnika Švice in Nizozemske. S posebnim zanimanjem čakajo tudi na izvajanja zastopnikov združenih držav Amerike ter Sovjetske zveze, nas pa seveda najbolj zanimajo govori Avstrije, ki bo po vsej verjetnosti v sredo popoldne ali v četrtek ter Jugoslavije in Bolgarije. Opazovalci pričakujejo, da bodo v njih izražena tudi stališča držav k izvajanju oziroma neizvajanju manjšinske zaščite.
Na hodnikih novega, velikega kongresnega centra v Beogradu pa se tudi že napovedujejo demonstracije posameznih organizacij in oseb proti neizpolnjevanju tretje košare helsinških sklepov. Tako bomo na beograjski konferenci verjetno še priče novih protestov proti diskriminaciji posameznikov in narodnostnih skupin.
spodarskega sodelovanja koroških Slovencev z jugoslovanskimi gospodarskimi organizacijami bi hkrati lahko pomenilo — to je bilo izrecno povedano — tudi prispevek k izboljšanju celotnih medsebojnih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo.
Da pa zahteva nakazana usmeritev od Slovencev na Koroškem višjo stopnjo prizadevnosti, predvsem glede izboljšanja organizacijskih struktur na gospodarskem področju, je jasno. In še to: če naj bodo ti stiki trajni, če naj sodelovanje dolgoročno uspe, ne moremo mimo temeljev trdne poslovnosti in rentabilnosti skupnih načrtov.
Gospodarska delegacija osrednjih organizacij, ki je imela na potovanju plodne pogovore v gospodarskih zadevah, pa se je tudi drugače vrnila domov z globokimi vtisi.
Da je jugoslovanski način rešitve manjšinskih vprašanj povsem pravičen, human in vzoren, mora priznati, kdor je z lastnimi očmi videl, kako se to prakticira, npr. v Vojvodini, kjer imajo pet uradnih jezikov — a ne le na papirju — in ne na podlagi odstotkov.
V noči na torek so bile v Dobrli vasi zopet razne napisne akcije. Škoda je precejšnja, predvsem na poslopju kmetijske šole. Parole so bile naperjene proti deželnemu glavarju VVagnerju, poslancu dVP Usterju ter šefu KHD Feldnerju. Tudi nemški krajevni napisi ter neki transformator so bili cilj aktivistov, ki so delovali v noči pred procesom proti Štefanu Petjaku.
Je Hitlerjevo življenje res primer zavidljive kariere?
Človek, ki je napravil kariero, velja danes vsepovsod za vzgled. ..Poglejte, on je uspel", potem pravijo in vsakega uspešnega človeka — uspešen človek je napravil kariero — postavijo za vzgled drugim. Uspešen človek ima številno zavidljivih lastnosti, od situiranega položaja preko poznanosti in ča-stivrednosti vse tja do drugih častivrednih značajnih lastnosti in vrlin. Beseda karierist sicer ima deloma tudi negativen prizvok, morda zavist, a ta negativni prizvok zdaleč presega vrlina o krepkem značaju karierista, brez tega značaja ne bi bil uspešen.
Vsak človek se trudi, da bi bil čim bolj uspešen — vsak na svojem področju. Na poti k uresničevanju ciljev pa mu ne pomagajo le zastavljeni cilji in lastne ideje, ampak tudi predvsem vzgledi. Precej resnice ima na sebi pregovor „Besede mičejo, vzgledi vlečejo".
Naj novejši vzgled uspešne kariere nam servirajo te dni avstrijske kinodvorane: „Hitler — eine Karriere". Film je ustvaril avtor istoimenskega bestsellerja Joachim C. Fest. Medtem ko se je avtor v knjigi opiral na številne doslej malo poznane vire, je pri izbiri filmskega materiala imel pri roki skoraj izključno le nacionalsocialistične vire. Hitlerjev propagandni minister Gobbels je namreč firerjevemu spremstvu vedno dodal več filmskih kamer, ki so iz številnih perspektiv posneli vsako Hitlerjevo kretnjo. Najboljše scene so potem iz kilometrov dolgih filmskih trakov zrezali v optimalne propagandne filme, ki niso zgrešili efekta pri publiki. Filmski material je bil vsekakor takšen, da je prikazal firerja v najbolj sončnih pozah.
Glede nemškega filmskega arhiva Fest torej ni imel veliko izbire. Vendar je številno posnetkov drugih držav — predvsem o prizoriščih vojne, o taboriščih in drugih grozodejstvih. Teh se Fest ni posluževal ali vsaj ne v zadostni meri.
Rezultat filma: veličastni, ogromni shodi množic, točno zrežisirane parade s stotisoči in milijoni udeležencev napravijo še danes velik vtis na poprečnega in tudi nadpo-prečnega gledalca. „Kaj takega pa danes ne spravimo več skupaj," je marsikateri od gledalcev samopo-milovalno ugotovil in se spominjal nazaj na pretekle slavne čase, ko so menda še veljali značajnost in drugi ideali. Kajti film prikazuje skoraj izključno le ideale.
Film o Hitlerjevi karieri traja dve in pol uri. Od tega je približno četrtina posvečena času, preden je Hitler prevzel oblast. Grobo računano, je film 100 minut kazal dobo med letom 1933 in 1945. Če Hitlerjevo dobo ..vladanja" zopet razdelimo na polovico od 1933 do 1939 in na vojno dobo od 1939 do 1945 ter to delitev prenesemo na film, pridemo do poraznega rezultata: od 100 minut filma o Hitlerju na oblasti odpade na dobo pred drugo svetovno vojno ne le polovica, ampak okoli 85 minut. Le zadnja četrt ura je posvečena drugi svetovni moriji. O njej samo par bežnih slik, neko ustreljevanje od daleč, tako da gledalca ne šokira, predvsem pa trpljenje Nemcev. Ne le, da avtor filma sploh ne pove, da je druga svetovna morija po zaslugi Hitlerja in niemu pokornega in zvestega ljudstva zahtevala 50 milijonov življenjskih žrtev, je pri filmu nastal videz, da so le zbombardirana nemška mesta bila žrtev vojne.
V ostalem pa je film kazal govornika Hitlerja. Avtor je v svojem tekstu naglasil samodisciplino in preračunanost govornika Hitlerja. Firer je znal govoriti, in to znanje ljudje danes še občudujejo.
Številni recenzenti — ocenjevalci tega filma — so ugotovili, da v tem
filmu z lepimi, sončnimi in impozantnimi slikami komentatorjeva beseda podleže vtisu slik. Več recenzentov je omenilo tudi, da je bil vsaj komentar stvaren. Temu se ne moremo pridružiti. Ne le, da je komentar prevzel nekritično številne taktične in propagandistične izjave Hitlerja in jih postavil kot resnične cilje Grofaz-a (GroB-ter Feldherr aller Zeiten), je povsod tam, kjer bi bilo treba Hitlerjevim besedam in geometričnim slikam postaviti nasproti dejstva in krvave rezultate, zapadel komentator v ironijo. Da avtor Fest v svojem komentarju ni le poenostavljal, ampak vpletel med maloštevilna dejstva celo zgodovinske
neresnice, je ob poraznem celotnem vtisu filma še najmanj tragično, akoravno bi vsako novejše zgodovinsko delo imelo na voljo boljša dognanja.
Dokončni rezultat: največja Hitlerjeva napaka v tem filmu je bila ta, da je pač bil demagog, da je vodil ljudi za nos. V filmu je bil celo uspešen demagog, le zadnjih par minut — vojna doba — ni bil več docela uspešen. Toda dandanes je demagogija nekaj čisto človeškega, da, celo demokratičnega, saj vsaka stranka pravi o vodilnih politikih nasprotne strani, da so demagogi. To je pač v politiki potrebno, če hočeš biti uspešen. Ta-
ko gledano, je bil Hitler dejansko primer uspešne kariere.
V današnji dobi nostalgije je ta film torej repriza tedanje filmske ustvarjalnosti.
Kljub komentarju je Hitler sam še prišel dovolj do besede.
Toda koga že moti, da državna pogodba prepoveduje v 9. členu vsakovrstne nacionalsocialistične reprize — ponovitve?
Sicer redkozasedene kinodvorane se zopet polnijo. Rekordni obiski. Pred kinodvorano in pred vstopom pet državnih policistov, celo varnostni direktor je med gledalci. Publika predstavlja prerez skozi vse sloje in starosti. Tu in
tam tudi aktivist Heimatdiensta. Ko v filmu obširno kažejo izvlečke iz enega od Hitlerjevih govorov, slišim za sabo polglasno: „Stimmt jo, wos er sogt!" — Pogledam nazaj. Stavek je izustila poprečna ženska okoli 50 let. Vajen sem vse hujših izlivov, toda v tem trenutku bi žensko najraje oklofutal ali jo vsaj glasno imenoval nacistko. Toda zakaj, ko bi imel težave edinole jaz. Nepoboljšljiv, kot sem, sem plaval v tej kinodvorani proti toku. Naslov filma je »Hitler — eine Karriere". Množica je dobila servirano vz-gledno kariero nepoznanega avstrijskega govornika, moje predstave o vzgledni karieri niso nostal-gično-moderne, niso „in“.
PREDNATIS IZ MESEČNIKA „EXTRABLATT“:
Wagnerjev neuspeh narekuje trd jezik
Harald Irnberger kommentiert die Politik des Karntner Landeshaupt-mannes Leopold VVagner.
Der Karntner Landeshauptmann Leopold VVagner h at eine Erkla-rung abgegeben, die seinen Zu-stand ziemlich eindeutig erhellt: Die Karntner Slovvenen, meinte er, vviirden durch Demonstrationen dem Fremdenverkehr schaden. Und sie sollten besser im soge-nannten Volksgruppenbeirat mit-arbeiten.
Er bezog sich dabei auf jene vvahrend der letzten VVochen in Karnten stattgefundenen Demonstrationen, bei denen die Slovvenen nach der amtlichen Provoka-tion der Aufstellung einer minimalen Zahl zvveisprachiger Orts-tafeln und der daraufhin erfolgten Erklarung der Offiziellen, damit sei der Artikel 7 des Staats-vertrages erfullt, die Erftillung die-ses absolut noch nicht erfilllten Artikels verlangten.
An VVagners Argumentation be-sticht vorerst einmal, daB ausge-rechnet ein sozialdemokratischer Spitzenpolitiker d as Demonstra-tionsrecht denunziert und in Frage stellt. Und dazu seine offensicht-liche Oberlegung, vvonach sich dem
Na to preprosto vprašanje je mogoče skrčiti obsežne pripetljaje in diskusije zadnjih tednov, odkar je tudi zvezna vlada oficialno priznala, da so avstrijske državne finance in avstrijsko narodno gospodarstvo prišle v situacijo, ki se imenuje kriza. Zaradi zapletljajev v mednarodno prepletajočem se gospodarstvu je imelo naše narodno gospodarstvo v zadnjih desetletjih že večkrat opravka s težavami tako z mednarodno vrednostjo šilinga kot pa z njegovo kupno močjo na domačem trgu. Trenutno so vendar te težave take, kot po drugi svetovni vojni še niso bile.
Vzroki, ki so privedli do teh težav, so bili zadnje tedne večkrat navedeni in komentirani. Zato jih tokrat ni treba posebej navajati. Zaenkrat je važnejše vprašanje, kaj bo vseboval paket ukrepov vlade in parlamenta, da se družbeno gospodarstvo po malem znebi na eni strani državnih dolgov, ki se približujejo 110 milijardam šilingov, na drugi strani pa vedno bolj naraščajočega deficita v trgovinski bilanci.
Zadnje tedne je zaupanje v vrednost šilinga in njegovo kupno moč na domačem trgu stalno plahnelo. Inozemska podjetja so skrčila svoje šilingske naložbe pri avstrijskih
Fremdenverkehr — besser: den Intersessen von Hoteliers, Bootsver-leihern und dergleichen — alles unterzuordnen habe. Insbesondere eine politisch schvvache Gruppe, wie eine nationale Minderheit na-turgemaB eine ist.
Man kann aber auch annehmen, daB es dem Landeshauptmann bloB peinlich ist, wenn als Touristen ge-kommenen In- und Auslandern de-monstrierend vorgefuhrt wird, wie leer die von VVagner und seines-gleichen aufgestellten Behauptun-gen sind, vvonach es in Karnten eigentlich keinen Minderheiten-konflikt gabe — nur ein paar un-duldsame, von ihren eigenen Leu-ten isolierte Slovvenenfunktionare.
Es konnte schlieBlich auch der Bundeskanzler bemerken, daB er von VVagner uber die Situation in Karnten offenbar falsch informiert vvird — genau in dem soeben re-ferierten Punkt etwa.
Im ubrigen:	Das solite dem
Kanzler trotz VVagnerscher Desin-formation bereits nach der miB-gliickten Minderheitenfeststellung klargevvorden sein, die ein einzi-ges brauchbares Ergebnis gelie-fert hat: den Bevveis fur den Riick-halt, den die Slovvenenfunktionare
bankah. Istočasno so tudi domači podjetniki in koncerni pričeli trans-ferirati svoje naložbe v inozemstvo. Vesti o teh transakcijah so našle svoj odmev med širokim krogom malih varčevalcev. V naraščajoči meri so pričeli dvigati svoje prihranke in naložbe pri bančnih zavodih.
Vse to pa so znamenja, da je v zadnjih tednih zaupanje v vrednost in kupno moč šilinga splahnelo kot še nikoli v zadnjih desetletjih. Ta razvoj je pozval na plan tako finančnega ministra in predsednika Avstrijske narodne banke kot pa predsednika Avstrijske sindikalne zveze.
V petek minulega tedna, ko sta se finančni minister in predsednik narodne banke vračala z zadnjega zasedanja mednarodnega monetarnega sklada, sta soglasno izpovedala: šiling ne bo razvrednoten in nobeno podjetje ne bo prisiljeno, da pri narodni banki brez obresti deponira del svojega kapitala. Dodala sta še, da bi zmanjšanje vrednosti šilinga sprožilo spiralo za nadaljnjo inflacijo, pod katero bi trpelo domače prebivalstvo.
Isti dan je predsednik sindikalne zveze ostro kritiziral koncerne, kapitalne družbe in podjetja in jim očital, da s »frivolno igro" trans-
in ihrer Volksgruppe besitzen.
Da mag sich VVagner noch so bemuhen und in Geheimgespra-chen (uber deren Zustandekom-men er sich dann vvieder brustet) an die Eitelkeit einzelner slovve-nischer SPO-Mitglieder appellie-ren: Seine Versuche sind aussichts-los, auch nur halbvvegs vorzeigbare slovvenische Ouislinge zu finden, die dazu bereit sind, sich in einen Volksgruppenbeirat zu setzen, des-sen Funktion faktisch nichts an-ders vvare, als jenem Volksgrup-pengesetz auch von der Minderheit her einen legitimatorischen Anstrich zu geben, das in seiner praktischen Anvvendung nichts an-deres ist als eine zynische Farce zur endgultigen Liguidierung seit Jahrzehnten unerfullter Rechte der Karntner Slovvenen.
Vermutlich liegt jedoch gerade an diesem Scheitern VVagners der Hauptgrund fur seinen Rundum-schlag gegen die Slovvenen. Sein Scheitern in allen anderen vvesent-lichen Bereichen (etvva Fremdenverkehr, etwa Arbeitsmarkt) vvird er noch langer iibertunchen kon-nen. Sein Scheitern in der Min-derheitenpolitik konnte ihn — wie seinen Vorganger Hans Sima —
ferirajo devize v milijardskih vrednostih v inozemstvo.
Zadnji teden se je torej gospo-darsko-socialna negotovost v naši državi povečala. Po naraščanju državne zadolženosti in po večanju deficita v trgovinski bilanci je zadnji teden še bančni kapital »postregel" z deviznimi transakcijami v škodo narodnega gospodarstva.
Ob vsem tem vprašanje, kaj bo s šilingom, ni postalo manjše, marveč še bolj aktualno kot je bilo. Zagotovila finančnega ministra in predsednika narodne banke skrbi prebivalstva, kaj bo za šiling še lahko kupilo, se v takem razvoju niso zmanjšala. Ali jo bo v stanju zmanjšati napovedani paket ukrepov, ki more biti uveljavljen najprej šele začetkom 1978, je odprto vprašanje. Odgovor na to vprašanje je vendar mogoč šele čez leto dni. Morebiti prepozno. Prepozno zaradi tega, ker se vlada do ukrepov, ki jih sedaj napoveduje, ni priborila že pred dvema letoma.
Eno je precej gotovo: za prebivalstvo se v prihodnjih treh letih zaradi naraščanja brezposelnosti kupna moč pridelanega in prislu-ženega šilinga ne bo zboljšala, gotovo pa se bo — kot doslej — poslabšala.	(bi)
zum Sturz bringen. SchlieBlich vvartet hinter ihm ein Politiker, der VVagner eindeutig uberlegen ist und der sich insbesondere in der Slovvenenfrage auffallig zuriick-halt: der Exminister und Landes-hauptmannstellvertreter Ervvin Friih-bauer.
Das Debakel seiner Politik und dazu ein pradestinierter Nachfol-ger im Rucken sind es wohl, die VVagner zu einer ziellosen Vor-vvartsstrategie gegen die Slovvenen verleitet haben. Seine diimm-liche Fremdenverkehrserklarung war namlich keinesvvegs der erste verbale Schlag des Landeshaupt-mannes gegen die Minderheit.
Er hat langst vorher offentlich die slovvenische Volksgruppe fur Anschlage verantvvortlich gemacht, deren Urheber nicht bekannt sind. Er hat sich nicht gescheut, in klei-nen Runden unuberprufte Latrinen-geruchte uber slovvenische Funk-tionare zu verbreiten. Und er ver-folgt gegen diese Funktionare offentlich nur zu gerne die Taktik der Diffamierung durch eine (je nach Publikum geeignete) politi-sche Etikettierung: So kann man bei VVagner spielend zum konser-vativ-katholischen Linksradikalen und Kommunisten vverden.
Man vergiBt gevvisse Methoden eben nicht so schnell, vvenn man sie einmal hochgradig gelernt hat.
Und vvenn VVagner meint, daB sie ihm nutzen, ist er offenbar in der VVahl seiner Methoden nicht zimperlich. Slovvenenhetze ntitzt in Karnten. Das vveiB man. Und das vveiB auch VVagner.
Ein VVagner stellt nicht mehr die Frage nach den Inhalten, sondern nur noch jene nach der Verkauf' barkeit der Politik. Und seine Kundschaft ist deutsch-national-Was ihn jedoch nicht auf die Idee bringt, diese Kundschaft nach jaht' zehntelanger Desinformation durch Information, durch Aufklarung zd andern.
Die eigentliche Tragik ist je' doch: Dieser VVagner ist keine Ein' zelerscheinung, sondern das PrO' dukt einer Landesparteiorganisa-tion, die nicht sozialdemokratisch. schon gar nicht sozialistisch ist. Die ein ganzes Heer von eherna' ligen Nazis nicht aufqenommeri hat, um sie zu Demokraten zu ei" ziehen, sondern die von dieseh Aufaenommenen gepragt vvurde.
Und die Tragik ist vveiters: Die anderen Karntner Parteien sind ebenso iibel und unvvahlbar.
Man vvird in Karnten nach einer Alternative suchen miissen. Wenh nicht innerhalb, dann auBerhalh der SPO.
Die SPO muBte sich jedoch fra' gen, vvomit sie sich diesen VVagner und seine Landesparteiorganisa-tion verdient hat. Und vvie sie vet' hindert, daB sie einmal bundes' vveit eine VVagner-Partei vvird.
GOSPODARSKI KOMENTAR:
Kakšna bo bodoča usoda šilinga?
Politični procesi veljajo vsem koroškim Slovencem
V	četrtek, 6. oktobra, obravnava ustavno sodišče na Dunaju pritožbo tistih 26 koroških rojakov, ki so lani 8. avgusta postali v ško-cijanu žrtve policijskega terorja. Proti petim od njih, mirnih slovenskih opazovalcev takratne heimat-dienstovske prireditve, je državni tožilec medtem vložil tožbo in se bodo morli zagovarjati zaradi odbora proti državni oblasti. So nazadnje mladi in poedini Slovenci tepli žandarje, ki so številčno bili zdaleč v premoči? — Ne, toda bili so pač provokacija očitno že zaradi tega, ker so pač bili Slovenci, ki niso rekli slepo da in amen Peldnerjevemu kričanju. Te pogumne rojake je bilo sedaj treba spraviti pred sodišče, v svarilo drugim. Mladi Slovenci — žrtve policijskega terorja, pa so se branili Prav tako.
Preko odvetnika dr. Matevža Grilca so napisali pritožbo na ustavno sodišče. Pritožili so se Proti žandarjem in policistom, ki so brez vsakega povoda tepli in aretirali 26 mladih Slovencev, nekatere kot hude zločince deloma vklenili v lisice. Ustavno sodišče je nato odposlalo za več dni na Koroško posebno komisijo, ki je zasliševala prizadete, tako Slovence, kakor tudi policiste. V četrtek, torej danes, v okviru javne obravnave odloča ustavno sodišče o pritožbi slovenskih rojakov.
V	torek pa je bila v Salzburgu obravnava proti globaškemu Slovencu Štefanu Petjaku, katerega dolžijo, da je z napisno akcijo poškodoval javno lastnino. Štefan
etjak se prav tako kot odvetnik dr. Grilc ni udeležil obravnave, ker ni dobil poziva v slovenščini. Kajti sprva bi morala biti obravnava Pred deželnim sodiščem v Celovcu. Ker pa na Koroškem ne bi moglo priti do količkaj objektivnega sojenja — za kar bi nenazadnje Poskrbeli koroški časopisi —, so Prestopek preložili na zahtevo obrambe izven višjega deželnega sodnega okoliša Gradec v Salzburg.
Stefan Petjak je prav tako žrtev neizpolnjene državne pogodbe. Kajti Petjakova dejanja bi bila nepotrebna in jih tudi ne bi storil, ce bi Avstrija pravočasno poskr-ola za izpolnitev določil iz člena ■ Ker se to ni zgodilo, so pač na-P'si na nemških krajevnih tablah er na javnih poslopjih morali opozoriti na to zamudo. Štefan Petjak se poleg tega sklicuje tudi na paragraf 10 kazenskega zakonika, ki oloča, da je nedolžen vsak tisti,
! i® napravil sicer kaznjivo dejanj® samo zaradi tega, da bi odvr-n' od sebe ali od drugih neposredno grozečo nevarnost.
Tako primer 26 aretiranih mla-m Slovencev kakor tudi primer efana Petjaka nista le primera nePosredno prizadetih, temveč so zadeva nas vseh. Že jutri je lahko a vrsti vsak izmed nas, policija ' 'zbirčna. Zadostuje le, da kdo ; Pr. na heimatdienstovski prire-1 vi ne gleda povsem domovini vesto na govorniški pult in da ni-3 rjavega gvanta — tako se je Podilo v Škocijanu — in že je izpostavljen šikanam in aretaciji, odpreti je zaradi tega treba vse J e obtožence z vsemi močmi, t r®v tako obtožene Selane, ki so o uspešno bojkotirali štetje 14.
n°vembra.
boTa mesec, od 18. do 20. oktobra, v Salzburgu sodnijski postopek r°ti osrednemu tajniku Narodne-a sveta koroških Slovencev, Filipu araschu. Tudi proti 18 drugim 'Padnikom slovenske narodne upnostj se pripravljajo oziroma " v teku sodnijski postopki. Vsa-o^9a od nas lahko zadene takšna frr° ■ da se naenkrat vidimo kon-^ntirane z zakonom in oblastjo,
” Pravzaprav sploh ne vemo za-J' ^ato je z zaskrbljenjem treba
zasledovati politiko, ki poteka v smer kriminalizacije slovenske narodne skupnosti, kajti najboljše sredstvo proti manjšini sami je manjšina. Poskuša se kriminalizi-rati narodna skupnost na Koroškem, da bi se odvrnili pripadniki slovenske narodne skupnosti od nje in z njimi tudi nemški demokrati. Potem, ko bi stala narodna skupnost sama v kotu, bila bi izolirana in bi se lahko delalo z njo to, kar njeni nasprotniki želijo: zlomili bi življenjsko voljo narodne skupnosti.
Mi Slovenci nismo ekstremisti in ne teroristi, ker opozarjamo svetovno javnost na obveznosti Avstrije napram slovenski narodni skupnosti, katere ji nalaga člen 7 avstrijske državne pogodbe. Slovenci so se zavzemali ves čas za svoje pravice z demokratičnimi sredstvi in so vedno odklanjali nasilje. Zato je neumestno vsako primerjanje z katerimikoli teroristi in ekstremisti, samo zato, ker Slovenci poskušajo nakazati, da Avstrija ni izpolnila obveznosti, ki ji jih nalaga avstrijska državna pogodba, s katero je Avstrija po 2. svetovni vojni zopet dobila prostost in katere del je člen 7. Vsi ti politični procesi, ki se sedaj kopičijo, ne predstavljajo ničesar drugega kot ustrahovanje slovenskega prebivalstva; vendar ne bodo mogli zlomiti odpora proti tlačenju manjšinskih pravic. Slovenci čisto odločno stojijo za obtoženci in za vsakim Slovencem, ki stoji pred sodiščem, stoji pred sodiščem tudi slovenska narodna skupnost na Koroškem in z njo tudi demokracija in Avstrija.
Višek protimanjšinske gonje pa je bila aretacija osrednjega tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev, 21. januarja 1977, katerega je ovadil neki Gottfried Guttler, češ da mu je Filip VVarasch predal bombo, s katero naj bi razstrelil glavni transformator, da bi bil Celovec 14. novembra temen. Ta proces proti osrednjemu tajniku Filipu VVaraschu ne predstavlja nič drugega, kot da se poskuša krimina-lizirati vodstvo slovenske narodne skupnosti in podtikavanje nedemokratičnega mišljenja in protiavstrij-skega ravnanja. S temi sredstvi se poskuša potisniti v kot slovensko narodno skupnost, v kot, iz katerega vodi samo še popolna kapitulacija. Treba je povedati, da se je osrednji tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev večkrat izjavil proti nasilju, da zanika vsakovrstno silo, da se bodo Slovenci branili proti krivici, ki se jim godi s sredstvi, katere jim nudi demokracija. V zvezi s tem je treba omeniti tudi zadnje izjave deželnega glavarja Leopolda VVagnerja, kateri je izjavil, da bodo zastopniki slovenske narodne skupnosti samo tako dolgo zastopniki le-te, kolikor časa bodo to tri koroške stranke želele. Očividno tu prihaja trem strankam na pomoč v pravem slučaju „znani neznani". Ta gonja se stopnjuje ravno sedaj, ko tri stranke vidijo, da slovenski voditelji tako odločno kot še nikoli ne zastopajo interese slovenske narodne skupnosti in da slovensko prebivalstvo Koroške še nikoli ni tako odločno stalo za svojim vodstvom, kot sedaj.
Spominjajmo se nazaj na začetek tega leta: 21. januarja ponoči ga je policija v nočni akciji aretirala in je bil zaprt cel teden. Le na izjavah skrajno dvomljive osebe sloni obtožba. Oseba, ki dolži Filipa VVarascha, je skrajno dvomljiva: Gottfried Guttler je bil svoj-čas član angleške tajne službe na Koroškem.
Razen tega sme danes vsak nekaznovano trditi — to je namreč dokazano —, da je Guttlerju šlo pri ovadbi Filipa VVarascha zgolj za denar, in sicer tako za premije,
ki so bile izstavljene za odkritje bombnih atentatov. Pa tudi od časopisov je zahteval denar: od „pro-fila“ kar 100.000, od „Kurierja“ de-settisoč šilingov...
Dejstvo je nadalje, da so koroški dnevniki vsa ta dejstva zamolčali, namesto tega pa Guttlerjeve nedokazane trditve kratko malo prodali svojim bralcem kot dejstva. Koroškim časopisom je bil že vedno VVarasch neljub in neprijeten slovenski funkcionar, in je to še danes.
Dejstvo je nadalje, da je Filip
Pismo braka:
Im letzten Ruf der Heimat des KHD (Auflage 200.000; — er ist nicht arm, der KHD, und hat schon kraftige Geldgeber — die Zeit-schrift wurde gratis an alle Haus-halte zugestellt) zeigt der Inhalt, daB solange ein Dr. Feldner und Konsorten den KHD leiten, daB der Frieden in Karnten eine lllu-sion bleiben wird, denn was da zusammengeschrieben wird, geht auf keine Kuhhaut mehr. Haupt-thema sind die Bombenleger; es wird gegen die Slovvenen losgezo-gen, ohne jeden Bevveis vverden sie beschuldigt. „Offentlich began-gene Verbrechen bleiben unge-suhnt, obvvohl sie keiner langen Erhebung bedurfen. Fur Slovvenen gelten mildere Gesetze." Die Tat-sachen sprechen jedoch eine an-dere Sprache. VVenn Dr. Feldner so gut Bescheid weiB, daB keiner langen Erhebungen braucht, so ist es seine Pflicht, die Sicherheits-behorden zu informieren. Sie wur-den mit Freude zupacken, und er kčnnte noch eine Belohnung be-kommen.
VVarasch neprijeten politik tudi za zvezno vlado. Znan je izrek kanclerja Kreiskega med nekim trdim zasedanjem vlade in manjšine, da bi vsakega drugega že zdavnaj vrgel ven zaradi ostrega tona, le njega ni. Na VVarascha je sploh koroško javno mnenje projiciralo dejstvo, da je mlada generacija slovenskih politikov — Grilc, Smol-le in VVarasch — v Narodnem svetu koroških Slovencev prinesla nov zanos in nove energije, predvsem pa doslej nepoznano odločnost. Predvsem pa je bila moralna pod-
Es wird den slovvenischen Orga-nisationen vorgevvorfen, sie hatten sich von den Terroristen nicht di-stanziert. Sie haben erklart, daB sie mit diesen Sprengstoffanschla-gen nichts zu tun hatten. Sie brau-chen sich nicht von etvvas distan-zieren, zu dem sie keine Beziehung haben.
Von ganz oben angefangen wird von slovvenischen Terroristen ge-sprochen, obvvohl man gar keine Anhaltspunkte oder Bevveise hat. Bis jetzt vvurde ein einziger Terro-rist gefaBt und der vvar kein Slo-vvene. Dieser „Sprenger“ hat sich offentlich geprahlt, das Partisa-nendenkmal gesprengt zu haben, so muBte man ihn verhaften.
Gleiches Recht fur alle! VVenn die einen behaupten, ohne Bevveise zu haben, die Bombenanschla-ge hatten die Slovvenen gemacht, so kann man auch mit Recht, ohne Bevveise sagen, es vvaren andere, um die Slovvenen in MiBkredit zu bringen. Diese Methode ist nicht neu, man hat sie sogar als Vor-vvand fur einen Einmarsch ange-
pora na strani teh politikov: ako-ravno jim je vlada vzela vedno zopet pravice in osrednje organizacije skušala označiti kot grešne kozle, se je ravno idealističnim prizadevanjem teh manjšinskih zastopnikov „za pošteno politiko" vedno zopet atestirala ta čednost. Številne simpatije v večinskem narodu so bile rezultat tega.
Kriminalizacija osrednjih organizacij oziroma njenih predstavnikov naj bi te simpatije zmanjšala, proces proti VVaraschu je primerno sredstvo v ta namen.
vvendet (Gleivvitz-Polen). Vor dem Krieg haben die Nazis in Oster-reich Anschlage gegen deutsche Diplomaten vorbereitet, um damit die osterreichische Regierung un-ter Druck zu setzen. Das Komplott vvurde rechtzeitig entdeckt (Leo Tavs).
Sonst haben die Nazis in Oster-reich, besonders in Karnten flei-Big gesprengt.
Um jedes MiBverstandnis auszu-schlieBen, behaupte ich nicht, der KHD hatte mit den Sprengstoffan-schlagen etvvas zu tun. Das be-sorgen andere, wer, weiB ich auch nicht.
Jedoch vvenn man die Presse des KHD Mest, hat man den Ein-druck, diese Sprengstoffanschlage kommen ihm sehr gelegen; da kann er seine antislovvenischen Emotionen abreagieren.
Koroška stvarnost — v NAŠEM TEDNIKU
Prisrčne čestitke k 10. oktobru 1977!
Karel Vouk: Demoni
kje so teroristi?
VEČNA VAS:
Slovo od Ostermanovega očeta
V noči med četrtkom in petkom zadnjega tedna v septembru, je smrt tiho stopala skozi Večno vas. Ustavila se je pri Oštermanu. Položila je svojo koščeno roko na 85-letnega očeta ter ga pozvala, naj gre z njo. Saj jo je že dalj časa željno pričakoval, ko mu je življenje zaradi stopnjujoče se bolezni postajalo neznosno.
„Da bi le prišla sestra smrt, rešila me boš nadaljnjega trpljenja!" Tako jo je verjetno Oštermanov oče pozdravil.
Odšel je od nas, lepo pripravljen za poslednjo rajžo. To pripravo pa pokojni ni odlagal na zadnje dni, temveč celo njegovo življenje je bilo ena nepretrgana priprava na večnost. Pokojni je vedel, čemu da živi. Bil je preveč realist, da bi spregledal občečloveško poslanstvo, ki obstaja v tem, da človek docela izpolni tisti prostor, ki mu ga Bog v svoji previdnosti zaupa. Bog mu je pa zaupal sredi Večne vasi in njenega okoliša trojno nalogo: da bi bil svoboden, priden in marljiv kmet na svoji slovenski zemlji, da bi bil nadalje kot vzoren družinski oče in rodoljubni kulturni delavec svetlo znamenje za ostale vaščane in končno da bi vešč petja in orglanja vršil poleg svojih poklicnih domačih dolžnosti dodatno še nalogo vnetega organista in pevovodje. To zadnjo službo pa Oštermanov oče ni vršil samo prilično, mimogrede kot nadomestilo za koga drugega, marveč dolga leta ne samo na podružnici v Večni vasi, marveč tudi v farni cerkvi v Šmihelu in ob časih potrebe, kadar je bil tamoš-nji organist odsoten, tudi še v Globasnici.
Kompromisnih in samo delnih rešitev ta mož v življenju ni poznal. Ker je bil globoko veren, je tudi svoje poklicne in stanovske dolžnosti vzel nadvse resno ter jih vršil iz verskega nagiba.
„Ne samo, kar veleva mu stan, več mož je storiti dolžan!", po tem načelu je potekalo življenje Ostermanovega očeta. Bil je steber ver-
VABILO
V soboto, 8. oktobra 1977, ob 16. uri popoldne se bo začel v gostilni Tischler (Gabriel) v Šentjanžu v Rožu plesni tečaj. Le-tega bo priredil krajevni odbor Zveze slovenske mladine.
skega in narodnega življenja na vasi, poštenjak, katerega je vsak cenil.
Ko se je leta 1973 vaška cerkev vsestransko obnavljala, ko se je na ruševinah starega razpadlega gradil nov stolp in novo obzidje okrog pokopališča, je Oštermanov oče dasi že močno oslabljen po bolezni nanovo zaživel. Z oči-vidnim zanimanjem in zadoščenjem je sledil posameznim fazam tega delovnega projekta.
Pokojni je bil načitan in zelo sposoben ter požrtvovalen kulturni delavec naše prosvete. Radi so zahajali k njemu tudi naši duhovniki. Dobivali so v Ostermanovi hiši poleg razvedrila vedno tudi novih pobud.
Silna težka preizkušnja je pomenila za pokojnega smrtna nesreča sina Folteja, nadepolnega osmošolca, ki se je 9. avgusta 1948 ponesrečil na Peci. Tedaj so s Foltejem vred morali Oštermanov! starši položiti v grob svoje skrito drago upanje.
Rožek: Kocjan
Oče se je bil močno udejstvoval pri rožeški požarni brambi, očetov dedej pa je vodil skrben dnevnik. Zapisoval je dnevne novice, vreme, cene raznih pridelkov in kupčij in kot „šacman“ seveda tudi vsote, ki so se dosegle pri njegovih dražbah. Dnevnik bi bil vsekakor velike vrednosti za naše znanstvenike, na žalost pa so ga poškrebljale miši. Ohranilo pa se je vodilno mesto Kocjanove kme-
Zadnja leta so pokojnikove moči vidno pešale in zavratna bolezen ga je končno priklenila na bolniško sobo. Trpel je z mole-kom v roki. Ta je bil celo življenje njegov zvesti prijatelj. Molek mu je krajšal neskončno dolge ure, ko je postajalo okrog njega nenavadno tiho, ko je postajal vedno bolj sam s svojim Bogom. Molek je spremljal Ostermanovega očeta celo njegovo življenje in nazadnje na poti v večnost.
Pogreb je bil lep, kot je bilo življenje pokojnikovo zaslužno in lepo.
Osem duhovnikov ga je pospremilo h grobu. V poslovilnem nagovoru je g. dekan Srienc orisal življenjski lik moža, ki je vedel, kaj da je. Ki je vedel, čemu živi in ki je končno vedel, da zadnji račun naredi vedno Bog. Naj ta blagi mož najde v Bogu plačnika, v nas pa posnemalce. Ostermanovi družini pa naše sožalje!
70-letnik
tije v Rožeku. Ohranil jo je Maks Kanzian, pd. Kocjan, ki je praznoval pretekli ponedeljek svojo 70-letnico, tudi v sedmih letih tisočletnega rajha. Tudi tedaj se ni pustil poškrebljati, ostal je tak, kakršni so bili njegovi predhodniki na domačiji. Ostal je vsa leta premišljen in duhovit. Kot takega ga cenijo vsi farani, politični somišljeniki in tudi tisti, ki niso njegovega mnenja. Samo tu in tam se
Občinski odbornik Jožko Lepuschitz in tajnik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Franc VVedenig čestitata Maksu Kanzianu, pd. Kocjanu.
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU DOM PROSVETE V TINJAH
LUTKA JE SKRB ZA SLOVENSKEGA OTROKA —
ODPIRA MU PROSTOR ZA GLEDALIŠKO KULTURO
KDZ in Dom v Tinjah vas vabita na
srečanje z lutkarji
Čas : nedelja, 16. oktobra 1977, od 10. do 18. ure Kraj: Dom prosvete v Tinjah Vabljeni so:
učiteljice in učitelji, voditeljice in voditelji otroških skupin, otroške vrtnarice in drugi vzgojitelji.
Na to srečanje smo povabili tudi odlične predavatelje, ki se že dolga leta ukvarjajo z lutkarstvom v Sloveniji.
0 Režiser Tine Varl, mentor lutkovne skupine Koroške dijaške zveze, bo predaval o razvoju slovenskega lutkarstva.
0 Režiser Marjan Belina o režiji lutkovne igre.
0 Dipl. arh. Breda Varl bo predavala o likovnem razvoju lutk.
Obenem smo povabili tudi lutkovni skupini KDZ in SPD ..Bisernica" iz Celovca, ki bosta uprizorili igri Marjana Beline ..UŽALJENI MEDVEDEK" in ..PAVLIHA IN ZAKLAD".
Prispevek: za kosilo in malico: 70.— šil. — za režijske stroške 20,— šil.
Zaradi olajšave potrebnih predpriprav Vas nujno prosimo, da svojo udeležbo prijavite do petka, 14. oktobra 1977, na tel. številko:
KKZ 0 42 22 / 72 5 65 / 24 ali Tinje 0 42 39 / 642.
Za organizacijo srečanja:
KKZ	D v T
Nužej Tolmajer	Jože Kopeinig
sliši, da ta ali oni prenapetnež „pokovca“ katero o „čušu Kocjanu". Odgovor Kocjana bo gotovo za nekaj stopenj duhovitejši kot tale omenjeni „napad“.
Kocjan se je udejstvoval dolga leta na kulturnem področju. Pel je dolga leta v cerkvenem pevskem zboru v času župnika Dobernika in igral v glasbeni skupini največjega Rožekarja, Brancejevega »mavar-ja“ Petra Markoviča (glej slika), po prezgodnji smrti mavarja pa v tamburaškem orkestru, ki ga je bil ustanovil rajni Postranjak na Bregu.
Z 28 leti je prišel jubilant že v predstojništvo rožeške občine in tam ostal do trenutka, ko je napočil tisočletni „rajh“ z vrnitvijo Avstrije v nemški „rajh“. Leta 1949 so rožeški Slovenci kandidirali s tedanjim županom dr. VVoltejem (njegov sin zastopa Avstrijo pri OZN v New Vorku) na skupni »rožeški listi". Kocjan je prevzel mesto podžupana in ga obdržal vse do I. 1970. Zdaj pa še z vso vnemo vrši funkcijo slovenskega občinskega odbornika.
O zdravju jubilanta Maksa Kan-ziana naj omenim le še, da smo ga na njegov rojstni dan komaj spravili le za trenutek stran od siliranja. Ko smo mu rekli, da mu je pripeljal tajnik Kluba slovenskih
TELEVIZIJSKA ODDAJA:
SLOVENSKA GIMNAZIJA V CELOVCU — OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN
Pod tem naslovom bo ljubljanska televizija prenašala v sredo, 12. oktobra, ob 18.45 spet oddajo o koroških Slovencih. Gre namreč za oddajo o naši edini slovenski srednji šoli, o Slovenski gimnaziji v Celovcu.
O Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu, kakor se uradno imenuje ta edina srednja šola za naše rojake v Avstriji, je bilo že marsikaj napisanega in povedanega, posebno v zadnjem času. Obisk so tokrat namenili gimnazijcem-pevcem, saj na šoli delujejo kar trije zbori. Ker je gimnazijskih razredov osem, je prvi, otroški zbor, pravzaprav pripravnica za naprej. Tega vodi prof. dr. Anton F e i n i g , tudi sam zavzet pevec. Številčno močna sta mladinski in mešani mladinski zbor, oba vodi prof. Jožko Kovačič. Z njegovimi besedami so povezali tudi televizijsko oddajo, ki prinaša nekaj pesmi v izvedbi obeh Kovačičevih zborov. Naj omenimo še, da je mešani mladinski zbor stalni gost Celjskega pevskega festivala. Letos je tam prejel bronasto priznanje, ker pa so tole oddajo snemali še pred festivalom, je zborovodja Kovačič govoril o udeležbi zbora kot o bodoči, odgovorni nalogi.
Ti mladi pevci so zagotovilo, da bo naša lepa koroška pesem zvenela tostran Karavank tem lepše, čimbolj si bodo nasprotniki prizadevali, da bi jo izkoreninili. Oddajo so pripravili redaktorica Jasna Novak, filmski snemalec Slavko Nemec, montažerka Andreja Perko in režiser Igor Prah.
občinskih odbornikov nekaj za jubilej, je hudomušno odgovoril, da je nekdo v podobnem slučaju rekel svoji krstni botri: „No, otrca, ste pripeljali nekaj zame, ko bi to tudi prinesli lahko!"
Jubilantu želim še mnogo zdravih in lepih let, družini in vnukom pa čestitam k temu dedeju tudi v imenu Kluba slovenskih občinskih odbornikov in uredništva Našega tednika.	F. K.
Glasbena skupina Petra MARKOVIČA okoli leta 1952: spredaj na levi: dolgoletni rožeški organist Nazaj, na desni Peter Markovič; zadaj od leve na desno: Finštlnov Tonej, Žvercov Hajnžek in jubilant Maks KANZIAN z mandolinami.
Te dni je Srienčeva mati, ga. Kušej na Blatu praznovala v krogu svoje družine svoj 70. življenjski jubilej. Številnim čestitkam za zvesto bralko našega lista se pridružuje tudi uredništvo NT!
Komert na Obirskem
Kar se tiče društvenih prireditev, so bili poletni meseci na Obirskem bolj mirni. Da bi jesensko sezono začeli čim bolj mikavno in tako spravili čim več domačinov na noge, smo se obrnili na pevce iz Šentvida in sicer na mešani oktet in ansambel „Trio Korotan". Rade-.
PROSLAVA 70-LETNICE SPD „EDINOST“
Prireditelj: SPD »Edinost" v Škofičah
Kraj: Škofiče, pri Schutzu Čas: sobota, 8. 10. 1977, ob 19.30 Sodelujejo: Mešani in moški pevski zbor domačega društva, moški zbor iz Loge vasi, tamburaški ansambel iz Hodiš, mešani zbor iz Šentjakoba v Rožu in pevski zbor iz Kotma-re vasi.
Po prireditvi bo vesela družabnost. Za ples bo igral ansambel »Franceta Miheliča" iz Ljubljane-Ribni-ce.
KONCERT
Prireditelj: SPD »Danica" v Šentvidu v- Podjuni Kraj: Šentprimož, pri Voglu Čas: sobota, 15. 10. 1977, ob 20.00 Nastopajo: Moški in mešani zbor PD »Svoboda" iz Primskovo in mešani zbor SPD »Danica" iz Šentvida v Podjuni.
PROSLAVA 60. OBLETNICE MARIJINIH PRIKAZOVANJ V FATIMI
in
MOLITVENI SHOD
za duhovniške in redovniške-poklice
13. oktobra 1977 na Žihpoljah skupno z Marijino legijo.
Hkrati je tam skupna proslava 60. obletnice Marijinih prikazovanj v Fatimi.
Spored:
ob 18.30 procesija od križa k cerkvi, pred cerkvijo sprejme škof fa-timski kip Matere božje ob 19.00 slovesno somaševanje z nadpastirjem g. Jožefom Kostnerjem.
Verniki iz vseh dekanij prisrčno vabljeni! Duhovniki so vabljeni k somaševanju!
DOM v TINJAH
Od sobote, 22. 10. 1977, do četrtka, 27. 10. 1977
ROMARSKO POTOVANJE V RIM, FIRENCE IN PADOVO
Cena: 2120.— šilingov
volje so obljubili obiskati Obirča-ne s slovensko pesmijo. Tako se je zbralo v soboto, 17. septembra, zvečer pri Kovaču mnogo poslušalcev iz bližnje in daljne okolice.
Šentviški gostje so razdelili svoj program v tri dele. Celotni koncert je prikupno in publiki prikrojeno povezoval učitelj Stanko Wa-kounig. V prvem in zadnjem delu se nam je predstavil mešani oktet, vmes pa godci in pevci ansambla »Trio Korotan", oba sestava pod vodstvom neutrudljivega Hanzeja Kežarja. Naj je bila pesem taka, da smo jo že poznali ali pa morda slišali prvič — publika se je nav-duševno zahvaljevala z aplavzom-Nismo se skoraj utegnili oddahniti, kajti pevci so z raznimi priredbami in izvajanjem stalno skrbeli za spremembo. Sproti je dokazoval aplavz, da nas pesem navduši prav tako v duetu ali tercetu kakor tudi oktetut bodisi ob instrumentalni spremljavi ali pa brez nje. Ni čuda, da smo ob tako vabljivih zvokih in prijetnih glasovih pozabili na čas, kajti še in še bi poslušali Šentvidčane.
Ob koncu se je podpredsednik SPD »Obir" inž. Štefan Oraže pevcem prisrčno zahvalil z željo, da bi temu koncertu kmalu spet sledil drugi. To željo so poslušalci brž potrdili z iskrenim ploskanjem-
Ob 60-letnici smrti Janeza Evangelista Kreka
Letos obhajamo 60-letnico smrti velikega Slovenca d r. Janeza Ev. Kreka. Bil je bogoslovni profesor, prevajalec Sv. pisma, pisatelj in publicist, državni in deželni poslanec itd. Ali na kratko: voditelj slovenskega naroda na poti gospodarskega in narodnostnega osamosvajanja.
Dne 30. maja 1917 so slovenski 'n hrvaški zastopniki v dunajskem Parlamentu odločno in jasno izpo-vedali voljo svojih narodov po svobodi. Oče te „majniške deklaraci-ie“ J. Ev. Krek je kljub zahrbtni bolezni srca hodil po vsej Sloveniji, Istri in Dalmaciji, budil Jugoslovane iz spanja in oznanjal nove čase. Sredi dela ga je zalotila smrt, sredi prve svetovne vojne, sredi fdeče oktobrske revolucije, je odšel slovenski revolucionar, ki je Po Cankarjevih besedah dal svojemu narodu vse in edino, kar je imel: svoje življenje. (Znano je, da nikoli ni imel več denarja kot za sproti.) „Narod je kakor otrok: brez dolgega premišljevanja in brez omahovanja previdi bistro, občuti brž, kdo mu daje in kdo mu jem-•ie. Zato so mu privrele vroče solze naravnost iz srca ob grobu moža, ki je dal svojemu narodu vse ■n edino, kar je imel: svoje življenje. Izkazalo se je kakor še nikoli: ,Kdor daje ljubezen, mu je povr-
njena tisočkrat. Ne z mečem, z ljubeznijo je zmagal Kristus ...1 “
Čeprav je bil vse življenje zelo skromen, ni maral nobenih časti in je odklonil papeško odlikovanje za prelata, je bil pogreb veličasten. Odšel je 8. oktobra 1917, ne da bi videl plodove svojega 25-letnega dela, o katerem današnji mladi rod tako malo ve. Arhitekt Jože Plečnik ga je upodobil kot Mojzesa na gori Sinaj, kakor ga vidimo še danes kot komaj komu razumljiv okras na stavbi „Narodne in univerzitetne knjižnice" v Ljubljani.
Janez Ev. Krek se je rodil 27. novembra 1865 pri sv. Gregorju nad Sodražico, kot prvi od šestih otrok v učiteljski družini. Po materi je podedoval šegavo ribniško naravo, po očetu pa gorenjsko odločnost. Očeta je izgubil že z devetimi leti. Mati, praktična in modra žena, se je preselila v Selce nad Škofjo Loko, kjer je po možu podedovala hišo in odprla trgovino z mešanim blagom.
Mladi Janez se je šolal v Komendi, Kamniku in Škofji Loki. Nato so ga poslali v Ljubljano v klasično gimnazijo, ki je bila takrat še nemška. Do konca četrtega razreda je stanoval v Alojzijevišču, potem pa privatno. Vzdrževal se je z instruk-cijami. Imel je velik talent za jezike. Obvladal je vse glavne evropske in slovanske jezike, poleg tega seveda tudi latinsko, grško in par orientalnih jezikov. Kasneje se je učil tudi madžarščine, da bi se na dunajskem parlamentu lah-
ko pogovarjal z madžarskimi kolegi.
Po maturi je nameraval študirati jezike, vendar se je premislil in stopil v ljubljansko bogoslovje. Novo mašo je pel v svoji skromnosti na Brezjah, zraven je bilo samo nekaj svojcev. (Takrat ni bilo takšnih slovesnosti kot so dandanes.) Želel je postati župnik kje na podeželju, vendar ga je tedanji ljubljanski škof, kardinal Jakob Missia poslal na Dunaj, kjer se je izpopolnjeval v teologiji. Med tem časom (1888—1892) je spoznal mladi krščanski rod delavcev in meščanov, ki se je s Karlom Luegerjem na čelu potegoval za socialno pravičnost, prizadevanja Vogelsanga za gospodarski dvig malih ljudi; se navdušil za to delo in sklenil, da ga ponese tudi domov.
Takoj je priče! navezovati stike z delavci in delavkami, jim predaval, jih vzpodbujal k izobraževanju in delu, organiziral je kmete in obrtnike in zbiral dijake. Potem so rasle organizacije kot gobe po dežju: leta 1894 je bilo ustanovljeno Slovensko katoliško delavsko društvo, tri leta pozneje pa je zaživela Slovenska krščanska socialna delavska zveza. Slovenija je v tistih letih vidno spreminjala svoj obraz. Krek pa je bil njen motor. Hodil je od vasi do vasi, navduševal, govoril, pomagal, ustanavljal zadruge in hranilnice, da so se ljudje gospodarsko osamosvajali in niso bili več odvisni od sebičnih kapitalistov, ki so odirali s ce-
nami in obrestmi. Poleg tega je bil tudi deželni in državni poslanec in bogoslovni profesor.
Veliko je tudi pisal. Najbolj znani sta njegovi deli s socialno vsebino „Črne bukve kmečkega stanu" (1895) in ..Socializem" (1901).
Po smrti dr. Lampeta (1900) je za Mohorjevo družbo prevzel pisanje „Zgodb sv. pisma", obsežnega in zelo priljubljenega dela.
Krek je bil navdušen krščanski socialist. Govoril je, da poleg drugih zakramentov obstaja tudi „so-cialni zakrament", ki človeka opremlja z darovi, ki so potrebni za službo drugim. Vse veliko in dobro je treba zmeraj in povsod sprejemati in podpirati, pa čeprav ni prišlo iz naših vrst. Pa tudi nobeni, še tako veliki stvari ne smemo služiti iz sovraštva do kake druge, kot tudi ne z nepoštenimi sredstvi. Nihče nam ne bo ničesar podaril, vse si bomo morali pribo-j e vati sami, pa ne z mečem kakor sv. Peter na Oljski gori, ampak s plemenitim delom, ljubeznijo in žrtvijo.
Krek se je v svojem času tega zavedal in odlično opravil svojo dolžnost. Za naslednje polpreteklo obdobje tega ne bi mogli trditi. Zavedati pa se moramo svojih dolžnosti tudi danes, ki so prav tako potrebne. Zato nam je spomin ob 69-letnici smrti Janeza Evangelista Kreka tako koristen, potreben in spodbuden.
Janez Kunc
Kulturno prosvetno društvo ERNESTEK GOLOB-PETER Gradišče sk.uPaj 2 družbeno-političnimi organizacijami in skupnostmi Gradišča in občine Lenart, revija ANTENA in tednik MLADINA,
Republiška konferenca ZSMS in 2veza kulturnih organizacij Slovenije
PONOVNO RAZPISUJEJO
6. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov
KI BO V SOBOTO IN NEDELJO, 4. in 5. FEBRUARJA 1978 V GRADIŠČU V SLOVENSKIH GORICAH
Na srečanju lahko sodelujejo pesniki in pisatelji začetniki, ki še niso izdali (razen v samozaložbi) nobenega svojega dela v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v preteklih srečanjih pesnikov in pisateljev začetnikov. Kandidati morajo biti stari več kot petnajst let.
K sodelovanju vabimo vse pesnike in pisatelje začetnike iz Slovence, Slovence v drugih republikah, iz slovenskih zamejskih območij v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, kakor tudi pesnike in pisa-telje začetnike med delavci v tujini, izseljence in pripadnike JNA. Posamezni kandidat lahko sodeluje z največ tremi prispevki v slovenskem jeziku, napisanimi s pisalnim strojem v treh izvodih. Posamezen prispevek v prozi ne sme biti daljši kot:
S za črtico tri strani,
•	za esej deset strani,
•	za gledališki tekst šestdeset strani,
•	za roman sto strani,
v poeziji pa ne daljši kot dve strani (prispevki naj bodo pisani le Po eni strani lista).
Kandidati morajo svoje prispevke poslati pod šifro v zapečateni ovojnici. V tej ovojnici naj bo manjša zaprta ovojnica s točnim naslovom kandidata, šifro prispevkov, izobrazbo, poklicem in sta-r°stjo. Organizacijski odbor ne bo upošteval prispevkov, ki bodo namesto s šifro podpisani v veliki ovojnici s pravim imenom avtorja.
Organizacijski odbor bo prispevke sprejemal do 1. decembra 1 9 7 7 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4/II (za srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov). Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Poslanih prispevkov organizacijski odbor ne bo vračal. Izbor najboljših del bo predvidoma objavljen v posebnem zborniku 6- srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov.
Vse poslane prispevke bo pregledala strokovna komisija, ki jo bo imenoval organizacijski odbor. O rezultatih razpisa bo organizacij-ski odbor neposredno obvestil le izbrane avtorje.
Avtorji desetih izbranih prispevkov bodo sodelovali na 6. srečanju Pesnikov in pisateljev začetnikov v Gradišču, kjer bodo gostje organizatorjev. Za sodelovanje in uvrstitev med najboljše bodo prejeli spominsko plaketo ANTENA. Avtorji dvajsetih izbranih prispevkov pa bodo sodelovali na 3. literarni koloniji pesnikov in pisateljev začetnikov, ki bo oktobra 1978 v Gradišču.
Organizacijski odbor
Umrl slovenski izumitelj Franjo Bratina
Na tihem je v „Domu upokojencev" v Kamniku preminil iznajditelj Franjo Bratina, kakor je sam bil skromen vse svoje življenje. Rajni je bil član Društva izumiteljev Ljubljana ter je prijavil nič manj kakor 19 patentov; prijavil bi bil še več, toda za to ni bilo dovolj denarja, kakor je sam povedal nekemu novinarju.
Učakal je 91 let. Rodil se je namreč 9. avgusta 1886 na Ustju pri Ajdovščini. Po dokončani gimnaziji v Ljubljani je študiral na Dunaju pravo, a ga je stric Jakob Štrukelj (doma z Opčin, sijajen mož, kakor je Bratina dejal o njem), uvedel v tehniko, predvsem v letalstvo. Pod njegovim vplivom je Bratina pričel obiskovati predavanja na tehnični visoki šoli na Dunaju.
Tudi s pionirjem slovenskega letalstva Edvardom Rusjanom, ki se je s svojim letalom ubil nad Beogradom, sta bila prijatelja. Z Ivanom Cankarjem in drugimi slovenskimi razumniki, sta se I. 1914 našla na Ljubljanskem gradu, kamor je avstrijska policija ob izbruhu prve svetovne vojne pospravila vrsto politično osumljenih intelektualcev tudi z Goriškega. Sošolec na ljubljanski gimnaziji mu je bil poznejši profesor klasične filologije Anton Sovre, a Bratina se je prav tako zanimal za globlji študij grščine in latinščine. Genialni Vipavec je bil tudi pevec, ki ga je učil skladatelj Foerster. Navezal je stike z znanstvenikom svetovnega slovesa Mihajlom Pupinom, ki mu je iz Amerike pisal, da njegov izum letala na reaktivni pogon temelji na „zdravi znanstveni osnovi".
Življenje rajnega Bratine je bilo burno, ne samo ker je teklo v burnih časih dveh svetovnih vojn in revolucij, pač pa tudi kot življenje izumitelja, polnega idej in načrtov, zasnovanih, a ne uresničenih zaradi nerazumevanja okolice. Naj-delj je rajni deloval v Beogradu v ministrstvu za industrijo; po osvoboditvi je v ministrstvu za hladilno
industrijo izdelal tudi 15-letni načrt za razvoj hladilne industrije v Jugoslaviji. Kratek čas je bil zaposlen v tovarni letal v Zemunu. Ukvarjal se je tudi z idejo, da bi izumil univerzalni zmrzovalnik za gospodinjstvo.
Med najpomembnejše njegove izume sodi gotovo letalski reakcijski motor, ki ga je prijavil že I. 1932, se pravi deset let preden so drugod po svetu začela,rezati zrak prva letala na reaktivnj pogon — kot izum drugih. Ko je doma prijavil ta patent, so ga imeli za fantasta. Prijatelj George Kraigher, sam pilot, ga je sporazumno s konstruktorjem Hoffmanom povabil v Ameriko, da bi tam poskusili uresničiti njegov izum, toda Bratina se vabilu ni odzval. (Piscu teh vrst je v Beogradu povedal, da dela tudi na izumu, kako bi se podmornica čim hitreje dvignila iz morskih globin na gladino.)	L. B.
GALERIJA AULA SLOVENICA
Vas vljudno vabi na otvoritev razstave olj akademika prof. GOJMIRA ANTONA KOSA (1896—1970),
ki bo v torek, dne 11. oktobra 1977, ob 19. uri. Razstava bo odprta do petka, 28. oktobra 1977, od ponedeljka do petka med 13. in 17. uro.
SRD „ZARJA" V ŽELEZNI KAPLI
vabi na
PROSLAVO 70-LETNICE
obstoja v nedeljo, 16. oktobra 1977, v Železni Kapli.
Spored: Ob 10. uri spominska maša, ob 13.30 godba na pihala iz Slovenskih Konjic, ob 14. uri slavnostna prireditev v farni dvorani.
Sodelujejo: Moški in mešani pevski zbor, tamburaški zbor, pionirska folklorna skupina in folklorna skupina odraslih; vsi SPD „Zarja“.
NA VINSKO TRGATEV V SLOVENSKE GORICE
v nedeljo, 16. oktobra 1977
V „Našem tedniku" je bilo zadnjič napačno objavljeno, da bo leta 10. oktobra. Torej ne bo to 10. ampak v nedeljo, 16. oktobra.
Če hočete doživljati vesel dan „trgatve“, se odločite in prijavite svojo udeležbo patru Jakobu v Celovec, VVaaggasse 15, ali pa na naslov Autounternehmen Sienčnik, 9141 Eberndorf.
Stalo bo na osebo — vožnja in hrana skupno 150.— šilingov.
Avtobus bo začel zbirati na Ločilu v šentlenartski fari ob 6. uri zjutraj. Potem bo nadaljeval zbiranje: prvi avtobus:
Malošče, ob 6.10,
Loče, malo pozneje,
Šentjakob v Rožu, ob 6.30, Podgorje, malo pozneje,
Sveče, ob 6.35,
Kožentavra pri Mlečniku, ob 7.00, Šmarjeta, ob 7.20,
Galicija, ob 7.30,
Miklavčevo, malo pozneje, Dobrla vas, ob 7.50.
Potem bo vozil skozi Podjuno: Lovanke, Globasnica pri „Juveni“, Šteben, Šmihel, Pliberk proti Suhi navzdol.
Drugi avtobus bo začel zbirati v Šentilju, ob 6. uri, vozil skozi Bilčovs in Kotmaro vas ter ob 7. uri „naložil“ one, ki bodo čakali v Celovcu pred kapucinsko cerkvijo. Nato bo peljal skozi Škocijan in Sinčo vas, potem pa naprej skozi METLOVO proti Pliberku.
Tudi če se kdo ne prijavi, lahko vstopi.
FAŠISTI SPET SKRUNIJO SLOVENSKE SPOMENIKE
Pred kratkim je spet steke! neofašistični prevratniški stroj. Neznanci, katerih politična pripadnost je na dlani, so se lotili spomenika bazoviškim junakom — Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču. Ta spomenik je bil že večkrat prej tarča podobnih napadov, tokrat pa je razdejanje preseglo vsa prejšnja. Ko se je vest o podlem podvigu razširila, je bilo v Bazovici vse na nogah. Domačini in drugi so hiteli pred spomenik in se na svoje oči prepričali o škodi: vsi štirje napisi so bili razbiti, poškodovan je bil podstavek in sprednji del železne ograje je bil izruvan. Okoli spomenika pa so razmetani ležali venci, s katerimi so razne organizacije prejšnjo nedeljo počastile spomin bazoviškim žrtvam. Kmalu zatem so se v Bazovici zbrali predstavniki vseh krajevnih organizacij ter enoglasno obsodili vandalsko početje, ki nosi jasen fašistični pečat.
Komaj je dobro odjeknila vest o tem dogodku, se je bliskovito razširila novica, da so „neznanci“ oskrunili spomenik 711 talcem na Opčinah. Verjetno je šlo za isto tolpo, ali pa za kako drugo, ki je delala vzporedno z ono v Bazovici. Openski spomenik sicer ni bil tako poškodovan kot bazoviški, vendar pa je ta dogodek še bolj razburil vse demokratične duhove. Po atentatu so se, kot že v Bazovici, sestali predstavniki openskih organizacij in na skupnem sestanku izdali resolucijo, v kateri med drugim vabijo vso demokratično javnost k največji enotnosti in budnosti v protifašističnem boju za okrepitev miru in demokracije v slovenskih krajih v Italiji.
POPRAVEK
V prejšnji, to je v 39. štev. se nam je v članku „Član KPO odgovarja" (na 8. strani) vrinila neljuba pomota. Pravo ime na koncu članka je GERHARD STEINGRESS in n e Gerhard Steininger. Za neljubo napako se opravičujemo.
MIRKO KUMER-ČRČEJ:
Moje drugo potovanje po Nemčiji
Ljudje so nas že dalj časa spraševali in nadlegovali, kdaj bo ta naš priljubljeni, ljudski pisec, Č r č e j, spet kaj napisal za bralce našega lista iz svojih spominov in doživetij, iz popotne torbe.
No, in sedaj vam sporočamo veselo novico, da smo dobili od njega nekaj, kar bo brez dvoma razveselilo naše ljudi, ki tako radi prebirajo Č r č e j e v o poljudno čtivo.
Kot je znano, smo lani objavljali njegove „Spomine iz Sovjetske zveze", ki so med našim narodom želi vobče odobravanje. Letos pa nam je dal na voljo sestavek „Moje drugo potovanje po Nemčiji". Spis je izredno zanimiv. Je pa tudi poučno, kmetijsko, kulturno, zgodovinsko, zlasti še narodno poudarjen. Zato menimo, da bodo slovenski ljudje zares zadovoljnji z njim. (Op. ured.)
Povod mojemu prvemu povojnemu potovanju v Nemčijo je bil evropski občinski dan v Berlinu, ki sem ga popisal leta 1967 v Našem tedniku.
Moje drugo povojno potovanje pa je bilo 10 let pozneje, in sicer na povabilo zakoncev Kleele, ki sta pri nas lani kot gosta preživljala svoj poročni dopust.
Josef Kleele je bil z menoj „po sili vojak" od leta 1941—1944 v nemški vojski pred Leningradom.
S tremi takimi sovojaki si še dopisujem in so me že prišli iz Nemčije obiskat in me tudi povabili tja.
Ob tej priložnosti bi obiskal tudi še ostala dva sovojaka: Žorža Gartnerja v Dachauu in pa Huberta Bringsa v Bonnu. Iz Bonna ni daleč na Holandsko, kjer živi poročena moja bratranka Vautijeva Zofka. Naredil bi najprej kratek obisk pri njej in se nazaj grede oglasil pri mojih znancih, sovoja-kih in soujetniku Thomasu.
Iz Pliberka sem se moral odpeljati že s prvim jutranjim vlakom, da sem ujel v Celovcu še brzovlak „Paracelsus“, ki že ob sedmih zjutraj odpelje odtod.
Ko v vlaku na kolodvoru v Celovcu iščem oddelek za nekadilce, me prijazen moški povabi v svoj prostor. Zasedel ga je s svojo družino, od katere pa nihče ne kadi. Pomaaal mi je dvigniti kovček na prtljažnik in pri tem naročil svoji hčerki, v slovenskem jeziku, naj svoie torbice nekoliko v stran potisne.
„Potem sem pa kar dobro naletel, pravim, saj tudi jaz govorim slovensko. Nam bo pa bolj prijetno med vožnjo." Poleg njega je bila še žena in dve že skoro odrasli hčerki.
Bili so Slovenci, po narečju so-
deč iz Mežiške doline. Ko sem jih vprašal, če so tu v Celovcu prenočili, mi je odgovoril, da jih je nekdo pripeljal iz Raven na Koroškem h prvemu vlaku v Pliberk. Tako so prispeli v Celovec z istim vlakom kot jaz, le da sem jaz vstopil že na postaji Pliberk-mesto in jih nisem opazil na kolodvoru.
Mož je bil videti izkušen in se je na potovanju spoznal. Z ženo sta se vozila to progo že večkrat; za dekleti, od katerih je imela samo ena še otroško karto, pa je bila vožnja novost. Razlagal jima je, da se peljemo mimo Vrbskega jezera, kazal, kje je cerkev Marije na Otoku in da se v „Vrbi“ jezero konča. Razlagal jima je, da v Beljaku pridejo proge iz Italije in Jugoslavije. Tu lahko potniki presedejo v naš brzi vlak v Nemčijo. To je najhitrejša zveza tjakaj. Potrebovali bomo iz Celovca v Mun-chen le pet ur in štiri minute.
V Beljaku smo dobili še enega sopotnika. Bil je to starejši moški, čedno oblečen, a drugače tak, da si sam ni znal prav pomagati. Povedal nam je, da se pelje na Pred-arlsko v Bregenz. Prej je stanoval tam in dobival od dežele socialno pomoč. Ker pa je rojen Korošec, so mu rekli, naj gre v svojo rodno deželo, da bo tudi tamkaj dobival socialno pomoč dalje. Na Koroškem pa z izplačilom zavlačujejo, češ da še niso prišli vsi papirji iz Bregenza. Zato je že dvakrat pisal tjakaj, pa ni dobil nič odgovora. Sedaj pa je pobral poslednji denar in si kupil vozno karto. „Tristo šestdeset šilingov me je stala." Osebno bo šel na pristojne urade in skušal urediti to važno zadevo.
Zdravniki so ga bili spoznali za delo nesposobnega. Predčasne pokojnine pa še ne dobi, čeravno teče že drugo leto, odkar je vložil
predlog. Zbirajo še vedno njegova zavarovalna leta, ki jih ima delno tudi v drugih državah. Težko čaka na odločitev, ker za zimo bo treba preskrbeti kurjavo, socialna pomoč, ki jo dobiva, pa je komaj za golo hrano.
Nasvetoval sem mu, naj se obrne na Caritas. Tam pomagajo z nasveti in tudi gmotno.
Ob takih pogovorih smo se pripeljali že daleč v gorski svet. Dvigali smo se nad dolino reke Bele ali Molle. Pri postaji Obervellach smo bili že nekaj sto metrov nad trgom v dolini. Pogled od zgoraj navzdol je prav lep. Jugoslovani so dejali, da se kraj imenuje zelo podobno njihovemu družinskemu imenu. Morda so se pisali Felah ali podobno.
Pri Obervellachu se začne dolina reke Mallnitz, reka Molla pa pride bolj z leve strani. Le še par kratkih predorov in že se ustavimo na najvišji gorski postaji, na 1210 m visoki vasi Mallnitz. Tu službuje že trideset let moj brat
Jesen
Nocoj v trudno vas jesen prišla, neslišno, tiho je pobrala cvetje, v mrakove tožne gozd odet je in mrtvo listje vsipa se na tla.
Drevesa žalostno stoje, vsa onemela,
in siva pajčevina, glej, zdaj že visi, kjer prej vse dneve nam je ptica pela,
le prazno gnezdo je ostalo še po nji.
Če mrzle sape nosijo vetrovi in zadnji cvet mrje sred pustih trat, za smrt nekomu že pojo zvonovi, a v zemlji zrnje klije — za pomlad.
Joža Vovk
Alojz kot avstrijski orožnik. Postavil si je tukaj lastno hišo in jo že dvakrat povečal. Mallnitz je namreč višinsko zdravilišče in ima poleti in pozimi tujsko sezono. Bratova žena oddaja sobe tujim gostom in zasluži lepe denarje.
Komaj sem iz vlaka ugledal zdaj že dvonadstropno bratovo hišo, nas je že objela tema. Drveli smo skozi Turski predor Visokih Tur,
NAŠ TEDNIK PRED 20. LETI — NAŠ TEDNIK PRED 20. LETI — NAŠ
Za mednarodno zaščito manjšin
Zveza evropskih narodnih manjšin, ki je imela lani od 17. do 20. maja svoj šesti kongres ob Baškem jezeru, kjer so sodelovali tudi zastopniki koroških Slovencev, je stavila Evropskemu svetu v Strassburgu predlog za ustanovitev posebnega manjšinskega odbora. Ta predlog je podprl tudi zastopnik Avstrije nac. svetnik dr. L. Tončič. Ta odbor naj bi imel nalogo, da razišče življenjske prilike posameznih narodnih manjšin v evropskih državah.
Odbor Zveze evropskih manjšin je zasedal 1. decembra 1956 v Bocenu v Južnem Tirolu in naslovil na vse evropske države poseben poziv, da bi tudi one skrbele za enakopravnost narodnih manjšin v posameznih državah. Ta poziv se obrača posebno na države, ki imajo v svojih mejah narodne manjšine in jih poziva, da naj bodo v
svojem postopanju napram narodnim manjšinam pravične.
NA JUŽNEM TIROLSKEM MORAJO ITALIJANSKI
URADNIKI ZNATI NEMŠKO — IN PRI NAS?
Pod predsedstvom predsednika vlade Segnija je italijanska vlada sklenila, do bodo morali vsi uradniki, ki zaprosijo za nastavitev na Južnem Tirolskem, polagati poseben izpit iz nemščine.
Državna pogodba za Avstrijo z dne 15. maja 1955 sicer predpisuje dva upravna in sodna jezika za jezikovno mešano ozemlje na Koroškem, tozadevnih sklepov dunajske vlade pa še ne poznamo. Verjetno vlada čaka, da poteče rok 18 mesecev, ko imajo veleposlaniki štirih velesil kontrolo nad izvajanjem državne pogodbe.
Naš tednik-Kronika, 3. januarja 1957.
NAŠ TEDNIK PRED 20. LETI — NAŠ TEDNIK PRED 20. LETI — NAŠ
ki danes veže Salzburško s Koroško. Nekdaj je šla 400 metrov višje vozna pot iz Mallnitza preko gore na Salzburško. Tudi na severni strani predora je vse polno zdravilišč. V Badgasteinu so toplice, ki so celo radioaktivne. V goro imajo izklesane rove, v katerih so radijeva žarčenja. Okrevajoče zapeljejo na oblazinjenih ležiščih v notranjost gore, da so tam udobno izpostavljeni nevidnim zdravilnim žarkom.
Tudi v Gasteinski dolini tujski promet še vedno raste. Povsod zidajo nove hotele in zdravilišča. Sedaj ima že tudi Kmečka bolniška blagajna tukaj svoje zdravilišče.
Prihodnje leto bodo obhajali sedemdesetletnico otvoritve Turske železnice. Ta jubilej nameravajo svečano proslaviti. Zato že letos obnavljajo kolodvore v Gasteinski dolini. V Hofgasteinu bodo sezidali menda čisto novega, drugod pa jih bodo temeljito posodobili.
(Dalje prihodnjič)
!3lu il eh v o volja
BOLEZEN
Zdravnik vpraša pacienta: »Kaj vas sploh boli?«
»Glava, želodec, ledvice, v sklepih me trga, okrog srca ... «
■»No, no, in kje vas sploh nič ne boli?«
»Nikjer me nič ne boli.«
»Saj to sem si tudi mislil. Pa pridite takrat, ko vas bo kje ka] bolelo,« odvrne zdravnik.
UČINEK KEMIJE
Tone vpraša sošolca: »Kaj se najraje učiš?«
»Kemijo.«
»Zakaj le, kaj vidiš v njej zanimivega?«
»Ko se učim, delam zraven poskuse s kemikalijami, ki so mi jih posodili v šoli. Pri tem se začne kaditi in smrdeti in takrat mi domači vse obljubijo, samo da bi nehal delati poskuse.«
Darujte za žrtve političnih procesov!
VV,VV.,.V.VV.\V.VAS\V.W.,.\\VV.V1%V.,.V.\V.".V^V,,.V.VVW/A,AVAV.W.,AV.V/A,.V/.V/.,.V.\V.W//J,.W/AVA,.\\WA,.V/A,.V.,.V.W.V.V.,.V.,.V7
DR. IVO ŠORLI:	4
VEČNE VEZI
POVEST
r.VAV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.VAVAVAV
„Na žalost že je!“ je skomignil on. „Take ptičke še najprej začutijo."
„0, toda gospodična Slavčeva je rekla, da ostanemo, kar smo! In Vidičeva tudi!" je otrok pogumno zaklical.
„Vem, vem, da so tudi junakinje vmes!" jo je oče naglo ustavil. „Toda čakaj, Alma: če me luč ne vara, si videti nekako bleda."
,,No, veš, da me malo skrbi, kaj bo z nami; zlasti, ali bomo mogli ostati..." se je žalostno nasmehnila žena.
„Seveda bomo ostali!" jo je prijel za roko. „Celo prav prijetno novico imam za vaju."
Ko so dospeli v svoj sicer prostorni, a že zato skromni, ker samo začasni, begunski dom, jima je povedal svoj doživljaj z majorjem.
„Torej misliš, da se lahko kmalu vrnemo v Pulj?" je hlastno vprašala žena.
„Hm, to je seveda drugo vprašanje," je skomignil. „Mislim, da bo vendar bolje, če še malo počakamo... z našo čičevščino bi bilo spodaj še huje... Pa tudi za živež bodo v Trstu nemara bolj skrbeli. Zdaj je po mestu že bolj mirno, ne? Ali še streljajo po ulicah?"
„Še vedno kje poči," je odgovorila žena. „Da vojaki pač izpraznijo puške. Vseh jim baje še niso mogli pobrati. Tudi nekih zalog, se zdi, še niso zastražili."
„Če bi jaz mogel kje ukrasti vsaj obleko!" se je zasmejal. „Kamor se prikažem, delajo z mano — no, pač po pravilu, da .obleka pred človekom teka'. Ali sta že kje videli kakšno blago?"
„0, na Korzu pri Marelliju, kolikor hočeš!"
„Potem gremo kar jutri zjutraj na rop! Ti, Alma, potrebuješ najmanj plašč, Ljubica obleko — plašček bo že še za letos."
„Tudi jaz bom za letos lahko še potrpela," se je vsaj navidezno branila žena.
„Ni treba! Saj sem videl, kako si že lani prezebala. Ne rečem, za tu bi še bilo. Ampak Bog ve, ali se le ne bo treba pomakniti kam bolj na sever..."
„ To rej vendar računaš tudi s — tern?!" se je Alma spet vsa zdrznila. Celo s sedeža jo je dvignilo.
„Tako se tega bojiš?" jo je nekoliko osupel pogledal.
„Tako, da še misliti ne smem!... Zato rajši ne govorimo o tem! Prosim te celo!" je strastno izbruhnilo iz nje.
V.
Drugi dan je bila nedelja. Sonce je grelo tako toplo, kakor da je še prava jesen, in družina se je popoldne vzpela na Prosek.
Na gostilniškem vrtu je bilo skoraj prazno; le redki domačini so se nekako v kot stiskali in tiho pogovarjali.
Nenadoma se je ob ograji pojavil učitelj Samsa, nekdanji Kocjančičev sošolec. Prijatelja sta se iskreno pozdravila in učitelj je prisedel.
„Ti, jaz sem bil tiste dni v Ljubljani; in celo v Mariboru. Šel sem si za vsako silo malo svet ogledati."
„No, in?"
„Služb, kolikor bomo hoteli! In kar v mestih! Toda meni srce še ni dalo."
..Nekateri da, drugi — celo taki, ki so šele dan prej zbežali odtod — so me kar nazaj podili. Češ, jaz sem Kranjec, Štajerec — ti pa si tam domačin in moraš ostati! No, odkrito povem, da se bojim, kako se bo končalo. ■ ■ Ti tu nas bodo vendar pognali, a tam bo že vse zasedeno!"
„Ti, Samsa, si vedno vse črno videl!" je zamahnil Kocjančič. „Tega vendar ne verjameš, da bodo slovenske šole zapirali? Povej rajši, kaj si doživel? Kako je bilo v Ljubljani? In še celo v Mariboru? Kaj pravijo Nemci?" 1
„V Mariboru se je vsaj takrat, ko sem bil jaz tam, vse še mešalo. Toda o tem, da mesto in zaledje ostane naše, res ni več dvoma. V Ljubljani pa je bilo navdušenje naravnost ogromno, nepopisno, urnebesno!"
„ln ti, srečen človek, si vse to gledal na lastne oči!“ je vroče vzkliknil Kocjančič. „Res, da naključje mojih ni zaneslo v Trst, bi bil od vsega veličastja teh dni videl samo, kako se je nekaj poparjene avstrijske soldateske razbežalo na vse strani."
„Ti si bil tretjega novembra torej v Trstu? In si videl, kako so prihajali?" je zaprašal Samsa. „Vi gospa tudi?"
„Jaz sem jim celo z robcem mahala!" se je pritaknila Ljubica; a ko jo je zadel očetov karajoči pogled, hoteč popraviti: „Ker sem mislila, da so Francozi."
„Da, to smo vsi pričakovali," je potrdil Kocjančič. „Saj so šli naši sami ponje!"
IV AVSTRIJA
1. SPORED
NEDELJA, 9. oktobra: 15.30 Premagani lakomnik: filmska komedija o ma-lem premetencu. V glavnih vlogah: Bob ^ope, Lucille Bali, VVilliam Demarest, Bruce Cabot, Tomaž Gomez in drugi 7~ 16.55 Igra treh dežel; ugankarska *gra za otroke iz Zvezne republike Nemčije, Švice in Avstrije — 17.55 Za lahko noč: Strojevodja Leopold ■—
18.00	Klub seniorjev; srečanje tistih, ^ so ostali mladi. Nastopajo: Ernst Nagen, Alfred Bohm, Willy Kralik, Hilli Beschl in drugi — 18.30 Igraj z nami: Nižja Avstrija — 19.00 Avstrija v sliki v nedeljo; radio Nižja Avstrija — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.50 Šport — 20.15 Kraj dejanja: Ognjeni čar; Joachima Nottke-ja in Karl-Heinza Knutha. V glavnih v|°gah: Martin Hirthe, Heinz Weiss, Giinter Pfitzmann, Gettina Schon, lise Biberti in drugi — 21.45 Nočni izbor: Nlala nočna glasba — 22.15 Poročila.
PONEDELJEK, 10. oktobra: 9.00 Za cicibane: Listi — 9.30 Kaj lahko postanem? Drogist — 10.00 TV v šoli: Angleški teater; od 11. šolskega leta da-'ie — 10.30—12.00 Moj ljubček je s Tirolskega; domovinski film o treh ljubčkih. Nastopajo: Marianne Hold, Joa-nhim Fuchsberger, VValter Gross itd. ~~ 17.55 Za lahko noč: Strojevodja Leopold — 18.00 Omaruru (10): Ho-zeasova dediščina — 18.25 ORF da-nes — 18.30 Ml; družinska oddaja —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v
sliki, kultura in šport — 20.00 Šport v ponedeljek — 20.55 Ulice San Francisca: Smrtonosni mir. V vlogah: Karlo Malden, Michael Douglas in drugi
—	21.45 Poročila in šport.
TOREK, 11. oktobra: 9.00 Za cicibane: Veter — 9.30 Tečaj angleščine za tiste, ki že nekaj znajo — 10.00 TV v šoli: Snov in prostor: Naša domovina v vesoljstvu; od 10. šolskega leta dalje — 10.30—12.00 Usoda pevke Marije Cebotari — 17.30 Za cicibane (ponovitev) — 17.55 Za lahko noč: Strojevodja Leopold — 18.00 Živalski raji: Varstvo ali beg — 18.25 ORF danes
—	18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Iščemo nekega znanega pisatelja. Kdo je ta pisatelj? — 21.10 Erna Wegel; iz serije „Ljudje“, s Petrom VVeiserjem — 21.55 Hiša na lepem kraju: Črni petek — 22.40 Poročila in šport.
SREDA, 12. oktobra: 9.00 Oddaja z mišjo — 9.30 Kmetijstvo danes (ponovitev) — 10.00 TV v šoli: Jedrska energija — za in proti (ponovitev); od 7. šolskega leta dalje — 10.30—12.15 Ena, dve, tri; Berlin „Dobri stari časi"
—	17.00 Razstava: Gordanin lutkovni oder — 17.25 Oddaja z mišjo (ponovitev) — 17.55 Za lahko noč: Strojevodja Leopold — 18.00 Dr. Doolittle... in polž velikan; risanka — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 David in Goljat; komedija Georga Kaiserja. Nastopajo: Horst Bollmann, Dagmar von Thomas, Hanzi Jochmann, Brigitte Grothum in drugi — 21.35 Poročita in šport — 21.40 Kvalifikacijska nogo-
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 9. oktobra:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 10. oktobra:
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Revija koroških zborov.
TOREK, 11. oktobra:
09.30—10.00 Pisani svet —
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — I. Virnik: Josip Ressel — ob 120-letnici smrti.
SREDA, 12. oktobra:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik — Solisti violinisti, učenci Vaclava Hum-la.
ČETRTEK, 13. oktobra:
13.45—	14.45 Celovški radijski dnevnik — Iz popotne torbe, II. (M. Kumer-Črčej).
PETEK, 14. oktobra:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik — Vrtiljak popevk.
SOBOTA, 15. oktobra:
09.45—	10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
metna tekma za svetovno prvenstvo med DDR in Avstrijo.
ČETRTEK, 13. oktobra: 9.00 Za cicibane: Sadje je zrelo — 9.30 Tečaj francoskega jezika — 10.00 TV v šoli: Metode zgodovinskega raziskovanja (2), ponovitev; od 5. šolskega leta dalje — 10.30—12.05 Katarina Velika; pustolovščina angleškega oficirja na dvoru Katarine II. — po komediji G. B. Shawa. V glavnih vlogah: Jeanne Moreau, Peter 0’Toole in drugi. —
17.30	Za cicibane (ponovitev) — 17.55 Za lahko noč: Strojevodja Leopold ■—
18.00	Naše kuharsko stalno ozimje —
18.25	ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja — 18.55 Izložba — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Hrepenenje, napisal Gerhard Roth; predstava graške Drame — 21.55 Salon; dialogi in šansoni — 22.55 Poročila in šport.
PETEK, 14. oktobra: 9.00 Za cicibane: Kostanj — 9.30 Tečaj ruskega jezika za začetnike; vodi diplomirana tolmačica Liza Schuller — 10.00 TV v šoli: Gost pri Cezarju Bresgenu (ponovitev); od 7. šolskega leta dalje —
10.30	Klub seniorjev — 11.00—12.50 Ljudje, živali, senzacije; napeti cirkuški film. V glavnih vlogah: Harry Piel, Elizabeta VVendt, Edith Oss in drugi
—	17.30 Za cicibane — 17.55 Za lahko
noč:	Strojevodja Leopold — 18.00
Dvorni teater (6): Theo Lingen, Wolf-gang Arps, Tomaž Fritsch, Horst Beck itd. — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja — 18.50 Oddaja Zbornice za delavce in nameščence —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Onedino-va linija: Roka roko umije. V glavnih vlogah: Jessica Benton, Peter Gilmo-re, Mary VVebster in drugi — 20.00 Spotoma; prometni magazin v televiziji — 21.45 Šport — 21.50 Človek z zlato roko. Nastopajo: Frank Sinatra, Eleonora Parker, Kim Novak in drugi
—	23.45 Poročila.
SOBOTA, 15. oktobra: 16.00 Stari sodnik: Železniška pravda. V glavnih vlogah: Paul Horbiger, Herbert Probst, Gusti Wolf, Marianne Gerzner in drugi — 17.00 Risanje, slikanje, oblikovanje; oddajo je pripravil Ludvvig Hoff-mann z Oskarjem Luksicsom — 17.30 Heidi; zgodba deklice po znani knjigi Johanne Spyrijeve „Ptice hočejo biti svobodne"; risanka — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 ORF danes — 18.30 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.00 Avstrija v sliki z aktualnostmi iz Južne Tirolske — 19.30 Čas v sliki s kulturo — 19.55 Šport —
20.15	Na tekočem traku; družinska igra z Rudijem Carrellom — 21.50 Šport — 22.05 Vprašanja kristjana — 22.10 Mogočneži; dva revolverska junaka načrtujeta napad na močno zastraženi transport z denarjem. V glavnih vlogah: John Wayne, Kirk Douglas, Robert VValker in drugi — 23.45 Poročila.
Ihrite in širite „nt“!
2. SPORED
N ED EU A, 9. oktobra: 11.00—12.40 Koncert ORF: Dirigenti, orkestri, solisti — 14.30—16.30 Mednarodne motorne dirke v Melku — 16.30—17.15 Konjske dirke iz dunajskega Krieaua
—	17.15 Teleobjektiv (ponovitev) —
18.00	Spotlight; oddaja Petra Rappa
—	18.30 Veliki Mc Ginthy; satira na korupcijo v ameriški politiki. V glavnih vlogah: Brian Donlevy, Muriel Ange-lus, Akim Tamiroff in drugi — 20.00 Sejem plošč — 20.15 Poznate melodijo? Glasbeno ugibanje z Ernstom Stankovskim — 21.00 Bralni znaki; knjižni magazin — 21.45 Anton Benya
—	65 let star.
PONEDELJEK, 10. oktobra: 18.00 Angleščina za tiste, ki že nekaj znajo. Vodi dr. VValter Fangl in Tovvmie Stal-der — 18.25 ORF danes — 18.30 Uganka runskega kamna (ponovitev oddaje z dne 18. februarja 1976, TV 2) —
19.30	Snov in prostor (TV v šoli: Naša domačija v vesoljstvu; od 10. šolskega leta dalje, ponovitev) — 20.00 Hiša na lepem kraju: Črni petek. V glavnih vlogah: Simon VVilliams, Jean Marsh, Lesley-Anne Down in drugi — 20.55 Sternova ura; opažanja o umetnosti, kako se lovi s tiči — 21.40 Čas v sliki 2 — 22.10 Preziranje; zakon filmskega scenarista razpade zaradi njegovega preziranja le-tega.
TOREK, 11. oktobra: 18.00 Kmetijstvo danes: Gnojenje II — 18.25 ORF danes — 18.30 Koroška: Vodne igre; sodelujejo: Hans Eybl, Dieter Otte, VVilhelm Rudniger in drugi — 18.55 Sailor; življenje na britanski letalonosilki (v angleškem jeziku) — 19.30 TV v šoli: Jedrska energija — za in proti; od 9. šolskega leta dalje — 20.00 Prilagoditev na uničeno iluzijo; televizijska igra Petra Schneiderja — 21.35 Čas v sliki 2 in kultura — 22.10 Klub 2.
SREDA, 12. oktobra:	17.25—19.15
Mednarodna kvalifikacijska nogometna tekma med Vzhodno Nemčijo in Avstrijo za svetovno prvenstvo — 19.15 ORF danes — 19.30 TV v šoli: Metode zgodovinskega raziskovanja (2) (ponovitev); od 5. šolskega leta dalje •—
20.00	Dame imajo prednost; televizijska igra Marije Neocleous in Štefan Maier — 21.15 Mejniki svetovne zgodovine: Nemški viteški red in bitka pri Tannenberg-Grunvvaldu 1410 (ponovitev z dne 15. oktobra — 17.15 TV
2) — 22.00 Čas v sliki 2 in kultura —
22.35	Kung Fu: Caine in duhovnik slepar; v glavnih vlogah: David Carradi-ne, Rhonda Fleming, John Carradine in drugi.
ČETRTEK, 13. oktobra: 18.00 Tečaj ruskega jezika za začetnike. Vodi diplomirana tolmačica Liza Schuller —
18.25	ORF danes — 18.30 Bralni znaki
—	19.30 Kot gost pri Cezarju Bresgenu (ponovitev) — TV v šoli; od 7. šolskega leta dalje — 20.00 Ljudje, živali in senzacije; napeti cirkuški film. Nastopajo Herry Piel, Elizabeta VVendt, Edith Oss in drugi — 21.55 Čas v sliki 2 in kultura — 22.30 Klub 2.
PETEK, 14. oktobra: 18.00 Kaj lahko postanem? Kaj je vajenec? — 18.25 ORF danes — 18.30 Kreniti proti zemlji brez gospodarja; film je dokumentacija o Curtu Stenvertu »Funkcional-na umetnost 21. stoletja." Pisatelj H. C. Artman, igralec Gerti Frčbe in drugi znani mednarodno priznani umetniki so izrazili svoje mnenje o Stenvertovih delih — 19.30 TV v šoli: Angleški teater; od 11. šolskega leta dalje — 20.00 Aktualno znanje; znanstveni magazin
—	21.00 O filmu; aktualnosti iz filmskega sveta — 21.45 Čas v sliki 2 in kultura — 22.10 Nemogoče naročilo: Kobra, prevzemite: Napačno plovili. V glavnih vlogah: Peter Graves, Lenart Nimoy, Lesley VVarren, Greg Morris, Peter Lupus in drugi.
SOBOTA, 15. oktobra: 16.00 Koncertna ura; z Andrejem Seebomom —
17.15	Mejniki svetovne zgodovine (ponovitev z dne 12. oktobra 1977, TV 2)
—	18.00 Podjetnost gospoda Hansa (1): Povišanje plače. V glavnih vlogah: Kristijan VVolf, Claudia Butenuth, Karin Hardt, Maja Scholz, VVoifgang T. Kleiner in drugi — 18.25 ORF danes
—	18.30 Brez nagobčnika; mladinski magazin — 19.30 Razmišljanje prinaša obresti (3), ponovitev; tekmovanje v tržnem gospodarstvu — 19.50 Galerija
—	20.15 Tekmovanje v deseteroboju v dunajski športni hali; pomoč športnikom — 23.00 Session. V glavnih vlogah: Evgen Cicero, Toni Inzalaco, Lili Lindfords, Toots Tielmans in drugi.
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiinuiiimiiii
Og^iala^te,
a na sem Ustit!
mfiiiiimiiiiiimiimimiimiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiimmii!
Obiščite galerijo Wernerja Berga v Pliberku!
Pose&nast \t bolfia, Ua{tL navadna ivna\a mno^i! ZacacU ieg-a cafii talio{ U

po kuhinje!
PODJERBERK —
ST. KATHREIN M Škofiče/Schiefling m	■ Tel.: 0 42 74 - 29 55 18
Celovec/Klagenfurt
Rothauerhaus Tel.: 86 2 92
|,,VAVV.V.V,V,1,.VAV.V.,.,.V."AWV.VV.,.V.V.,.VAV.V/.V.l1%V.W>V.V.,.,AWAW/.V.ViV.VAV.ViV.VA,.V/.V.V.WA\VV.V.VAV.,.V.V.,.V.W.,.V.V.,.,.V.,.V\
»To mi je znano," je prikimal Samsa. „Celo sam sem bil pri tistem posvetovanju. No, ampak pripoveduj rajši ti! '<aj ne — drugega novembra — okrog dveh popoldne — je najprej priletelo pet ali šest strašno ropotajočih aeropla-nov? Veš, kaj se je zgodilo tistemu pilotu, ki je navzlic Prepovedi pristal? Dva dni samotnega zapora v celici je dobil, a tržaške ženske so mu jo spremenile v cvetličnjak! daz bi mu dal leto dni ričeta v okovih!"
»Oh, to vendar ne!“ se je zasmejala Alma. „Kaj hočete ~~ srce ga je premagalo!"
»Ne vem, če bi ga bilo, da so ga spodaj čakale stroj-hice!" je zagodrnjal Samsa. „No, kako pa se je stvar ,raz-v'la‘ drugi dan? Ste videli prihod rušilcev?"
»Videli, prijatelj! Da jih nikoli več ne pozabimo!" je rosno prikimal Kocjančič. „Tisti pilot, ki se je bil samo-v°ljno spustil, je povedal, da nas pridejo .odrešit' drugi ^an- In tako smo seveda čakali že ob enih. No, šele okrog treh se prikaže majhen brodič — s hrvatsko zastavo. Da si videl dolge obraze naših Lahov! Ali tudi nam se je stvar Zazdela bolj čudna. Kmalu smo zvedeli, da so to — naši °dposlanci; tisti, ki so jih bili šli klicat. Oni sami pa da Pridejo okrog štirih. No, trajalo je do približno pol šestih, 0 se daleč tam za pomolom Sv. Karla prikaže prva bar-asa. Pričakovali smo — Italijani že celo — velikih bro-d°v> naravnost dreadnoughtov, zato je ta pritlikavec ene ln druge nekoliko razočaral. Nas seveda še bolj italijanska 2astava na njem. No, da, že smo .razumeli': naposled bo Zasedanje v imenu zaveznikov prevzela Italija in so ji to Prednost skoraj morali priznati; toda takoj drugi bo An-P'®ž ali Francoz. Vraga je bil Anglež — v dvajsetih minu-an se nam je obraz sedemkrat podaljšal in smo približno
že vedeli, pri čem smo! No, kmalu so tudi naši prijatelji doživeli svoje: ladje so počasi pristale vzdolž pomola, in v dolgih vrstah so se na njih postavili vojaki v čeladah in popolni vojni opremi; toda na vse divje vzklikanje niti najmanjšega odzdrava: nedostopni, temni, skoraj kruti, rimljansko hladni in prav zato kar nekoliko smešni obrazi... Nato rezka vojaška povelja, togi gibi, in že stopajo mrki zmagovalci na podjarmljena sovražna tla. A še vedno nič odziva! .Attentil' .Avantil' — in težki čevlji bijejo skozi že nekoliko iztreznjene množice svoj trdi takt. Samo tam doli na koncu pomola, kjer so iz zadnjega broda izstopili poveljniki, se zdi, da se vrši nekak sprejem; ampak tudi lica teh mož so zdaj mračna, ko korakajo proti bivšemu namestništvu mimo nas. Šele z balkona te palače čujem potem nekaj bolj prijaznih besed. A glej: na koncu se iz njih že zopet zabliska ostra bajonetna konica!... Tako, vidiš, je bilo. In potem smo se mirno razšli."
VI.
Naslednji dan ob treh popoldne se je Kocjančič precej težkega srca odpravil proti Pulju. Zdelo se mu je, da se mu je srce z novo močjo oklenilo vedrega Trsta, in dojem, da odhaja v tujino, je bil to pot še močnejši. Tu, v velikem mestu, si se čutil tudi bolj varnega: celo zasledovalci kar niso mogli iz svoje prirojene šegavosti in lov jim je bil bolj šport; tam spodaj pa ga je čakala zagrenjena zagrizenost iz osornosti in bornosti žalostne pokrajine.
Stisnil se je v svoj kot in iskal pozabljenja v bujni detektivski histeriji, ki si jo je izbral na tržaški postaji. Zena se je bila celo nasmehnila, češ:
„To boš bral? Ti!“
„Draga moja," je vzdihnil, „jaz zdaj potrebujem štiva, ki je kolikor mogoče daleč od mojega življenja: gospod Šerlok Holmes pusti tvojo razboleno notranjost lepo pri miru; spravi te celo nekam, kjer bolj ali manj pozabiš nase. Še ljubši bi mi bil dober humorist, a ga žal niso imeli."
V Narodnem domu tam doli je našel tako izredno veliko družbo, da je ostrmel. Saj so se bili domenili, da se bodo porazgubili po drugih gostilnah in kavarnah.
„Kaj pa ta kongres pomeni?" je vprašal odvetnika Žanica, ki je stoloval.
„lmamo dovoljenje!" se je zasmejal Zanič. „V petek zvečer so v kavarni .Miramar' spet gonili svoj ,Va fuori stranier!', a Miče Bulič ni hotel vstati. Zato so ga vrgli ven. Drugi dan sem se jaz pritožil pri majorju Calmu, mož pa je rekel, naj se držimo rajši Narodnega doma."
„Da nas bodo laže nadzirali!" je menil trgovec Gulič.
„Mogoče,“ je skomignil Kocjančič. „Toda Calmo je tudi mene najljubezniveje sprejel. Čakajte, da povem!"
»Po vsem tem se je treba tega Calma še dvojno paziti!" je zmajal nadsvetnik Vodopija, ko je Kocjančič končal.
»Vrag te vzemi!" je lopnil Zanič po mizi. »Tebi nikoli ni prav! Calmo se tudi meni zdi toliko boder in bister človek, da želi ogreti za svojo domovino še nas."
»Boste že videli te peči!" se je zakrohotal Vodopija. »Jaz te ljudi poznam bolje od vas. Še izšolal sem se z njih denarjem in šele na univerzi spregledal!"
»Koga poznaš?" je hotel vedeti Zanič. »Saj je že med Tržačanom in Istranom najmanj toliko razlike, kakor med Zagorcem in Dalmatincem!"
(Dolje prihodnjič)
TV Ljubljana
NEDELJA, 9. oktobra: 8.15 Poročila
—	8.20 Za nedeljsko dobro jutro: Festival Mladinskih pevskih zborov (MPZ) Celje 77, barvna oddaja — 8.50 625 —
9.30	S. Karanovič: Na vrat na nos, barvna nadaljevanka — 10.30 Poletje na otoku Mirabeile, barvna oddaja —
11.00	Karino, barvna serija — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja —
12.15	Poročila (do 12.20) — Nedeljsko popoldne: Križem kražem, Življenje kukavice, barvni film, Veseli tobogan, Okrogli svet, Moda za vas, Poročila —
16.25	Rokomet: Crvenka — Partizan (Bjelovar) — 17.45 Dobra priložnost film — 19.15 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 I. Ivanac: Nikola Tesla, barvna nadaljevanka — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Logarska dolina, barvna oddaja iz cikla Karavana — 21.35 TV dnevnik — 21.50 Miniature — 22.00 Reportaža z nogometne tekme: Partizan — Hajduk —
22.30	Športni pregled.
PONEDELJEK, 10. oktobra: 9.05 TV
v šoli: Pravljica, Železo, Sestav snovi
—	10.00 TV v šoli: Srbohrvaščina, Risanka, Zemljepis — 11.05 TV v šoli: Za najmlajše (do 11.20) — 15.05 TV v šoli, ponovitev — 16.00 TV v šoli, ponovitev (do 16.15) — 17.10 Glasbeni ciciban: Fotograf — 17.25 Življenje lisice, barvni film — 17.50 Obzornik — 18.05 Človek in duševna stiska — 18.25 Mozaik — 18.30 Dogovorili smo se — 18.45 Mladi za mlade, barvna oddaja
—	19.15 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja
—	20.00 A. Strindberg: Smrtni ples, II. del predstave Mestnega gledališča iz Ljubljane — 20.40 Propagandna oddaja — 20.45 Kulturne diagonale •—
21.25	Mozaik kratkega filma — 22.00 TV dnevnik.
TOREK, 11. oktobra: 8.30 TV v šoli: Angleščina, Matematika, Tla, TV vrtec, Očetov poklic — 10.00 TV v šoli: Glasbeni pouk, Risanka, Prirodoslovje (do 11.05) — 14.30 TV v šoli, ponovitev (do 16.00) — 16.05 Šolska TV: Kako nastanejo zemljepisne karte (do 16.25) — 17.15 Dogodivščine morskega konjička, barvna serija — 17.30 Črna puščica, barvna serija — 17.55 Obzornik — 18.10 Koktajl zabavnih melodij, barvna oddaja — 18.40 Mozaik — 18.45 Po sledeh napredka — 19.15 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Diagonale — 20.30 Propagandna oddaja —
20.35	G. Flaubert: Gospa Bovary, barvna nadaljevanka — 21.28 Propagandna oddaja — 21.30 iz koncertnih dvoran, barvna oddaja — 22.10 TV dnevnik.
SREDA, 12. oktobra: 8.50 TV v šoli: Varstvo okolja, Od Svilaje do Brača, Pismo materi — 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Prirodoslovje (do 11.10) — 16.15 A. Ingolič: Udarna brigada, barvna oddaja — 17.20 Zakladi britanskega muzeja, barvna serija —
17.35	Obzornik — 18.15 Skica za Milkin portret, reportaža — 18.40 Mozaik
—	18. 45 Od vsakega jutra raste dan: Slovenska gimnazija v Celovcu, barvna oddaja — 19.15 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Avtobus, barvni film — 21.30 Propagandna oddaja — 21.35 Včeraj, danes, jutri: Vse listje gozda, barvni film — 22.20 Športni pregled — 23.05 TV dnevnik.
ČETRTEK, 13. oktobra: 9.00 TV v šoli: Pred začetkom II. svetovne vojne, Dolina Gangesa, Basni — 10.00 TV v šoli: Francoščina, Risanka, Kemija — 11.05 TV v šoli: Minerali (do 11.35) — 15.00 šolska TV: Kako nastanejo zemljepisne karte (do 15.20)
—	15.45 Nogomet: Hajduk — Borac, prenos, v odmoru propagandna oddaja
—	17.35 Obzornik — 17.50 Modri plašček, barvna serija — 18.20 Mozaik —
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. .Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 150.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Toimajer, Verovce štev. 2, 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
18.25	Skrivnosti morja, barvna serija
—	19.15 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja
—	20.00 Prijatelji in sosedje, barvna nanizanka — 20.30 Propagandna oddaja — 20.35 Mednarodna obzorja: Jedrska energija da ali ne, barvna oddaja
—	21.30 Nagico na naslovnico, barvna oddaja — 22.05 TV dnevnik.
PETEK, 14. oktobra: 8.50 TV v šoli: Ruščina, Jesen v gozdu, Po neznanem
—	9.50 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina — 10.55 Oktober v Kraljevo, prenos (do 12.30) — 15.00 TV v šoli, ponovitev (do 16.00) — 17.10 Križem kražem — 17.20 Morda vas zanima: Slavko Pregl, barvna oddaja ■— 17.55 Obzornik — 18.10 Tuja folklora: Folklora z otoka Bali — 18.40 Narodni parki, barvna oddaja — 19.15 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar •—
20.00	Propagandna oddaja — 20.05 N. Cripp: Družinske vezi, barvna nadaljevanka — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Razgledi: Ugasnite cigareto, barvna oddaja — 21.25 Propa-
gandna oddaja — 21.30 Policijske zgodbe, serijski film — 22.20 TV dnevnik.
SOBOTA, 15. oktobra: 8.00 A. Ingolič: Udarna brigada, barvna oddaja —
8.15	Modri plašček, otroška serija — 8.45 Morda vas zanima: Slavko Pregl, barvna oddaja — 9.15 Dogodivščine morskega konjička, barvna serija —
9.30	Človek in duševna stiska, I. del
—	9.50 Po sledeh napredka, barvna oddaja — 10.20 Dokumentarna oddaja
—	14.25 Nogomet: Sarajevo — Vojvodina, prenos, v odmoru propagandna oddaja — 16.20 Rokomet: Jugoslavija
—	ČSSR, prenos — 17.45 TV obzornik
—	18.00 Huckleberry Finn, barvni film
—	19.15 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Lolita, barvni film — 21.50 Moda za vas, barvna oddaja —
22.00	TV dnevnik — 22.15 Propagandna oddaja — 22.25 Filmski pregled v ritmični gimnastiki v Baslu — 22.40 625.
Romanje na Staro goro (Castelmonte)
Prejšnjo nedeljo, dne 25. septembra 1977, so se šentiljski farani zbrali na božjo pot v povezavi z enodnevnim izletom na Staro goro (Castelmonte). Že ko je bila ta misel sprožena, so vsi predlog z navdušenjem sprejeli in tako se je zbralo veliko število starih in mladih.
Namen tega romanja naj bi bil, da se farani med seboj povežejo — da nastane ta krog vedno širši, ki bo skušal vsak razdor s strani sovražnika že v celici zadušiti. Jaz menim, da naj se v dialogu skuša najti ravnotežje, ki je važno (potrebno) za dobro sožitje med farani. Da pa vladajo v fari različna mnenja, je umevno. Izmenjava mnenj je važen faktor za duševni razvoj fare. Če imajo ljudje med seboj stike, pride do medsebojnega sporazumevanja ter spoštovanja. V kolikor je mogoče, naj bi vsak posamezni skušal sejati besede sporazuma, ne pa sovraštvo.
Odpeljali smo se ob 6.30 zjutraj s tremi nabito polnimi avtobusi. Udeleženci so prišli z vseh koncev fare, od vsake vasi jih je bilo mnogo zastopanih — z Vesce, Gore, Otoža, Rov, Klopec, Loč, Deščic in seveda Št. lija. Preko Beljaka je vodila pot na mejni prehod Tr-
biž proti Udine •— Cividale, nato pa smo odcepili desno s ceste na Staro goro, kjer je sledila pod veličastno cerkvijo v kapeli v kleti skupna maša. Maševala sta pater Jakob ter domači župnik Lovro Petričič.
V nagovoru je pater Jakob poudarjal, da naj si vsak stavi pravi cilj v življenju. Da ima zemeljsko življenje še en drug važnejši smisel. Ni prav, da skrbimo samo za zemeljske dobrine, ampak da je glavna vrednota duševni pridobi-ček. Kajti materielne stvari preidejo, kar je notranjega, kar si je človek nabral v duši, v srcu, to ne preide in ravno ta del nese človek po smrti s sabo. Po maši smo si še kratko ogledali znamenitosti tega kraja. Nato je sledil odhod. Med potjo smo se še ustavili v Buia, kjer je lansko leto potres zapustil globoke nepozabljive sledove žrtev. Ves čas smo videli razvaline, ki jih je povzročil potres. Zadnja postaja pred mejnim prehodom so bile Žabnice, kjer smo se okrepili in nato odpeljali domov.
Razšli smo se z željo, vsako leto kaj takega prirediti. Vsi so pokazali zadovoljstvo nad tem uspelim romanjem.	M. J.
Ipčtt - Ifimt - 'ipeit - Ipmt
JE SAK KLAVNA ŽIVINA?
Pri tekmi v nedeljo, proti Maria Rojachu, je bil SAK spet sodnikova žrtev, ki dopušča pod vplivom na-rodnostno-političnih predsodkov „klanje igralcev SAK“. Igra je bila deloma zelo dobra, mladi igralci SAK so pokazali zelo lepe kombinacije in svojo nevarnost, dokler nasprotnik ni uporabljal nedovoljenih prekrškov, kot odrivanja, porivanja z rokami proč od žoge, stegnjena noga, brce brez žoge, i. dr. Polanška, ki je bil glava moštva, so z vsemi sredstvi spravljali od žoge, toda sodnik nikoli ni žvižgal.
Po sojenju sodnikov v tej sezoni, je bilo prej ali slej pričakovati, da se bo kdaj zgodila kaka večja poškodba. Nesrečnež v nedeljo je bil Danilo P r u š n i k, ko ga je nasprotnik s štev. 9 proti koncu 2. polčasa tako brcnil brez žoge v gleženj, da mu je zlomil nogo in so ga morali takoj prepeljati v deželno celovško bolnico. Višek vsega tega pa je bil, da sodnik storilca niti ni opomnil, kaj šele da bi potegnil morebiti rumeni ali rdeči karton! Podobno krut prekršek je napravil v drugem polčasu nasprotnik tudi Marjanu V e I i k u , ko ga je brez žoge brcnil v koleno. K
DIESES VERTRAUEN IST DIE GRdSSTE AUSZEICHNUNG !
50 MILLIONEN LITER KRONEN dL
Dieser Tage vvurde in Innsbruck der 50 Millionste Liter Kronen dl abgefiillt. Ein guter Grund zum feiern, denn es ist der Ausdruck millionenfachen Vertrauens osterreichischer Hausfrauen zur un-ubertroffenen Kronen dl-Qualitat.
Trotzdem zabit Kronen dl zu den preisgiinstigsten Markenspeise-olen. Als 100% reines Pflanzenol unter standiger Kontrolle der osterreichischen Gesellschaft ftir Ernahrungsforschung, belaBt es den echten und unverfalschten Geschmack der Speisen und Sa-late. Macht Braten saftiger und Pommes Frites knuspriger. Diese einmalige Speiseol-Oualitat vvurde in den letzten Jahren von Mil-lionen osterreichischen Hausfrauen mit ihrem Vertrauen honoriert. Zum Dank dafiir gibt es jetzt Kronen dl verbilligt — zum Jubilaums-preis.
Damit in Zukunft noch mehr gualitats- und preisbevvuBte osterrei-chische Hausfrauen sich von der unubertroffenen Kronen dl-Oualitat uberzeugen lassen konnen.
Solidarnostni komite za pravice koroških Slovencev, Koroška dijaška zveza, Zveza slovenske mladine in klub mladje vabijo na
OKTOBRSKI TABOR
pri Čimžarju ob Rjavškem jezeru (Rauschele See) pri Vetrinju pri Celovcu, 9. oktobra, od 11. do 18. ure. Nastopajo: Skupina SCHMETTERLINGOV z Dunaja, Združeni moški zbor SPZ, Harald Irnberger, Robert Saxer, sestri Velik, Marjan Sturm in drugi.
Informacijske stojnice k manjšinskemu vprašanju. — Geslo: Proti razdvajajoči, protimanjšinski in antidemokratični propagandi, ojačeni 10. oktobra. Za razumevanje med narodi in za narodno enakopravnost.
sreči je lahko igral Velik naprej. Tudi v tem primeru sodnik ni ničesar ukrenil. Ker je SAK izgubil v nedeljo tekmo z 1:3 (0:1) povešajo nekateri navijači in deloma tudi igralci glave. Gledati pa je treba stvar realno: SAK je igral v nedeljo z mladinskimi igralci, s poprečno starostjo 18 let! In če bi bil sodnik objektiven (izključiti bi moral vsaj dva nasprotnika in dati najmanj še eno enajstmetrovko), po vsej verjetnosti SAK ne bi izgubil. Zakaj je moral igrati SAK s tako mladim moštvom? Ker so ostali igralci tako močno poškodovani, da drugačna postavitev moštva ni možna.
Poškodovani so: Janez Hribar, Jakovac, Krnič, Beton; sedaj pride zraven še P r u š -n i k ; Zablatnik ima po krivici zaporo igranja. Torej je nasprotnikom SAK uspelo polovico moštva SAK onemogočiti, vsaj za nekaj časa. Ce vidimo člansko moštvo SAK in njih igranje iz tega kota, je razumljivo, zakaj včasih kak igralec raje pusti žogo, preden bi riski-ral še kako večjo poškodbo. Poškodovani pa so vsi igralci.
Za SAK so igrali: Malle; Wo-schitz, Lampichler, Rozman, J. Pan-del; Prušnik (25 min. G. Krištof), Kupper, Polanšek; Velik, Hobi, K. Blajs. Gol za SAK je dal Hobi po enajstmetrovki.
MARIA ROJACH II — SAK II
1:8
Visoki poraz ni bil toliko posledica nekompletne enajsterice SAK II, temveč dejstvo, da so trije nogometaši igrali dopoldne na turnirju v Ravnah že dve tekmi in so bili do zadnjega izčrpani. Vrhu tega ves dan niso nič jedli. Dva druga pa sta se izčrpala v prijateljski tekmi v soboto v Železni Kapli. V bodoče bo moralo biti tehnično vodstvo SAK bolj strogo v takih primerih. Saj po naše bi morale imeti prvenstvene tekme prednost!
V GORICI:
NA MLADINSKIH IGRAH TREH DEŽEL
Z nagrajevanjem, ki je bilo nedavno v Gorici, so se zaključile 4. mladinske igre treh dežel. Sodelovali so mladinci do 15. leta starosti iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške. Udeležilo se jih je okoli 300 tekmovalcev, ki so se pomerili v osmih disciplinah: moški in ženski atletiki, rokometu, tenisu, streljanju, moškem in žen-
skem namiznem tenisu ter košarki. Kot je bilo pričakovati so slovenski predstavniki tudi tokrat zmagali na skupni lestvici za osvojitev prehodnega pokala, druga je bila Fur-lanija-Julijska krajina, 3. pa Koroška.
Slovenija je zmagala v streljanju, rokometu ter v moškem in ženskem namiznem tenisu, reprezentance Furlanije je osvojila prvo mesto v ženski in moški atletiki ter košarki, Koroška pa v tenisu. V vseh disciplinah je Slovenija zbrala 20 točk (zmagovalec vsake discipline je za končno lestvico prejel tri točke, druga in tretjeuvr-ščena ekipa dve oziroma eno), Fur-lanija-Julijska krajina 16 točk, Koroška pa 12 točk. S tem je Slovenija že četrtič zaporedoma zmagovalec mladinskih iger in je prejela drugi prehodni pokal iger treh dežel (prvega je namreč lani 5 tretjo zaporedno zmago osvojila v trajno last). Pokal bo slovenska reprezentanca hranila do prihodnjih iger, ki bodo prihodnje leto konec septembra na Koroškem.
SRD „JEPA-BAŠKO JEZERO":
Izlet v bolnišnico Franjo
Člani in prijatelji našega prosvetnega društva smo bili preteklo nedeljo na izletu. Naš cilj je bila
BOLNIŠNICA FRANJA pri Cerknem-Obiskali smo tam zgodovinski muzej — in sicer partizansko bolnišnico „Franjo“. Vtisi, ki smo jih odnesli od tam predvsem mlajši člani društva, so nepopisljivi. Videli smo predvsem, koliko so za nas žrtvovali ljudje-partizani, da mi danes lahko živimo v svobodi. In drugič — koliko življenjske volje ima človek, če je res v stiski.
Bolnišnica „Franja“ je delovala od 23. 12. 1943 do 5. 5. 1945 v so-
teski Pasice zraven primorske vas' Novaki pri Cerknem. V soteski, k' so na njo opozorili bližnji vaščani, je prve bolnišniške barake postavil dr. Viktor Volčjak. ^ vsem času se je v bolnišnici zdravilo 522 ranjencev in bolnikov, od teh je umrlo 61. Domačini so predvsem omogočali partizanom, da j® bolnišnica delovala do osvoboditve.
Predvsem koroški mladini Pr'" poročamo, da si ogleda ta edinstveni muzej narodnoosvobodilna vojne — muzej boja proti fašizmu-