NAS CASOPIS Naslednja, 410., številka bo izšla v ponedeljek, 25. novembra 2013. Prispevke sprejemamo do torka, 12 novembra. Uredništvo: 01/750 66 38 Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XL, 409. številka 28. oktober 2013 Odprtje ceste v Smrečju Spomin na Štampetov most Jubilej Rdečega križa Upokojenci na vrhovih Zbogom, Liko! Borovničan proti korupciji Razstava sadja Živžav v vrtcu Prenovili so igrišče Simon Rožnik, intervju Zapravljivčki na Koreni Teden otroka v vrtcu Prenova POŠ Šentjošt Živite zdravo? Sanjska sobota za gasilce Deset let Jurčkov Pločniki ob regionalki Plin do konca leta Upokojenci na Kozjanskem Dejavni Kosci stran od 2 do 17 stran od 18 do 22 stran od 23 do 27 stran od 28 do 36 stran od 37 do 39 V Horjulu so stopili v jesen s prenovljenim igriščem, obiskal pa jih je tudi Lipko. Toda Horjul je z Eurobasketom povezan še na poseben način - preverite na horjul-skih straneh. V Smrečju so uradno odprli prenovljen cestni odsek, obnovljeno Rusovo kapelico in v uporabo predali novo romarsko pot. (Foto: gt) Liko, zbogom! Za primerno sedmino je v teh dneh dal inženir Slavko Turšič, ki je obenem sedmo silo popeljal na enega od zadnjih »turističnih« ogledov po nekoč mogočnem obratu lesne industrije v Borovnici. (Foto: ST) Šentjošt je bil deležen prenovljene podružnične šole in igrišča pred njim, obenem pa je šola praznovala tudi 45 let delovanja. (Foto: NPV) rumo KOSILA, MALICE, PIZZE, CATERING 051 66 22 I I G Maš časopis tudi na facebooku. Aktualno številko Našega časopisa lahko v elektronski obliki prebirate na www.zavod-cankar.si Energetika Ljubljana nekoliko zamuja z oskrbo z zemeljskim plinom na že zgrajenem plinovodnem omrežju v Občini Log - Dragomer. Več na log-dragomerških straneh. 2 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ministrstvo bi stadion prodalo Vrhnika, 7. oktober - V občinski stavbi se je tokrat mudila delegacija ministrstva za obrambo z ministrom Romanom Jakičem na čelu, tema pogovorov pa je bila urejanje nepremičninskih zadev. Kot so nam pojasnili na občini, je na območju vojaških kompleksov na Raskovcu in na Stari Vrhniki več parcel, kjer je treba urediti lastništvo, da bosta območji funkcionalno in lastniško zaokroženi celoti. Na sestanku so se dogovorili, da bodo v naslednjem tednu strokovne službe konkretizirale aktivnosti, ki jih je treba opraviti glede prenosa nepremičnega premoženja na občino oziroma ministrstvo, s katerim bi obe strani dosegli korist. Potrebno gradivo bo v nadaljevanju posredovano v obravnavo na vlado oziroma občinski svet. Govorili so tudi o strelišču in stadionu znotraj vojašnice na Stari Vrhniki, ki ju po lanski pogodbi o brezplačnem najemu uporabljalo nekatera lokalna društva. Strelišče je sicer uporabno, vendar v zelo slabem stanju, kar pa so občina in društva - po besedah župana Stojana Jakina - pripravljena prevzeti, če nad objektom dobijo tudi lastniško pravico oz. dolgoročno možno brezplačno uporabo. Minister Jakič je glede uporabe strelišča dejal, da je možnost podaljšanja najema oziroma nadaljnje uporabe strelišča, medtem ko bo ministrstvo športni stadion poskušalo prodati. Sestanka se je poleg župana Jakina in direktorice občinske uprave Vesne Kranjc udeležil tudi poveljnik GZ Vrhnika Benjamin Svenšek. Tema pogovora je bila določitev gasilske enote širšega pomena. Minister Jakič pojasnil, da je bilo marca lani oziroma pred njegovim prihodom za gasilsko enoto širšega pomena določeno Prostovoljno gasilsko društvo Dolnji Logatec. Ministrstvo pa je Gasilsko zvezo Slovenje zaprosilo, naj pripravi strokovno oceno o tem, katera gasilska enota bi bila na Notranjskem lahko pristojna za reševanje ob tehničnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi, vendar odgovora še ni dobilo. Gašper Tominc, foto: GT Doživljajski center v pritličju nekdanje šivalnice IUV Prakolo na Vrhniki kvečjemu na ogled Vrhnika, 3. oktober - Počasi dobiva svojo vsebino tudi pritličje nekdanje šivalnice IUV, ki bo po novem nosila ime »Kulturni center«. V njem bo interaktivno doživljajsko razstavišče o Ljubljanici, ki bo delovalo kot točka tako novih spoznanj kot navdiha za nadaljnje raziskovanje naravne in kulturne dediščine Vrhnike z okolico. Občina je vsebino za pritličje šivalnice iskala preko javnih pozivov, a so se njene zahteve in pričakovanja nekoliko razhajala od interesentov. Že od jeseni 2011 so bili v igri predvsem športni programi, od fitnesa do plezalnega centra, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika pa je predlagal tudi možnost muzeja. Nobena ideja ni povsem zadovoljila pričakovanih zahtev na Tržaški 1, kajti občina ni želela velikih investicijskih vlaganj niti kasnejših vzdrževalnih stroškov. Lani jeseni pa sta Mestni muzej Ljubljana in Muzejsko društvo Vrhnika predlagala še enkrat, da bi prostor dobila muzejska zbirka, nakar je ideja v senci izkopavanj rimske ladje iz Ljubljanice sčasoma dozorela v tako imenovani »interpretacijski center« reke Ljubljanice. Zapleteno ime skriva v sebi željo po predstavitvi Ljubljanice kot kulturno in naravno dediščino. »To je spomenik državnega pomena in svetovna zakladnica arheologije. Mislim, da jo premalo cenimo,« meni Stojan Jakin, župan, in spomni na antično ost puščice, ki so jo našli v njeni strugi in na prakolo z Verda. A verjetno bi tudi ta ideja obvisela v zraku, če ne bi občine prepričali, da je mogoče dobiti investicijska sredstva na katerem od javnih razpisov. Primarno ciljajo na tako imenovani »Norveški finančni mehanizem« iz katerega si obetajo milijon evrov nepovratnih sredstev. Če jim ne uspe, se bodo s projektom prijavili na drug razpis. Kot pravi Irena Šinkovec iz Mestnega muzeja, naj bi bila naslednja finančna perspektiva (2014 - 2020) tovrstnim projektom naklonjena, zato so pričakovanja velika. Idejno zasnovo za pritličje objekta je pripravila vrhniška arhitekturna pisarna Delavnica d.o.o., ki je predvidela razdelitev pritličja v dve nadstropji: spodaj naj bilo doživljajsko središče, zgoraj pa razlagalni del. Eksponatov naj ne bi bilo veliko, več poudarka bi bilo na interak-tivnosti in različnih doživetjih (izkušnjah), vzpodbujenih z moderno tehniko. V enem od prostorov je predviden tudi Prakolo je last države, katera odloča kam ga bo postavila. Toda ker gre za artefakt državnega pomena, verjetno ni pričakovati, da bi ga odklonila prestolnici in postavila na Vrhniko. Nikakor pa ne gre izključiti, da Vrhnika ne bi nekoč vsaj začasno gostila omenjenega prakolesa. deblak iz Ljubljanice ali pa vsaj njegova kopja. Kot je dejal Uroš Jereb iz Delavnice d. o. o., je namen centra, da ponudi obiskovalci osnovno znanje o Ljubljanici in ga nato nagovori k nadaljnjemu raziskovanju Vrhnike in okolice. V Mestnem muzeju Ljubljana in Delavnici s si namreč zamislili projekt na način, da je doživljajski center izhodišče, dva mini centra pa še: en v Močilniku, drug pri sinjegoriških ribnikih. Obenem bi tudi »osvežili« zelene javne površine, ki se nahajajo vzdolž Tržaške, in jih z različnimi posegi vpletli v zgodbo o Ljubljanici. Na tak način, bi lahko celotna Vrhnika - od Močilnika do Sinje Gorice - bila en sam turistični projekt. Šinkovčeva pri tem opominja na izjemno lego Vrhnike, saj se nahaja med prestolnico in dobro obiskano Postojnsko jamo ali slovenskim morjem. Po njenem gre za izjemen neizkoriščen turistični potencial. Šinkovčevo smo še povprašali, če si lahko Vrhnika obeta prakolo, ki so ga pred leti našli na Gmajnah pri Verdu in velja za enega najstarejših na svetu. Trenutno je razstavljen v Mestnem muzeju Ljubljana, kasneje pa je predvidena še turneja razstave po tujini. Dejala je, da je kolo last države in da ona odloča, kam ga bo postavila. Toda ker gre za artefakt držav- nega pomena, verjetno ni pričakovati, da bi ga odklonila prestolnici in postavila na Vrhniko. Nikakor pa ne gre izključiti, da Vrhnika ne bi vsaj začasno gostila omenjenega prakolesa. Župan Jakin je na predstavitvi projekta 3. oktobra v Cankarjevem domu izrazil upanje, da občini uspe na razpisu. Pričakuje tudi, da bo tisti, ki bo upravljal z doživljajskim centrom, sam iz svoje turistične dejavnosti pokril vse stroške in da ti ne bodo dodatno bremenili občinskega proračuna. V drugi etaži »Kulturnega centra« bo nastanjena Cankarjeva knjižnica Vrhnika, ki sedaj poka po šivih. Njena posebnost bo ta, da bo vključevala nekatere nekdanje elemente šivalnice tako v okrasnem kot funkcionalnem smislu. Prva, ki se je s tem ukvarjala, je bila domača arhitektka Nataša Oblak Japelj, ki je naredila idejno zasnovo nove knjižnice, popisala inventar šivalnice in ga skupaj z direktorico Cankarjeve knjižnice Suzano Potočnik smiselno vključila v predvidene nove prostore. Knjižnica ne bo mogla iti mimo največjega slovenskega pisatelja, zato bo vključevala tudi elemente, ki bodo nagovarjali tako stare kot najmlajše. Kasneje je »štafetno palico« pri projektiranju prevzela omenjena arhitekturna pisarna Delavnica. Jereb je pojasnil, da bo knjižnica presegala klasične knjižnične okvirje, kajti obisk knjižnice bo doživetje. Zgornje nadstropje bodo zasedli razredi Cankarjeve osnovne šole. Zanje mora biti vse začetek prihodnjega šolskega leta. Kot je dejal župan, gre za začasen ukrep, kaj pa bo kasneje z namembnostjo teh prostorov, ko jih ne bo več potrebovala, pa se zaenkrat še ne ve. Trenutno na objektu delajo zunanjo energetsko sanacjo in pa preurejanje notranjih prostorov. Naj še kot zanimivost povemo, da je v pritličju predviden še manjši lokal in telovadnica, zunaj pa asfaltirano športno igrišče. Gašper Tominc, foto: gt NAŠ ČASOPIS Veterani ne skrivamo Razstava oh 20-letnici OZVVS VUHNIK ■BOROVNICA ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Galerija Barje, Rimska 28, Borovnica (stara pošta) 25.11. - 20. 11. 2013 Razstava je odprta ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 19. ure Vabljeni k ogledu! Za čeljustni drobilnik je kup odsluženega betona mala malica. Razstavo si je med drugim ogledala tudi vrhniška mladina, ki je imela presenetljivo veliko vprašanj za predavatelje. Tudi gradbene odpadke je mogoče reciklirati Vrhnika, 16. oktober - Komunalno podjetje Vrhnika zadnje čase vedno pogosteje organizira dneve odprtih vrat, ki jo obiščejo vrhniške šole, del dneva pa je predviden tudi za strokovno ali siceršnjo javnost. Zadnji tak dogodek je bila gostitev mobilne razstave projekta ReBirth (od 15. do 19. oktobra), ki opozarja na težavo gradbenih odpadkov in pa prikaz čeljustnega drobilnika v praksi, ki s tovrstnimi odpadki opravi kot za šalo. Mobilna razstavo projekta Rebirth si je bilo mogoče ogledati tudi v predver-ju Cankarjevega doma, le da je bila na komunali začinjena še z avdio- in vide-oprojekcjo ter predavatelji. Kot je povedala Alenka Mauko Pranjič iz Zavoda za arhitekturo in gradbeništvo, je glavno sporočilo razstave, da so gradbeni odpadki lahko odlična surovina za ponovno uporabo. »Toda v Slovenji opažamo zelo malo tovrstne prakse,« je pojasnila, razlog pa je predvsem napačna miselnost investitorjev, da so izdelki iz recikliranih materialov slabši, pa čeravno so cenejši. »Seveda to ni res, reciklirani materiali imajo enake ali celo boljše lastnosti, nenazadnje pa naredimo uslugo tudi naravi in vsem nam.« Kot v številnih stvareh je tudi na tem področju tujina korak pred nami, predvsem severozahodne evropske dežele, na primer Nizozemska. Pri njih je delež reciklaže gradbenih odpadkov izredno velik . »Južna Evropa je bogata z naravnimi surovinami, zato je ozaveščenost nižja,« je menila Mauko Pranjičeva. Dobra izjema na tem področju je vrhniška komunala, ki se na leto sreča z okoli sto tonami gradbenih odpadkov, kamor spadajo tudi materiali izkopov. Prva dama komunale Brigita Šen Kreže je pojasnila, da se reciklaže redno poslužujejo tako pri odpadkih, ki se zberejo na njihovem zbirnem centru, kot na terenu - na primer pri gradnji kanalizacije v starem delu Verda. Kot je dejala, pogreša le večjo konkurenčnost nudenja tovrstnih storitev na trgu, s čimer bi dosegli ugodnejšo ceno. Enega takih strojev, ki jim v stroki pravijo čeljustni drobilnik, je na komunali predstavil tudi podjetnik Rajko Mivšek. Kako opravi skoraj tristo tisočakov evrov vredna zverina s kupom starega betona, so se navzoči lahko prepričali na lastne oči: nastala sta dva kupa - večji iz peska (zmleti beton) in manjši iz železa. Magnetni valj namreč med procesom mletja pobere železo in ga izloči na ločen kup. Razstavo so si v treh dneh ogledali številni občani in vrhniška mladina, 16. oktobra popoldne pa je za strokovno javnost in povabljene goste predaval tudi Mirko Šprinzer, strokovnjak s področja gradbeništva, ki je predstavil pravilno ravnanje z gradbenimi odpadki. Gašper Tominc 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina p3l| Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 Slavnostni trak sta prerezala predsednica KS Podlipa - Smrečje Katarina Železnik Logar in župan Stojan Jakin. V Smrečju uradno odprli prenovljen cestni odsek Povezava do Žirov boljša Smrečje, 22. oktober - Pravzaprav Smrečje ta dan ni obeleževalo samo uradnega odprtja prenovljenega cestnega odseka, marveč tudi končanje obnovitvenih del na Rusovi kapelici in odprtje nove romarske poti. Občina je letos poleti (od junija do avgusta) obnavljala 335 metrov cestnega odseka mimo smreške cerkve do občinske meje na vrhu hriba. Čeprav je šlo za krajši odsek, je bil tehnično zahteven, kajti tako pod cesto kot nad njo je bilo na nekaterih mestih potrebno zgraditi kamnite zložbe, temu primerno pa je stala tudi investicija: 262 tisoč evrov V opravičilo visokemu znesku morda še podatek, da je cesta široka 6,5 metrov. Kot je na odprtju dejala predsednica Krajevne skupnosti Podlipa - Smrečje Katarina Železnik Logar, so nove pridobitve veseli, kajti prejšnja asfaltna prevleka je bila ena sama krpa pri krpi. Po spominu starejših, naj bi zgradili cesto pred prvo svetovno vojno, danes pa predstavlja najkrajšo prometno žilo iz Vrhnike do Žirov. Ker je posledično zanimiva za težki gospodarski transport, so na občini pred časom sprejeli odlok, po katerem je promet težkih tovornih vozil od Podčela do Smrečja prepovedan - razen za lokalni promet. Železnik Logarjeva se je zato zahvalila županu, da je občinski svet prisluhnil njihovi pobudi in pripomogel k temu, da so bivalne razmere ob cesti ugodnejše. Tudi župan Stojan Jakin je izrazil zadovoljstvo nad novo pridobitvijo, a je dejal, da bo dokončno zadovoljen šele takrat, ko bo prenovljena tudi cesta po Razorski dolini do Podlipe. Po njegovem je to nuja, tako kot tudi kolesarska steza, ki bi jo morali v naslednji fazi zgraditi ob prenovljeni cesti po podlipski dolini. Sicer pa onkraj občinske meje obnavlja cesto Smrečje - Žiri tudi logaška občina, ki naj bi jo po naših podatkih zaključila še v letošnjem letu. Drug vrhunec tega dne je bil blagoslov (opravil šentjoški župnik Andrej Sever) prenovljene Rusove kapele pri Kasarni. Prvotni namen je bil, da bi jo prestavili h cerkvi, da bi bila bolj vidna (trenutno se nahaja pod cesto), a ideja ni bila všeč zavodu za spomeniško varstvo. Tako so jo krajani ob strokovni pomoči spomeniškega varstva prenovili. Nanjo s ceste opozarja obvestilna tabla z emblemom blagajane in pohodne palice, ki jih je po podlipsko-smreškem koncu sedaj kar nekaj. Opozarjajo na pomembnejše točke na novi krožni romarski poti od Smrečja do Podlipe in nazaj. Na prijetnih in razglednih točkah krožne poti so postavili še klopi, tako da je nekajurni pohod prijetno doživetje. Gašper Tominc, foto: GT Prenovljeni cestni odsek se vije pod smreško cerkvjo do vrha hriba. Od tam dalje cesto prenavlja logaška občina, ki naj bi po nam znanih podatkih zaključila še v letošnjem letu. Prenovljena Rusova kapelica ostaja pod cesto. Razlog je tudi ta, da je postavljena na vodni izvir, kar ji daje veliko posebnost. Vidite ga lahko na hrbtni strani kapelice (voda ni pitna). Morebitna postavitev kapelice v bližino cerkve bi seveda to navezavo vitev kape prekinila. Pisarna Stičišča NVO na terenu: Vse na enem mestu za društva tudi na Vrhniki in na Dobrovi Vas zanima: • Kako do statusa društva v javnem interesu? • Kako urediti pridobitno dejavnost v društvu? • Kako lahko sami pravilno vodite računovodstvo? • Kako razrešiti računovodski zaplet? • Kje še lahko pridobite sredstva za vaše delovanje? • Kako izboljšati promocijo in vidnost vašega društva in dogodkov, ki jih izvajate? Na ta in druga vprašanja vam bodo odgovorile svetovalke Stičišča NVO osrednje Slovenje, ki nudi brezplačno podporo društvom na področju razpisov, računovodstva, promocije, prava in mednarodnega povezovanja. Ekipa Stičišča NVO osrednje Slovenje vam bo na voljo na dveh lokacjah od 15. do 17. ure: • sreda, 13. 11. 2013, mala sejna soba, Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1 • sreda, 4. 12. 2013, prostori Občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13 Zaželene so predhodne prijave na svetovanje na 059 927 619 ali info@consul-ta.si. Več o brezplačnih storitvah za društva, zasebne zavode in ustanove si lahko preberete na www.consulta.si. Stičišče NVO osrednje Slovenije MKlLfe NT,D (MTCdnJP Vfnmnn- O m n [hfl T O) ^Ä¥iT¥I IN D [M INI D Fi □ c □ C tLJT ZOB □.□.□. PE Stara c. "7 Sl-l 36D VRHNIKA m: 04 1 5B 5B □□ t: □ 1 755 34 44 e: vrhnika@zdb.si www.zdb.si V SODOBNO □ PREM L J EN IH □ RDI NACIJAH VAM NAŠE STROKOVNO □ SEBJE NUDI CELOVITO ZOBOZDRAVSTVENO OSKRBO. POSVETOVALNI PREGLED JE BREZPLAČEN. STORITVE SO SAMOPLAČNIŠKE. LASER •- Začnite prihodnost brez bolečin z nami Bežati ali gasiti? Logatec, 26. september - Skoraj za nami je že oktober, ki ga poznamo kot mesec požarne varnosti. Ta se začne pri nas samih, zato sta vrhniška in logaška gasilka zveza izdali knjižico »Naj gasim, al' naj bežim!«, ki ponuja tako praktične nasvete kako ravnati ob nastanku požara kot resnične prigode. Gre za 38 strani dolgo knjižico, ki obravnava najpogostejše požare s katerimi se lahko srečamo v življenju, začinjeno s številnimi resnični- mi prigodami, ki se navezujejo na obravnavano temo. Knjižica Oskarja Neuvirta, ki so jo občani Vrhnike, Log-Dragomerja in Borovnice prejeli brezplačno v poštne nabiralnike do sredine oktobra, je izšla v 20 000 izvodih, njeno sofinanciranje pa so omogočile vse štiri občine (še logaška) in delno tudi zavarovalnica. »Gasilci lahko pomagamo, ne moremo pa preprečevati. To je naloga občanov. Če bodo knjižico prebrali, obstaja velika verjetnost, da do požara ne bo prišlo,« je na predstavitvi knjižice četrti veji oblasti v Logatcu dejala Marinka Cempre Turk. Življenje je najboljši učitelj, vendar je pri požarih in nesrečah zelo drag učitelj, zato jo je priporočljivo vzeti v roke. Vinko Keršmanc, predsednik vrhni- ške gasilske zveze, je dejal, da je izdaja knjižice le eden od preventivnih ukrepov, ki jih gasilci izvajajo tekom leta, kajti v programu je veliko izobraževanj, delo z mladimi in starejšimi. Veliko programa je skoncen-triranega ravno na oktober, mesec požarne varnosti. Benjamin Svenšek, poveljnik GZ Vrhnika, je pojasnil, da v tem mesecu vsa društva zveze opravijo društveno gasilsko vajo, izvedenih je tudi več meddruštvenih vaj, ki vključujejo potencialno »problematične« objekte v lokalnem okolju. Poleg tega načrtujejo tudi številna strokovna izobraževanja gasilcev, kajti vedno več požarov zahteva specifične strokovne pristope. Gasilstvo je v času samostojne Slovenije doživelo velik preporod, kar se najprej opazi v tehnični opremi. Toda ne samo v temu, tudi število prostovoljnih gasilcev narašča, je povedal častni poveljnik Gasilske zveze Slovenje Matjaž Klarič. Trenutno v državi deluje preko 151 tisoč prostovoljcev, od katerih jih je več kot 45 tisoč operativnih. Ta vojska gasilcev je pripravljena tako rekoč noč in dan na morebitno gasilsko posredovanje. Toda ko pridejo, je navadno že prepozno, kajti zgolj preprečujejo nastajanje še dodatne škode. Tisti, ki se prvi sooči s požarom, ste vi, zato le vzemite knjižico v roke in poskrbite, da se sirena pri vas sploh ne bo oglasila. Gašper Tominc, foto: GT NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 4 -L 1 t Pozna kdo osebo na fotografiji? Spoštovane bralke in bralci, na fotografiji je gospod Anton Umek (rodil se je 6/7. 1. 1891, Hrib 77), ki je nekje okoli daljnega leta 1913 z Vrhnike (Oberlaibach) kot mlad fant odšel v Ameriko (ZDA). Če imate o njem kakršne koli podatke, vas prosimo, da jih posredujete v naše uredništvo. To lahko storite prek telefona, 031 392 153, elektronskega naslova našega uredništva, nascaso-pis@zavod-cankar.si, ali kar s pismom. Veseli bomo vašega odziva. Ali ste vedeli... Literati našega kraja Podlipa se razprostira na ravnici ob cesti, ki vodi iz Vrhnike proti Smrečju in naprej proti Žirem. Pritoki voda iz okoliških hribov se v Podlipi zlijejo v potok Podlipščico, ki potem ubira svojo pot po Podlipski dolini vse do Vrhnike, kjer se priključi Ljubljanici. Sredi starega jedra vasi se dviga majhen hrib, na katerem stoji cerkev sv. Brikcija. V tej lepi vasici so našli navdih za poezijo in ustvarjanje različnih literarnih del kar trie rojaki. $ lik Marija Brenčič Jelen Slovenska pisateljica in pesnica, ki ji je Podlipa nudila že zibel. Rodila se je 28. 1. 1919 v družini pri Gojerju. V domačem kraju je obiskovala ljudsko šolo, v letih od 1938 do 1939 pa je bila gojenka Banovinske Kmetij sko^gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem. Ze takrat je uredila šolsko spominsko glasilo Sončni žar. Leta 1939 se je poročila z drevesničarjem Antonom Jelenom in odšla na njegovo domačijo v Šentilj pri Velenju. V zakonu se jima je rodilo devet otrok. Pesmi je začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah Slovenca Mladem Slovencu in Družini. Objavljala je tudi v drugih listih (Gruda, Vigred, Katoliški misijo-ni, Naš dom Močilnik, Bogoljub, Mala Cvetka) ter v Mohorjevem in Slovenčevem koledarju. Pesmi za prvo zbirko je izdala v samozaložbi. Med vojno ni pisala in tudi pozneje le redko. To so bile v večini pesmi z versko vsebino, ki jih je objavljala v Družini. Konec šestdesetih let je pripravila tri zbirke pesmi pod skupnim imenom Spev tihe doline, kar je bilo tudi njeno pomembnejše delo. Pozneje je izšlo še več del, kot so Vzdih cvetne dobrave (1968), Vrisk jasne planine (1969), Mir sinje višave (1970), Naših njiv nihče več ne orje (1991), Sedem ključavnic (1995). Napisala je tudi nekaj dramskih iger za otroke. Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo, črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mlade dni, ki jih je preživela v domači vasi Podlipa. Umrla je 21. marca 2000 v kraju Arnače. Vir in foto: Wikipedija Julka Fortuna Rodila seje 28. januarja 1916 na Malenskem Vrhu pri Poljanah nad Škofjo Loko. Leta 1936 se je poročila in preselila k Mivškovim v Podlipo. Z možem sta si ustvarila številno družino, rodilo se jima je sedem otrok. Že mlado sta jo navduševala igralski poklic in pisanje, vendar se je moralo dekle iz sicer premožne družine posvetiti kmetovanju. Ob tem je tudi pesnila in leta 1964 izdala pesniško zbirko Iz srca do srca. Knjiga je bila pozneje dopolnjena in še dvakrat natisnjena. V nekaterih tednikih je objavljala prispevke o življenju v domačem kraju, dogodkih med vojno in starih običajih. Julka Fortuna je znana predvsem kot zavzeta klekljarica, ki je to ročno umetnost gojila do konca življenja ter jo širila in predstavljala po Slovenji in Evropi. Pridobila si je naziv mojstrica domače obrti. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je začela organizirati klekljarske tečaje v naših večjih mestih. Na njih so se mnoge njene gojenke razvile v prave mojstrice ročnega dela. Nežne čipke in domača beseda v napisanih pesmih so našle mesto vsepovsod po svetu, še posebno tam, kjer živjo naši rojaki. V mrzlem decembru leta 1999 se je poslovila, spomini nanjo pa so ostali in se prepletajo kot nitke v njenih čipkah. Ivan Malavašič r Vsestranski slovenski umetnik, član društva slovenskih pisateljev, mladinski pisatelj, pesnik, slikar, pritrkovalec, zborovodja, organist... Rodil se je 30. septembra 1927 v Rovtah nad Logatcem, sedaj živi v Podlipi. Izhaja iz revne petčlanske družine in je bil najstarejši otrok v družini. Osnovno šolo je obiskoval v Podlipi. Zaposlen je bil v Industriji usnja Vrhnika, za katero je pisal črtice v glasilu Usnjar. Poročil se je leta 1950 in rodili so se mu štirje otroci. Pisati je začel pri štiridesetih letih: najprej krajše zgodbe za tovarniško glasilo Usnjar, pozneje za Kmečki glas in Ognjišče. Po upokojitvi je začel pisati daljše povesti in romane. V njegovih delih je zaznati značaj ljudskega pisca, ki s srcem dojema čas in prostor okoli sebe. To je človek, ki vidi v dušo preprostega človeka in v svojih zgodbah zagovarja ljubezen in dobroto. Ivan Malavašič piše tudi pesmi, predvsem za narodno-zabavne ansamble. Kar okrog 65 ansamblov je uglasbilo njegova besedila, nekaj besedil pa je napisal tudi z nabožno vsebino. Že od šolskih let se posveča slikarstvu. Znanje si je pridobival na zasebni slikarski šoli pri prof. Rajku Slaperniku. Na več kot dvajsetih samostojnih razstavah in na vsaj dvajsetih skupinskih razstavah oljnih slik prikazuje motive podeželske narave in življenja v njej. Njegove slike so ponesli v razne države zunaj meja. Naslikal je tudi več naslovnic za svoje knjige. Njegova literarna dediščina je bogata. Že sedaj zajema več kot 90 povesti in romanov, okoli 130 črtic, več knjižnih del in okoli 1700 besedil za pesmi. Dolga leta goji veliko ljubezen do cerkvenih zvonov, iz katerih zna s pritrkavanjem izvabiti prenekatere melodje, ki ob cerkvenih slovesnostih zadonjo po vsej Podlipski dolini. V domači podlipski cerkvi se je preizkusil tudi kot organist in zborovodja. Več let je vodil cerkveni pevski zbor, sedem let pa je vodil pevski zbor v Domu starejših občanov na Vrhniki, kamor je prihajal na obisk k bolni ženi. Še vedno, kljub visoki starosti, je v pogovoru z njim zaznati trdno oblikovan značaj človeka, ki ga v življenju prežema vera v lepši jutri in ljubezen do slovenske besede. Naši kulturni literati zapuščajo veliko dediščino, ki je še toliko večja, ker smo razmeroma majhna krajevna skupnost in od nas je odvisno, kako jo bomo znali ohranjati in ceniti. Hvala vsem, ki ste dovolili objaviti in osvežiti spomin na naše rojake. Sonja Malovrh Karitas * Župnijska Karitas Vrhnika v sodelovanju z Občino Vrhnika in zavodom Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika in SAZAS-om Ljubljana organiziramo dobrodelni koncert. Dva novčiča Dobrodelni koncert je namenjen za pomoč družinam, ki so v hudi socialni stiski. Koncert bo v soboto, 23. 11. 2013, ob 18. uri v dvorani Cankarjeva doma Vrhnika. Nastopili bodo priznani ansambli, pevci in solisti: 1. Otroški pevski zbor Župnijskega vrtca 2. Luka Demšar - citre 3. Maja Mekina - solistka 4. Simona Černetič - Aynee 5. Pevski zbor Župnijskega vrtca 6. Skupina Contrio 7. Ansambel Mladi Gamsi 8. Ansambel Presenečenje 9. Ansambel Livada 10.Folklorna skupina Ligojna V Turističnoinformacijskem centru na Vrhniki lahko polnite kartico Urbana Vsi, ki uporabljate mestni potniški promet v Ljubljani ali se vozite z avtobusom v Ljubljano, boste veseli novice, da kartico lahko kupite in napolnite tudi v Turističnoinformacijskem centru na Vrhniki. Rumena vrednostna kartica je nadomestila predhodno plačevanje z žetoni in gotovino na avtobusih mestnega prometa, poleg tega pa omogoča tudi plačevanje parkiranja, vzpenjače na grad in storitve ljubljanskih knjižnic. Vrednostno kartico je mogoče napolniti z dobroimetjem v vrednosti od 1 do 50 evrov. Zelena terminska kartica je nadomestila prejšnje mesečne vozovnice za vožnjo z mestnim in medkrajevnim avtobusom. Poleg ali namesto mesečne vozovnice lahko imetnik terminske kartice Urbana nanjo naloži tudi dobroimetje v vrednosti od 1 do 50 evrov in ga uporablja za vse omenjene storitve. Pred ZIC razstava o arheoloških parkih Vrhnika, 1. oktober - V parku pred Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika je Narodni muzej Slovenje v sodelovanju z omenjenim zavodom postavil potujočo fotografsko razstavo Arheološki parki Slovenje. Brez cenzure. Kot so pojasnili v narodnem muzeju, je namen razstave ozaveščanje javnosti o skrbi za arheološko dediščino. Predstavljenih je 44 arheoloških ostalin, ki so predstavljene na prostem in s posebnimi konzervatorskimi posegi ure- jene tako, da so odporne proti podnebnim dejavnikom. Med predstavljenimi ostalinami (nekatere obširneje, druge manj) je tudi nekaj vrhniških: zaporni zid pod Bukovim vrhom v Verdu, zaporni zid na Smrekovcu ter arheološki najdišči na mestnem pokopališču in Turnovšah. V narodnem muzeju željo poleg ozaveščanja javnosti opozoriti tudi na dejstvo, da smo za ohranjanje kulturne dediščine odgovorni tudi mi - prebivalci, ki tu živimo. »Nihče ne more storiti vsega, lahko pa vsak nekaj,« so še zapisali v muzeju. Razstava bo postavljena en mesec, glede na zanimanje javnosti lahko tudi dlje. Gašper Tominc, foto: GT 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina [31 Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 Povabljeni ste na kavo - Janez Oblak Na leto praznuje kar tri lastne rojstne dneve Janez Oblak je resda 8. oktobra praznoval svoj 81. življenjski jubilej, a kot pravi, ima občutek, da sta mu bila v življenju podarjena še dva rojstna dneva: prvič, ko je preživel strmoglavljenje letala, in drugič, ko je v dirkalniku čelno trčil v nasproti prihajajoči kombi. Življenjska pot Janeza, ki se je rodil onkraj Ljubljanice, tako rekoč tik zraven mesta, kjer je Cankar spoznaval 11. šolo pod mostom, je podobno vihrava, če ji lahko tako rečemo, kot ti dve nesreči. Njegov življenjski list je popisan s številnimi datumi, delovnimi mesti, aktivnostmi, dosežki in projekti, pri katerih je sodeloval. Nemogoče jih je strniti v teh nekaj stavkov, zato bomo ostali pri najpomembnejših. Izšolal se je za strojnega tehnika v Ljubljani, našel prvo zaposlitev v Liku in kasneje v Litostroju, nato pa je odšel na služenje vojaščine v šolo za tanke in vojaška vozila v Zagreb. Po vrnitvi se je zaposlil na Inštitutu Jozef Stefan pod vodstvom profesorja dr. Peterlina, kasnejšega priznanega strokovnjaka pri Nasi, kjer je sodeloval pri izvedbi hlajenja poskusnega reaktorja Mark 3. »Kasneje je projekt končal v Vinči pri Beogradu,« se spominja Janez, ki je nato odšel v Agrostroj, kjer je delal kot vodja kontrole in servisa njihovih namakalnih naprav po Jugoslaviji. Pot ga je kasneje vodila v Slovenija avto, kjer je so snovali in organizirali prvo servisno mrežo za avtomobile. Eno takih so postavili tudi na Vrhniki pri Simonu. »Moram reči, da mi je pri realizaciji in vodenju servisa na Vrhniki veliko pomagal gospod Voljč, ustanovitelj in direktor Kovinarske Vrhnika. Odstopil mi je usposobljene delavce in nudil vso pomoč pri vključevanju servisa v življenje Vrhnike.« Po servisu na Vrhniki, kasneje v Logatcu, se je ukvarjal še z urejanjem avtoservisov v prestolnici. Na Viču je bila vpeljana sprejemna služba po vzorcu Fiata, v servisu Bežigrad (sedaj Avtomerkur) pa je izpeljal poleg prostorske še strokovno preobrazbo. Iz petih lokaci v Ljubljani je postal moderni servis, ki je poleg zastopanja raznih znamk avtomobilov, nudil celotno oskrbo za avtomobile in imel skupino za predelavo avtomobilov v sanitetna in ostala vozila. »Tu moram pohvaliti Horjulce in Vrzdenčane, ki so bili res izjemni kleparji.« Dejavnost predelave vozil je kasneje prenesel v Avtotehno servis na Celovški cesti, nato pa ga je pot vodila v Avtomontažo, kajti del Avtotehninega servisa je sodeloval tudi z omenjeno tovarno za gradnjo avtobusov. Leta 1984 ga srečamo kot tehničnega direktorja vrhniške Kovinarske, ki je bila TOZD Avtomontaže, kjer je delal do svoje upokojitve leta 1990. »V Kovinarski smo predvsem delali za vojsko, izdelki pa so bili zelo kvalitetni ter posledično cenjeni tako na domačem kot tujem trgu. Nekateri so prestali celo teste v ameriški puščavi Mo-jave. Delali smo na primer tudi Farradeyjeve kletke za vojsko, kjer smo uporabljali zelo enostavno tehnologijo, a hkrati dosegali visoko kvaliteto, ki se je lahko kosala s tujimi proizvajalci. Naša firma je posledično imela ugled v tujini, zato so me večkrat vabili tudi v Natove inštitute in na njegove prireditve, kar bi lahko prineslo gospodarske povezave, a so se te v senci odločanja v Beogradu morale največkrat umakniti.« Se pa spominja, da so v Kovinarski izdelali proti koncu osemdesetih let okoli 450 namenskih predelav tovornjakov za tako imenovano »družbeno življenje«. »Očitno so v Beogradu že tedaj vedeli na kaj se pripravljajo, kajti v teh zabojnikih na kolesih je bilo vse, kar je potrebno za prevzgojo narodov s pomočjo kulture: od kitar, harmonik, diaprojektorjev, video in avdio kaset, do zvočnikov in podobnega.« Kovinarska Vrhnika sicer ni bila najmočnejša firma na Vrhniki, a je kljub temu nosila tudi del družbene odgovornosti s sofinanciranjem infrastrukture v mestu. Življenjska pot Janeza Oblaka je tesno prepletena tudi s športom oziroma sorodnimi dejavnostmi. Prvo je vsekakor letalstvo, kajti že od malih nog je bil navdušen modelar, kmalu pa je na Vrhniki sedel (1948) tudi v športno letalo vrabec. Od takrat ga želja po letenju ni izpustila, zato je večkrat podal prijavo za vpis v šolo rezervnih oficirjev - pilotov, kar mu je uspelo šele v četrto - 1959. »Postal sem rezervni vojaški pilot, kar pomeni, da sem to delo opravljal v prostem času. Začel sem na letalu 213, nato letel v 522 in na koncu v kragulju. Postal sem tudi del letalskih sil slovenske Teritorialne obrambe, dokler je v osemdesetih niso ukinili.« V sklopu vojaškega usposabljanja je večkrat letel tudi za potrebe snemanj partizanskih filmov (Sutjeska, Partizanska eskadrilja, Neretva...). Na enem takih snemanj na Drvarju se mu je leta 1974 pripetila nesreča, ko mu je odpovedal motor in le sreči gre pripisati, da se je pri pristanku na robu travnika uspel izogniti gruči otrok, nakar je treščil v drevesa. Letalo je bilo uničeno, pilot pa je na srečo ostal nepoškodovan. Veter v laseh pa ni prenehal z letenjem, marveč se je napajal tudi iz avtomobilizma. Bil je prvi kartist (dirkanje z gokarti) na Vrhniki, kjer je skupaj s člani AMD Vrhnika soorganiziral dve dirki za državno prvenstvo. Društvo je kasneje osvojilo tudi dva naslova državnih prvakov. V okviru AMD Slovenia avto je bil organizator in direktor petih relly dirk Relly Saturnusa. Preskušal se je tudi kot sovoznik, od koder izvira tudi njegovo »drugo rojstvo«: »Z Dagmarjem Šusterjem sva dirkala na Reliju mladosti. Ena od etap je potekala v Srbiji, kjer sva v bližini Kragu-jevca čelno trčila v nasproti prihajajoči kombi. Odbilo ga je več metrov nazaj. Imel sem štirikratni zlom nadlahtnice, polomljenih 6 reber in več drugih poškodb. Še danes ne vem, kako sva lahko v tistem trčenju ostala živa.« Po upokojitvi leta 1990 se Janez Oblak ni odrekel letenju. S sinom Tomažem sta sestavila letalo avid flyer, ki velja za prvo letalo zgrajeno v samogradnji v samostojni Slovenji. Tudi številni Vrhničani so z njim prvič opazovati svoj kraj s ptičje perspektive. Leta 2009 sta zaključila z gradnjo drugega letala - pegas air - in tudi na ta način obeležila stoletnico Rusjanovega poleta. Pa tudi modelarska žilica mu ni dala miru, zato že leta skrbi za vzgojo mladih modelarjev tako v šolah kot v Klubu letalcev Vrhnika, od katerih nekateri dosegajo vrhunske rezultate. Znan je tudi kot organizator Ikar-jevega leta, ki poteka v okviru Argonavtskih dni (otroci naredijo in spuščajo modele letal). Posredno je ostal vezan na letalstvo tudi preko solastni-štva firme Avio motor s katero je Slovenski vojski omogočil nabavo in vzdrževanje čeških letal zlin. Z virusom letenja je okužil tudi sina Tomaža, ki je danes poklicni pilot v Slovenski vojski, hčerko Ano pa malo manj, saj so ji bližje številke. »V življenju mi ni bilo nikoli dolgčas, kajti imel sem možnost, da sem delal tisto, kar me je veselilo in sem bil zadovoljen, da mi je delo uspelo,« je najin pogovor sklenil sedaj že 81. letni Janez. Res, življenje z mnogoterimi podobami... Janez, vse najboljše, in še veliko mirnih letov! Gašper Tominc, foto: arhiv Janez Oblak AKCIJA V NOVEMBRU na Vrhniki! ■i Ob nakupu korekcijskih očal, vam podarimo od 10-30% popusta na stekla!! Ob nakupu kontaktnih leč vam podarimo tekočino(potov.set)! Najdete nas v Mercator centru LOKA, Robova cesta 6, Vrhnika. AKCIJA VELJA SAMO OB PREDLOŽITVI TEGA KUPONA! Delovni čas; pon-pet: 8-19h, sob; 8-12h, Kontakt; 040303006 Starše otrok, rojenih v letu 2011, stanujočih v KS Podlipa - Smrečje, vabimo, da nam do 15. novembra 2013 sporočite podatke (ime in priimek otroka ter naslov) za letošnje Miklavževo obdarovanje. Sporočite nam tudi podatke za druge otroke, rojene v letih od 2006 do 2011, ki morebiti še niso uvrščeni v seznam za obdarovanje. Svet KS Podlipa - Smrečje Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika objavlja razpis za sodelovanje na Miklavževem in Božično-novoletnem sejmu na Vrhniki v okviru prireditve »Veseli december na Vrhniki 2013«. Podrobnejše informacje in prijavnica so na voljo v TIC Vrhnika ter objavljeni na spletnih straneh www.zavod-cankar.si in www.vrhnika.si. >v ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika DOBRODELNI KONCERT ZA NOVE ORGLE NA BREZOVICI HOVE ORGLE 24. NOVEMBER 2013 ob 18. uri V ŠPORTNI DVORANI OŠ ANTONA MARTINA SLOMŠKA na VRHNIKI 6 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Spominski večer Karla Grabelj ška V polni dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki je v četrtek 17. oktobra potekal spominski večer partizana in pisatelja Karla Grabeljška - Gabra. Ob prelepem kulturnem programu, ki so ga izvajali učenci Glasbene šole Vrhnika in Osnovne šole Ivana Cankarja, so se spomini vrnili tudi 70 let nazaj, ko so partizani porušili Štampetov most. O pomenu in ustvarjanju pisatelja in partizana Karla Grabeljška - Gabra je spregovorila mode-ratorka prireditve Mirjam Suhadolnik. Prebrala je tudi odlomek iz njegove knjige Most ter s tem napovedala še spomin na miniranje Štampeto-vega mostu v letu 1943. Zgodovinski oris izpred 70 let pa je izpovedal predsednik ZB za vrednote NOB Vrhnika Janez Kikelj, ki je svoj nagovor pričel: »Danes se ne spominjamo le jutrišnjega rojstnega dne našega someščana Karla Grabelj-ška, ampak tudi dogodkov, ki so jeseni leta 1943, torej pred 70 leti, zaznamovali naše kraje, bili pa so tudi širšega evropskega pomena, saj je bil miniran Štampetov most, s tem pa prekinjena železniška povezava med tedanjimi okupatorji.« Spominski večer pa je bil obogaten še s kulturnim programom. Nastopile so tri violinistke, Klavdija Zalokar, Urška Gutnik in Sara Mivšek, pod mentorstvom prof. Nastje Cajhen Rode. Na klavirju jih je spremljala prof. Olga Zalokar. Učenci dramskega krožka OŠ Ivana Cankarja, pod vodstvom Ljubice Jelovšek, so v besedi in igri predstavili nekaj likov in dogodkov iz pisa- Gostje in udeleženci spominskega večera Predsednik ZB NOB Vrhnika Janez Kikelj predstavlja zgodovinski vidik miniranja Stampetovega mosta Pisatelj in partizan Vrhničan Karel Grabeljšek - Gaber Šivala je deklica zvezdo, zvezdo rdečo kot kri... teljevih dni. Z otroško prisrčnostjo so prikazali kurirčke, taborni ogenj, šivilje, dobrodelne gospodinje in še in še. Ob koncu pa so ob pesmi »Šivala je deklica zvezdo« simbolično to tudi prikazali. Doživeli so res lep in močan aplavz. Ob prigrizku in kozarčku pa so se vrstili spomi- ni na pisatelja in partizana Gabra ter na dogodke ob Štampetovem mostu. Samo prireditev so pripravili in organizirali: ZB za vrednote NOB Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Simon Seljak ZDRUZENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB VRHNIKA v sodelovanju z OBMOČNIM ZDRUŽENJEM VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO VRHNIKA - BOROVNICA in POLICIJSKIM VETERANSKIM DRUŠTVOM SEVER -ODBOR VRHNIKA - LOGATEC ter pod pokroviteljstvom OBČINE VRHNIKA vabi na tradicionalno spominsko slovesnost ob dnevu mrtvih, ki bo posvečena padlim partizanskim borcem in drugim žrtvam naci-fašističnega okupatorja. Slovesnost bo v petek, 1. novembra 2013, ob 10. uri pri spomeniku padlim borcem NOB na Drči. ZB NOB Vrhnika Mile Kilibarda, Jože Lepin - Ris, Mirko Prodnik, Mirko Bračič in neznani partizan. Druga svetovna vojna je bila poleti 1943 v polnem razmahu. Vojna sreča se je začela obračati, pobudo na bojiščih so prevzemale protifašistične sile, medtem ko so sile osi, le s težavo ohranjale do takrat osvojena ozemlja. Po porazu nemških nacističnih sil pred Stalingra-dom v januarju 1943, je sovjetska Rdeča armada potisnila vojake Wehrmachta daleč od Volge. V avgustu se je z zmago rdečearmejcev končala največja tankovska bitka v zgodovini, bitka pri Kursku. Po tem porazu se je jasno nakazovalo, da Tretji rajh ne more dobiti vojne. Že 10. junija 1943 so se anglo-američani izkrcali na Siciliji in tako prvič posegli na ozemlje kake države osi. Do takrat so edina osvobojena ozemlja znotraj držav sil osi ali okupiranih dežel obvladovale slovenske in druge jugoslovanske partizanske enote. 3. septembra so se zahodni zavezniki že izkrcali na kopenskem delu italijanskega škornja in začeli prodor na sever. Posledica je bila padec fašističnega režima v Rimu, 8. septembra pa tudi popolna kapitulacija italijanske države. Italijani so v skladu z lastno filozofijo preživetja in prehajanja iz tabora v tabor, v trenutku pozabili na svojo več kot dvajsetletno fašistično "raboto" in so navdušeno pozdravljali prodirajočo ameriško in angleško vojsko. Ker se je na jugu Italije lomila fronta in je grozilo, da bodo v kratkem ogrožena tudi ozemlja Nemčije, je Hitler ukazal močno podporo v moštvu in materialu silam feldmaršalov Erwina Rommla in Alberta Kesselringa, ki sta poveljevala Wehrmachtu v severnem in južnem delu Italije. Italijani so orožje položili tudi v Slovenji, razen nekaterih trdih fašističnih oddelkov, ki so se skupaj s svojimi domačimi pomagači bali kazni za storjene zločine. Zaradi zloma fašističnega sovraga, se je krepila morala slovenskega ljudstva, ki je množično vstopalo v partizanske brigade. Orožja je bilo dovolj, osvobojeno ozemlje je nudilo veliko možnosti za urjenje in oskrbovanje. A Nemci so hitro prešli v protiofenzivo. Naloga primorskih partizanskih brigad je bila, da na Goriški fronti čim dlje zadržujejo naciste, da lahko anglo-američani utrdijo svoja mostišča na jugu apeninskega polotoka. V Kočevju je med 1. in 3. oktobrom potekal Zbor odposlancev slovenskega naroda, prvi vseslovenski parlamentarni zbor v zgodovini, njihovo geslo je bilo "Narod si bo pisal sodbo sam". Med 9. in 11.10. pa se je, prav tako v Kočevju, vršil prvi proces proti vojnim zločincem v Evropi. Ljudsko sodišče je sodilo domačim fantom, ki so stopili na nerazumno pot izdajstva lastnega naroda. V teh okoliščinah, so bile XIV. diviziji iz sestave 7. korpusa slovenske narodnoosvobodilne vojske zaupane nove, posebno važne naloge, ki so bile usklajene s prej omenjimi medzavezniškimi operacijami v Evropi. Zavezniški štab na Bližnjem vzhodu, je preko vojne misije pri našem vrhovnem štabu izrazil željo, da bi pospešeno dovažanje nemških okrepitev na italijansko fronto, v Slovenji otežili z onesposabljanjem železniške proge Dunaj-Trst. XIV. divizija se je zato dobesedno prilepila na odsek proge med Logatcem in Rakekom, ter napadala transporte in samo progo. Sledila je odločitev, da je potrebno onesposobiti viadukte v zaledju Vrhnike: Štampetov ali Borovniški most. V noči na 14. oktober 1943 je divizija krenila v napad. Štampetov most, dolžine 150 m, višine 25 metrov, je bil močno varovan. V 4 velikih bunkerjih so bile posadke nemške vojske, podprte s takrat nastajajočimi kvizlinškimi domobranci. Napad na most se je začel ob 6:25 zjutraj, s prvim topovskim strelom. 2. bataljon Tomšičeve brigade je napadel most neposredno. V srditem boju so zavzemali bunker za bunkerjem. Istočasno je Šercerjeva brigada varovala dostop z Vrhnike, od koder je posadki na mostu v pomoč hitela močna nemško-domobranska enota, ki pa se ni uspela prebiti mimo partizanskih borcev. Gradnikova brigada je zavarovala smer proti Postojni, odbili so prodirajoče nemške sile na tovornjakih. Po nekajurnem boju, so partizani zavzeli vse objekte na in v okolici mostu, nacistične posadke so zbežale ali bile uničene. Minerji so v pripravljene komore v stebrih mosta namestili eksploziv, tako imenovani plastik, ki so jim ga poslali zahodni zavezniki. Ob močni eksploziji so zrušili en steber, padla sta dva oboka. Na njem je zazijala 16 metrska luknja. Ob taktičnem umiku z bojišča, so inženirci še prekopali in za-minirali ceste, da bi otežili motorizirano gibanje sovražnika. Takoj po tej bitki, so se brigade premaknile na južni odsek svobodnega ozemlja, saj so Nemci že prodrli v hrvaški Gorski Kotar. Slovenska XIV. divizija je s tem pripomogla k pomembni in potrebni pregrupaciji v Italiji izkr-canih zavezniških sil. Promet po Štampetovem mostu je bil prekinjen celih 14 dni. Medtem je Anglo-ameriško letalstvo zbombardiralo bren-nersko železniško progo (na meji med Italijo in Tretjim rajhom). Zaradi te skupne akcije zavezniških slovenskih in anglo-ameriških sil je zastalo kar 160 nemških vlakovnih transportov. Angleške in ameriške sile so se dokončno izkrcale in zavzele, za nadaljevanje osvobajanja, pomemben južni del apeninskega škornja. Lahko trdimo, da je bil izzid vojne s tem določen, nacistične sile in njihova ideologija niso mogli več zmagati. Gorje je sicer besnelo še skoraj dve leti, a Nemci so ostali sami, stisnjeni v kot s svojimi kvizlinškimi operetnimi državicami in enotami. Po vojni so hvaležni občani in takratna "naša družbena" podjetja na mestu bitke za Štampe-tov most postavili spominsko obeležje, ki opominja mimoidoče o zgodovini tega kraja. Pomnik nam pove, da so most rušili tekom vojne še dvakrat v letu 1944! Spomenik redno oskrbuje tudi naše Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika, čeprav smo mnenja, da je to spomenik državnega pomena, za katerega bi morala imeti posluh tudi ali predvsem oblast. A pomnik je pomemben spomin na operacije Narodnoosvobodilne borbe in na skupni zavezniški boj proti fašizmu in nacizmu, zato ga ne želimo, nočemo in ne smemo prepustiti propadu. To je naše poslanstvo. Letos so ga tovariši iz Skupine za urejanje pomnikov in spomenikov NOB, pod vodstvom tovariša Tea Bizjaka, še posebej zgledno uredili. V spomin na dogodek pred sedemdesetimi leti, pa smo 14. oktobra 2013 ob vznožje postavili tudi častni lovorov venec. V slavo, spomin in opomin! Janez Kikelj, Predsednik ZB NOB Vrhnika 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina p3l| Vrhnika NAŠ ČASOPIS 7 Sašo in Katja Oblak Vukašinovic, lastnika lokala, bosta poskrbela za razvajanje vaših brbončic. Notranjost Mikavne Vrata je odprla nova kavarna - Mikavna Vrhnika - Oktobra je odprla svoja vrata tik ob Ljubljanski cesti, nasproti naselja Vrtnarija, nova kavarna - Mikavna, ki želi razvajati z vrhunsko kavo in slastnimi slaščicami. Kot je povedal Sašo Vukašinovic, lastnik Mikavne, ima lokal z enakim imenom in ponudbo že v Ljubljani, kjer je dobro obiskan. »Dobra kava, prijeten ambient, postrežba na pladnju, izbrane slaščice in oseben pristop do stranke so se izkazali za dobro odločitev, zato se stranke rade vračajo. Odločili smo se, da to dobro prakso prenesemo tudi na Vrhniko in, kot kaže, se bo tudi tu 'prijelo',« pravi domačin Sašo, ki se tako rekoč že vse življenje ukvarja z gostinstvom. Kavarna želi biti čez dan prijazna družinam, zato imajo za najmlajše ograjeno otroško igrišče, sladko ponudbo domačih tort, pit in prigrizkov, za njihove starše pa vrhunsko kavo Julius Meinl Po-esia in druge hladne ter vroče napitke. »Do konca leta bomo v sosednjem prostoru odprli še igralnico, tako da se bodo otroci pri nas lahko kratkočasili tudi v mrzlih mesecih,« je povedal Sašo in dodal, da ko se dan prelevi v noč, tedaj pri njih pridejo na svoj račun sladokusci izbranih brezalkoholnih ali alkoholnih pijač, ki cenijo umirjen in prijeten ambient. Če vas je zamikalo, da bi obiskali Mikavno: od ponedeljka do četrtka je odprta med pol sedmo zjutraj in deseto zvečer, ob petkih je odprta do polnoči, v soboto in nedeljo pa odpre vrata ob sedmih oziroma ob osmih. Pripravljajo tudi torte po naročilu za rojstne dneve in druga praznovanja. Informacije osebno v Mikavni ali po telefonu 031-375-360 oz. po e-pošti mikavna. kavarna@gmail.com Gašper Tominc, foto: GT Petnajsti rojstni dan kozmetičnega studia Derma na Vrhniki Izkusite na svoji koži ... ... celovite storitve za dobro počutje in zdrav videz vašega obraza in telesa. Pred petnajstimi leti je Mateja Andrini Hatič na Vrhniki odprla lastni kozmetični salon in tam tudi ostala, čeprav se je trikrat preselila. Zadovoljne stranke so ji sledile, sledile pa so ji tudi sodelavke, specialistke za pedikuro, masaže in make-up. Kajti za lep videz, zdravo počutje in zdravo kožo je treba storiti marsikaj, kar znajo le izkušene in dobro izobražene strokovnjakinje. Obisk kozmetičnega salona je le malokrat razvajanje, pri marsikateri težavi s kožo ali tele- som je nujna pot ali bližnjica do želenega videza in počutja. Nekako razumljivo je, da želi Mateja to bližnjico, po kateri sama hodi že petnajst let, približati tudi svojim strankam. Zato bo 15-letnica kozmetičnega studia Derma posebna priložnost, da na svoji koži izkusite delček celovite obravnave kože in telesa, delček celovitih storitev. Zato pričakuje vse sedanje in bodoče uporabnice in uporabnike storitev, in sicer 15. novembra 2013 od 15. do 20. ure na Stari cesti 45 na Vrhniki. Zakaj si ne bi privoščili dobre izkušnje? Pričakuje vas celotna ekipa, ki vam bo namenila nekaj svoje pozornosti brezplačno in v sproščenem vzdušju ob prigrizku in pijači. Poskrbljeno bo za prijetna presenečenja in posebne popuste. Prisrčno vabljeni! 60 let prve krvodajalske akcije na Vrhniki Delovanje Rdečega križa na Vrhniki sega v trideseta leta prejšnjega stoletja. V Kraljevini Jugoslaviji je večkrat omenjena proslava v počastitev dneva Rdečega križa, vendar se je ta dan praznoval kot Dan tuberkuloze. Rdeči križ je po podatkih šolske kronike deloval tudi na vrhniški šoli. Med drugim piše, da mentorica - učiteljica od podmladka ni pobrala članarine, kajti starši so imeli v septembru preveč izdatkov za šolske potrebščine. Po drugi svetovni vojni so podmladek na osnovni šoli obnovili, vodila ga je učiteljica Marija Žekš, za njo pa Petra Petrovčič. Že takrat so zbirali sredstva za šolske potrebščine za pomoč socialno ogroženim otrokom. Občinska organizacija Rdečega križa na Vrhniki, kateri je po vojni predsedoval dr. Zoltan Žekš, se je takoj odzvala republiškemu pozivu. »Takrat so mi kot zdravstveni delavki zaupali organizacijo te akcije, ki je potekala pod geslom »Tvoja kri rešuje življenje«. Prostovoljno krvodajalstvo na Vrhniki nekoč Ker so imele vse, razen ene krajevne skupnosti v občini, organiziran krajevni odbor RK in zelo predane ter marljive aktiviste, ni bilo težko organizirati akcije. Aktivisti smo hodili od gospodinjstva do gospodinjstva in imeli veliko uspeha. Spomnim se ženice, ki ji iz zdravstvenih razlogov niso vzeli krvi, kako je bila žalostna, ker ni mogla darovati krvi. Takrat po podjetjih niso delali nobenih problemov - vsak ki se je javil, je lahko šel na odvzem krvi in imel dela prost dan,« se spominja Iva Pečar v svojih spominih, ki jih je zapisala v glasilo RK Slovenje leta 1998. Akcija je potekala v stari Cankarjevi šoli pod vodstvom zdravnice Sonje Sovdatove. »V razredih so bili odvzemi in laboratorij, v kletnih prostorih je bila kuhinja.« Malice so bile zelo izdatne: klobasa, žemlja, čaj ali kava ter konjak. »Akcija je potekala 3 dni, vsak dan preko 15. ure, saj je bilo čez 600 prijavljenih. Še danes vidim tiste vedre, nasmejane obraze, polne zadovoljstva, saj sem vedno trdila, da so prostovoljni krvodajalci dobri ljudje, brez kančka egoizma.« Po letu 1953 je bilo na Vrhniki še veliko krvodajalskih akcij, nakar so jih preselili v Ljubljano na Zavod za transfuzijo in kasneje zopet nazaj na Vrhniko. Zahvala Rdeči križ Vrhnike se zahvaljuje trgovini Kocka s Stare ceste, ki mu je omogočila odlog plačila in priznala popust, ter na ta način pripomogla h hitrejši pomoči otrokom. 65 otrok je tako lahko že pred koncertom prejelo pomoč v višini 35 evrov. Koncert Rdečega križa Skoraj pet tisoč evrov pomoči za nakup šolskih potrebščin Vrhnika, 6. oktober - Vrhniško območno združenje Rdečega križa je v Slomškovi športni dvorani organiziralo dobrodelni koncert, katerega izkupiček od prodanih vstopnic je bil namenjen pomoči pri nakupu šolskih potrebščin. Gledalci so za program, ki so ga oblikovali domači in drugi glasbeni izvajalci, z nakupom kart prispevali dobrih tisoč sedemsto evrov, tej vsoti pa je lokalni Lions klub dodal še tri tisoč evrov. Tudi Primož Rus,predsednik Območnega združenja Rdečega križa, je dejal, da si ni mislil, da bo nekoč na njegovi mizi toliko pisem in prošenj za pomoč. Kot je na začetku koncerta dejal župan vrhniške občine Stojan Jakin, si Slovenci po tistem, ko smo se odločili za lastno državo, verjetno nismo nikoli mislili, da bomo morali zbirati denar za otroke. Po njegovem mnenju se je dogajalo nesramno bogatenje enih in na drugi strani siromašenje drugih. Izrazil je upanje, da se stvari končno obračajo na bolje, pa ne po zaslugi politike, marveč zaradi višje zavesti ljudi. Tudi Primož Rus, predsednik Območnega združenja Rdečega križa, je dejal, da si ni mislil, da bo nekoč na njegovi mizi toliko pisem in prošenj za pomoč. »A združenje toliko denarja nima, zato so tovrstni koncerti ena od možnosti, da pomagamo tem ljudem.« Solistka Eva Hren Orkester Simfonika in mešani pevski zbor Mavrica Dveurni glasbeni koncert so oblikovali Orkester Simfonika z zborom Mavrica, Darja Švajger, Eva Hren, Matjaž Mrak, Manca Rupnik, dalmatinska klapa Mali grad iz Kamnika, ženska pevska zbora Tonja iz Borovnice in Petrol iz Ljubljane ter vokalna skupina Diversa. Zbrana sredstva od prodaje vstopnic so nanesla dobrih tisoč sedemsto evrov, k tej vsoti pa je lokalni Lions klub Vrhnika Notranjska dodal še tri tisoč evrov. Lionisti namreč letos obeležujejo štirinajsto leto delovanja, poleg njihovega osnovnega poslanstva (pomoč slepi in slabovidnim) pa so aktivni tudi v reševanju aktualnih humanitarnih težav na lokalni ali širši ravni. Vendar pa Lions klub ni bil edini jubilant tega večera. Vrhniški Rdeči križ je ravno tako praznoval, in sicer po neuradnih podatkih naj bi bilo za njim že 76 let delovanja. Aktivnost v tridesetih letih prejšnjega stoletja je še slabo raziskana, več je znanega po letu 1945, ko so takoj po vojni na OŠ Janeza Mraka pod mentorstvom učiteljice Marije Žekš ustanovili podmladek Rdečega križa. V isti stavbi je bila pred 65 leti organizirana tudi prva krvodajalska akcija, ki jo je pod okriljem tedanje Občinske organizacije RK vodila Iva Pečar. Sedanje delovanje območnega združenja je zelo raznoliko in obsežno: krvodajalske akcije, vse oblike socialnih pomoči, tečaji in preskusi znanja, predavanja, meritve, usposabljanja ... Gašper Tominc, foto: GT 8 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prvi korak «Skoraj vsak med nami se je kdaj odpravil na svojo upravno enoto, da je oddal vlogo za kakšen upravni postopek, pa naj je bila to vloga za potni list, pridobitev gradbenega dovoljenja ali organizacijo javne prireditve. Skratka, povprečni Slovenec se pogosto srečuje z izpolnjevanjem obrazcev, ki pa so velikokrat kar zahtevni in obsežni. Prav zahtevnost in zapletenost obrazcev je pogosto razlog, da so te vloge na koncu pomanjkljive in nepopolne, zato jih je treba še dopolnjevati, sam postopek pa zato traja dlje, kot je potrebno. Na zadnji seji državnega zbora smo obravnavali predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku. Zakaj omenjam zakon s tako dolgim naslovom? Z njim se vzpostavlja obveznost upravnih organov, da na ustno zahtevo strank upravni organi sami izpolnijo obrazec, ki je potreben za začetek postopka. Naj pojasnim: stranka, torej vi, vaš sosed, so-rodnica ... bo tudi po novem še vedno sama izpolnila vlogo, a s tem zakonom pridobi tudi možnost, da na njeno zahtevo to stori uradna oseba, ki ji boste dali podatke oziroma pri tem sodelovali. Na koncu boste s svojim podpisom obrazca, ki ga je izpolnila uradna oseba, jamčili za popolnost in resničnost podatkov. Poleg olajšanega postopka za stranke bo z novelo doseženo, da bodo na tak način vložene vloge v večji meri razumljivejše in popolnejše. Tako tudi odpadejo ovire za formalni začetek postopka, ki je sicer obremenjen z dodatnim pozivanjem k odpravi pomanjkljivosti. Pozitivni učinek novele se utegne pokazati tudi na strani uradnikov. Ko bodo izpolnjevali obrazce za državljane, bodo lahko tudi sami hitro zaznali, katere od obrazcev in vlog bi bilo treba poenostaviti ter katere podatke imajo že sami. Glede na to, da je v različnih upravnih postopkih na letni ravni izdanih okoli 10 milijonov odločb, je namreč nujno potrebno, da so obrazci in vloge funkcionalni, razumljivi in preprosti, postopki pa hitro končani. V Pozitivni Slovenji se zavedamo, da je novela le prvi, majhen korak v smeri hitrejših in prijaznejših storitev za državljane. V nadaljevanju bo treba narediti še veliko. Ena od potrebnih sprememb je, da bo treba po zgledu drugih evropskih držav v prihodnosti uvesti čim več elektronskih postopkov. Predvsem pa je treba doseči de-birokratizacijo postopkov v javni upravi, odpraviti vse nepotrebne administrativne ovire in poenostaviti poslovno-zakonodajno okolje ter tako omogočiti vsem nam državljanom (in tudi gospodarstvu) prijazno, odzivno, hitro in učinkovito storitev. Da mora javna uprava delovati kot prijazen in učinkovit servis za državljane in podjetja, je stališče Pozitivne Slovenje, ki sem ga tudi predstavila na seji Državnega zbora. Zato smo novelo, ki je prvi korak v tej smeri, podprli. Alenka Bikar, poslanka PS Konec agresije, konec sodelovanja ? 25. 10. se spominjamo konca nekega obdobja vrhniške zgodovine. Leta 1991 so naše kraje zapustili še zadnji vojaki takratne agresorske vojske. Vojske, ki je dobrih štirideset let krojila življenja občanov Vrhnike in Borovnice. Vrhnika kot srednje velika občina je imelo dve vojašnici in radarski sistem na Ljubljanskem vrhu. Zaradi resne ogroženosti in nevarnosti ob času slovenske osamosvojitve so se v bran pred agresorji postavili vrhniški pripadniki slovenske teritorialne obrambe, pripadniki takratne milice, narodne in civilne zaščite in veliko pripadnikov civilistov, ki so tvegali svoja življenja za višje cilje. Zaradi skupnih idealov smo zmogli in skupaj onesposobili nekajkrat močnejšega nasprotnika ter tako doprinesli pomemben košček v mozaiku slovenske samostojnosti. 25.10 je za Vrhniko tako postal pomemben datum, saj smo takrat v vojašnicah odstranili še zadnje simbole totalitarnega režima. Pomemben datum, ker je bil to čas, ki je združil Vrhničane v povezano celoto, kjer ni bilo pomembno versko prepričanje, politična, športna, kulturna ali kakršnakoli druga pripadnost, temveč je bila pomembna samo želja po skupnem dobrem. Po 22 letih vsi vidimo, da se je z odhodom zadnjega vojaka končala tudi povezanost. V ospredje so stopili drugi interesi. Prijateljstva so se končala, sodelovanje se je omejilo in z izjemo nekaterih posameznikov in organizacij, stoji vsak na svojem koščku zemlje. S pogoltnostjo nekaterih posameznih skupin smo tako Vrhničani kot celotna Slovenja v moralni in gospodarski krizi. Če ne bomo ponovno stopili skupaj in preuredili vrednostno lestvico, nas ne bo rešila nobena vlada in nobena Evropa. Ne zaradi nostalgije nekega časa, temveč zaradi opomnika, da lahko in znamo sodelovati, da lahko delamo za skupno dobro in da je pomembno samo to, kaj boš naredil za sočloveka, bi moral biti 25. 10. pomemben datum za občino Vrhnika. Ob obletnici tega dogodka želimo VSEM občanom vse dobro. Za OO SDS Daniel Cukjati SDS Noše TD Blagajana Vrhnika gostujejo doma in na tujem Vrhniške noše tudi letos v beljaškem in kamniškem sprevodu Sekcija narodnih noš se je tudi letos udeležila beljaške in kamniške povorke. Prireditvi so poleg visokih temperatur zaznamovali še sončno vreme, dobra volja ter veselo vzdušje gledalcev in nastopajočih. oženje poskrbela, da smo bili vsi dobre volje. Nekaj nezadovoljstva je bilo ob čakanju na zasluženo pijačo, vendar pa je splošno zadovoljstvo prevladovalo na strani udeležencev in tudi številnih gledalcev, ki so napolnili ulice Kamnika. Tako končujemo še eno uspešno sezono in za to velja zahvala za sodelovanje in podporo TD Blagajana Vrhnika, Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, neutrudnim vodjem skupin in vsem udeležencem naše sekcije za obilico dobre volje. Se vidimo novembra na tradicionalnem novembrskem srečanju narodnih noš! Tina Hajdinjak Turistično društvo Blagajana in sekcija narodnih noš vabita na tradicionalno SREČANJE NARODNIH NOŠ, ki bo v torek, 26. 11. 2013, v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki z začetkom ob 18. uri. Ob koncu letošnje sezone vabimo na neformalno srečanje vse udeležence, nastopajoče, organizatorje in spremljevalce na prireditvah ter vse, s katerimi smo sodelovali v preteklosti, oziroma tiste, ki si želite sodelovati v prihodnosti. Vabljeni tudi radovedneži, ki vas narodne noše zanimajo in bi radi o tem izvedeli še kaj več iz prve roke. Za dobro družbo, glasbo in pogostitev bo poskrbljeno, poleg tega pa si boste lahko ogledali tudi fotografije in videopos-netke s prejšnjih gostovanj. Lepo vabljeni! Vrhniške noše po končani beljaški povorki (foto: Peter Kobe) Za sekcijo narodnih noš, ki deluje v okviru TD Blagajana, je poleg sodelovanja na lokalnih prireditvah že nekaj let višek sezone udeležba na povorkah v avstrijskem Beljaku in domačem Kamniku. Tako smo tudi letos dvakrat napolnili avtobus; poleg ekipe narodnih noš iz sekcije TD Blagajana so se nam ponovno pridružili še člani Folklorne skupine Grof Blagaj iz Polhovega Gradca in Otroška folklorna skupina s Stare Vrhnike, zraven pa smo vzeli še nekaj izletnikov. Beljaška povorka narodnih noš je tradicionalno prvo soboto v avgustu, na njej pa sodeluje približno sto skupin, ki se ukvarjajo z oblačilno dediščino, starimi običaji, sodelujejo v godbah, folklornih skupinah in podobnih društvih. Tako smo letos skupaj kljubovali vročini, saj se je temperatura zraka v avstrijskem mestecu povzpela skoraj do 40 °C, kar smo udeleženci v nošah krepko občutili, seveda pa sopara ni bila prijetna niti za gledalce. Organizatorji so zato poskrbeli za velike količine vode, ki je bila dostopna na vsakem koraku, veliko je bilo tudi reševalnih ekip. Mi smo se iz povorke »rešili« z zasluženo malico in hladno pijačo ter si na kratko ogledali še živahno večerno dogajanje. Beljak v času festivala ne počiva, še posebno pa ne zvečer. Druga nedelja v septembru je dan za tradicionalno povorko narodnih noš, ki poteka v okviru Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku, letos že 43. po vrsti. Naša skupina se je letos že sedmo leto zapored predstavila z vrhniškim grbom in gorenjskimi narodnimi nošami, prijatelji s Stare Vrhnike pa so samostojno nastopili že drugič. Povorka je minila kot bi mignil, saj sta vreme in veselo razpol- Uspel 2. Oberfest Obisk nad pričakovanji Na asfaltni ploščadi vrhniškega športnega iz Zaplane, ki je ogrela dlani prisotnih. Seve-parka je 4. oktobra potekal »2. Oberfest na da pa so vsi z nestrpnostjo pričakovali glav-Vrhniki«. V dveh velikih šotorih se je zbralo ne goste prireditve, sedaj najbolj popularne neverjetno veliko ljudi, tako da lahko z goto- Slovence - Modrijane. S profesionalnim na- EURE [i! T-V 757-A4 00 D1 7*7 7 Pivski sod z županovo pipo in mlada pevka Sara Jegrič Ansambel Presenečenje, ki izhaja iz Vrhnike in Drenovega Griča vostjo potrdimo, da je to druga največja prireditev na Vrhniki, poleg že tradicionalnih Argonavtskih dni. Čeprav je bilo vreme nekoliko hladno, se je v dveh šotorih zbralo veliko ljudi, ki so okusili sladkobe slovenskih piv, različnih jedi iz žara ter se zabavali ob kulturno - zabavnem programu. Kot se spodobi, je prvo pipo v pivski sod zabil župan Vrhnike Stojan Jakin in tako odprl 2. Oberfest. Glede na veliko zanimanje, bo ta prireditev zagotovo postala tradicionalna, nekakšna različica nemškega Oktoberfesta. Prireditev so pripravili Matjaž Rus ter zakonca Sabina in Ivan Lapuh, s pomočjo številnih sponzorjev in donatorjev. Prvi so za zabavo poskrbeli člani ansambla Presenečenje, ki izhaja iz Drenovega Griča in Vrhnike. Za njimi je na odru zapela Sara Jegrič iz Ljubljane, za povezavo in nekaj smeha pa je poskrbel Podlipčan Janez Cankar, poznan kot Jože iz TV Dober dan. Predstavil je tudi mlado harmonikašico Alenko Mivšek Harmonikašica Alenka Mivšek in Janez Cankar Seveda so najbolj navdušili Modrijani stopom do treh zjutraj so navdušili vse prisotne, tako mlade, kot starejše. Še poseben aplavz pa so prejeli ob izvedbah njihovih najbolj znanih skladb. Resnično je bil večer tja do jutranjih ur poln zabave, veselja in plesnih radosti. Organizacija celotne prireditve je bila res vrhunska. Seveda brez sponzorjev 2. Oberfesta ne bi uspel. Zato se vsi trie glavni organizatorji zahvaljujejo vsem sponzorjem, prijateljem, sorodnikom in staršem, saj so bili vsi »vpreženi v pogon« za uspešno prireditev. Zahvala pa velja tudi PGD Vrhnika za varovanje, PGD Stara Vrhnika za zdravstveno službo in Ribiški družini Vrhnika za mize in klopi ter seveda Zavodu Ivana Cankarja. Zato posredujemo zaključni komentar: prireditev mora ostati tradicionalna, saj Vrhnika potrebuje tako in podobno zabavo ob vseh gospodarskih, političnih in drugih težavah v naši državi. Simon Seljak 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina p3l| Vrhnika NAŠ ČASOPIS 9 Plesni festival Zmigaj se! Slomšek ponovno v plesnih ritmih Vrhnika, 12. oktober - V športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška so zopet odmevali hitri glasbeni ritmi. Potekal je tradicionalni festival Zmigaj se!, na katerem se mladi lahko naučijo tako novih plesnih korakov kot pokažejo kaj znajo. Tudi letošnji festival, ki ga že sedmo leto zapored prireja Društvo Zmigaj se! Vrhnika, je najprej postregel s plesnimi delavnicami. Spomnimo, da sta lani slednje s svojim plesnim znanjem med drugim obogatila tudi ameriška ljubljenca Chaci in PacMan, letos pa so znanje delili samo naši mojstri plesa. Nastja Bremec, Matevž Česen in Marko Sta-menkovič so bili tisti, zaradi katerih so se preko cele sobote potila telesa - pretežno deklet. Kot je dejala ena od udeleženk, ki že vrsto let obiskuje delavnice, se jih rada udeleži predvsem zaradi sproščenega ozračja in visokega nivoja znanja, ki ga posredujejo plesni učitelji. Delavnice so potekale od dopoldneva do poznega popoldneva, nakar se je ob večernem mraku začel za mnoge tako pričakovani plesni šov, ki je bil tako tekmovalnega kot pred- stavitvenega značaja. Tisti, ki so želeli, so se lahko potegovali za plesne nagrade, ostali pa so predstavili zgolj svojo koreografijo. V dobri uri je na parketu dvorane nastopilo deset različnih izvajalcev iz vse Slovenije, »domače« barve pa je zastopala plesno navijaška skupina Žabice. Mateja Podlipec, predsednica društva, pravi, da je to pravzaprav bil le drugi del festivala, prvi je potekal poleti v okviru Argonavtskih dni. Tako kot lani so tudi za letos načrtovali veliko zvezdo - to naj bi bil priznani koreo-graf Kyle-a Hanagami iz Los Angelesa, ki pa je udeležbo zaradi poškodbe žal odpovedal. »Nasploh mislim, da plesalci poznajo Plesni festival in delavnice »Zmigaj se!«. Še posebej zaradi lanskega leta, kjer smo gostili Chachi in PacMana, iz skupine I.aM.mE., ki so zma- gali na American Best Dance Crew, v sezoni 6 (2011). Festival vsekakor ima svoje mesto na slovenski plesni sceni, predvsem zato, ker smo drugačni od ostalih plesnih prireditev oz. skušamo biti. Meni osebno je najbolj všeč to, da dobivamo čedalje več povpraševanja iz tujine. Zato se bomo v prihodnosti usmerjali na turizem, tuje koreografe in predvsem na hip hop delavnice. Vmes bomo pa, mogoče, še gostili nekaj slovenskih koreografov, ki so enako kvalitetni kot tuji.« Toda če so delavnice dobro obiskane, pa tega ne more trditi za show in tekmovanja, kjer je bil po nekaj letih ponovno prost vstop. Pravi da ji je žal, da mladi niso motivirani, da bi obiskali tovrstne prireditve, pa čeravno ve, da radi poslušajo tovrstne ritme. »Sem pa bila zelo zadovoljna z delavnicami, kako so koreo-grafi Matevž Česen, Nastja Bremec in Marko Stamenkovic učili. Tudi obisk je bil soliden. Pomembno je, da se tisti, ki se učijo, imajo dobro, uživajo, veliko odnesejo in hkrati nekaj novega naučijo. Vedno me fascinira dobra energija na delavnicah in pozitivni komentarji. Zaradi tega sem konec dneva vesela,« še pravi Podlipčeva. Gašper Tominc, foto: Blaž Uršič in GT Iskreno se zahvaljujem navedenim sponzorjem in organizacijam ter posameznikom za pomoč in podporo 7. Plesnega festivala in delavnic Zmigaj se! 2013 Občina Vrhika (glavni donator), Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika (soorganizator), RCG Informacijske tehnologije d.o.o. (glavni pokrovitelj), Vargalant original d.o.o., PRO SAF d.o.o., Termotom d.o.o., Salkon d.o.o. Hvala naslednjim za sponzorska darila: Hair beauty d.o.o., Etre belle kozmetika, She is the one!, Zala (Pivovarna Union d.d.) ter Avto Merlak d.o.o. za sponzorsko vozilo Citroen. Hvala Inovativi za spletno stran. Hvala partnerju Dancers Area (Nikoli Janušič in Evi Mrhar) ^www.dancers-area.eu). Hvala Gorazdu Špeglu za vodenje prireditve (animiraj.me). Hvala Mihi Schafferju, Blažu Uršiču ter Gašperju Tomincu za slikanje prireditve. Posebno se zahvaljujem še naslednjim ljudem, brez katerih festival ne bi bil mogoč: Tadej Končan, Darja Bitenc, Liza Dolinšek, Aleš Levačič, Uroš Levačič, Tina Krvina, Urban Celarc, Dana Vehar Celarc, Jure Jakopič. Hvala Marjeti Podlipec, Francu Podlipcu, Ireni Podlipec in Saši Podlipec za vso podporo. Hvala Dijani Stevič za oblikovanje plakata in vsa ta leta za grafični dizajn vseh tiskanih materialov in posodobitev logotipa. Iskrena hvala tudi podjetju Deoton d.o.o. (proizvod osvežilcev in izdelava kartonske embalaže) za plakate ter PGD Vrhnika za re-diteljstvo in pomoč pri prireditvi nasploh. Hvala KSS Organizaciji prireditev (Janezu Koširju) za ozvočenje in sceno prireditve. Hvala Marko ^Stamenkovič, Nastja Bremec in Matevžu Česnu za učenje na delavnicah in sojenje na tekmovanju. Hvala Željku Božiču, Niki Mlakar, Ani Vodišek, ^Mitja Popovskemu, Žabicam, Matevžu Česnu za predstavljene enkratne koreografije ter vsem plesalcem za izvedbo. Hvala vsem, ki ste prišli ali gledali ali kakor koli drugače sodelovali pri prireditvi, KER BREZ VAS NE BI BILO ČARA TE PRIREDITVE. Argonavti - skavti z Vrhnike že petnajst let! Vrhniko spreminjamo na bolje že petnajst let! S tem sloganom smo vrhniški skavti strumno zakorakali v novo skavtsko in šolsko leto, ki bo minilo v barvah obletnice. Skavti na Vrhniki delujemo že od daljnega leta 1998. Skavti smo prostovoljna nacionalna mladinska organizacija, ki se ukvarjamo z vzgojo in izobraževanjem otrok in mladih. Temeljimo na načelih, ki jih je v začetku 20. stoletja napisal Robert Baden-Powell, ustanovitelj skavtskega gibanja. Slovenski skavti smo bili ustanovljeni leta 1990 na temeljih predvojnega slovenskega skavtstva. Skavti z Vrhnike (z uradnim imenom ZSKSS - Podružnica steg Vrhnika 1) smo del Slovenske skavtske organizacije (Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov). Temeljni namen naše vzgoje je prispevati k polnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju otrok in mladih, da bodo lahko postali trdne osebnosti, odgovorni državljani ter člani krajevnih, narodnih in mednarodnih skupnosti. Neformalne vzgojno-izobraževalne dejavnosti izvajamo s pomočjo skavtske metode, ki je v svetu priznana kot ena najučinkovitejših neformalnih vzgojnih metod za vzgojo samostojnih ljudi in okoljsko vzgojo. Argonavti - skavti z Vrhnike štejemo več kot 70 VRH' članov, ki jih vodi deset dobro izobraženih prostovoljnih voditeljev. Razdeljeni smo v tri starostne skupine in vsako leto organiziramo tri poletne tabore in tri zimske, ki popestrijo stalna srečanja, ki potekajo v osmih manjših skupinah vsak teden. Za konec naj vas tudi letos povabimo k zbiranju starega papirja, ki ga bomo zbirali v dobrodelne namene tudi prihajajočo pomlad. Z letošnjo akcijo starega papirja smo zbrali 710,6 evrov, ki smo jih s sodelovanjem obeh vrhniških osnovnih šol v celoti namenili učencem v stiski. Bodite pripravljeni! Vrhniški skavti Sožitje Vrhnika skupaj z Zvezo Sožitje praznovalo 50 let delovanja Sožitje Vrhnika je društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju (OMDR) in deluje v okviru Zveze Sožitje. V Zvezo je združenih kar 51 lokalnih društev Sožitje iz vse Slovenje s skupno 15.500 člani. Naše društvo je sicer med mlajšimi, saj smo bili sprva po večini člani ljubljanskega društva, a so nas prav domače razmere usmerile, da smo pred malo manj kot dvajsetimi leti ustanovili društvo Sožitje Vrhnika, katerega predsednica je ga. Milena Kržič. Poglavitni cilj delovanja našega društva je posamična in skupna skrb za osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše in člane njihovih družin. Skozi vse leto organiziramo najrazličnejše dejavnosti. V programih vseživljenjskega učenja naši člani ob spremstvu in podpori prostovoljcev spoznavajo različne vsakdanje aktivnosti, kot so, npr.: skrb za samega sebe, delo na kmetiji, glasbene delavnice in še bi lahko naštevali, ali pa se udeležijo vodenih letovanj na morju ter na podeželju. Za dobro sodelovanje med vsemi člani in da se med seboj tudi bolje spoznamo, imamo junija piknik, oktobra izlet, ob koncu leta nas obišče tudi Dedek Mraz. Prav letos smo konec maja obeležili 50-letnico delovanja naše krovne organizacije Zveze Sožitje s proslavo v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer je bil častni govornik predsednik republi- ke Borut Pahor, ki je poudaril sprejem memoranduma o načelu enakih možnosti vključevanja oseb z motnjami v duševnem razvoju v čim širši krog vsakdanjega življenja. Predsednica Zveze Dr. Katja Vadnal (levo) in Milena Kržič (desno) z družino Pišek Sožitje dr. Katja Vadnal je spregovorila o problematiki, ki se navezuje na življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Zaželela je, da bi nas naši sodržavljani sprejeli take, kot smo, da se bi z nami veselili in delili vsakodnevne skrbi ter nas enakovredno vključevali v naš vsakdan. Seveda se vsi nismo uspeli udeležiti proslave, zato smo v oktobru imeli druženje naše regije - osrednje slovenske in gorenjske -, kjer smo skupaj združili družabnost in veselje pod eno streho, in sicer so nas prijazno sprejeli v kampu Danica v Bohinjski Bistrici. Naj za zaključek poudarimo, da naši člani niso samo z Vrhnike, ampak prihajajo iz Logatca, Borovnice, Loga, Horjula, Rovt, skratka z vseh koncev Notranjske. Med nami so tudi taki, ki se težje prebijajo skozi življenje in jim je dobrodošla vsaka pomoč. Zgledno sodelujemo z vrtcem, šolo in VDC-jem, kjer sodelujemo pri njihovih programih. Predvsem pa želimo, da bi nas lokalno okolje večkrat vključilo v razne prireditve. Irena Vidic 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina p3l| Vrhnika NAŠ ČASOPIS 10 Na Vrhniki taborniki predstavili svoje veščine stavitvi, ki so jo pripravili za vse, ki bi jih tovrstno udejstvovanje zanimalo, njihove starše in še kakšne radovedneže. Na travi sicer ni bilo taborniškega kresa, vendar je sonce dajalo dovolj svetlobe in toplote za prijetno druženje. »Diši, diši,« zaslišim mladega nadebudneža, ki hitro teče k velikemu črnemu pekaču, v katerem se je ravnokar po razgretem »teflonu« razlezla slastna palačinka, ki so jo pozneje taborniki obogatili še z sladko lešnikovo kremo in potolažili brbončice mladih lakotnikov. Tudi kuhanje je namreč ena izmed veščin, ki jo mora poznati vsak tabornik, da v naravi sploh preživi. Seveda je tu še postavljanje šotora, skrb za varnost, dobra orientacija in še marsikaj. V naravi si namreč sam, zato moraš ogromno znati, vendar nas je zato več; več glav pa, kot pravi star pregovor, več ve in tako delujemo kot celota, pravijo. Nič nam ne manjka, še najmanj dobre volje in veselja. Predstavili so nam tudi igro a-janje, pri kateri moraš pokazati kanček spretnosti in prepričati ravnotežni organ, da ne padeš. Zvezani hlodi z vrvmi so namreč rutkah, ki jih taborniki uporabljajo za starostno prepoznavanje, hkrati pa izvem, da jih uporabljajo tudi za zaustavljanje krvavitve v primerih poškodb. »Ja, morš si nekak pomagat,« mi razložijo in jih prepletajo naprej. Med njimi sta bila tudi dva Bistriška gamsa, ki sta skrbela za popestritev tabora, ki posebno ob večerih rad poseda ob ognju in si poje taborniške pesmi. Tudi tu jih ni manjkalo, kakopak, saj sta Primož Jeras in Mark Babnik spretno udarjala po strunah in razveseljevala številne mimoidoče. Kljub številnim pravilom, ki jih imamo v okviru taborniških srečanj, nam nikoli ne zmanjka dobre volje in energije, mi povedo mladi taborniki, ki so se ravno pripravljali na met papirnatih letal, ki so jih izdelali kar sami in so za hip poleteli nad prizoriščem. To je še posebno razveselilo tiste mlajše, ki se skupaj s starši šele odločajo za vstop v svet narave, kjer moraš marsikaj postoriti sam, da preživiš. Od tod tudi njihovo ime! Pri nas se za vsakega nekaj najde, zato resnično ni razloga za strah pred neznanjem katere od veščin. Eden je nadarjen za to, drugo za nekaj drugega, tako da vsi skupaj postorimo vse, kar je na taborjenju treba opraviti. Pri tem je pomembno, da spoštuješ pravila. Prav s tem na- Znaravo k boljšemu človeku«! je geslo Zveze tabornikov Slovenje. Prav tega se zavedajo tudi vrhniški taborniki, ki so se v začetku septembra predstavili širši vrhniški javnosti kar v Parku samostojnosti rojstnega kraja Ivana Cankarja, ki jim je tudi pomagal pri ustvarjanju njihovega imena; Rod enajsta šola. »Izbira imena je bila za nas namreč težka naloga,« nam je zaupala Meta Trček, ki je štafeto predala mlajšim generacijam, sama pa se še vedno rada pridruži mladim tabornikom pri njihovih aktivnostih. Tudi »Ivan« ni rad gulil šolskih klopi, temveč je raje kot to skupaj s prijatelji odkrival lepote narave in čare, ki jih ponuja le življenje na prostem. S prijatelji so takrat posedali pod mostom, ki Vrhniko povezuje z Verdom, tam lovili kapeljne, iskali zanimive predmete, občasno našli celo kakšno denarnico in se zabavali, družbo pa jim je delala nekoliko lenobna reka Ljubljanica. Kraj so poimenovali kar Enajsta šola, katerega smo si prilastili tudi taborniki. Naš grb namreč predstavlja dva stebra, ki povezujeta dva bregova, skupaj pa predstavljata številko enajst, tako kot enajsta šola, ki jo je naš »Cankar tam obiskoval«! To je bila vse prej kot prava šola, temveč šola preživetja. Stebra tako zdaj skupaj s številko enajst predstavljata trdnega in pokončnega človeka, kakršen mora biti pravi tabornik. Ideja o vrhniških tabornikih se je pravzaprav porodila v glavi Ljubice Jelovšek, ene izmed tistih, ki mladim Vrhničanom ne dajo miru in jih »zadržujejo« v šolskih klopeh Osnovne Šole Ivana Cankarja. Prav ona je namreč poklicala na zvezo tabornikov in predlagala ustanovitev tabornikov na Vrhniki. Projekt se je sicer rea- liziral šele čez nekaj let in na Vrhniko so prišli kar trije logaški Srnjaki; Vesna in Ožbej Istenič ter Luka Nagode, ki so na začetku vodili akcije in sestanke ter tako dali zagon peterici, ki se je že v naslednjem letu udeležila vodniškega tečaja in tako »zorala ledino« vrhniških gozdovni-kov. Seveda je pomagalo tudi nekaj nekdanjih tabornic - učiteljic, ki so pomagale vključiti vse starostne skupine, na dan tabornikov leta 2011 pa so ustanovili svoje društvo, ki deluje še dandanes. Vodi se dobivajo enkrat na teden, enkrat na mesec se pripravi tudi akcija za popestritev, vrhunec sezone pa je seveda taborjenje, ki ga nestrpno pričakujejo vsi. Letošnje taborjenje načrtujejo kar skupaj z rodom logaških Srnjakov, ki jim doslej še niso nadeli rogov, vendar so jim vedno pomagali tako, kot si morajo pomagati pravi taborniki. Prav to povezanost je bilo opaziti tudi na pred- lahko prava adrenalinska poslastica za željne spretnostnih iger, pri kateri pomagata še dva pomočnika, da glavni igralec ne pade na tla »Paste, voda,« zaslišim, ko se obrnem v objektiv in ujamem močan pljusk vode, s katerim so polili šotor, poln otrok, in jim tako vsaj delno predstavili življenje tabornikov med nevihto Nekaj tabornikov je med tem stalo v krogu in glasno vzklikalo. Pozneje izvem, da je to igra, imenovana samuraji. Med otroki sta bila tudi šestletni Luka in njegov bratec osemletni Žan, ki sta v taborniške vrste že vstopila in njihove veščine vpijata kot goba po dežju. V pogovoru z njuno mamo izvem, da je mlajši sin letos z njimi že taboril in tako že doživel taborniški krst. Strahu ne poznata, čeprav sta skoraj najmlajša člana rodu, ki ima v svojih vrstah člane, stare povprečno enajst let. Med ogledom propagandnega tabora se ustavim tudi pri visečih mreč spoštuješ tudi bližnjega in naravo. Smo ljubitelji veselja, druženja, dobre volje, lepega vedenja in medsebojnega spoštovanja, kar bi radi pokazali tudi tistim, ki se za naše članstvo še niso odločili, a o tem morda že razmišljajo; zato z vpisom ne odlašajte. Čakajo vas zanimive in poučne dogodivščine. Pa srečno! Besedilo in fotografije: Blaž Uršič V septembrski številki sem brala, da je del športnega parka pod ključem zaradi vanda-lizma. Počutim se kot kriminalka, saj sem zdaj jaz kaznovana za storjeno, saj sem jaz tista, ki iščem nov prostor za rekreacijo. Sicer imam že nekaj let stalno progo kar v naravi, čeprav me včasih okolica neprijetno preseneti, če ne celo razžalosti, pa vedno pomanjkanje časa, pa bi na hitro malo okoli stadiona potekla. Glede na to, da je verjetno vsaj en oskrbnik, bi ograjo lahko odklenil npr. ob 6. uri zjutraj (upam, da takrat lumpi še spijo) in zvečer zaklenil, saj se tako in tako zaklepata tudi Partizan in šolska telovadnica. Te možnosti trenutno nimam, torej grem v gozd. Nedavno je nekdo za rob gozdne ceste odvrgel poginulo ovco; zelo neprijeten vonj me je preganjal vsak dan. Poklicala sem na 112 in povedala primer. Sogovornik me je opomnil, da bi morala poklicati takoj (me je bilo kar malo sram za malomarnost), pa svojo mobi številko sem mu zaupala, če bi rabil vodenje do nesrečnega kraja. Pa nič bat, razpadajoče truplo je še vedno tam, zdaj sem že malo vesela, lahko bi ga raz- vlekel medved, potem šel, bi me bilo strah! Spet sem šla po isti poti in proti večeru sem naletela na čisto čisto majhne štiri mucke - še modre očke so imeli; veterinar mimo katerega sem se vračala, je ocenil starost prt tednov. Sredi gozda nisem imela niti škatle, kaj šele vsaj toplo odejico, da bi se vsaj malo zavlekli vanjo. Ne, ne moreš stopit mimo in ne moreš zbežat, tako milo so mijavkali; samo sklonila sem se k njim, pa so bili že vsi v naročju, ne preplašeni, pač pa prezebli in nebogljeni. Še nisem našla razloga, opravičila, da jih nekdo tako kruto zavrže. Zavila sem jih v svojo jopico in odnesla domov, žalostna nad tako krutim dejanjem. Pa ne za dolgo, je bilo preveč dela naenkrat! Po pravici povedano, pojma nimam o muckih. Jaz bi jim dala malo mleka. Na srečo imamo računalnike, malo prebereš in vidiš, da bognedaj, še najmanj pa mačjemu mladiču. Imam pa zelo dobre prijateljice. Prva mi je ponudila par rok za popestovat, druga mi je prinesla prilagojeno hrano. Pa mož je bil ponosen name, da ne govorim o otrocih, ki so končno dosegli živalco pri hiši. Prav utrujena sem jih zvečer položila na svoje mesto, kot dojenčke, in smo spali vso noč - vsi. Naslednji dan sem se odpravila v " tapravo" trgovino po strokovni poduk in ustrezno hrano in res sem bila zadovoljna. Svetovali so mi, naj prijavim najdbo v zavetišče, pa jih lahko prinesem pokazat, da jih temeljito pregledajo, sploh zdaj, ko se je menda prav v naši občini spet zelo razširila okužba mačje bolezni. Pa spet novo razočaranje. Gospa na občini, kamor sem se obrnila po napotnico za zavetišče, mi je mirno povedala, da občina za to nima denarja. Saj ga v teh časih noben nima za obmetavat, se pa za ognjemet ( ki se ga že zdaj bojim) in npr. table, da s psi ne smeš na igrišče (pa vsak dan več pasjih sprehajalcev je tam) najde denar. Take stvari me res spravijo s tira. Na srečo imam zdaj toliko dela s temi našimi mucki, da ne utegnem razmišljati, kako se nam vsak dan dogajajo nesmisli. Malo posedim pri njih, jih opazujem, neverjetni so, po nekaj dneh potrebo opravljajo v svoj pesek, takoj po obroku. Doslej nisem vedela, da so tako bistre in čiste živali. Mucke sem na svoje stroške peljala v Mr. Pet na Celovško. Da dol padeš, kakšne usluge smo bili deležni: pa te tabletke, pa ono kremico, pa tale bi še malo antibiotike papcal; me je kar zvijalo, tako sem se bala računa. In je bilo vse skupaj 25 evrov. Zdaj po štirinajstih dneh lahko rečem, da se mi je zgodila prav sreča; imam na toliko stvari nov pogled. Prej pač nisem razmišljala o zadevah, ki sem jih opisala. Za konec bi rada samo prosila, da ne tako puščati živali, saj ste jih vendar hoteli imeti. Če se je pa zgodila smola z mladički, pa ni žival tista, ki je kriva. Na vsakih 10 km je kakšna lepa veterinarska ustanova, pa presenečena sem nad zmernostjo zaračunavanja storitev. Naj vsaj temu ostane tako. Jana Kustec 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 11 Bivši urednik Našega časopisa Simon Seljak se po upokojitvi rad poda v okoliške vrhniške gozdove, kjer preskuša svojo gobarsko srečo. Nazadnje mu je bila pošteno naklonjena, kajti našel je 1,484 gramov težkega gobana, ki je nato končal v loncu z gobovim golažem. (gt) Lincoln in Krudovi v Kinu Bevke Na prvo predstavo novega filmskega abonmaja v Kinu Bevke bi bil tudi E. T. zagotovo ponosen, saj se je ob tej priložnosti zbralo lepo število njegovih majhnih in velikih prijateljev. Starši smo prijaznega vesoljčka hranili v spominu še iz časa, ko je nastal, zato so ga naši najmlajši poznali iz pripovedovanj, vsi skupaj pa smo bili radovedni, kakšen vtis bo E. T. pustil po več kot tridesetih letih! Po filmu in še dolgo po njem je bilo jasno, da gre za pravo filmsko mojstrovino, ki ne pozna razjede časa, saj se izjemnega vesoljčka ne bi sramovala nobena novodobna tehnologja. Ogledali smo si prenovljeno različico, ki jo je ob dvajseti obletnici filma režiser Steven Spielberg uspel izboljšati, zahvaljujoč napredku posebnih učinkov. V Kinu Bevke smo tako z legendo o brezmejnem prijateljstvu ujeli čas, starši in otroci pa so našli skupnega junaka. Ob ogledu filmske klasike smo se spomnili, da ima tudi kino v Bevkah dolgo brado, saj so se prve pobude zanj začele pred natanko štirimi desetletji. Prvi bevški kinooperater, gospod Vinko Petkovšek, ima še dandanes lepe spomine na tiste čase, saj pravi, da so vsi delali v slogi in z veseljem za dobro vasi in vaščanov. Tudi danes čuti Kino Bevke podobno poslanstvo, zato smo ljudi na tradicionalnem bevškem teku vprašali, kaj si željo gledati. V nedeljo, 20. 10., je bila na programu še ena Spielbergova uspešnica, zgodovinska biografska drama Lincoln, s katero si je Daniel Day-Lewis prislužil letošnjega oskarja za glavno moško vlogo. Tudi dandanes še kako aktualna drama ponuja intimen vpogled v najbolj nevarne in razkrivajoče trenutke v življenju ameriškega predsednika v času, ko se je začela dvigati temna senca suženjstva in je bilo treba državo, razklano zaradi vojne, spet združiti. Prvo nedeljo v novembru pa bo spet poskrbljeno za družine, saj v Kino Bevke prihajajo Krudovi, z njimi pa se ustvarjalci animiranih pustolovščin Shrek, Madagaskar in Kung fu panda vračajo daleč v prazgodovino! Z gledalci se bomo pred filmom pogovorili, kako nastajajo animirani filmi, kdo junakom posodi svoj glas in kakšne »risanke« imajo naši otroci najraje. V letošnjem šolskem letu bosta Kino Bevke obiskala tudi bevški vrtec in osnovna šola.Prav lepo vabljeni vsi ljubitelji dobrih filmov, da se nam pridružite in preživite kakovostno nedeljsko popoldne. Člani Kina Bevke 3. 11. 2013 ob 18. uri Krudovi ( sinhronizirano ) animirana komična pustolovščina 17. 11. 2013 ob 18. uri Duša znanstvenofantastični triler 1. 12. 2013 ob 18. uri Veliki Gatsby romantična drama 15. 12. 2013 ob 18. uri Čarobno srebro ( 7+, podnapisi) pustolovski, družinski, fantazjski Bevško gasilsko društvo se predstavi Pa nam je le uspelo ! Ja, že kar nekaj časa smo se pripravljali, da odpremo vrata gasilskega društva in pokažemo kdo smo, kaj imamo in kaj vse znamo. Bila je prekrasna nedelja 13. oktobra. Sonce se nam je dobrikalo skozi oblake ter nas prjetno grelo. Na parkirišču pred in okrog gasilskega doma je bilo vse popoldne zelo živahno. Janez in Milan sta odprla vsa vrata obeh gasilskih vozil in razkazala vso opremo, ki se skriva v njuni notranjosti. Na točki » prva pomoč » sta Stane in Petra nazorno prikazovala uporabo defibrilatorja, oživljanje odraslega in otroka, uporabo nosil in fiksiranje ponesrečenca,... Vinko je zelo lepo prikazal, kaj se zgodi, če gre gospodinja na gasilske vaje in kuha moški. Ko se vžge olje in ga skušaš pogasiti z vodo, nastane pravi ognjemet. Vsak, ki je videl njegovo predstavitev si bo za vedno zapomnil, da se požari na štedilniku pogasjo z mokro krpo, dovolj veliko pokrovko ali gasilnim aparatom. Poligon » fire combat », ki ga je postavila Nika je bil pravi raj za mlade. Njihovo spenjanje cevi, plazenje skozi tunel, prenos ponesrečenca in na koncu ciljanje v tarčo so bili vredni ogleda. Mislim, da ga je nastala ekipa mladih deklet, ki so obljubila, da nas bodo čez 5-10 let sigurno zamenjala. Naš mentor Blaž je bil pri tako hitri menjavi članic ekipe tako izgubljen, da se je raje zadrževal na točki » radjske veze«. Tam je prikazoval in razlagal delovanje in uporabo radjskih postaj. Zelo obiskana je bila tudi predstavitev nastanka in gašenja najpogostejših požarov v gospodinjstvu. Kratko predavanje in filmsko spremljavo je pripravil Matjaž. Poskrbljeno je bilo tudi za servis gasilnih aparatov. Ob 17 uri smo končno izvedeli, kaj je bilo na plakatih objavljeno kot » Veliko presenečenje ». Naenkrat je vrvež pretrgal zvok poziv-nikov. Na prizorišče je stopil poveljnik Andrej in odredil zbor vseh prisotnih gasilk in gasilcev v gasilskem domu. Sledilo je hitro oblačenje in opremljanje, posedanje v gasilska vozila, vklop sirene in izvoz. Po nekajminutni vožnji skozi Bevke, se je ekipa vrnila na prizorišče in pripravila za gašenje požara v kuhinji gasilskega doma. Videli smo pravo akcjo. Povsod gasilci z izolirnimi dihalnimi aparati, dim, cevi, utripajoče luči, ponesrečenec, ekipa prve pomoči, lestev, hidrant in poveljnik, ki vse to Vinko gasi požar Mentorica Nika s podmladkom Mlade gasilke ni bilo otroka, ki nebi poskusil svojih zmožnosti in šel vsaj enkrat skozi celotno vajo. Prav vsi obiskovalci so z navdušenjem opazovali in nekateri tudi poskusili, kako izgleda biti gasilec z izolirnim dihalnim aparatom. V zadimljeni kleti, kjer ne vidiš dalj kot do konca svojega nosa in kjer se ne da dihati, je orien-tacja v prostoru zelo težka. Šele, ko daš vso potrebno zaščitno opremo, izolirni dihalni aparat in še kakšno reševalno opremo nase in stopiš v tak prostor, lahko začutiš, kakšen napor je to za gasilca. Koliko srčnosti in poguma potrebuje, da stopa korak za korakom naprej in rešuje življenja in imovino. Erik, Katja in Jan so prav vsakemu ponudili možnost opazovati in tudi obleči vse potrebno za vstop v belo meglo. Na mestu, kjer so gasilke vztrajno vadile spajanje sesalnega voda, je bilo vedno nekaj novega. V našo sredino smo povabile prav vsakega, ki je zbral pogum in za nekaj časa postal član tekmovalne ekipe. Na koncu Reševanje ponesrečenca datum ura tematika nosilec 05. nov 19.00 predavanje: Taktične formacije in naloge znotraj gasilskega oddelka Matjaž Klarič 12. nov 19.00 praktična vaja: Formiranje oddelka pri intervencijah Andrej Keršmanc 19. nov 19.00 urejanje gasilskega doma in vozil 26. nov 19.00 prva pomoč TPO (temeljni postopki oživljanja) + AED Petra Dolinar 03. dec 19.00 predavanje: Naloge v gasilskem domu Matjaž Klarič 10. dec 19.00 praktične vaje: Razdelitev funkcij pri intervencijah Andrej Keršmanc 17. dec 19.00 Prva pomoč pri naglih obolenjih Petra Dolinar Sožitje uskljajuje. S pomočjo enkratnih komemtatorjev Vinkota in Matjaža, smo prav vsi prisotni lahko spremljali, kaj se pravzaprav dogaja. Intervencja je bila uspešno zaključena. Sledil je še prikaz gašenja zabojnika za smeti s peno in na koncu pospravljanje opreme. Na tem mestu se zahvaljujem vsem, ki v članku niso omenjeni, so pa po svojih močeh prispevali, da je dan odprtih vrat uspel. Hvala tudi vsem gospodinjam za izvrstna peciva. Za konec moram omeniti tudi to, da so naši pionirji na Regjskem tekmovanju Notranjske regje za memorial Matevža Haceta, ki je bilo 12.10. v Loški dolini, dosegli visoko prvo mesto. Zelo dobro so se odrezali tudi mladinci, ki so stopili na stopničko sedmega mesta. Sedaj jih čaka še kviz. Nika jim je že napovedala resno delo in pošteno mero učenja. Še enkrat povabim v našo sredino vse bevčane, ki željo obnoviti in nadgraditi svoje znanje iz gasilstva ( teorjo in prakso ) ter iz prve pomoči, da se nam pridružjo vsak torek ob 19 uri v gasilskem domu. Vač glav več ve in več znamo bolj smo samozavestni. Vse to pa so lastnosti, ki nam pomagajo pri hitrem in pravilnem reagiranju ob primeru požara ali drugih nesreč. Se vidimo ! 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina f*^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 12 Svetovno prvenstvo za rekreativne kolesarje Na svetovnem kolesarskem prvenstvu, ki je potekalo v Italijanskem Trentu; idilični dolini reke Adiže od 19. do 23. septembra, je nastopil tudi Vrhničan Borislav Skubic, član ŠD Turbo M iz Ljubljane. Na izjemno zahtevnih progah v krono-metru dolgem 24,6 km s 450m višinske razlike in cestni dirki 112 km s 3000 m višinske razlike, ki jo je krasil zaključni 20 km vzpon na Monte Bondone, (1645m) je dosegel 15. in 27. mesto v kategoriji MASTERS F izmed 160 kolesarjev, ki so se uspeli kvalificirati na eni izmed dirk, ki jih je razpisala svetovna kolesarska zveza. Da je bila konkurenca v kateri je nastopilo veliko bivših profesionalcev res vrhunska, priča podatek, da je Borislav, tudi letošnji zmagovalec Slovenskega pokala v kro-nometru, za bronasto kolajno zaostal le minuto in 45 sekund. Prihodnje svetovno prvenstvo bo konec avgusta leta 2014 gostila Ljubljana; našemu dolgoletnemu članu želimo, da se mu izpolnijo velike želje in se uvrsti med deset najboljših na svetu v kronometrski preizkušnji. ŠD TURBO M Obiskali smo pobrateno mesto Gonars V soboto, 19. oktobra, smo se učenci in učenke, ki obiskujemo izbirni predmet italijanščina III odpravili v tako imenovano mesto taborišč in bojev Gonars v Italiji. Tja smo se odpravili z namenom, da bi se spoznali s tamkajšnjimi učenci in se seznanili z zanimivostmi njihovega kraja. Najprej smo se vsem učencem predstavili, potem pa smo se jim pridružili pri njihovem pouku, in sicer dva učenca iz med nas v vsakem razredu. Spoznavali smo njihov način učenja, sporazumevanja in športa. Skupaj smo odigrali razburljivo tekmo v košarki, ki nam je še posebej ostala v spominu. Slikali smo se s tamkajšnjim županom, ravnateljem šole in učiteljico likovne vzgoje. Najedli smo se dobrot in se odpravili na ogled njihove šole in zanimivosti kraja. Ogledali smo si mesto Gonars, spominsko obeležje vsem umrlim v koncentracijskem taborišču, vilo Manin, v kateri je domoval zadnji beneški dož, in lepo urejen park. Utrujeni, a z lepimi vtisi in novimi spoznanji, smo se odpravili domov . Manca Kocjan 9. d Uvajalno obdobje pri Račkah v Barjančku K Račkam v Barjanček štirinajst malčkov je prišlo in prve dni bilo jim je zelo hudo. Kaj se v glavicah malih je godilo, nihče od nas ne ve, a vsi smo občutili, da resne so bile težave te. Takole so mi »razložili«, zakaj so solzice točili: Mark - Pravijo, da v vrtcu je lepo, a meni brez mamice in očka je hudo. Solze kar same silijo v oči, čeprav me v naročju tetica drži. Lana - Meni nič več ni hudo, saj prva sem prišla v skupino to. Ko za prijateljčke same novinčke sem dobila, pa sem kakšno solzico spustila. Luka - Jok in smeh srečujeta v mojih se očeh, ko pa stekleničko z mlekom jaz dobim, prav sladko zaspim. Mia -Če hočem v naročje, sedaj že dobro vem, kateri pravi je prijem. Če visoki »C« navijem, v naročju varnem brž se skrijem. Gašper - Jaz sem pravi mali korenjak. Čisto malo sem »pojokal«, saj brez mamice in očka res težko je vsak. Polona - Zjutraj jokam res glasno, potem postane mi lepo. Plešem, tekam, se igram, prav imenitno se zabavat znam. Mario - Prve dni bilo mi je zelo hudo, a sedaj že vem, da v vrtcu je lepo. Utrujen na blazini prav sladko zaspim, potem pa dobre volje se zbudim. Vasilija - Prve dni nisem skoraj nič jokala, a če so drugi, zakaj ne bi tudi jaz svoj glas dodala?! Filip - Jaz sem vedno nasmejan, če je potrebno pa tudi jokat znam. Jokati sploh ni slabo, saj te potem vsi tolažijo. Danilo - Jaz najraje kar iz vozička opazujem, kaj v vrtcu se godi, vendar mami - naj preveč te ne skrbi. Že čez nekaj dni se boš vprašala: »Ali solzic res več ni?« Valentina - Prve dni z menoj je mamica bila, potem pa kar brez mene je domov odšla. Takrat so solzice privrele iz oči, a čisto malo, saj jih teta s cerkljanjem posuši. Tereza - Doslej pri »Račkah« le trikrat sem bila, ker sem najmlajša deklica. Po kolenih sem ter tja hitim in ko najdem žogico, veselo se smejim. Leo - Zadnji k račkam sem prišel in deček sem zelo vesel. Če jokal bom, ne vem, a kdaj pa kdaj pa vendar tudi jokat smem. A že čez dober mesec vse drugače je pri nas - z Nuško, Mojco in Jano se smejemo naglas. Tudi otroška igrivost včasih ne pozna meja in »račka rački« ponagajat zna. Seveda le za šalo, ne zares, saj le prijateljstvo pri nas je v gosteh. V telovadnici energije veliko si sprostimo, v igralnici pa čaj, malico in suhe pleničke spet dobimo. Potem na sprehod z » minibusom« se podamo, ker vsi hoditi še ne znamo, in če prostora ni za vse, malo večjim korenjakom tudi hoja dobro gre. Po kosilu prav sladko zaspimo, potem pa dobre volje se zbudimo. Zakaj pa ne? Saj dobro vemo vsi, da kmalu domov bomo odšli. Vzg. Nuška Pišek z Mojco Bastarda in Jano Ravnikar v Učenci Oš Antona Martina Slomška Vrhnika na Mini olimpijadi V sredo, 9. 10. 2013, so se učenke in učenci 2. in 3. razreda udeležili športne prireditve Mini olimpijada v Športnem parku na Vrhniki. Prireditev je organiziral Olimpijski komite Slovenje v sodelovanju s Športno zvezo Vrhnika pod znanim olimpijskim sloganom Pomembno je sodelovati in ne vedno zmagati. Obiskali so nas tudi posebni gostje - vrhniški župan Stojan Jakin, Alenka Bikar (atletinja, dvakratna udeleženka pravih olimpijskih iger, sedaj pa poslanka v Državnem zboru) in Bri-gita Langerholc (včasih atletinja, sedaj pa sodelavka Olimpijskega komiteja). Po uvodnem nagovoru so se olimpijske igre začele z nošenjem olimpijske zastave in olimpijskim ognjem. Naši "olimpijci" so se pomerili v različnih spretnostnih igrah - streljali so žogo v gol, metali na koš, tekli, vlekli vrv, metali žvižgača, s hokejsko palico vodili žogo med stožci. Prireditev je s svojimi čarovnijami popestril čarovnik Toni, ki je otroke zabaval s svojim humorjem. Menimo, da je prireditev dosegla svoj namen. Učenci so bili športno aktivni, upoštevali so pravila »fair-playa« in se hkrati družili z vrstniki. Ob tej priložnosti bi se zahvalili organizatorjem za povabilo in jih hkrati pohvalili za dobro organizirano športno prireditev, saj so bili naši učenci in učenke z nastopanjem zelo zadovoljni. Učenci in učitelji 2. in 3. razredov v podaljšanem bivanju Jesenski kros na Vrhniki V petek, 27. 9., smo se Gumbki kljub slabemu vremenu odpravili na avtobus. Kako je bilo zanimivo! Odpeljali smo se na stadion, kjer smo sodelovali na krosu. Sodelovali smo prav vsi, in to z velikim veseljem in vnemo. Ob glasbi smo se ogreli (zaplesali smo kar nekaj plesnih iger, ki jih dobro poznamo), potem pa se je začel glavni del - tek. Otroci so se razdelili na dečke in deklice, pa tudi glede na letnico rojstva. Vsi otroci so bili zmagovalci, saj so prav vsi pritekli na cilj, še posebno pa so bile uspešne deklice - Iza, Ana in Eva -, ki so zasedle prva tri mesta v kategoriji deklice, letnik 2009. Čestitke našim zmagovalkam, ponosni smo na vas! Čestitke pa tudi vsem našim Gumbkom, ki so sodelovali na krosu! Zapisali Jolanda Artač in Vesna Lončar Jesenska delovna akcija na naših vrtovih Sporočilo mlake in vrtov opazovalcem: »Ti, ki mimo mene greš, ustavi se, spočij oči ob pogledu name, ozri se po moji okolici, preberi, česar o meni in mojih prijateljih še ne veš. Ko boš odšel, me ohrani v takšni luči, kot si me spoznal.« V petek, 27. septembra 2013, je na šolskih vrtovih in ob naši mlaki potekala jesenska delovna akcija. Učenci od 4. do 9. razreda so skupaj z učitelji in v okviru dveh predmetov Sodobno kmetijstvo in Ekovrt uredili šolske vrtove in mlako. Z vrtov smo odstranili plevel, uredili kamnite poti po zeliščnem vrtu in pobrali zrele pridelke z zelenjavnega vrta. Iskreno se zahvaljujemo družini Fortuna iz Podlipe za darovane nove rastline, ki smo jih posadili v zeliščni vrt, in sekance, s katerimi smo uredili zeliščni vrt. Novo podobo je tega dne dobila tudi naša mlaka. Postala je bogatejša z nekaj na novo posajanimi rastlinami. Pohvala vsem učencem za dobro voljo in pridne roke, prav tako tudi ostalim učiteljem ter drugim sodelujočim, ki tako ali drugače prispevajo k urejenosti naših šolskih vrtov in mlake. Mentorici: Katja Gojkovič in Karmen Slana (OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika) 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 13 Dan hoje v enoti Barjanček na B-vhodu Vsako leto obeležimo Dan hoje tako, da se odpravimo na izlet in se imamo lepo v naravi. Jesensko jutro nas je prav prijazno pozdravljalo, sonce pa nas je vabilo ven. Otroci iz vseh skupin na našem vhodu so se veselo obu- I-1- 'OH vali, oblačili in nestrpno pričakovali odhod iz vrtca. Na poti proti sv.Trojici smo srečali še prijatelje iz enote Žabica, s katerimi smo se pod mogočnim hrastom malo poigrali, nekateri pa so vztrajno nabirali želode. Pot nas je vodila proti našemu cilju. Na vrhu nas je ogrelo toplo sonce. Lovili smo se, igrali in obmetavali z jesenskim listjem in raziskovali. Ker nas je bilo res veliko smo si zastavili izziv - okrog cerkve bomo naredili krog. Mislite da nam je uspelo? Bil je čas, da se najmlajši odpravijo v vrtec, saj jih je čakalo kosilo. Mi malo večji Medvedi pa smo še malo raziskovali poti okoli sv.Trojice, nabrali smo orehe in se utrujeni vrnili v vrtec. Dopoldne v naravi nam je minilo prehitro, nekdo izmed otrok je rekel naj pokličemo Željka, da nam kar na Trojico pripelje kosilo - ne bi bilo napačno, res ne! Vse strokovne delavke na vhodu smo vesele in ponosne na naše otroke, saj zelo radi hodijo,se lovijo, kotalijo po hribu navzdol,tekajo čez drn in strn, se v naravi sprostijo in razvedrijo. Že velikokrat smo si in še velikokrat si bomo naredili tako lepo dopoldne v naravi. Za B-vhod zapisala Maja Hosta Vrtec Vrhnika Pohod žogic na Planino Gibanje je primarna otrokova potreba, zato dajeva gibalnim dejavnostim v najini skupini Žogic velik pomen. Trudiva se za oblikovanje pozitivnega odnosa do gibanja in s tem aktivnega življenjskega sloga. Poleg vsakodnevnih gibalnih dejavnosti FIT za otroke organizirava tudi kakšen pohod za otroke in starše. V petek, 20. septembra 2013, smo se skupina Žogic skupaj s starši odpravili na pohod na Planino. Naši mali planinci so prišli opremljeni z nahrbtniki in obuti v prave planinske čevlje. Zbrali smo se pri Stirni, kjer je bilo že pred odhodom prijetno vzdušje, pri nekaterih polno adrenalina, saj je bil za nekatere starše in otroke to prvi vzpon na Planino. Brez večjih težav smo prek korenin in skal »prifitali« na vrh Planine. Le nekateri so potrebovali malo vzpodbude, a na samem vrhu so se tudi oni povzpeli še na razgledni stolp. Seveda pa brez dobre malice na vrhu ni šlo. Ko smo se okrepčali, smo se prijetno utrujeni okrog devetnajste ure vrnili v dolino s spoznanjem, da smo dobro izkoristili še en čudovit zgod-njejesenski dan. Tokratni pohod ni bil preveč zahteven, tako da so bile naše Žogice polne energije tudi na cilju. Brigita Žerjav V SPOMIN Pišlerjeva mama Francka Žakelj,Verd, 2004 Je bla sošolka od moje mame, Mici. Oni so pa kupval razne rastline pa te vane - zelišča. In naša mama pa Mici sta se dobar poznale. Par nas je bla reušna, jooj, pa je rekla: »Kar nabirej-te, pa te rošce, pa une rošce ...« pa ja je kar na papir napisala ... »pa to nabirejte, pa to nabirej-te .« pa smo nabral, vozil ke s kripa, pa smo kašan dinar dobal. Naberal smo pa vse ot kraja; ta paru je biu lapuh, lapuhou cvetje, lapuhou perje . jagodou perje, robidou perje, ušiuc so rekal takrat moš-nam, k se je trava kosila . Tu so taki mošnič-ki, pa s nabirou, sej so te kmetje napodal, če so te dobal, k si travo mečkou, ampak je blo pa to drago, tku de tis smo še nekej zaslužil! Tu si nabrau žakle in žakle tizga ušiuca, pa smo doma sušil na sonc, pol smo pa vse tu omel, pa na niške, pa na rešet . Niške so pa tak - za fažou, tak lesen pa tku van - nečke, no! Pa smo na tist pol zrihtal, pa nosil prodajat. Pol jesen smo podlesk kopal, pa tistu rezal . vse, vse smo nosil h Pišlerji prodajat. Je ta Pišlerjeva gospa bla u firtahu, pa mal dalšo kiklo je mela, tku šaroka je bla, se spomnem, k naša mama je bla trska ... Pa smo pol spo-mlat pa šmarnce - kolkar b jah mela, use bi pokupila. Ceu cjekar sam jih u nedelo nabrala, u šopkah sam jih nesla, s perjem, pa povezane s cvirnom, pa sam nesla u pondelk prodat, pa sam dnar dobila . usak let sam si spomlat jest fertah kupila za te šmarnce. Pa bla prjazna gospa Pišlerjeva! Usak tedan je blo par nas štardesat jajc, k smo mel kure in je vse ke šlo, nobenga jajca nismo doma pojedal, kadar je biu kašan bolan, de jest ni mogu, ni blu hrane. Pa se spomnam; mulca sva bla z bratom, jajca pa teška - štarset jajc za otroka ... pol je pa en z Žažarja pelou trame na Vrhanko, madva pa teb nač, men nač - pa tis cekar na trame obesla, tak cekar je biu, na en roč ... de je šeklal, pa jajca so bla nekej zavita pa na tiste trame, pa sva zat šla, pa se režala, k ni blu treba nest. Pol pridemo pa do Lenarta, pa uzameva tist cekar dol, k je un zaviu na Vert, k je šu na Zadružna žaga . s ti-sim cekarjem h Pišlerji, postavam ke tist cjekar, začne gospa tista jajca ... prau: »Fraaancka, ja kuga sta pa vidva djelala!?« »Kuga pa je?« »Kva sta pa vidva djelala?« »Kva pa je?« »Sam močank!« je rjekla. Jes pa u jok, kua pa zdej! Mama m je naročila pa ena kila masti prnest, pa en litar petrolma, pa moke . za tiz dnar, k bom dobila za jajca. Pa u jok ... prau: »Kua pa je?« »Ja, zdej pa ne bom mogla moke domu nest ...« Pa je šla; kar je blu dobrih jajc, jah je u eno ka-strolo dela ke, ta druk je pa use skap zmečkala, pa nazaj u cekar. »Kolk s jah pa mela?« Sam rekla: »Štardesat!« Vsa jajca m je plačala! »Kam boš šla pa u trgovino?« Sam djala: »H Krajnc.« »Kar pejt, pa kup roba.« je djala. Častna reč! Vse jajca je plačala - šmoran! Dnar sva dobla, robo sva damu njesla, moko sam na glau nasila damu, sej sam bla še watrek, daset let stara magoče, sej se je kar zvil . K je pa tista jajca dala mi nazaj . cjekar sva pa midva šla sprazant z mojam bratam za Mula-ja, tle k je bla Kovinarska, k je zdej Loka - tam dol so ble same ahacije, cela vrsta samih ahacij pa graban. Tam je biu graban, tut pot cesto je voda tekla, še en izvir tak in tam je bla stalna voda. Pa tis papir pa jajca ke dol nesla, pa tam u stadjencu cjekar oprala, pa damu prpelala - čiz nobenga sledu! In gre drugič mama kje, s tistam jajci, madva pa kar tih bla - nač povedala, pa prau gospa: »Kaku, Francka, a sta povedala, kua sta zadanč našpilala?« Mama pa gleda: »Nač! Kua pa je blo?« »Ja, vsa jajca sta skor razbila!« »Ja, pa sej sta mi prnesla moka!« »Ja, sej sam jima usa jajca plačala.« Tojk je bla dobra! Takat, k sam jest zvedla, de so ji vse podržaval ... kojk je ona dala - cele jerbase, use sorta, tud je sam šla h nje po šnopc za partizane, brinouc, pa take stvari za u gost! Ona je garala; kašne ža-kle velike, ka tale miza prenašala, pa na tricikal naložila . tricikl je mela, ni mela kolesa . pa u fabrko pelala, k so mel tisto fabrko na Klisu, k je bla Droga. Ta fabrka je bla nihova in je ona tistu use z vozičkam vozila, tle par Žont in ke gor po Klis, je bla ena oska potka ke gor skus, tam so zdej bajte - bloki. Tam si pršu par Žont van - si vidu do svedga Paula vse! Sam polje pa Pišlerjeva fabrka. Po vojsk so jam pa use tu pobral, on je šu u Švico, pa Janes je ke šou, pol je šu pa še Edo za nim. On je tragičan končou, ona pa skor u reušan tle. Tojk je bla ta gospa dobričina, pa celo vojsko za partizane ... sam gop ni kupvala, drugo pa vse! Pa že takrat je blu tam taka čistoča par tej hiš in pret hišo . res so mel deklo, ampak je bla tut mama strašan pridna; so ble rože tam za plotam nasajene, tam za štalo Žontovo . pa zasekan uhot, pa motor je on jemu. Pa kolkrat sam dobila kos kruha namazan z marmelado; če ni ona dala, m je pa mama nena, al pa samga kruhka - dama kruh pečen, use so doma pekal: »Oooo, a si lačna?« vane - reči, stvari, one firtah, fertah - predpasnik cvirn - sukanec kastrola - nizka posoda zasekan uhot - zamaknjen vhod, značilen za notranjske hiše s peterostranim tlorisom Ooo, tud u Virt se je bela žena prkazvala Urban Žirovnik, Verd, 2002 Tu je blu sedam, osameštarsedga leta . takat se je dol po Dolenskam u marskašnam kraju mat božja pokazala, pa bele žene, pa ne vem, kaj še . In smo po cajtangah bral, Madooona! Pa so pol ludje hodil molt kje; so pa naštimal pobi lektriko, en drajt, pa potegnil, pa ena velika slika na jablan postaval ... pa luč pržgal zat, pa se je svetil. Pol pa pospraval prak jutar, pa niso nač najdal! Pa so tku vidal bela žena u Gro-suplu, pa u Ponou vas, pa ne vem kje še use. Tle u Vert na posestu sa bla pa - trahtorska brigada. Takrat je bla tle šola kmetiska za trahtorje is cele Jugoslavije. In je biu en Bogo in sva kar is pojsal rjuhe tegnila take bele, pa tise ščipalke, k maš za žehta, tojk de je on tkule van vidu, jes pa na rama ga dau, pa nosu po vas. Sva šla klicat h Martinouc, pa vse tle akul. Pobutala po wakn, pa šla naprej ke skus prot britof. »Uuu, buh pomagej! Kua se gujška tam nekej belga? Wače, prit pogljedat!« Midva pa kar naprej . »Lejte, žavu je, žavu je!« In sva šla use okrok, pa tle gor h Medelinčank, pa h Marolt, pa spet dol po vas. In je biu en Marjan, en policaj, smo mel dramsk tečaj na Vrhank, pa je djau: »A ste peš, fantje?« »Peš!« »Bom šu pa kar z vam!« Pol punači je bla. Prau: »Prijava je, de ena bela žena hot po Virt .« »Madonca, gdu jo je vidu?!« prec usi, k noben ni tu vedu, sam jes pa Bogo. Pol pa grjema skus po vas, akul britofa dol - nikjer nobenga. Sam reku jes: »Tojkrat sam po vas, pa še nakol nač vidu!« K je pa policaj šou, sva pa mal povahtala za nim na most . pol pa ke za Lukcam sva šla, pa čes posestvu nazaj, pa gor skus prideva glih, k je blu enga plesa konc ... Cjela vas je latela ke mim britofa dol, k sva se prguškala, pa upil: »Bela žena gre, bela žena .« Prideva druk tedan na vajo, pa policaj: »Glih tiz vičer se je spet pokazala!« Pol je biu pa tle en želežančar z Drenou Griča doma. Je par nas kalu spraulou. Je pa na Vert prometnik biu gor in se je ob enajstih menou - tku so mel želežančari. Pa greva midva po vas. Luna je bla, po enam dažju je blo . pa štokla on dol skus s Kojskiga klanca dol. Sam reku: »Madonca, tu je pa želežičar! Mjerkej, Bogo, ta bo pa udaru!« Je biu par let starej in ka b jez biu, tku kat mulc takat, de p kej prot men šlu, jez bi udaru tist moment! Je se nisam nač bau! Ta pa gre dol ... sam djau: »A ga vidiš?« »Ne še ... Zdej ga pa vidam!« Sam djau: »Kva je .« Takat je pa un zatulu, de b jes hmau dol padu, tolk sam se ustrašu! Je pa zatuuulu! Pa šou gor u klanc, prmej ... pa wakul po cest, pa tam po kalu! Pol, čez leta sam pa jest atobus vozu, pa dol na Brezouc, gledam ... sam djau: »A ste ta prau, al ne!? A ste vi Drenoučan?« Prau: »Sam, ja! Sam sam se tle oženu.« »A ste biu na Virt učas?« »Ja, ja .« Mejdun ... pa: »Par nas ste kalu spraulou!« »Ja, a s pol Mikalčou?« »Ja!« »Ja, ja, par vas sam kalu spraulou!« Sam djau: »Pa se spomante bele žene, k je po Virt hadila?« Prau: »Jaaaa ... jes sam biu usran, tolk sam se ustrašu! Sam pršu dol skuz, wakul wawiwanka, tam par Jakatu . pa je luna bla, pa tise jablane senca. naenkrat se pa ustau! Jes sam mislu, de se bom . Sam šou gor u klanc! Mejduš, tojk nisam letu še nakol u žiuleju!« Pa nisam povedou, de sam biu jest ... No, tisto jesen smo ga še biksal, pol sam šu pa h wajakam. drajt - električna žica prak - proti pol punači - pol polnoči wakul wawiwanka - okoli ovinka Leta 2006 je pri založbi Kmečki glas izšla zbirka pripovedi ljudi z Ljubljanskega barja z naslovom Svi šle wakapavat turšca na Mah. Večji del spominov in zgodb, zbranih v knjigi, sta mi zaupala domačina Francka Žakelj, rojena Treven (9. marec 19256. oktober 2013) in Urban Žirovnik (25. maj 1928-20. februar 2013). Letos sta oba odpotovala tja, kjer zgodbe in spomini postanejo neminljivi, večni. Hvala vama, draga prijatelja, za neštete ure, ki sem jih preživela z enim in drugim! Tatjana Oblak Milčinski 14 NAŠ ČASOPIS Občina f^ Vrhnika 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dom upokojencev Vrhnika Po »podaljšanih« poletnih počitnicah je prav, da tudi bralci in bralke Našega časopisa preberete, da se v domu marsikaj dogaja. Predvsem smo v petek, 13. septembra, organizirali »domski« piknik s stanovalci in svojci. Posedeli in tudi zaplesali smo na našem lepem vrtu. Dež nas je pregnal šele proti koncu. Letos je bil piknik poseben tudi zato, ker smo odprli in blagoslovili novo pridobitev za stanovalce: senior park s telovadnimi napravami, ki jih lahko samostojno ali s pomočjo uporabljajo (tudi) starejši in težje gibljivi. Lepo ste vsi povabljeni, da pridete pogledat. Več o pikniku vam bomo napisali v naslednjem prispevku. Stanovalci in delavci se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so prispevali svoj delež, da je bil piknik (in srečelov) tako uspešen: SPONZORJI SREČELOVA 2013: NESTLE ADRIATIC TRGOVINA, d. o. o. PEKARNA PEČJAK, d. o. o. PEKARNA POSTOJNA, d. o. o. PERUTNINA PTUJ, d. d. DON DON, d. o. o. ALPEKS, trgovsko podjetje, d.,o. o. POSTONJSKE MESNINE, d. o. o. AVTOSERVIS MIVŠEK, Jaka Mivšek, s. p. TATJANA MOLE JOŽE HABE IVKA WINCHNURER ZALOKER & ZALOKER, d. o. o., Ljubljana OBČINA VRHNIKA DABRA TRADE, Branko Mak, s. p. SILVANA, d. o. o., Horjul SILIKO, d.,o.,o., PE Vrhnika TAPETNIŠTVO, Robert Malovrh, s. p., Velika Ligojna ŽGANJEKUHA, Ciril Kržič, Kržič, s. p., Vrhnika MAGDA KUHELJ, s. p., Zaplana TRGOVINA KARA, Stanislav Marin-čič, s. p., Vrhnika HOTEL MANTOVA, Vrhnika TRGOVINA GANESH, d. o. o., Vrhnika ŽGANJEKUHA, Jože Šušteršič, s. p., Vrhnika SLAŠČIČARNA BERZO, Muhamet-sejda Alizira, s. p., Vrhnika TEREZIJA NIKOLČIČ, Blatna Brezovica JANEZ STRŽINAR, s. p., Vrhnika MOLEK SERVIS, Peter Molek, s. p., Vrhnika ANA KOBAL, Vrhnika PEKARNA - KEKSARNA, Jože Adamič, s. p., Vrhnika GOSTILNA IN PRENOČIŠČA TUR-ŠIČ, Anton Turšič, s. p., Vrhnika TURISTIČNA KMETIJA KISOVEC, Petkovec ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d., Ljubljana MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA, d. o. o. KOVAL, d. o. o., proizvodnja in trgovina ANVINA, D. O. O., VRHNIKA SIMP'S, d. o. o. TOSAMA, d. d., Domžale ABBOTT laboratories, d. o. o. PAUL HARTMANN Adriatic, d. o. o. LEKARNA LJUBLJANA, PE Vrhnika BARJANS, obvladovanje čistoče, d. o. o., Vrhnika AVIVA, d. o. o., Rogatec PRI-MA, d. o. o., Vrhnika KARAN & DELFIN, d. o. o. ERA GOOD, d. o. o. PRO - ZIR, d. o. o., Mitja Koželj ZAŠČITA PTUJ, d. o. o. CLAVIS, Peter Turšič JFM, Peter Jelovšek Tone Špec, s. p., vodoinštalaterstvo Štirn, d. o. o. Bojan Nadlišek Vrtnarstvo Hlebec, Simon Hlebec Mavrica HG Trade Gasilni servis Trček & co Avtoservis, Jaka Mivšek Žlota, d. o. o. Prima Vulkaplast Birtič Matej Komes Kmetijska zadruga Vrhnika Elektro Aleksander Brenčič, s. p. Moja življenjska izkušnja Človek se skozi svoje življenje »ma-tra«, da doseže cilj. Moj cilj po bolezni je: postati čim manj odvisna od drugih. Trudila sem se že doma, a me noge niso ubogale. Po prihodu v dom sem bila na začetku bolj žalostna in bilo me je strah. Že premikanje v postelji je bilo stresno in naporno. Iz postelje na voziček sem lahko šla na začetku samo s sobnim dvigalom, nato pa so se počasi začele spremembe. Veliko sem lahko hvaležna zdravstvenemu osebju (Nataši, Mileni, Maji, Maruši in vsem negovalkam) in sinu Franciju. Vsi so me spodbujali in mi pomagali z različnimi pripomočki, da sem sedaj dosegla to stopnjo samostojnosti. Vsem sem iz srca hvaležna! Življenja brez pripomočkov, ki sem jih in nekatere še uporabljam, si ne znam predstavljati. Vsak pripomoček sem sprejela, čeprav malo s strahom, vendar ko sem ugotovila, kaj mi omogoča v življenju, sem bila presrečna. Sobno dvigalo je zamenjala deska za presedanje. Po določenem času sem postala dovolj močna, da sem zmogla posedanje tudi brez nje. Naj se pohvalim, da se sedaj lahko tudi usedem v avto in mi ni treba najeti posebnega vozila, kadar želim domov v Borovnico. To je olajšanje za vse, zame in moje domače. Oblačenje nogavic je lahko tako preprosto, da si nisem nikoli predstavljala, če uporabiš pripomoček. Lesene škarjice pa so mi podaljšek roke. Brez njih ne bi mogla nič. Z njimi počnem vse! Poberem robček, če mi pade na tla, približam si copate, ki jih imam pri nočni omarici, prelagam stvari s postelje na stol, pospravim posteljo . Lahko jih uporabim z obema rokama ali samo z eno. Sedaj sem tako srečna, saj lahko sedim tudi ob sobotah in nedeljah, ker toliko pomagam in naredim sama. In tudi to je motivacija za trud in delo. Sedeti na vozičku in se odpeljati med ljudi je neprecenljivo. Še enkrat bi se rada zahvalila za ves trud in potrpljenje. Naj povem samo še to, da imam eno pomanjkljivost »preveč rada jokam za vsako stvar«, pa ne mi zamerit. Vsem mojim sostanovalcem in sostanovalkam pa polagam na srce: sprejmite pripomočke, ki vam bodo olajšali življenje in vam bodo dali sa- mostojnost. Na začetku bo težko, a se vam bo obrestovalo. Veliko zdravja vam želim! Stanovalka Minka Materine dušice Skupina Materine dušice se srečuje že več let. To je skupina, ki nam je kot družinica, saj ima sedem članov in seveda vodjo skupine, ki je sestra Bogdana. Pred nekaj meseci nas je nenadoma zapustila ga. Ani Pleško. To je bila težka izguba, saj nas je zapustila brez slovesa. Sklenile smo, da jo bomo poskušale nadomestiti z novo članico. Spomin na Ani pa nam bo ostal, saj je bila naša zvesta, dolgoletna in prijazna članica. Naše delo v družinici je precej raznovrstno. Med letom smo se preselile na novo lokacijo, ki smo jo našle v knjižnici. Tam imamo srečanje vsak torek od 13. do 14. ure. Na novem mestu smo veliko bolj zadovoljne, saj imamo popoln mir in razni pogovori potekajo veliko lažje kot prej, ko so nas mimoidoči poslušali, nas kaj spraševali in dajali razne neustrezne pripombe. Tu imamo na steni tudi oglasno desko, kamor pritrdimo fotografije z naših srečanj. Nikdar ne pozabimo datuma, ko praznuje katera izmed naših članic rojstni dan. Takrat slavljenki zapojemo, vsaka dobi šopek cvetja, vse pa za spomin dobimo fotografijo, ki jo obesimo tudi na oglasno desko. Vsaka članica družine se izkaže tudi s to pozornostjo, da nam kaj postreže. Rojstni dan je zadnja praznovala prav sestra Bogdana. Večkrat smo se pogovarjale, kam bi jo mahnile, da bi imele še kaj več od našega srečanja. No, pa smo se odločile, da pogledamo, kako je na našem na novo organiziranem Sod-nijskem trgu. Zbrale smo se v sredo, 5. junija. Imele smo sicer še kar lepo vreme, toda ura ni bila prava, saj smo na trgu našle le še prodajalca sadja in cvetličarja z lepimi cveticami v lončkih, ki pa jih je že nalagal v kombi. Druge stojnice so bile vse lepo zložene ob zidu in prazne. Obiskale smo še trgovino Mercator, kjer so bile že razprodaje, vendar smo si samo ogledovale, kaj vse že zmorejo naši trgovci, da nabavijo in tako privabijo kupce. Potem smo poiskale senco pod streho Cankarjevega hrama. Tam smo si poleg pogovorov privoščile še vsaka svojo priljubljeno kavo. Sestra Bogdana je poskrbela za nekaj posnetkov, ki nas bodo spominjali na tisti lepi dan. Med vožnjo domov nam je gospa, ki je tu domačinka, razlagala, kje je ta ali ona znana trgovina. V tem letu smo obiskale tudi lekarno Dobra misel in trgovino Spar. Med letom smo se veliko pogovarjale o raznih zdravilnih zeliščih. Nekajkrat smo imele pogovore tudi zunaj, na svežem zraku, kjer nas je obiskala veverica, ki nas je prav prestrašila s svojim skakanjem po strehi. Ob vsakem srečanju smo razpravljale o vsakodnevni problematiki pri nas ali v svetu. Tako smo druga drugo seznanjale o dogodkih, o katerih smo brale v časopisih ali o njih poslušale na televiziji. Za razvedrilo smo včasih slišale kakšno šalo. Kakšno posebno novico pa smo vzele tudi iz vrhniškega Našega časopisa. Najlepša hvala gospe Bogdani za vodstvo in vse, kar spada zraven. Hvaležne smo ji in se ji priporočamo tudi v prihodnje. Antonija Baloh Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci Oktober je mesec, ko skoraj vse dejavnosti že potekajo po urniku. Tako smo že začeli s splošno telovadbo ob sredah in petkih, plesi v krogu ob četrtkih, gospe pridno prelagajo kleklje, vse po-hodniške skupine si za torke in četrtke željo lepega vremena za svoje pohode, balinarji in balinarke se udeležujejo tekmovanj, zato pridno trenirajo trikrat na teden ... Prostovoljke imajo vedno več dela na terenu, enako tudi člani in članice socialne komisije. Da pa ne pozabim omeniti naših dveh mravljic v pisarni, ki poleg vsega zbirata denar, pripravljata sezname za vse dejavnosti in vsakomur poskušata prijazno in kar najhitreje ustreči z infor- Oktobra 2013 so praznovali naši člani okrogle jubileje: Franc Malneršič, Kolodvorska ul., Vrhnika (1920) Frančiška Pišek, Stara cesta, Vrhnika (1921) Marija Brus, Cesta 6. maja, Vrhnika (1921) Frančiška Corn, Dom upokojencev Vrhnika (1922) Terezija Matjašič, Robova cesta, Vrhnika (1933) Terezija Grom, Turnovše, Vrhnika (1933) Marija Mahovlič, Lošca, Vrhnika (1933) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so oktobra praznovali rojstni dan. macijami, ki jih iščejo članice in člani. Torej, pri nas je vedno živahno in delovno kljub mnogim težavam, ki se pojavljajo, predvsem s financami. Vendar ostajamo optimisti. Kaj napovedujemo: - 18. oktober - odprtje razstave akvarelov gospe Marije Malovrh - 21. oktober - kopalni izlet v Šmarješke Toplice - 23. oktober - seja zdravstvene komisije - 23. seja Upravnega odbora DU Vrhnika - 24. oktobra - izlet v Brežice in prek Bučke v Škocjan, kjer bosta kosilo in zabava - pohodi vseh pohodniških skupin po programih - v novembru bodo seje komisij za izlete, socialno dejavnost in športno dejavnost - delavnica ročnih del se bo začela 8. novembra ob 9.00 v društvenih prostorih - že 18. novembra bo naslednji kopalni izlet v Šmarješke (seveda, če bo vsaj 35 prijav) - v novembru bodo tudi delavnice, na katerih bomo izdelovali novoletne čestitke - že 8. decembra bomo organizirali prednovoletno srečanje pri Bajcu Sicer pa dajem prednost člankom o naših dejavnostih, ki so mnogo zanimivejši. Mnogo užitkov in dobrega razpoloženja ob branju našega kotička v imenu vseh, ki se trudimo kot prostovoljci za vas (in teh ni tako malo)! Elica Brelih Razstava akvarelov Marije Malovrh Vrhnika, 18. oktober - V prostorih Društva upokojencev Vrhnika je odprla svoja vrata slikarska razstava Marije Malovrh iz Podlipe. Kot je dejala, je bila nekoč zelo aktivna v domačem kraju, predvsem na kulturnem in športnem področju, ko pa je izgubila moža, se ji je življenje sesulo. V veliko uteho ji je bilo slikarstvo, kajti leta 2008 je vrhniška izpostava JSKD organizirala prvi tečaj akvarela. Tam je našla krog prijateljic in prijateljev, s ka- 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 15 Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček terimi pod vodstvom Petra Lazarevica ustvarjajo že peto leto. Svoja najboljša dela, ki so nastala bodisi na delavnicah bodisi doma, je predstavila v prostorih društva upokojencev, kjer bodo na ogled do 18. novembra - obisk je možen v času uradnih ur. »Rada imam naravo, zato tudi največ slikam pokrajino, vaško arhitekturo, cvetje, tihožitja ... Slikam predvsem v akvarelni tehniki - mokro na mokro, le občasno tudi akril. S slikanjem sem pridobila veščino opazovanja vsega lepega okrog sebe, barve, oblike, sence .« pravi Maria, ki se je v kulturnem programu odprtja razstave predstavila tudi s pesmimi iz pesniške zbirke Pogrešam te, ki jih je izdala leta 2007. Imela je samostojno razstavo v Logatcu in sodelovala na desetih skupinskih razstavah na Vrhniki, v Ljubljani in Logatcu. Kot pravi, je njen moto: »Ne morem preprečiti, da se ne bi postarala, lahko pa preprečim, da bi se ob tem dolgočasila.« Gašper Tominc, foto: gt V deželi kozolcev, slikanic... Na tokratni torek smo se Sončki odpeljali v Sentrupert na Dolenjskem in se najprej sprehodili med devetnajstimi kozolci različnih oblik in velikosti, ki so jih izdelali znani mojstri tesarske obrti iz Mirenske doline. So prvi muzej kozolcev na prostem na svetu. Dež in hlad pod »sušilnimi napravami« nekdanjega časa sta se mešala z zgodbami o kozolcih, ki jih je pripovedovala kustosinja muzeja ga. Alenka Lamovšek, in spomini na čas, ko so kozolci krasili tudi vasi na našem območju. Občudovali smo izrezljane ornamente na pročeljih v obliki rož, ptic, src, križev, po katerih je bilo nekdaj mogoče prepoznati tesarskega mojstra, ki je kozolec oblikoval. Menda je najlepši Simončičev toplar ob poti proti Bistrici, jaz pa nisem mogla odlepiti oči od diskretno postavljenega, z rženo slamo kritega toplarja. Zame je najlepši, četudi je vogal strehe rahlo načet. Res je najlepši, sem si potiho ponavljala in se nazaj do avtobusa izogibala lužam deževnega dne. Mostnice je Hudičev most. Most preko potoka Mostnice je bilo zahtevno gradbeno delo, saj je sezidan v enem loku iz klesanega kamna nad globoko prepadno sotesko potoka. Postaviti ga je dal baron Žiga Zois. Po pol drugi uri poti smo prispele do prve Koče na Vojah. Tam smo se ustavile, malo pomalicale in si nabrale moči za nadaljnjo pot. Pot nas je vodila po makadamu čez obširne planinske pašnike, po katerih so raztreseni planšarski hrami, ki počasi spreminjajo namembnost. Pod zatrepom doline reka Mostnica pada čez visok skalni prag, kar 20 m, v tolmun. Slap se imenuje kar Slap ali Slap Mostnica. Nna koncu doline Voje je še ena planinska koča, kjer se pohodniki lahko spočijejo in okrepčajo. Tudi naša skupina si je privoščila počitek in topel obrok. Neki obiskovalec iz druge skupine je veselo zaigral na harmoniko, dobra volja je bila takoj med nami in pozabili smo na utrujenost. Nato smo na Veseli gori obiskali Barbovo graščino in si v njej ogledali etnološko muzejsko zbirko, občudovali starodavno tiskarsko napravo, podobno wittenberški, ter ponatise najstarejših izdaj Dalmatinove Biblije in Valvazorjeve Slave Vojvodine Kranjske. Nazadnje smo vstopili še v cerkev sv. Frančiška Ksa-verija in se potem mimo kapel križevega pota in gradu Škrljevo odpeljali nazaj v Šentrupert do OŠ dr. Pavla Lunačka. Upokojeni ravnatelj OŠ g. Jože Zupan nam je predstavil kratko zgodovino šole in kraja ter nas vodil skozi občudovanja vredno zbirko izvirnih ilustracij slovenskih ilustratorjev otroških slikanic, pravljic in zgodb. Tam so razstavljene tudi najlepše slikanice, prevedene v sedemindvajset svetovnih jezikov. Nato smo se skupaj sprehodili še do najlepše slovenske gotske cerkve sv. Ruperta, ki se dviga v nebo nad Sentrupertom. Notranjost krasijo orgle in visoki beli oboki, skozi gotska okna pa so snopi svetlobe padali na čudovit beli oltar iz kararskega marmorja. Na poti proti domu je skozi raztrgane oblake že sijalo sonce. Oddaljene silhuete gora je ponekod že pobelil sneg. Gore bodo počakale na ugodnejše vremenske razmere, ki so bile razlog, da je bil naš izlet tokrat drugačen. Enkratna izbira vodnice nas je popeljala v svet že pozabljene dežele kozolcev, otroških slikanic, križev in gotike - v svet nekakšnega Sončkovega »izleta v neznano«. Zapisala: Marija Dolinar Foto: arhiv društva Vandrovke obiskale korita Mostnice V torek, 24. septembra, smo si Vandrovke naročile lepo vreme »tam zgoraj«, saj je prejšnji torek lilo kot iz škafa in smo morale pohod prestaviti. Ob sedmih zjutraj je šestindvajset Vandrovk veselo posedlo v avtobus, dobra volja je bila takoj med nami in vodička Vika nam je opisala pot, kamor naj bi nas vodila tisti dan. Lepo sončno jutro in nebo brez oblačka nas je spremljalo do Stare Fužine, kjer smo izstopile iz avtobusa in si privoščile obvezno kavico v bližnjem bifeju. Po okrepčilu smo začele z načrtovano potjo. Ko smo se rahlo vzpenjale, nas je začela spremljati Mostnica, gorski potok, ki izvira v dolini Voje v Triglavskem narodnem parku. Napaja se z vodo, ki priteka iz pokljuške planine Uskovnica. Globoka korita s strmimi skalami, kjer se preteka Mostnica, je dobro zavarovana za pohodnika, ki opazuje naravno vijugasto pot gorske reke med skalovjem. Tudi veliko mostov smo prečkale; posebnosti korit so naravni most pod Češenjskim mostom in številne erozijske oblike, kot je na primer prevotljena skala v obliki slončka. Na koncu korit Dopoldne se je prevesilo v popoldne in naša vesela skupina se je začela vračati v dolino. Ob koncu se v imenu Vandrovk zahvaljujem vodički Viki za prijetno vodenje in potrpežljivost. Občudovale smo tudi njeno široko in bogato poznavanje tega koščka sveta. Res smo se imele lepo, lahko bi še veliko napisala, zato svetujem vsem, ki imate možnost obiskati korita Mostnice: »Obiščite jih, ne bo vam žal.« Zapisala in fotografirala: Fani Surca OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Kulturni dan v 6. razredu V ponedeljek, 23. 9. 2013, smo imeli učenci 6. razreda OS Ivana Cankarja kulturni dan. V šolo smo prišli kot po navadi. Odšli smo v jedilnico, kjer nam je predavala gospa Dušica Kunaver. Gospa je napisala veliko knjig, npr.: Čar vode, Čar kruha ... Poleg tega je bila profesorica angleščine in ruščine. Spozna pa se tudi na pedagogiko. Ampak ni prišla z namenom, da nam predava o tem, temveč o slovenskem ljudskem izročilu. Povedala nam je veliko ljudskih pripovedk, npr. o Jazonu, o zlatorogu ... Jazon je s svojo barko pristal tu na Vrhniki. Tam je živela neka zver in da bi Jazon rešil prijatelje, je s svojo pestjo udaril v skalo v Močilniku. Ta pest naj bi se poznala še danes. Povedala nam je še nekaj zanimivosti, ki so se ji zgodile na nekaterih drugih obiskih (v domu za ostarele). Predavala nam je prvi dve šolski uri. Po predavanju smo odšli na malico, po malici pa smo nadaljevali s poukom. Učiteljica nam je razdelila liste, na katerih so bili opisani predmeti iz starejših časov. Na kratko smo morali razložiti besedo in predmet narisati (skrinja, tamburica, nečke, vrša ...). Naredili pa smo tudi plakat. obetavna. Tako smo se v lepem in rahlo meglenem jutru navsezgodaj odpeljali z dvema kombjema po dolini Idrijce proti našemu cilju, 1359 m visokemu Mrzlemu vrhu. Po postanku za jutranjo kavi-co v Mostu na Soči smo se odpeljali do vasice Kamno ter naprej do vasice Vrsno, kjer se je rodil naš veliki pesnik Simon Gregorčič. Tam nas je končno pozdravilo sonce. Od tam smo do vasice Krn in našega izhodišča na planini Kuhinja kar hitro prispeli. Ko smo izstopili, nas je pričakala prečudovita planina Kuhinja in lep pogled na visoki Krn z vsemi planinami, na zahodu pa smo uzrli svoj cilj, Mrzli vrh. Dobro razpoloženi smo se odpravili prek širokih pašnikov, polnih dežnikaric, ter skozi lep planinski gozd proti našemu cilju. Med potjo smo opazovali ostanke prve svetovne vojne in kaver-no, v kateri je osemnajst let živel puščavnik iz vasice Krn. Pot ni bila pretežka in kar hitro smo prišli do planšarije na planini Pretovč, ki leži na slemenu med Visoč vrhom in Mrzlim vrhom. Po pozdravu s planšarji in okrepčilu nas je večina od enaintridesetih Zimzelenov odšla po stani poti proti cilju. Med potjo smo se ustavili pri kaverni, v kateri je kapelica, ki so jo postavili madžarski vojaki, ki so branili ta vrh. Po molitvi v madžarščini, ki jo je zmolil Janez, in obveznem fotografiranju smo se hitro povzpeli na vrh, kjer se je odprl prečudovit razgled na dolino Soče in nad njo greben Kolovrata. Proti zahodu smo za Vodil vrhom videli Tolmin, na drugi strani pa smo zagledali prečudovito cerkvico sv. Duha na planini Javorca, ki so jo zgradili vojaki leta 1916 v spomin na tisoče svojih sotova-rišev, ki so za večno v ostali teh gorah. Nad njo se vleče Krnsko pogorje, Batognica, Peski in se nadaljuje proti Voglu. Proti planini Pretovč smo se vračali po grebenu Mrzlega vrha po zapuščenih strelskih jarkih ter mimo globokih kavern, ki so bile Nato smo se igrali starinsko igro rdečke. Vsak je narisal obraz in dobil dvajset gumbov. Metali smo kocko. Tolikšno število, kot si ga vrgel, toliko gumbov si položil na obraz. Kdor je prvi položil vse gumbe, je zmagal. Igrali smo tudi igro rinčice talat, pri kateri se je eden od igralcev obrnil k steni, drugi je skril nek predmet v roke. Nato smo se postavili v krog in prekrižali roke. Igralec, ki je bil obrnjen stran, pa je moral ugotoviti, pri kom je skrit predmet. Na koncu smo pogledali še posnetek gledališke predstave Mojca Pokraculja. Dan je bil zanimiv in hkrati zabaven. Anja Prijatelj, 6. C Zimzeleni na Mrzlem vrhu Glede na to, da je bil pohod načrtovan že v prejšnjem terminu, vendar ga zaradi slabega vremena nismo mogli izpeljati, smo bili zelo veseli, ker je bila vremenska napoved za ta dan zelo edino zatočišče vojakom v tistih časih. Na planini Pretovč so nekateri kupili pravo planinsko skuto, med vrnitvijo proti planini Kuhinja pa nabrali dežnikarice ob poti. Pri planinski koči nas je pozdravil prijazni oskrbnik ter nas ob pomoči naših vodnikov postregel z odlično joto, s katero nas je pogostil naš jubilant Vencelj. Zahvalili smo se mu z lepim spominskim darilom. Se zadnjič smo se razgledali po čudoviti okolici in se odpravili proti domu, kamor smo prispeli po kratkem postanku v Spodnji Idriji v poznih večernih urah, polni lepih spominov. Zapisala: Janez in Jana Kenk Foto: Sonja Zalar Bizjak, Joža Miklavčič Izlet DU Vrhnika v Sarajevo in Mostar Prijetno je bilo potovati z družbo upokojencev, ki se med seboj poznamo, in z vodičko, ki smo jo že skoraj vzeli za svojo; skoraj privilegij od posameznih potovanj ali z različnimi agencijami. Nočna vožnja proti Slavonskemu Brodu in mejnemu prehodu za Bosno je hitro minevala. Ob reki Bosni smo nadaljevali pot skozi Doboj, Maglaj, Zenico in hitro prispeli do Sarajeva, vmes pa spoznavali to državo in njeno zgodovino od časa Turkov, Avstro-Ogrske, do zadnje, najbolj nesmiselne vojne, ki je prinesla Bosni toliko gorja in na tisoče mrtvih na vseh treh straneh (Bošnjaki, Srbi, Hrvati). Povsod so še vedno vidna vojna grozodejstva, ki so pustila posledice tudi v ljudeh. Najbolj pretresljiv je pogled na množico pokopališč. Po prihodu v Sarajevo smo se zapeljali krožno po mestu za prvi vtis, nato smo se namestili v hotel. Po krajšem počitku smo si ogledali znameniti predor, ki so ga skopali pod letališčem Butmir, in je oskrboval mesto med vojno. Prisluhnili smo osebnim izpovedim človeka, kako je doživljal vojno in o poteku front čez Sarajevo. 16 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček Z lokalno vodičko smo si ogledali še mestne znamenitosti, kot so Gazi-Husrevbegova džamija, katedrale, pravoslavna cerkev in Baščaršija. Od granat prizadeto mesto je obnovljeno, ostajajo pa še prave razvaline sredi mesta. Prenočili smo v Sarajevu, naslednji dan pa je bil namenjen izletu po dolini Neretve do Mostarja. Prečili smo 1000 m visoki Ivanj sedlo in se spustili v neretvanski kanton oziroma v Hercegovino. Med vožnjo so bili čudoviti pogledi na pokrajino, lepo speljane ceste, 32 km dolgo obalo akumulacijskega jezera na Neretvi, ki odpira možnosti za razvoj turizma. V Jablanici smo obiskali spominski muzej bitke na Neretvi in porušen most, več časa pa je bilo namenjenega ogledu Mostarja. Vsaka zgodovinska doba je pustila mestu svoj pečat in tako je dandanes mesto preplet različnih arhitektur. Sarajevska knjižnica je podobna mostarski gimnaziji, ki je ena najlepših v Mostar-ju. Po ogledu obnovljenega Starega kamnitega mostu, skoka v Neretvo, ogledu Koskima džamije se je prileglo še dobro kosilo in že smo hiteli proti Medžugorju. dedinji, ta pa ni imela kakega odnosa do njih in jih je skušala čim hitreje spraviti v denar. Slovenska oblast, deželni stanovi, je že takrat, še pod avstrijskim mentorstvom, znala skrbeti, da v proračunu ni zastajal kak denar, zato je morala ponudbo dedinje zavrniti in ji je dovolila, da je zbirko razprodala v širni svet. E, tako - naša tradicija dobrih gospodarjev sega daleč nazaj. Na grebenu stoji romarska cerkev znotraj mogočnega obzidja nekdanjega protiturškega tabora. Na hišah okoli obzidja so si dali duška domači naivci in spomeniško varstvo je pri tem trdno mižalo, zato estetsko občutljivejšim osebam obiska ne bi priporočal. Je pa med ženskim delom odprave navdušene klice sprožilo nekaj kipov možakarjev, morda zato, ker so visoki manj kot meter, imajo trpeče obraze in so v kletkah. V bližnjem, nekdaj knapovskem planinskem domu smo se okrepčali. Zato smo pot nazaj v Vače prehodili bolj kot ne v dremežu. Sem in tja je koga predramila bogata ponudba jabolk in hrušk ob cesti. Avtobus pa je na poti proti domu nekoliko spominjal na spalnico. Zapis: Uroš Aleksič Foto: Andreja Mole Barjani na Zelenici Barjani smo v torek, 8. oktobra 2013, načrtovali pohod na Zelenico. Pomembno vprašanje je bilo, ali bo vreme zdržalo, saj je bila na območju našega pohoda 85 % verjetnost dežja. Da »ko-rajža« velja, je mislila tudi vodnica Sonja in odločitev za pohod je bila sprejeta. Torkovo jutro je ponudilo dež, vendar samo do našega odhoda. Nekateri udeleženci smo čakali na Drenovem Griču. Ko je na postaji ustavil malo prevelik avtobus za Barjane, smo na prednjem sedežu zagledali našo Sonjo, ki nam je mahala v pozdrav. Na avtobusu smo zvedeli, zakaj je tokrat avtobus tako velik: pridružilo so se nam je tudi nekaj Sončkov. Po kratkem »kofet-ku« v Deteljici v Tržiču smo parkirali na platoju pred ljubeljskim predorom, ki je na nadmorski višini 1069 m. Med drugo svetovno vojno so ga zgradili vojni ujetniki, ki so bili nastanjeni v koncentracijskem taborišču Ljubelj in tako skrajšali pot čez nevaren prelaz. Med vrnitvijo proti domu smo naredili smo kratek postanek v tem velikem romarskem kraju. Prek novega mejnega prehoda Bijača, mimo Ljubuškega, skozi Vrgorac smo se priključili na avtocesto za Split in se vračali proti mejnemu prehodu za Vinico pozno ponoči. Doživeli smo veliko novega in lepega v zadovoljstvo vseh udeležencev. Zapisala : Ivanka Sluga Fotografije: Vinko S. Barjani na Zasavski Sveti gori V četrtek, 26. septembra 2013, smo Barjani odšli na bolj »zgodo-vinoljubsko« obarvan izlet, v deželo Vaške situle in na Zasavsko Sveto goro. Po enourni vožnji čez Drenov Grič in nato mimo Ljubljane ter ob Savi smo morali najprej v Vačah popiti kavo. V naselju smo si ogledali še fosilno morsko obalo, kamnito oziroma brečasto steno na prostem z luknjami, ki so jih naredile školjke in podobne živali, iz časov pred kakšnimi 130 ali 110 milijoni let, in novejšim nadstreškom iz bobrovcev. Nato smo se odpravili proti središču najznamenitejših izkopavanj v Slovenji, kakšen kilometer oddaljeni vasi Klenik. Tam so bili doma kleni kopači, ki so pred dobrim stoletjem najprej na svojo pobudo in za svoj žep, pozneje pa v službi vojvodinje Mecklenburške z Bogenšperka izkopavali po okoliških pobočjih ostaline iz časov pred tremi tisočletji, iz obdobja ilirske halštat-ske kulture. Med ostalinami je daleč najslavnejša dobro ped visoka bronasta vedrica z bogatimi reliefnimi okraski - Vaška situ-la. Original hranijo v Narodnem muzeju Slovenje, bolj po sreči kot po skrbnosti: ker pač domačinu najditelju ni uspelo doseči dovolj visoke cene pri tujem kupcu. V Kleniku stoji nekajkrat povečana kopja vedrice pod orehom, ki ravnokar zori. Iz Klenika smo se podali proti grebenu Zasavske Svete gore, najprej po odprti cesti, nato po gozdni in na koncu še po stezi v strmino, nekaj časa celo "med prepadi in zajlami". Planinski smerokazi za to pot priznajo uro in pol, vendar korak zadržujejo table z opisi izkopavanj. Ena od zgodb s tabel, ker je slišati zelo aktualno: Omenjena vojvodinja je svojo zbirko najdb zapustila Barjani in nekaj Sončkov na stopnišču Doma na Zelenici Temperaturi primerno opremljeni smo krenili po stezi, ki pelje na Zelenico. Pokrajino, po kateri poteka pot, si lahko predstavljate kot čoln, po katerega dnu smo hodili. Nekje na polovici poti smo šli mimo zaprte koče Vrtača, ki je na višini 1280 m in je v tem času odprta le ob koncu tedna. V podobnih razmerah smo prehodili tudi drugi del poti in mimo zgornje postaje sedežnice na Zelenici prispeli do Doma na Zelenici. Dom je postavljen na Zeleniškem sedlu na višini 1536 m. Prvo kočo so zgradili že leta 1929, vendar je večkrat pogorela. Zadnja popolna obnova se je končala leta 2011. Tudi tu so nas pričakala zaprta vrata, zato smo se posedli okrog miz na verandi. Na vrsti je bila zaslužena malica iz nahrbtnika. Med sedenjem ob jesenskih temperaturah telo in noge otrdijo, zato smo se kmalu podali še delček poti naprej, do prvega iz-virčka Završnice. Na tamkajšnji višini je na nas pritiskala megla s svojo solzavostjo, zato smo se kmalu obrnili in krenili mimo doma na Zelenici navzdol proti Ljubelju. Ne preveč zahtevna pot je ponujala veliko priložnosti za klepet in izmenjavo mnenj ter receptov. Kratek postanek v koči pod Ljubeljem je bil tudi zaključek prijetnega pohoda, ki ga je popestrila Sonja s podatki, ki so odpihnili kakšno meglico v spominu. Tudi vreme je zdržalo. Besedilo: Miro in Nada Metljak Fotografija: Sonja Zalar Bizjak Pohod na Krvavec Težko pričakovani jesenski torek, 8. 10. 2013. Vreme nič kaj obetavno za pohajanje, pa smo se pohodniki Zimzeleni kljub temu zbrali ob 7. uri na dogovorjenem mestu. Vsi radovedni in polni pričakovanj: »Kam pa danes?« Ena od pohodnic ob taki vremenski napovedi vedno nosi dva dežnika s seboj, zato smo bili prepričani: "Vreme bo (brez dežja)!" Tokratni vodnik Milan Jerman nam je že na začetku poti povedal, da gremo raziskovat Krvavec. Veselo razpoloženi smo se zlagoma vzpenjali do planšarje Pr' Florjan, kjer nas je na 1525 m okrepčala dobra jutranja kavica in temeljito zbudila. Dvomov, ali bo šlo, ni bilo več. Višinski zrak in prijetna pot sta nas nato vodila strmo čez travnata pobočja in pašnike. Tu in tam sta nas veselo pozdravljala še kakšna zaspana rožica in metuljček. Ko smo se ozirali naokoli, so nam meglice zastirale poglede na okoliške vršace. Na poti okrog nas je na terenu ogromno sodobnih objektov, smučarskih prog različne zahtevnosti, ki jih s polno paro urejajo in pripravljajo za zimsko obratovanje. Med potjo smo izvedeli veliko zanimivosti od nastanka tega središča do danes. Z razvojem turizma in smučišč se je ta visokogorska planina zelo spremenila in pridobila ceste, elektriko in pitno vodo za živino in ljudi. Ustavili smo se tudi pri kapelici Marije Snežne. Postavljena je bila po Plečnikovih načrtih leta 1929 in je sezidana iz kamna, kot so bile nekoč pastirske bajte. Počasi smo se vračali nazaj na planšarjo. Ker pa smo imeli med nami pohodnico Anko z okroglo obletnico, nas je pogostila s pijačo in dobro malico. Hvala ti, kolegica, in še veliko zdravih sončnih dni! Še posebno pa se moramo zahvaliti celotni skupini vodnikov, saj nas vedno varno in veselo pripeljejo domov. Še dolgo nam v mislih ostajajo prelepi vtisi, da smo dan pohoda preživeli v prijetni družbi in na čistem zraku. Zapis: Neži Vihtelič Foto: Joža Miklavčič Slemenova špica, Tamar in Zelenci Vršič, 3. 9. 2013 - Sončki smo se tokrat odpeljali z avtobusom proti Gorenjski do Kranjske Gore in po vršiški cesti do prenovljene ruske kapelice. Na prelazu Vršič (1611 m) smo zapustili avtobus in pri smerni tabli za Slemenovo špico stopili na markirano pot. Po njej smo se povzpeli skozi rušje in čez melišče do sedla Vratca, kjer je razcep poti: leva zavije pod ostenje Šit in na Malo Mojstrovko, desna na Robičje, naravnost pa nad Malo Pišnico proti Slemenovi špici. Izbrali smo pot naravnost ter med skalovjem, grmi rododendrona, rušjem in macesni prišli na planoto Sleme. Zaradi sušnega poletja je bila le ena kotanja napolnjena z vodo, ki je bila motna. Vseeno smo iskali v njej odseve, svoje in obrise Jalovca, ki se je dvigal pred nami kot na dlani. Jalovec, naša šesta najvišja gora (za Kugyja gora gora), je zaradi svoje markantne lege in oblike dobil svoje mesto v grbu PZS. Po travnatem pobočju smo se povzpeli na vrh Slemenova špi- ca (1909 m) in uživali v pogledih na bele grebene gora naokoli. Stene Mojstrovk in Travnika so bile zavite v tišino, na vrhu Male Mojstrovke pa so se premikale postave. Tik pod nami je odeta v zeleno ždela dolina Tamar, nad njo smo v steni Zadnje Ponce opazili izvir Nadiže. Vračali smo se po isti poti in za trenutek obstali ob pogledu na dolge trepalnice Ajdovske deklice v steni Prisanka. Ustavili smo se na Vršiču, kjer nas je zajel vrvež motoristov in drugih obiskovalcev, ki pa ni motil oči, ki so še begale po Prisojniku, po pobočjih Mojstrovke in Šit ter se ustavile na vrhovih nad Zadnjo Trento. Z avtobusom smo se odpeljali še v Planico in se v toplem popoldnevu sprehodili do Doma v Tamarju. Ko je sonce sijalo že nizko nad Poncami in je helikopter še vedno dovažal material za gradnjo objekta ob novi skakalnici, smo se vrnili v avtobus. Nazaj grede smo si ogledali Zelence. Zadnji sončni žarki so se poigravali z visokimi travami in se kodrali na gladini jezerc, izvirih Save Dolinke. Prehodili smo 14 km dolgo pot in se ob zatonu dneva vrnili domov, obogateni z razgledi na naše lepe Julijce in Karavanke. Zapisala: Marija Dolinar Fotografije: Tatjana Rodošek 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika MAŠ ČASOPIS 17 Številka: 3505-13/2010 (5-08) Datum: 14. 10. 2013 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV, PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI CRO VRHNIKA - TOJNICE (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1) Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za center za ravnanje z odpadki CRO Vrhnika - Tojnice je potekala v času od 13. 9. do 12. 10. 2013. V nadaljevanju so navedene pripombe in stališča do pripomb, ki so bile prejete v času javne razgrnitve. PRIPOMBA 1: Zaradi združitve dveh parcel (št. 2722/5 in 2722/7) v eno novo, ki ima št.: 2722/13, je treba na jugovzhodnem delu zemljišča CRO (kjer je locirana kompostarna) spremeniti parcelne številke v OPPN. STALIŠČE 1: Pripomba se upošteva. Pripravila: Alenka Lapanja, u.d.i.k.a. Višja svetovalka - urbanistka ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 7. in 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), določil 4. in 5. točke Nacionalnega programa športa (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00), 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika« (Naš časopis, št. 340/07 - UPB in 343/07, 345/08, 354/08 in 365/09), 4. in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 340/07 - UPB, 345/08, 365/09 in 374/10), Letnega programa športa Občine Vrhnika za leto 2014 (sprejet na Občinskem svetu Občine Vrhnika, 26. 9. 2013) ter sklepa župana o objavi javnega razpisa (št. 671-2/2013(3-01) z dne 7. 10. 2013), objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH VSEBIN IZVAJALCEV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE VRHNIKA V LETU 2014 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje športnih vsebin, ki so v javnem interesu v Občini Vrhnika, in sicer: I. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa 1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok: • "Zlati sonček" • "Ciciban planinec" • ostali programi, ki jih organizirajo izvajalci športnih programov za predšolske otroke 1.2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok: • "Zlati sonček" • "Krpan" • "Naučimo se plavati" • mladi planinec, planinska šola, planinski tabor • drugi programi za skladen razvoj gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov 1.3. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (od 6 do 14 let): • cicibani in cicibanke • mlajši dečki in mlajše deklice • starejši dečki in starejše deklice 1.4. Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami: • programi prilagajanja otrok na vodo • programi jahanja • programi iger z žogo • drugi programi za otroke s posebnimi potrebami 1.5. Interesna športna vzgoja mladine: • programi športa, katerih namen je izboljšanje športnih znanj, zagotavljanje psihofizičnih sposobnosti mladine, odpravljanje negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanje zdravju škodljivih razvad in zadovoljevanje človekovih potreb po igri in tekmovalnosti 1.6. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (od 15 do 18 oz. 20 let): 1. kadeti in kadetinje 2. mladinci in mladinke 1.7. Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami: 1. programi športne vadbe, tekmovanj in tečajev 2. posebni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma ovir 1.8. Interesna športna dejavnost študentov: • programi športa, ki so dopolnilo intelektualnemu delu študentov in pripomorejo k polnejši uresničitvi človeka, bogastvu njegovega telesnega in duševnega zdravja ter integriteti osebnosti II. Športna rekreacija • programi vadbe v različnih športnih panogah III. Kakovostni šport • programi priprav in tekmovanj ekip in posameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa IV. Vrhunski šport • programi priprav in tekmovanj športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega ali perspektivnega razreda V. Šport invalidov • programi z namenom ohranjanja gibalnih sposobnosti in zdravja, revitalizacije, resocializacije, razvedrila in tekmovanja invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom VI. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Občina Vrhnika sofinancira izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Vrhnika in se obvežejo, da bodo pri teh izvajalcih opravljali strokovno delo še najmanj tri leta ter izpopolnjevanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Vrhnika že najmanj eno leto. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov poteka s sodelovanjem Inštituta za šport in OKS-ZŠZ. VII. Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve Občina Vrhnika sofinancira materialne stroške športnih prireditev, ki jih opredeljuje 52. člen Zakona o športu, medobčinske in občinske prireditve, ki imajo namen pospeševati motivacijo za šport in športno aktivnost ter imajo promocijski učinek na šport, gospodarstvo in turizem. Med te prireditve se ne štejejo šolska športna tekmovanja. VIII. Informacijski sistem na področju športa Občina Vrhnika lahko za svoje potrebe sofinancira programe izdelave informacijskih baz na področju organizacije športa, športnih objektov, financiranja športa in športnih programov ter razvide, ki so določeni z Zakonom o športu, prav tako pa tudi nakup za to potrebnih tehnoloških pripomočkov. IX. Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti strokovne, organizacijske in razvojne naloge v športu Občina Vrhnika s sredstvi za kritje osnovnih materialnih stroškov in plačilo storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo, sofinancira delovanje športnih društev in zvez, ki na občinski ravni opravljajo strokovne, organizacijske in razvojne naloge v športu. 3. SUBJEKTI, KI SE LAHKO PRIJAVIJO NA JAVNI RAZPIS: Izvajalci letnega programa športa v Občini Vrhnika so: • športna društva; • zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna območja oziroma športne panoge; • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane tudi za opravljanje dejavnosti na področju športa; • vrtci in osnovne šole; • ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne; • organizacije invalidov, ki izvajajo športni program za invalide. 4. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI IZVAJALCI ŠPORTNIH VSEBIN: Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • so najmanj dvanajst mesecev registrirani v skladu z veljavno zakonodajo s sedežem v občini Vrhnika in izvajajo programe, namenjene občanom Vrhnike; • imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti. Občinska proračunska sredstva, namenjena športnim vsebinam, lahko izvajalci pridobijo le na osnovi kandidature na javnem razpisu. Posamezni izvajalci športnih vsebin lahko s svojimi programi za občinska proračunska sredstva kandidirajo za posamezne vsebine le enkrat letno. Športne zveze lahko kandidirajo za sredstva le na podlagi tistih športnih programov, ki jih izvajajo same in ki jih posamezna društva, članice športne zveze, ne vključujejo v svoje programe, s katerimi kandidirajo za sredstva. Predlagatelji se s prijavo na razpis strinjajo, da se za potrebe priprave novega pravilnika vpogled v dokumentacijo razpisa, vključno s prijavami na razpis, omogoči tudi posameznikom, ki jih pooblasti vodstvo Športne zveze Vrhnika. 5. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV: Predvidena višina sredstev razpisa za leto 2014 bo 177.860 €. Končna višina bo znana po sprejemu proračuna Občine Vrhnika za leto 2014. Sredstva bodo na podlagi Letnega programa športa Občine Vrhnika za leto 2014 namenjena za: I. Športno vzgojo otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarja s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa 67,90 %, in sicer: I.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok 1,60 % 1.2 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 17,00 % 1.3 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 27,50 % 1.4 Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami 0,20 % 1.5 Interesna športna vzgoja mladine 3,00 % 1.6 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 18,00 % 1.7 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami 0,30 % 1.8 Interesna športna dejavnost študentov 0,30 % II. Športno rekreacijo 4,90 % III. Kakovostni šport 8,50 % IV. Vrhunski šport 2,50 % V. Šport invalidov 0,70 % VI. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 2,50 % VII. Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve 3,00 % VIII. Informacijski sistem na področju športa 1,00 % IX. Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti strokovne, organizacijske in razvojne naloge v športu 9,00 % 6. MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNIH VSEBIN: Merila za vrednotenje športnih programov so določena s Pravilnikom o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika. 7. DOLOČITEV OBDOBJA, V KATEREM MORAJO BITI PORABLJENA SREDSTVA: Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2014. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2014. Sredstva niso prenosljiva. 8. ROK IN NAČIN ZA PREDLOŽITEV VLOG: Z zbiranjem vlog na Javni razpis pričnemo v ponedeljek, 28. 10. 2013. Predlagatelji morajo vloge oddati kot priporočeno pošiljko po pošti na naslov Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, p. p. 54, 1360 Vrhnika, najkasneje z datumom 29. 11. 2013 ali osebno dostaviti na upravo Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, najkasneje do 12. ure tega dne. Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge ne bodo upoštevane. Vloga v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom predlagatelja, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »RAZPIS - ŠPORT 2014«. 9. DATUM ODPIRANJA VLOG: Odpiranje vlog bo komisija za vrednotenje športnih vsebin opravila po preteku razpisnega roka. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog s pomanjkljivo dokumentacijo bodo predlagatelji pozvani, da v roku 8 dni vlogo dopolnijo. Nepopolne vloge, ki jih po določenem roku predlagatelj ne dopolni, se s sklepom občinske uprave zavržejo. 10. DODATNE INFORMACIJE: Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom so vam na voljo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, po telefonu 750 66 35, oziroma po elektronski pošti sport@zavod-cankar.si. 11. RAZPISNA DOKUMENTACIJA: Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter v sredo od 13. do 17. ure od dneva pričetka veljavnosti javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.zavod-cankar.si. 12. IZID JAVNEGA RAZPISA: Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 30 dni po preteku rokov za pritožbe. 13. ZAČETEK VELJAVNOSTI RAZPISA: Razpis prične veljati z dnem 28. 10. 2013. Številka: 671-2/2013(3-01) Datum: 17. 10. 2013 OBČINA VRHNIKA Številka: 430-19/2013-2 (3-02) Datum:15. 10. 2013 Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizaci (Naš časopis, št. 311/2005) ter sklepa župana, št. 430-19/2013 (3/02) z dne 10. 10. 2013 o začetku javnega razpisa, objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH IN MLADINSKIH DEJAVNOSTI, DEJAVNOSTI TEHNIČNE KULTURE IN STANOVSKIH ORGANIZACI TER TURIZMA IN PROMOCIJE V LETU 2014 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 2. PROGRAMI, KI SO PREDMET SOFINANCIRANJA: a) S področja skrbi za socialno ogrožene, invalide, ostarele in za izboljšanje kakovosti življenja občanov Občine Vrhnika: • sofinanciranje programov humanitarnih organizaci in društev, ki delujejo v javnem interesu na področju socialnega varstva in s svojim delom dopolnjujejo dejavnost javnih zavodov s področja so- cialnega varstva in invalidska društva, sofinanciranje letovanja in zimovanja socialno in zdravstveno ogroženih otrok, sofinanciranje programov za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov med poletnimi počitnicami, sofinanciranje zdravljenja v zdraviliščih, sofinanciranje predavanj članom, sofinanciranje predavanj za širše okolje, sofinanciranje izdaje glasila ali biltena, sofinanciranje dobrodelnih prireditev, sofinanciranje dodatnega izobraževanja, prilagojenega specialnim potrebam invalidov ali razvidni skupini socialno ogroženega prebivalstva, sofinanciranje rehabilitacijskih progra- b) S področja delovanja mladincev ter tehnične kulture in stanovskih organizaci s sedežem v Občini Vrhnika • sofinanciranje programov društev in organizacij, ki delujejo kot prostovoljne in neprofitne in izvajajo programe, namenjene spodbujanju kreativnosti in zadovoljevanju interesov mladih, • sofinanciranje organizacije prireditev in aktivnosti za otroke in mladostnike ter otroke s posebnimi potrebami, • sofinanciranje organizacije tečajev oz. tematskih delavnic ter celoletnih krožkov za otroke in mladino, • sofinanciranje organizacije tekmovanj ter sodelovanja na tekmovanjih oziroma prireditvah, • sofinanciranje organizacije strokovnega predavanja za člane in občane občine, • sofinanciranje izdaje tiskane brošure, glasila, biltena oz. internetne strani. c) S področja turizma in promocije • sofinancirajo se programi s področja turizma in promocije Občine Vrhnika (razen Argonavtskih in Cankarjevih dni ter prireditev v decembru) 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: a) Na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Vrhnika lahko sodelujejo naslednji neprofitni izvajalci: • dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov Občine Vrhnika, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom ali verske skupnosti, • organizacije za samopomoč kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne potrebe svojih občanov, • invalidske organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi ali drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov, občanov Občine Vrhnika, • humanitarna društva, ki izvajajo občinske programe na področju sociale ali občinske programe za izboljšanje kakovosti življenja za občane Občine Vrhnika. b) Na področju mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij lahko sodelujejo naslednji izvajalci neprofitnih organizacij: • mladinske skupine, klubi, društva ter druge organizacije, ki izvajajo programe, namenjene spodbujanju kreativnosti in zadovoljevanju interesov mladih, • drugi subjekti, ki so bili prejemniki finančnih sredstev iz postavke ostalo (tehnična kultura, stanovske organizacije), • samostojni kulturni delavci, ki izvajajo dejavnosti na področju otroških in mladinskih aktivnosti. c) Na področju programov s področja turizma in promocje lahko sodelujejo: • društva, organizacije, zavodi za projekte promocije in turizma Občine Vrhnika. Poleg navedenih pogojev, morajo posamezni izvajalci izpolnjevati tudi naslednje pogoje: • da so bili registrirani po Uredbi o uvedbi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02), po stari klasifikaciji pod šifro dejavnosti N/85.322 (dejavnost invalidskih organizacij) ali N/85.323 (dejavnost dobrodelnih organizacij) - velja za področje humanitarnih dejavnosti in delujejo najmanj eno leto, • da izvajajo programe za funkcionalno, socialno in zdravstveno ogrožene posameznike na območju Občine Vrhnika oziroma da izvajajo programe, namenjene spodbujanju kreativnosti in zadovoljevanju interesov mladih, • da imajo sedež v Občini Vrhnika, • društva na področju humanitarnih dejavnosti imajo lahko sedež tudi zunaj območja Občine Vrhnika, vendar morajo imeti med člani tudi občane Občine Vrhnika, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačano članarino in drugo dokumentacijo, kot jo določa zakon, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, • da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in načrt aktivnosti za prihodnje leto, iz katerih mora biti razvidno: nameni in cilji, uporabniki programov in storitev ter njihov obseg, merila za opredelitev upravičenosti, njihovi izvajalci, vsebina, aktivnosti oziroma naloge, način njihovega izvajanja, njihov časovni obseg oziroma trajanje ter finančna vrednost, • da se ne sofinancirajo iz katere koli druge postavke proračuna Občine Vrhnika, • da nimajo neporavnanih obveznosti do Občine Vrhnika ter javnih zavodov in podjeti, katerih ustanoviteljica je Občina Vrhnika. 4. PREDVIDENA VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA JE: a) za programe neprofitnih izvajalcev na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Vrhnika 21.959 evrov, b) za programe mladinskih dejavnosti 4.905 evrov, c) za dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizaci 8.640 evrov, d)za promocijo in turizem Občine Vrhnika 7.948 evrov. Višina sredstev, predvidena za posamezna področja, je odvisna od sprejetega proračuna občine za leto 2014 in se lahko spre- 5. POGOJI IN MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV IZVAJALCEV Pogoji in merila sofinanciranja, določeni s Pravilnikom o sofinanciranju programov humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizaci (Naš časopis, št. 311/2005), upoštevajo proračunske možnosti in načelo, da so proračunska sredstva dostopna vsem, v 3. točki tega razpisa navedenim izvajalcem programov in projektov. 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2014. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2014. Sredstva niso prenosljiva. 7. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV Ponudniki morajo ponudbe oddati po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, kot priporočeno pošiljko najkasneje z datumom 29. 11. 2013 ali osebno na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, najpozneje do 12. ure istega dne. Ponudba mora biti na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane ponudbe ne bodo upoštevane. Ponudba v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom ponudnika, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom Za SOFINANCIRANJE DRUŠTEV 2014 - NE ODPIRAJ - ter navedba področja, za katero se kandidira: - »HUMANITARNA DEJAVNOST«, »MLADINSKA DEJAVNOST«, »DEJAVNOST TEHNIČNE KULTURE / STANOVSKIH ORGANIZACIJ«, »PROMOCIJA IN TURIZEM«. 8. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije v povezavi z razpisom so vam na voljo na sedežu občine, po elektronski pošti sabina.ahcan@vrhnika. si ali po telefonu (01) 755-54-20 - kontaktna oseba Sabina Ahčan. 9. ODPIRANJE PONUDB Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka. Odpiranje bo opravila ocenjevalna komisija, imenovana s sklepom župana in ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bodo ponudniki pozvani, da v roku osmih dni prijavo dopolnijo. Če ponudnik prijave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot nepopolna. 10. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Zainteresirani razpisno dokumentacijo lahko dvignejo na sedežu Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo (Sabina Ahčan) v času uradnih ur - ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00, sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ter petek od 8.00 do 13.00, od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo ponudb. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.vrhnika.si. Mogoče jo je dobiti tudi po elektronski pošti (naslov: sabina.ahcan@vrhnika.si). 11. IZID RAZPISA Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v roku 60 dni po odpiranju ponudb, pod pogojem, da je sprejet proračun. OBČINA VRHNIKA Župan Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. gr. Na podlagi 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika (Naš časopis, št. 340/07 - UPB in 343/07, 345/08, 354/08 in 365/09), 5. in 6. člena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 340/07 - UPB1), Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2014 (sprejet na Občinskem svetu Občine Vrhnika, 26. 9. 2013) ter sklepa direktorja o objavi javnega razpisa (št. 1722-01-13 z dne 14. 10. 2013) objavlja Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Tržaška cesta 25, 1360 Vrhnika JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V LETU 2014 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 2. PROGRAMI IN PROJEKTI, KI SO PREDMET SOFINANCIRANJA Sofinancira se redna dejavnost in projekti z naslednjih področi ljubiteljske kulture: • glasbena dejavnost (pevske, instrumentalne skupine), gledališka dejavnost (gledališče, lutkovne skupine), plesna dejavnost (folklora, ples), arheološka, muzejska dejavnost, obujanje starodavnih običajev, recitatorske, literarne, likovne, fotografske skupine, filmska dejavnost, perfor- 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Izvajalci redne dejavnosti in projektov morajo biti ljubiteljska kulturna društva in izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v Občini Vrhnika, • da so registrirani za izvajanje dejavnosti na področju ljubiteljske kulture najmanj eno leto, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture, • da svojo dejavnost izvajajo kontinuirano, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih, • da vsako leto javnemu Zavodu Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika redno dostavljajo poročila o realizaciji redne dejavnosti in projektov, načrte aktivnosti za prihodnje leto, aktivnosti za prihodnje leto in poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, če se jih udeležijo. Dostavijo pa se tudi kritike in recenzije o delu društev, ki izkazujejo kvaliteto izvedenih posameznih projektov. 4. VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA Predvidena vrednost vseh razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet projektnega razpisa za leto 2014 je: 53.557 €. Sredstva bodo na podlagi Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2013 namenjena za: • redno dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin - 40 % zneska • projekte ljubiteljskih kulturnih društev in skupin 60 % zneska (z naslednjimi razmerji med področji ljubiteljske kulture: glasbene dejavnosti 33 %, gledališke dejavnosti 8 %, plesne dejavnosti 7 %, arheološke, muzejske dejavnosti 9 %, preostale dejavnosti 3 %). 5. POGOJI IN MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV IZVAJALCEV Pogoji in kriteriji sofinanciranja, določeni s tem razpisom, upoštevajo proračunske možnosti in načelo, da so proračunska sredstva dostopna vsem v 3. točki tega razpisa navedenim izvajalcem programov in projektov. 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2014. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2014. Sredstva niso prenosljiva. 7. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV Z zbiranjem vlog na Javni razpis pričnemo v ponedeljek, 28. 10. 2013. Predlagatelji morajo vloge oddati kot priporočeno pošiljko po pošti na naslov Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p.p. 54, 1360 Vrhnika, najkasneje z datumom 29. 11. 2013 ali osebno dostaviti na upravo Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, najkasneje do 12. ure tega dne. Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge ne bodo upoštevane. Vloga v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom predlagatelja, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »RAZPIS - LJUBITELJSKA KULTURA 2014«. 8. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom so vam na voljo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, po telefonu 755-76-48 - kontaktna oseba Tatjana Oblak Milčinski oziroma po elektronski pošti cdv@siol.net ali kultura-@zavod-cankar.si. 9. ODPIRANJE PONUDB Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka. Odpiranje ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bodo ponudniki pozvani, da v roku 8 dni prijavo dopolnijo. V primeru, da ponudnik prijave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot nepopolna. 10. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter v sredo od 13. do 17. ure od dneva začetka veljave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.zavod-cankar.si, mogoče pa jo je dobiti tudi po elektronski pošti. 11. IZID JAVNEGA RAZPISA Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po odpiranju ponudb s pogojem, da je proračun že sprejet. 12. ZAČETEK VELJAVNOSTI RAZPISA Razpis bo začel veljati z dnem 28. 10. 2013. Številka: 172-2-01-13 Datum: 14. 10. 2013 ZAVOD IVANA CANKARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIKA 18 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 28. oktober 2013 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Desetletnica požara v osnovni šoli 29. oktobra bo minilo natanko deset let, odkar je deloma pogorela Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica. Na ta dan, leta 2003, je okrog poldneva izbruhnil požar v povezovalnem traktu med novim in starim delom šole, točneje med telovadnico in večnamenskim prostorom. Ogenj se je nato hitro razširil v večnamenski prostor šole, pa na ostrešje telovadnice in pisarn. V boj z njim se je pognalo okrog 130 gasilcev iz osemnajstih gasilskih društev in Gasilske brigade Ljubljana. Med gašenjem se je na tri gasilce podrl del stropne obloge, zaradi česar so enemu nudili prvo pomoč. Požar so pogasili šele po večurnem boju s plameni in razkritju pločevinaste "sendvič strehe", pod katero je bilo več tlečih žarišč. Škoda je bila gromozanska. Povsem sta zgorela ostrešje dimenzij 20 x 40 metrov in oprema v pisarnah šolskega vodstva, inventar večnamenske dvorane je bil uničen, poškodovane so bile garderobe in sanitarije telovadnice, sama telovadnica ter fasada objekta. Zavarovalnica je škodo ocenila na 147 milijonov SIT (613.000 EUR), v katero je zajela tudi stroške morebitne obnove. Popožarne donacije so nanesle dodatnih 15 milijonov SIT (62.000 EUR). Občina pa se je, glede na stanje šolskega objekta, namesto za delno sanacijo odločila kar za popolno prenovo in nadgradnjo osnovne šole za potrebe devetletke. Projekt, ki se je zaradi številnih zapletov začel izvajati šele slabi dve leti po požaru, je trajal do jeseni 2006 in je davkoplačevalce stal 461.734.314 SIT (1.926.783 EUR), pri čemer je bil delež države 30 %. V poznejših letih so nato izvedli več adaptacij, ki jih v prvotnem projektu niso načrtovali. Tako so na primer šele pred kratkim šolo priključili na osrednje kanalizacijsko omrežje. Policisti so med zbiranjem obvestil in preiskavo sicer ugotovili, da so v času požara v neposredni bližini opravljali vzdrže- valna dela, vendar center požara naj ne bi bil vzročno povezan s tem. Policijska uprava Ljubljana je preiskavo sklenila z ugotovitvijo, da ni znakov, da bi bil vzrok požara posledica kaznivih dejanj. O izsledkih so obvestili okrožno državno tožilstvo, ki na to ni imelo pripomb in je zadevo tudi uradno zaključilo. Damjan Debevec, foto: IT Požara v osnovni šoli ni zakrivil človek. Škode je bilo za 613 tisočakov, prenova pa je stala skoraj dva milijona evrov. Ohoniška aleja je dokončana Rekonstrukcijska dela na 850-metrskem odseku ceste od železniškega podhoda na Dražici do konca Ohonice so se v prvih oktobrskih dneh v grobem končala, četudi je prvotno zastavljeni projekt zaključek del predvideval šele v letu 2014. Po tem načrtu naj bi letos uredili cesto do vasi, naslednje leto pa skozi Ohonico. Pa so KPV in njegovi podizvajalci z vodovodno napeljavo, hidranti, optičnim kablom, javno razsvetlja- Nasmejani obrazi ob asfaltiranju ciljne ravnine pred Draži-co. Na motorju predsednik vaškega odbora Karel Nikolavčič, skrajno desno vodja del Bojan Pelko. Po končani cesti se je menda prvi popeljal domačin Frenk Debevec. vo ter širitvijo in asfaltiranjem ceste po normativih (kjer je bilo to seveda mogoče) pohiteli in končali še pred zimo. Vaščani bi se zdaj teoretično že lahko priključili na osrednje borovniško vodovodno omrežje, a je tehnični prevzem predviden šele v prihodnjem letu. Do tedaj bo občina verjetno opravila še več manjših del, kot je ureditev vaškega vodnjaka in dela struge Ohoniškega potoka, morda celo parkirišča v Peklu. Celoten projekt naj bi sicer stal okrog 172.000 EUR, od česar bo 83.000 EUR nepovratnih sredstev zagotovila država. Damjan Debevec, Foto: DD KVALITETA, JE PRIHÜDMDST Lahovih na pogreb ni bilo, zato je sedmino Brez kakovostnega vodstva pač ni prihod- Zadnje pošiljke pohištva zapuščajo tovar-poravnal Turšič. nosti. no. Likova sedmina Borovniški Liko Erles, ki je v stečaju in naj bi svoja vrata zaprl že konec septembra, je še za dober mesec podaljšal svoje poslovanje. Med zaključevanjem zadnje pošiljke pohištva so se počasi, eden za drugim zapirali proizvodni obrati, delavci in delavke pa so pospravljali svoje omarice in prav tako drug za drugim zapuščali tovarno. Za primerno sedmino je v teh dneh dal inženir Slavko Turšič, ki je obenem sedmo silo popeljal na enega od zadnjih "turističnih" ogledov po nekoč mogočnem obratu lesne industrije v Borovnici. To so nekoč, s povojnim prisilnim združevanjem borovniških lesnih podjetij (Majaron, Kobi, Luglio, Petrič, Svigelj) in večdesetletnim trdim delom povzdignili v svetovno prepoznavno blagovno znamko. Na vrhuncu je tovarna zaposlovala nekaj sto domačinov, v prihodnje pa bo očitno le še preprodajalce rabljenih dobrin ter zbiralce surovin. Damjan Debevec, foto: DD Se bo iz dimnikov še kdaj pokadilo? Več sto tisoč evrov vredni lesnoobdelovalni stroji bodo poslej samevali in propadali. Zaloge elementov ne dajejo vtisa propadlega podjetja. V tej mehanični delavnici so brezplačno izdelali marsikaj koristnega za lokalno skupnost. 28. oktober 2013 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 19 Borovničan v boju proti korupciji Jure Škrbec, 32-letni Borovničan, mož, oče, kolesarski navdušenec, po stroki pa strasten preganjalec korupcije in kriminala belih ovratnikov, najsi bo v sestavi Komisje za preprečevanje korupcije ali kot asistent na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, si je letošnjega maja z uspešnim zagovorom znanstvenega dela "Vpliv korupcije na pravno državo v Republiki Slovenji" prislužil laskavi naziv - doktor znanosti. Korupcija, mit ali resničnost? Kako si se v svojem delu polotil te zahtevne tematike? Kriminaliteta v Slovenji (po različnih statističnih kazalnikih in raziskavah) od leta 2008 narašča. Izmed vseh oblik kriminala je še posebno v porastu korupcija, ki je usmerjena v korist nosilcev javnih pooblastil (uradnikov) ter ljudskih zaupanj (izvoljenih funkcionarjev). Omenjene rezultate sem neposredno in posredno potrdil z analitično raziskavo, točneje z analizo besedil in dokumentov (167 primerov korupcje v Slovenji, ki sicer niso vsi nujno tudi kazniva dejanja, saj je definicja korupcje mnogo širša od določb Kazenskega zakonika; primere je identificirala in utemeljila Komisija za preprečevanje korupcje) ter z intervjuji (45 intervjujev s strokovno javnostjo - sodniki, policisti, tožilci, uslužbenci Komisje za preprečevanje korupcje, Varuha človekovih pravic in Računskega sodišča, raziskovalci oziroma profesorji z obravnavanega področja, politiki, novinarji in pripadniki nevladnih organizacj). Si z rezultati raziskave potrdil ali ovrgel tezo o krepitvi korupcje pri nas? Na podlagi omenjene analize sem ugotovil, da število prjav o korupcji ter odkritih in identificiranih koruptivnih ravnanj iz leta v leto strmo narašča. Razraščanje korupcjske epidemje se kaže v vsakoletnem povečanju števila kaznivih dejanj, ki jih obravnavata policja in tožilstvo, prejetih ovadbah zoper storilce korupcjskih ravnanj, ovadbah v delu na pristojnih državnih tožilstvih, obtožnih predlogih, neposrednih obtožbah in zahtevah za preiskave. Narašča pa tudi število prjav in identificiranih koruptiv-nih primerov s strani Komisje za preprečevanje korupcje. Se pravi, da korupcija narašča. Kako učinkoviti pa smo v njenem zatiranju? V svojem delu to obravnavam tako z vidika javnomnenjskih raziskav kot z vidika kritičnega in znatnega zmanjšanja števila obsodilnih, oprostilnih in zavrnilnih sodb s strani pristojnih sodišč. Medtem ko je bilo na tem področju leta 2005 dvanajst obsodilnih sodb, sta bili v letu 2011 le še dve! Omenjeno je javnost - po mnenju vprašanih znotraj doktorske raziskave - sprejela kot pomemben in skrb vzbujajoč signal, ki ga dajejo sama država in njene institucije, češ da se korupcja v Slovenji v veliki meri izplača (se pravi: "stroški storitve" so manjši od pričakovane koristi, ki jo prinaša izvršitev ko-rupcje). Kje je po tvojem mnenju največ korupcje? Glede na raziskavo sklepam, da je te največ na področju javnega sektorja, pri javnih naročilih, v upravnih postopkih, v okoliščinah, ki pome-njo nasprotje interesov, pri postopkih razpolaganja s stvarnim premoženjem države in občin, v zdravstvu in farmacji. Pri tem se kot storilci koruptivnih ravnanj najpogosteje pojavljajo javni uslužbenci in funkcionarji. Kaj poganja koruptivno kulturo? Iz rezultatov doktorskega dela izhaja, da je izboljšanje ekonomskega statusa oziroma pridobivanje koristi (torej pohlep) največji motiv in vzrok za nastanek korupcje v Slovenji. Drugi najpogostejši vzrok so navade iz preteklosti, ko so ljudje v bivši Jugoslavji iskali načine, kako zaobiti sistem in pravila igre (t. i. uporaba zvez in poznanstev med ljudmi je (bila) "normalen" način funkcioniranja in urejanja stvari). Tretji vzrok korupcje pa je sistemske narave, saj že sam sistem vpliva na njeno povečanje. Podobno je pri četrtem najpogostejšem vzroku - to je majhnost Slovenje. Kako korupcja vpliva na stanje pravne države pri nas? Na podlagi pridobljenih podatkov je ugotoviti, KOMISIJ/^ ZA PREPRECEVf KORUPCIJE P UJUILIIULUOWrt* dr. Jure Škrbec da je razmerje med korupcjo in pravno državo negativno, saj korupcja škodno in negativno vpliva na pravno državo (vladavino prava), in sicer prek lobiranja in koruptivnega sprejemanja zakonodaje, kršenja predpisov, tako, da ogroža enakopravno obravnavo vseh oseb ter spoštovanje načela vladavine prava (torej vezanosti izvršilne veje oblasti na zakon), povzroča nepopravljivo škodo ljudem, okolju in državam, razdira medčloveške odnose ter zaupanje ljudi v državo in njene formalne institucje. Na podlagi vseh virov raziskave (korupcjski primeri in mnenje respondentov) se je tako potrdilo, da korupcja negativno vpliva na pravno državo. Iz analitičnih podatkov izhaja, da so posledice korupcje v praksi dveh bistvenih vrst - to so neupravičene koristi na eni strani (torej pridobljene materialne ali finančne koristi - 75 %) ter na drugi strani škoda (škodni dogodek) za tretjo osebo. Oškodovanje se statistično gledano najbolj kaže v ogromnih stroških za proračun (ekonomski vidik), izgubi zaupanja ljudi v državne institu-cje in njihovo legitimno moč ter v oškodovanju bivalnega okolja (okolje in prostor). Respondenti sicer menjo, da je Slovenja pravna država, vendar ta po njihovem mnenju ne deluje dobro. Problemi pravne države se kažejo predvsem pri njenem udejanjanju v praksi, kjer nastopi razkorak med normativnim in stvarnim - Ustava RS in Ustavno sodišče RS sta pravno-formalno zadostila vsem zahtevam po "idealni" pravni državi, vendar se ta v praksi ne izkazuje za popolnoma delujočo. To pa ni edina težava pravne države, iz raziskave jih izhaja še več, in sicer slaba zakonodaja in zakonodajni postopki, slab zgled najvišjih funkcionarjev - po mnenju respondentov so to predvsem politiki, neučinkovitost organov oziroma institucj in nezaupanje ljudi v državo. Nezaupanje se še povečuje in podkrepi z dejstvom, da največ koruptivnih ravnanj storjo ravno javni uslužbenci (70 % celotne populacje), med katerimi pa je najbolj problematična skupina posameznikov znotraj javnih zavodov. Po problematičnosti oziroma številčnosti pa so drugi po vrsti funkcionarji, ki s svojimi kršitvami predstavljajo petino vseh subjektov. Omenjeni so osnovni gradnik zidu, ki ne sme popuščati pri vdoru korupcje v javne institucje, v delo samega državnega aparata. Žal pa se v Slovenji dogaja ravno to, kar nakazuje celo pojav sistemske korupcje oziroma ugrabljenost države, saj "elite" vodjo državo za svoje lastne interese. Govoriš o izgubi zaupanja ljudi v elite, ki naj bi "ugrabile" državo, češ vsi "lopovi" se izmažejo. Kaj pa konkretni primer, ko je bil ljubljanski župan Zoran Jankovic kaznovan zaradi kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcje, vodja opozicje Janez Janša pa še nepravnomočno obsojen za korupcjo pri poslu z oklepniki patria, pa oba še vedno uživata neomajno podporo velikega števila volivk in volivcev, ki obenem dvomjo tako o dokazih kot o odločitvi sodišča? Kako to komentiraš? Konkretnega primera iz službenih razlogov in nepravnomočnosti omenjene sodbe ne morem komentirati, lahko pa rečem, kot je bilo ugotovljeno tudi v doktorski raziskavi, da na ljudi (torej hkrati tudi na volivce) v največji meri vplivajo medji in kakovost (ter resničnost) njihovih prispevkov. Poleg tega, kar je skupno vsem sodelujočim v doktorski raziskavi, se pojavlja različno razumevanje pravne države (to- rej tudi npr. delovanja pravosodnega sistema), predvsem v povezavi z lastnimi interesi (korist je premosorazmerna s pozitivnim mnenjem o delovanju pravne države), kar pa naj bi bilo najbolj značilno predvsem pri delovanju politikov in medjev. Pojem (pravne države) je tako pogosto zlorabljen - politiki namreč tedaj, ko se sistem ali zadeva razvja v smeri uresničitve in potrditve njihovih političnih (lastnih) interesov, menjo, da Slovenja je pravna država, če ni tako, pa pravne države po njihovem mnenju ni. V javnem govoru se torej lahko pojem pravne države uporabi tako kot medjski govor (upravljanje javnega mnenja) in kot politični govor za to, da se dosežejo partikularni (politični) interesi. S tem se ta pojem vse prevečkrat pojavlja v cinični obliki, pri čemer se ne zasledujejo cilji splošnega družbenega dobra. Bi bilo korupcje manj in odnos državljanov do nje manj toleranten, če bi bil standard prebivalstva višji? V kolikor mislite finančno stanje (torej finančni standard ljudi) - izboljšanje tega seveda lahko v določeni meri pripomore k zmanjševanju korupcje. Če govorite o etičnem standardu, pa lahko povem, da v Slovenji močno primanjkuje etičnih standardov, ljudje pa s(m)o tega žal še vedno navajeni zaradi "navad iz preteklosti", tj. urejanja stvari po "balkansko", iskanja bližnjic in izogibanja zakonodaji. Napoveduje se združevanje manjših občin in priključevanje k večjim. So po tvojih izkušnjah, kar se korupcje tiče, bolj na udaru manjše podeželske ali večje mestne občine? Več ljudi je vključenih v odločanje, več je možnosti za korupcjo. Število občin je po mojem mnenju v Slovenji vsaj 10-krat previsoko. Kakorkoli, da odgovorim na vaše vprašanje: ne moremo razlikovati med "manjšimi" in "večjimi" občinami glede stopnje korupcje. Glede na razmerje kršitev med državno oziroma lokalno ravnjo je ugotoviti, da je izjemno veliko kršitev na ravni lokalne samoupravne skupnosti, še posebej v zvezi z razpolaganjem s stvarnim premoženjem, znatno pogostejše kot na državni ravni pa so tudi kršitve določb o omejitvah poslovanja, ki občinam prepovedujejo oz. omeju- jejo poslovanje s podjetji v lasti občinskih funkcionarjev ali njihovih družinskih članov. Kot ugotavlja Komisja za preprečevanje korupcje in kot smo ugotavljali v raziskavi o neformalnih mrežah, gre za značilno okolje, kjer so še posebej, zaradi geografskih značilnosti (manjši skupni prostor), izpostavljene osebne povezave med ljudmi - in s tem tudi med lokalnimi oblastniki in funkcionarji (župani, podžupani, občinskimi svetniki). Prav tako gre za manjši nadzor in nezmožnost sankcioniranja (glede na določbe Kazenskega zakonika Republike Slovenje) kolektivnih organov (občinskega sveta, ki je edini organ odločanja v občini) za posamezna kazniva dejanja. Kaj nam je storiti? V doktorskem delu so bile identificirane nekatere rešitve, na primer: povečanje učinkovitosti delovanja represivnih in preventivnih institucij s povečanjem števila kadrov, izobraževanji in proračunom; vzpostavitev skupne mreže javnih baz, ki bi vključevala podatke iz AJPES-a, GViN-a, evidenco obsojenih oseb, evidenco policije in Komisije za preprečevanje korupcije, baze nepremičnin, zemljiško knjigo, Supervi-zor; povečanje proaktivnega delovanja organov odkrivanja, pregona in preventive; implementacija, nadgradnja ter posodobitev Akcijskega načrta o uresničevanju Resolucije o preprečevanju korupcije; vzpostavitev zakonodaje za področje javnih zavodov; vzpostavitev nadzornega mehanizma nad zakonodajnim postopkom (večja skrb za jasnost besedil, zakonitost postopkov (hitri in skrajšani postopki)), večja in obvezna vključenost javnosti v zakonodajni postopek, uvedba obveznega izogibanja nasprotja interesov tudi med poslanci; ciljno ozaveščanje in izobraževanje o korupciji ter boju proti njej; avtomatizacija javnih naročil (primer Bolgarije in Mehike); ustrezno izvrševanje oziroma implementacija zakonov v Sloveniji in drugo. Meniš, da je bila poteza priključitve tožilstva k ministrstvu za notranje zadeve koristna, kar se tiče uspešnejšega pregona kaznivih dejanj s področja korupcje? Vsaka tovrstna odločitev in zakonska sprememba lahko pomembno vpliva in prispeva k bolj ali manj učinkovitemu delovanju institucj pravne države ter neposredno vpliva na (ne-)zaupanje javnosti v integriteto teh organov. Je pa treba poudariti, da se je državno tožilstvo z nastopom sedanje vlade preneslo nazaj pod resorno pristojnost ministrstva za pravosodje, s čimer je bilo stanje "sanirano". Bi morali Komisjo za preprečevanje korup-cje priključiti kakemu drugemu represivnemu organu "z zobmi", npr. NPU-ju, ali ji dati večja pooblastila? Komisja za preprečevanje korupcje je in mora biti, že po mednarodnih zahtevah, samostojni in neodvisni preventivni državni organ - torej organ, ki ima mandat preprečevati korupcjo z mednarodno priporočenimi orodji, ki jih je Slovenja že v veliki meri implementirala s sprejetjem zakona o integriteti in preprečevanju korupcje v letu 2010. V veliki meri ima pooblastil dovolj, nekatera so sicer premalo zakonsko izpopolnjena, sicer pa bi bilo treba predvsem povečati število nadzornikov (zaposlenih na KPK) in proračun, saj s trenutnim številom ljudi ne moremo učinkovitejše uresničevati svojega mandata. Recimo, da te jutri postavjo na čelo KPK. Šah mat je možen v treh potezah. S katerimi tremi potezami bi ti matiral "skorumpirano slovensko elito"? Ob tako omejenem proračunu je možnosti malo, a naj vseeno odgovorim na vaše vprašanje. Poteze bi bile: a) uvedba IT-tehnologj za večjo avtomatizacjo zaznave kršitev (računalniška podpora), podobno kot npr. pri Supervizorju, b) povečanje in usmeritev razpoložljivih sredstev ter energje k implementacji zakona o integriteti in preprečevanju korupcje ter najbolj problematičnim področjem, npr. javnim naročilom, ter c) ciljno ozaveščanje in izobraževanje ljudi o škodljivosti korupcje. Pogovarjal se je Damjan Debevec, občinski svetnik 20 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 28. oktober 2013 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Veterani ne skrivamo Razstava oh 20-letnici OzVVS VRHNIKA - KOUOVNICA ful ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Galerija Barje, Rimska 28, Borovnica (stara pošta) 25.11.-20. 11.2013 Razstava je odprta ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 19. ure Vabljeni k ogledu! Tudi tako se prevažajo naokrog Zaskrbljeni bralec Našega časopisa nam je poslal zanimivo fotografijo z Molkovega trga v Borovnici, kjer se občasno naokrog vozijo gostilniški stoli in mize, na njih pa ljudje. Ta zanimivi "perpetuum mobile", ki se po prostoru giblje brez (vsaj s prostim očesom ne) vidnega motorja, bi gotovo zanimal raziskovalce z našega slavnega Instituta Jožef Stefan, če bi se kateri od njih tod kdaj mudil na kavici. Problematika priložene fotografije pa je pravzaprav v tem, ali sme tovrstno vozilo, če sploh je vozilo, ustavljati na parkirnem prostoru za invalide. Koles, vzvratnega ogledala in luči resda nima, ima pa zato izpušno cev, menjalno ročico in spolirano streho, kar ga vsaj v grobem kvalificira kot vozilo. Ali ima na čelu tudi nalepko invalida, pa bodo morali ugotoviti naši vrli medobčinski redarji. Damjan Debevec, foto: na FOLKrola organiziramo - učenje ljudskih plesnih korakov v povezavi z družabnimi igrami - učenje ljudskih pesmi in ugank Prvo srečanje: 11. november, ob 13. uri v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Vabljeni otroci od prvega do devetega razreda osnovne šole. PODROBNOSTI: spletna stran www.ekolaskar.com/, podjetje Vivian - 040 462 373 Včasih je luštno b'lo, danes je tud' tako. Livada Člani KD Borovnica Ansambel LIVADA so v petek 18. oktobra 2013 na festivalu v Cerkvenjaku osvojili prvo nagrado strokovne žirije ZLATI KLOPOTEC za polko »Punca bodi moja mala«. Iskrene čestitke in veliko uspehov še naprej. Kulturno društvo Borovnica Vabilo Kulturno društvo Borovnica Moški pevski zbor ŠTINGLC v soboto, 30. novembra 2013, ob 19. uri vabi v Osnovno šolo Borovnica na letni koncert z gosti. Vljudno vabljeni in nasvidenje na prireditvi! Darilo za praznike bo delo mojih rok Adventna delavnica šivanja za otroke Izdelovali bomo: - darilne vrečke in trakove, - okraske, našitke, - drobna darila, ki bodo plod naših idej. Z izdelki bomo lahko razveselili tiste, ki jih imamo radi. S seboj prinesite veliko dobre volje, nekaj blaga in pribor za šivanje, šivalni stroj, strokovno pomoč in nasvete dobite pri nas! Šivali bomo v soboto, 7. decembra 2013, od 10.00 do 13.00 na ekološki kmetiji Pr' Laškarju, Zabočevo pri Borovnici. Podrobnosti: www.ekolaskar.com/podjetje-vivian, tel. 040 462 373 Spomin KULTURNO DRUŠTVO BOROVNICA VABI v petek, 1. NOVEMBRA 2013, OB 18.00 NA BOROVNIŠKO POKOPALIŠČE. Pesmi in besede bomo posvetili našim dragim... v Življenje teče V nedeljo, 1. decembra 2013, ob 14. uri vas vabimo pred Osnovno šolo Borovnica. V čast vseh naših velikih ljudi, ki so imeli radi (imajo radi) našo deželo, ta naš rod, domovino, ki je včasih mati, včasih mačeha, in domače ognjišče... Vabljeni mladi, mlajši, starejši, zrelejši... Imate možnost, izkoristite priložnost! Naj spomnimo tudi na velika Slovenca, ki sta dobro poznala Borovnico: Franceta Prešerna (3. 12. 1800-8. 2. 1849) in Ivana Cankarja (10. 5. 1876-11. 12. 1918). Vsi, ki bi se radi predstavili ali želite dodatne informacije, pokličite na tel. številko 041 471 417 (Milena) do 30. novembra do 12. ure. Nastopajoče in gledalce vljudno vabi Kulturno društvo Borovnica. Vandalizem ali objestnost? V soboto, 21. septembra, ob 00.20 ponoči so neznani objestneži zakurili vse tri zabojnike na ekološkem otoku ob Borovniščici (Pot v Jele) v Občini Borovnica. Zabojniki iz poliestra, zelene barve in zvonaste oblike, prostornine 1.800 litrov, namenjeni zbiranju stekla, papirja in plastične oz. kovinske embalaže, so popolnoma uničeni. Kaznivo dejanje je JP KPV, d. o. o., oškodovalo za najmanj 3.000 €. To pa žal ni osamljen primer: • Maja 2012 so neznanci prav tako na borovniškem ekološkem otoku na ulici Pot v Jele ob Borovniščici zakurili tri zabojnike (ocenjena škoda 3.000 €). • Decembra 2011 so neznanci na Dragomerški ulici v Občini Log - Dragomer poškodovali štiri zabojnike na ekološkem otoku tako, da so se z vozilom zaletavali vanje (ocenjena škoda 4.000 €). • Julija 2011 je nekdo zakuril dva zabojnika na ekološkem otoku na Idrijski cesti (ocenjena škoda 2.000 €). • Maja 2011 so neznanci zakurili dva zabojnika na ekološkem otoku na Opekarski ulici v Občini Vrhnika (ocenjena škoda 2.000 €). • Februarja 2011 so goreli zabojniki na dveh lokacijah ekoloških otokov v naselju Janezova vas v Občini Vrhnika (ocenjena škoda 2.000 €). • Januarja 2010 so neznanci na petih ekoloških otokih v Občini Log - Dragomer grdo "počečkali" zabojnike (ocenjena škoda 3.000 €). • Oktobra 2008 so neznanci zakurili zabojnik na ekološkem otoku v naselju Blatna Brezovica v Občini Vrhnika (ocenjena škoda 1.000 €). • Julia 2008 sta zagorela zabojnika na ekološkem otoku na Hribu v Občini Vrhnika (ocenjena škoda 2.000 €). • Novembra 2007 so zakurili zabojnik za papir na ekološkem otoku Pot v Močilnik v Občini Vrhnika (ocenjena škoda 1.000 €). • Novembra 2006 je nekdo zakuril zabojnik na ekološkem otoku v naselju Bevke v Občini Vrhnika (ocenjena škoda 1.000 €). • Junija 2005 so neznanci zakurili zabojnik za papir na ekološkem otoku Pot v Močilnik v Občini Vrhnika (ocenjena škoda 1.000 €). Na žalost je v zadnjem času na območju občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer zgorelo kar nekaj zabojnikov. Materialna škoda je velika. Vandalizem, ki ga včasih skoraj nismo poznali, se je začel razraščati tudi pri nas. Upremo se mu lahko le s skupnimi močmi in tako zmanjšamo njegove negativne posledice. Občani lahko sumljiva dejanja prijavite na tel. št. 113. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. 28. oktober 2013 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 2i Skupinska fotografija vseh borovniških ekip po koncu Trdinovega pokala Trdinov pokal v znamenju PD Borovnica Borovniški planinci odlično v novo orientacijsko sezono Borovniško planinsko društvo je odlično zakorakalo v novo orientacijsko sezono. Na prvem planinskem orientacijskem tekmovanju v novi sezoni, kije potekalo 19. oktobra v okolici Otočca, v organizaciji Planinskega društva Krka Novo mesto, je namreč slavilo več uvrstitev na stopničke. Na tekmovanju, ki ga organizator poimenuje Trdinov pokal, smo zasedli dve prvi mesti (v študentski kategoriji Č in seniorski kategoriji E), dve drugi mesti (v družinski kategoriji F in srednješolski kategoriji C), eno tretje mesto (v osnovnošolski kategoriji B) ter eno četrto mesto (v družinski kategoriji F). Tekmovalne trase so bile krožnega tipa, kar pomeni, da sta bila start in cilj na isti točki; tokrat je to bila Osnovna šola Otočec. Trase so potekale severno od Otočca, med drugim mimo delno obnovljenega Starega gradu ter cerkve Marijinega rojstva na vrhu Trške gore. Naslednje tekmovanje v okviru letošnje sezone v gorenjsko-do-lenjski področni planinski orientacijski ligi bo novembra, Planinsko društvo Borovnica pa bo svoje področno tekmovanje organiziralo aprila prihodnje leto. Aljoša Rehar Planinska pot proti Rakitni bolje označena Osemnajst novih smerokazov Planinsko društvo Borovnica je letos znova uspešno kandidiralo na javnem razpisu Komisije za planinske poti Planinske zveze Slovenje, ki s podporo Fundacije za šport sofinancira postavitev usmerjevalnih tabel na planinskih poteh, in sicer 50-odstotno, preostanek pa prispeva Med-društveni odbor Planinskih društev Notranjske. Tokratna vrednost prijavljenih del se je gibala v višini 750 evrov. Lani se je iz istega naslova financirala postavitev devetnajstih smernih tabel na planinski poti Borovnica - Pekel - Pokojišče (Pristava) - Borovnica, še enajst starejših, iz devetdesetih let, pa so ob tej priložnosti popravili. Letos jeseni pa so se domači planinci polotili označitve druge najstarejše planinske poti v dolini, več kot sto let stare poti proti Rakitni oz. Krimu. V nekaj zaporednih delovnih koncih tedna Stoletna pot proti Krimu z novimi oznakami Tabli v Peklu so pred leti ukradli. so namestili osemnajst smernih tabel v križiščih od železniške postaje, skozi Dražico, Niževec in Zabočevo do Rakitne, obenem pa označili odcep proti Peklu, ki poteka po stari gozdni poti prek Kopitovega griča, ter znova namestili pred leti ukradeni tabli za četrti in peti slap v soteski Pekel. Odsek poti od Zabočeva proti Rakitni so sicer letos že temeljito sanirali, se pa v prihodnosti načrtuje še obnovitev markaci na celotni trasi. Pohod po tej poti je navadno prvo nedeljo po prvem januarju. Damjan Debevec, foto: DD Semenj je vedno znova dobro obiskan. Borovniški semenj se "prijemlje" Staro borovniško trško jedro je konec septembra, točneje 22. v mesecu, znova zapolnil sejemski vrvež. Številne stojnice na lepo urejenem in tlakovanem prostoru pred vrtcem so bile že tretje leto zapored prepolne raznoraznih pridelkov, dobrot, pijač, umetelnih izdelkov in koristne literature. Borovnica je že daljnega leta 1868 od deželne vlade prejela pravico do prirejanja štirih letnih kramarskih in živinskih sejmov, ki je hitro rastoči kraj tudi formalno povzdignila v trg. Časi pa borovniškim semnjem, ki so se prirejali 27. septembra (sv. Kozma in Damjan), 6. decembra (sv. Miklavž), 5. februarja (sv. Agata) in 15. aprila (sv. Helena), niso bili vedno naklonjeni. V času m»* Lil Obiskovalci so posegali predvsem po domačih pridelkih. prve svetovne vojne so zamrli, dokler jih ni leta 1925 obudilo borovniško županstvo. Z drugo svetovno vojno in obdobjem po njej so doživeli zaton, oživili pa smo jih šele pred tremi leti. Ne pretirano vroč septembrski dan, ki je postregel tudi z nekaj prijetnega jesenskega sonca, pa dober glas, ki ga širi zdaj že tradicionalna prireditev, sta tokrat - po zagotovilih organizatorjev - pritegnila nekaj stotin obiskovalcev, kar pomeni, da se je semenj prav zares uveljavil. To so menda ugotavljali tudi prodajalci, ki tokrat niso imeli izgube. Od jutra pa do zgodnjega popoldneva so se obiskovalci ustavljali pri stojnici z dehtečim pecivom naših Ajdovk in ob svežih piškotih borovniškega Piškotka, se oskrbeli s svežim sadjem in zelenjavo, semeni, moko in kruhom pri stojnicah borovniških^sadjarjev, La-škarjeve domačje in kmetje Pri Šuštarju, med in ostale izdelke čebelarske stroke so našli pri borovniških čebelarjih, čebelar Rudi Ferkolj se je pohvalil z novim zlatim priznanjem za med s pomurskega sejma Agra, pri sosedih so se našle pristne domače "recnije", krepčilne pa so bile menda tudi mesnine Kmetje Ceste. Domače klekljarice so prodajale lične izdelke iz čipk, NaturArtova stojnica lesene igrače in spominke, slednje pa so se našle tudi na dobro založeni stojnici organizatorja - Turističnega društva Borovnica. Od malih coklic, skrinjic, pručk, pa zemljevidov, brošur in razglednic do zajetnih domoznanskih knjig so ponujali mimoidočim. Kupiti je bilo mogoče tudi najnovejšo knjigo borovniške pisateljice Marjete Debevec - "Zaklad na Borovi ravnici", seveda iz prve roke ter s podpisom in posvetilom. V bližnjem vrtcu je medtem potekala sadjar-sko-vrtnarska razstava, o kateri več v posebnem prispevku, na spodnjem igrišču pa redne tekme borovniške malonogometne lige. To septembrsko nedeljo je bilo v Borovnici prav zares pestro. In če sodimo po izjavi predsednice TD Borovnica Nadje Debevec, bi tako utegnilo ostati tudi v prihodnje: "Tradicija se lahko ohrani le, če na ljudeh pusti dovolj velik vtis. Menim, da je Borovniški semenj ena izmed prireditev, ki je ljudem že prirasla k srcu." Damjan Debevec, foto: DD Srečanje po 60 letih Je že tako, da čas neusmiljeno teče. Minilo je deset let od naše ponovne "učne ure", sestali smo se leta 2003, skupno pa je že kar 60 let, odkar smo končali šolanje na takratni Nižji gimnaziji Borovnica. To je bil tudi razlog, da smo pripravili tokratno srečanje in po 60 letih združili nekdanje šolarčke, zdaj že spoštovane dame in gospode. Naše življenjske poti so bile sicer različne, toda ko steče pogovor o mladostnih spominih, ugotovimo, da imamo več ali manj vsi mnogo skupnega. Srečali smo se 12. oktobra v Gostilni Bistra. Najzanimivejši so bili prvi trenutki snidenja, saj so leta vsem že pustila sledove. Ugibanj, kdo je kdo, je bilo kar nekaj, ko pa smo se vsi prepoznali, je bilo toliko več dobre volje in pogovor je stekel tako kot takrat, ko smo končali šolanje v Borovnici. Po dobrem kosilu in ob kozarčku rujnega medsebojnih pogovorov kar ni hotelo biti konec. Obdelali smo vsa pretekla leta, mnogo pa je bilo obujanja spominov na skupna šolska leta in tudi poznejše obdobje. V tistem času je borovniško šolo obiskovalo mnogo tako imenovanih vozačev iz Podpeči, Preserja in okoliških krajev. Tako nas je bilo v takratnem zadnjem razredu 24 učencev, od tega 12 Borovničanov in 12 "vozačev". V tem 60-letnem obdobju pa je naše vrste že zapustilo šest sošolcev. Spomin na preminule sošolce smo na srečanju počastili z minuto molka, organizator srečanja pa je obiskal njihove grobove in jim v spomin prižgal svečko. Za konec gre vsem, ki ste se odzvali vabilu, zahvala za udeležbo, tistim, ki se srečanja niste utegnili udeležiti, pa bivši sošolci pošiljamo prav lepe pozdrave in kličemo vsem - na ponovno srečanje že čez dve leti. Zahvaljujemo se tudi Gostilni Bistra za lep sprejem in dobro pogostitev. Pripravil: Franc Klančar Foto: Sonja Rot V slovo Jožetu v Debevcu - Zanu Sredi septembra smo se v Stari Fužini pri Bohinju poslovili od Jožeta Debevca - Žana. Rodil se je pred 89 leti na Padežu pri Borovnici v številni družini. Mladost se mu je zaključila, ko se je začela vojna. Komaj 18 let je imel, ko se je z bratom Ivanom vključil v NOB, nato pa je do konca vojne deloval kot kurir. Ko se je iz internacije vrnil brat Tone, se je kurirjem pridružil tudi on. Kurirske poti so vodile čez nevarne prehode, posebno prek železniške proge Ljubljana-Trst, kjer je bilo veliko stražarskih bunkerjev in nastavljenih min, ki so se prožile ob vsakem dotiku. Tako je bil junija 1944 pri prehodu čez progo Žan ranjen v peto, a se je nekako rešil. Mina pa je bila usodna za drugega kurirja, ki sam ni mogel nikamor. Do kurirske postaje TV-17 na Dolgih talih za Ljubljanskim vrhom je bilo predaleč. Domobranci so ga ujeli in zverinsko ubili. Po začasni ukinitvi TV-17 je bila leta 1945 pa do konca vojne večina kurirjev od tod premeščena na TV-11 v okolici Čabra. Tako sta tja prišla tudi Žan in Jože Vintar - Strnad z Vrhnike. Tam sta vzdrževala zvezo tudi s TV-18, ki je bila v okolici Babnega Polja na Notranjskem. Tu je bilo sicer osvobojeno ozemlje, a nevarnosti vseeno ni manjkalo. Nemci so skupaj z domobranci vdirali na osvobojeno ozemlje. Tako je bilo tudi 13. in 14. marca 1945 v Babnem Polju, ko sta morala Žan in Strnad odnesti pošto na TV-18. Pošto sta srečno predala, nato pa sta se napotila v razdejano hišo, kjer so ju presenetili domobranci. Oba sta bila ranjena. Žan je bil prestreljen skozi pljuča, Strnad pa je bil ranjen v glavo in nogo. Z zadnjimi močmi sta se skrila v ruševinah. Končno se je umirilo in Strnad je zaznal, da so domobranci odšli. Pozneje je v hišo prišel gospodar in Strnad mu je dal znak, da sta pod podom. Rešili so ju iz objema razbitih desk in organizirali prevoz do partizanskega zdravnika. Z letalom so ju s preostalimi ranjenci odpeljali v Bari v Italijo, kjer so ju uspešno pozdravili. 8. junija 1945 sta se vrnila v domovino, v tako zasluženo svobodo. Jože je za zasluge v vojni dobil več odlikovanj. Po koncu vojne je ostal v vojski kot kapetan I. klase. Zaradi posledic ran so ga priznali za invalida in premeščen je bil v policijske enote. Spoznal je partizansko učiteljico Marico in leta 1948 sta stopila na skupno življenjsko pot. Rodili so se jima tri hčere in sin. Leta 1952 se mu je ponudila druga zaposlitev in postal je lovski čuvaj. To delo je opravljal najprej v Kranjski Gori, nato pa do upokojitve v Bohinju. Leta so tekla in prišle so take in drugačne težave, ki so ga omejevale pri dejavnostih. Pred 12 leti ga je gibalno prizadela bolezen, a imel je močno voljo do življenja. Zadnje leto so ga začele zapuščati moči in ni mogel več kljubovati. Zadnje slovo na studorskem pokopališču so počastili številni lovci s salvami iz lovskih pušk ter krajevni odbor Zveze borcev Stara Fužina - Studor. Za Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica: Milka Mihevc 22 NAŠ ČASOPIS Občina 28. oktober 2013 elektronski naslov: obcina@borovnica.si x 1 • v • v Jesenski zivzav ... je zdaj že tradicionalen kostanjev piknik, ki ga organizira vrtec Borovnica. Tudi tokrat smo se 15. oktobra v popoldanskem času zbrali na vrtčevskem igrišču. Ob pečenem kostanju in krompirju ter toplem čaju smo se prav prijetno družili. Vreme nam je bilo naklonjeno, dobro voljo smo udeleženci prinesli s seboj, torej ni bilo razloga, da nam ne bi bilo lušt-no. Letos je na Jesenskem živžavu prvič potekal tudi bazar igrač. Otroci so prinesli s seboj eno ali več igrač in jih na stojnici bazarja zamenjali za igrače, ki so jim bile bolj všeč. Druženje smo prijetno utrujeni končali ob 18.30. Na tem mestu bi se v imenu kolektiva zahvalila staršem za sladek kostanj, ki so ga otroci prinesli v vrtec, ter predvsem za tako številno udeležbo na pikniku. Hvala še enkrat, že se veselimo naslednjega leta, ko se zopet srečamo. Jana Sedej Borovniška reprezentanca na vseslovenskem festivalu 15.000 obiskovalcev in nastop Barjank Na nedavnem, oktobrskem Festivalu za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO), ki je edinstvena prireditev za starejše v Slovenji in največja tovrstna prireditev v Evropi - letos jo je obiskalo zavidljivih 15.000 ljudi -, se je primerno predstavila tudi Borovnica. Pred zbrano množico so z izborom narodnih pesmi nastopile pevke ŽPZ Barjanke, vse skupaj pa so z izvirnimi skeči iz osnovnošolskega življenja začinile predsednica Kulturnega društva Borovnica Milena Škulj ter njeni mladi varovanki. O dobro obiskanem festivalu organizatorji sicer radi povedo, da je "prostor povezovanja, izmenjave idej in ustvarjanja, posvečen aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami. Festival ustvarja prostor za sodelovanje med generacijami, civilno družbo, prostovoljnimi organizacijami, gospodarskimi, akademskimi in političnimi sferami ter s tem po svojih močeh prispeva k trajnostnim medgeneracijskim rešitvam." Časovno in vsebinsko se festival navezuje na 1. oktober, mednarodni dan starejših, ter na 3. oktober, mednarodni dan otroka. Damjan Debevec, foto: DD Jabolk je bilo bolj malo, zato pa je drugega več Znamenita razstava sadja in vrtnin borovniškega sadjarskega društva, predzadnji konec tedna v septembru, je letos postregla z 52 sortami jabolk, 12 sortami hrušk in celo paleto vrtnin izjemne kakovosti. Na razstavi, ki jo je umetniško oblikovno zasnovala nadvse domiselna Slavi-ca Marta Ošaben, je resda manjkalo kar nekaj sort sadja, ki so zaradi muhavosti letošnjega vremena dozorele prej ali pa sploh ne. Še posebno pri jabolkih se je to opazilo, saj so pred leti sadjarji razstavili več kot 60 sort domačih jabolk, zdaj pa jih je bilo le 52, od tega 16 novejših, poskusnih sort (summerred, jamba, lord lambourne, pilot, piros idr.), ki jih je za razstavo prispeval Boštjan Godec s Kmetiskega inštituta Slovenie. Kar pa je bilo domačih sort, so bili seveda sami najlepši primerki iz borovniških sadovnjakov. Od jabolk denimo znameniti Paplerjev bobovec, pa kosmač, beličnik, krivopecelj, voščenke, carjevič, od hrušk so bile razstavljene koroška in avstriska tepka, rjavka, kutina, konferans, viljamovka, dolgorepka in druge, medtem ko se je od vrtne zelenjave pokazalo vse od fižola, kumar, buč in korenja do jajčevcev in čebule. Vse seveda pridelano po ekološki oziroma biodinamični metodi. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi znameniti čebelnjak za divje čebelice in druge insekte, ki so pomembni pri oprašitvi sadnega drevja. Čebelnjake izdeluje domači mojster iz Niževca, naročite pa jih lahko pri sadjarskem društvu. "Vsi, ki so si prišli ogledat razstavo, še posebno kmetje, so bili nad njo presenečeni in zadovoljni. Dobival sem vprašanja kot - kaj toliko sadja je v Borovnici? Pa letos sploh ni bilo toliko sort," je med točenjem borovničevega vina za obis- Le kje je končala tale hruška? Kdo ve, kaj se kuha v loncu? kovalce kot dober gostitelj razlagal predsednik društva Rudi Cerk. Slaba letina je bila po njegovih besedah sicer omejena bolj na jabolka, medtem ko je drugo sadje, še posebej hruške in slive, pa seveda vrtnine vseh vrst, zelo dobro obrodilo. Po jabolka se bodo člani društva menda že kratkem podali v Jarenino, da jih bo vsaj za sok dovolj, v načrtu pa je še izlet v Istro, kjer bodo obirali oljke in pridelovali oljčno olje. Kar se tiče projekta sajenja sadnega drevja v borovniški dolini, imajo že naročenih 80 novih sadik, ki naj bi jih posadili ob levem bregu Borovniščice od sotočja s Prušnico do Jel, kar bo nadaljevanje nasada ob Prušnici, kjer so pred časom zasadili slive in bonclje. Damjan Debevec, foto: DD 68 neustrašnih tekačev je ugnalo vreme Najmnožičnejše tekaške prireditve, ki je sredi oktobra že četrtič povezala borovniško in vrhniško občino, niso ustavile ne dežne kaplje, ne mrke luže po razmočenih barjanskih poteh, ne nizke temperature. Tekaška trasa oz. več tras, ki imajo izhodišče (in cilj) za Gostilno Bistra, je bilo 12. oktobra znova polnih nadebudnih tekaških navdušenk in navdušencev. Iz toplega naslanjača je sicer po bitki lahko modrovati, da bi ob kakem drugem terminu pa lepšem vremenu morda prišlo tudi do 200 tekačev. Morda, pa tudi čaja in ješpre-nja s klobaso bi bilo še vedno za vse dovolj. A za organizatorje iz TVD Partizan Borovnica, ki se v sodelovanju z drugimi društvi že četrto leto zapored trudio obdržati zdaj že tradicionalno športno prireditev, vendarle ni večjega priznanja kot to, da se v prav zares slabih vremenskih razmerah na startni črti ob dogovorjeni uri zvrsti, reci in piši, 68 tekačic in tekačev, od teh devet otrok. Med njimi mnogo takšnih, ki se ne ozirajoč na vreme vsako leto radi vračajo. Pa tudi to, da pri izvedbi prireditve priskoči na pomoč kar 33-glava ekipa prostovoljcev, borovniški gasilci s klopmi in mizami, turistično društvo s čajem in stojnicami, občina s sanacio Tek Barje ostaja množična prireditev. Niti najmlajši se niso ustrašili dežja. rt kritičnih delov trase, zakonca Možina z merilnimi instrumenti in še bi lahko naštevali. Ko bi v organizacio vključili le še vreme ... a kaj bi to, tek je uspel. Po mokrih barjanskih poteh in skozi nadležni dež, kjer bi v nekih drugih časih utegnili naleteti zgolj na rožni venec žebrajočega kartuziana, so se pogumno pognali tako odrasli kot otroci. Najmlajši udeleženec teka, štiriletni Ažbe Fili-pič, je na cilj 500-metrske trase za cicibane pod osem let pritekel le devet sekund čez tri minu- Gašper Novak (v sredini) obvladuje domači teren. te. S časom 2:05 je bil sicer najboljši sedemletni Miha Podobnik, od deklic pa šestletna Petra Petkovšek. Na kilometrski trasi za otroke od 9 do 11 let je slavil Peter Dobrovoljc s časom 3:48, druga najboljša pa je bila Klara Mali. Dvokilo- metrska trasa za mlade od 12 do 15 let je bila tokrat rezervirana za dva tekmovalca, Urha Ušeničnika, ki je s časom 7:34 uplenil prvo mesto, ter Meto Mramor, ki je v cilj prišla druga. Na drugi najdaljši trasi, 5.300-metrski, namenjeni šestnajstletnikom in starejšim, pa je bila že malce večja gneča. Med mlajšimi od 30 let je slavil Jan Trček, od žensk pa Breda Škedelj. Najboljši čas je sicer tu dosegel Zahid Abdakovic, 17:46, in povedel v skupini od 31 do 50 let, med ženskami pa Neža Pajnič. To razdaljo je pretekel tudi najstarejši udeleženec teka, 67-letni Anton Košir, ki je v cilj pritekel po 31 minutah in 42 sekundah. V njegovi^ starostni skupini pa je slavila Barbka Močivnik Škedelj. Absolutna zmaga v kraljevski preizkušnji, teku na 8.500 metrov, je šla letos v roke Borovniča-nu Gašperju Novaku. Izkušenemu tekaču, sicer članu Atletskega društva Mass Ljubljana, ki mu zmagovalne stopničke nikakor niso tuje, zadnja leta malce nagaja športna poškodba, a se ne da. Na teden v povprečju preteče do 120 kilometrov. Maratonov se sicer izogiba, zato pa se rad loti polmaratonov in kar je še kilometrskih prog. S časom 31:58 tokrat sicer res ni postavil osebnega rekorda na teku Barje, a letos mu je manjkalo hujših tekmecev, kolesar reditelj, ki ga je Gašper podil pred seboj, pa je bil tako ali tako zunaj konkurence. Najhitrejša tekačica njegove starostne skupine, od 31 do 50 let, je bila Natalija Mašera. V mlajši skupini je bil najhitrejši Jan Stražišar, v starejši pa Milivoj Papič. Konkurenca slednjega je bila tudi najstarejša udeleženka teka Barje, 60-letna Mia Cvirn. Podrobnejše rezultate si lahko ogledate na spletni strani www. tekbarje.si. Damjan Debevec, foto: DD 28. oktober 2013 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Jfl Horjul NAŠ ČASOPIS 23 Občinske novice • Občinske novice < m • Občani Horjula donirali 5.000 € za šolsko igrišče Že v prejšnji številki smo pisali o novoure-jenem šolskem igrišču. Gradbena dela je izvedla Občina Horjul, občani Horjula pa so pripomogli k lepši podobi in opremi novega igrišča. Poleg športnih zanesenjakov, ki so sami pobarvali celotno igrišče, so izvedbo prenove podprli A-soft, d. o. o., ki je prispeval največ, Marko Zdešar, s. p., Excenter d. o. o., Kovinos, d. o. o., in Kvader MT, d. o. o., vse skupaj pa je koordiniralo ŠD Extrem. Za izkazano gesto se vsem najlepše zahvaljujemo. Donacija tudi dokazuje, da je v naših krajih še vedno prisotno prostovoljstvo, da ljudje prispevajo za svoj kraj in njegov razvoj. Če bi bili vsi taki, potem se nam ni bati, da ne bi zmogli vseh ovir, ki se nam pri delu porajajo. Seveda so tudi taki, ki mečejo polena pod noge ob vsakemu delu. Teh je sicer le peščica in upati je, da bodo tudi ti prestopili prag svoje nestrpnosti. Zato je pomembno, da držimo in stopimo skupaj, saj nam bo sodelovanje uspelo le na ta način. • Popis suše Na podlagi prijave škode ob letošnji suši, ki jo je podala Občina Horjul, je Uprava RS za zaščito in reševanje izdala sklep o ocenjevanju škode v kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše v letu 2013. Do konca septembra je občina zbirala vloge oškodovancev, ki so utrpeli škodo na prizadetih kulturah, priznanih s strani URSZR, zdaj pa čakamo na odločitev in odziv države. • Popis števcev Občane seznanjamo, da se bodo do konca novembra opravljali popisi števcev za porabljeno vodo. Da bo delo popisovalcev, pooblaščenih s strani občine, potekalo čim hitreje in nemoteno, vas prosimo, da jim omogočite dostop do števcev. • Nova podlaga v Športnem parku Horjul Zaradi dotrajanosti in popolne obrabe športne podlage je bila v avgustu sanirana asfaltna podlaga v športni dvorani Športnega parka Horjul, prvi teden oktobra pa je bil dobavljen in položen še zgornji plastični sloj. S to obnovo infrastrukture je znova omogočena varna vadba, poleg tega pa znova zagotavljamo najboljše pogoje za vadbo in tekmovanja v inline hokeju v Slovenji. Vrednost obnove je 47.763.49 € z DDV, sofinancirali pa sta jo občina in Fundacija za šport. Občini je namreč na lanskem razpisu Fundacije za šport uspelo pridobiti sofinanciranje tega projekta v višini do 50 %, tako da prispevek fundacije znaša 22.530 €. S Fund jL j ja /j ip.rt • Miklavž prihaja na obisk Horjulske otroke bo v petek, 6. decembra, ob 18. uri v Prosvetnem domu Horjul obiskal Miklavž s spremstvom. Starši lahko svoje otroke, stare vključno do 10 let, prijavijo tudi na Občini Horjul. Prispevek za prva dva otroka znaša 7 EUR na otroka, za vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine pa darilo prispeva Miklavž. • Občinske novice • Občinske novice • Gostilna pri Škofu vas pod novim vodstvom vabi na odprtje gostilne v petek, 8.11. 2013, od 15. ure. Ob odprtju vas bomo pogostili z aperitivom in narezkom. Ponudili vam bomo dnevne malice, a la carte in nedeljska kosila Prirejamo zabave za zaključene družbe (poroke, rojstni dnevi, obletnice, sedmine, abrahami, krst, birma, obhajilo, prednovoletne zabave in druga slavja). Lokacija: Gostilna pri Škofu, Zaklanec 1,1354 Horjul Telefon: 031 308 080 E-naslov: gostilnapriskofu@gmail.com Miklavževanje V petek, 6. decembra 2013, ob 18. uri nas bo v Prosvetnem domu Horjul obiskal Miklavž z darili. Miklavž zbira naročila za darila do petka, 22. novembra, na običajnih zbirnih mestih, in sicer: • na Občini Horjul, vsak dan v času delovnih ur, • v Knjižnici Horjul, v času delovanja. Prispevek za prva dva otroka znaša 7 EUR na otroka, za vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine pa darilo prispeva Miklavž. Vabljeni vsi otroci iz celotne Občine Horjul, stari do 10 let (vključno z letnikom 2003)! Občina Horjul Tudi mažorete so s svojim nastopom preizkusile prenovljeno igrišče. Fotografija za arhiv - vsi zbrani otroci z Lipkom » XT t • • • • v v Hura za prenovljeno zunanje igrišče « Horjul, 28. september - Prvi športni dan so horjulski osnovnošolci preživeli na novem, večjem, bolje opremljenem in varnejšem zunanjem igrišču. Osrednji del dneva je bilo uradno odprtje igrišča, ki sta ga s prerezom traku obeležila ravnatelj Primož Garafol in župan Janko Jazbec, skupaj z Lipkom - maskoto EPK. Prenovljeno, večje zunanje igrišče za horjulske osnovnošolce Prva delovna sobota na Osnovni šoli Horjul je minila v znamenju športnega in tekmovalnega duha, veselja in zabave ter maskote slovenskega evropskega prvenstva v košarki - Lipka. Vsega tega ni pokvarilo niti deževno vreme, ki je otroke zjutraj pospremilo v šolo, a se je kasneje le zvedrilo ter jim omogočilo, da so svojo otroško razposajenost in razigranost lahko izrazili zunaj, na prenovljenem zunanjem igrišču. Program športnega dne je pripravilo Športno društvo Extrem v sodelovanju z Osnovno šolo Horjul ter Občino Horjul. Urnik dopoldanskih aktivnosti je bil zapolnjen z gibalnimi uricami za najmlajše, športnim poligonom ter skupinskimi igrami - med dvema ognjema, nogometnim turnirjem, odbojko in ulično košarko. Ta program se je za starejše učence nadaljeval še v popoldanskem času. Njim pa so se pridružili tudi najpogumnejši starši, ki so svoje športne sposobnosti preizkusili v vajah za športnovzgoj-ni karton. Organizator je dogajanje popestril s povabilom animatorjev iz društva Igriva košarka, ki so otroke spodbujali pri igrah in drugih športnih dejavnostih, ter s povabilom Lipka, ki je ves dan skrbel za nasmejane in vesele obraze otrok. Osrednji del dogodka je bilo uradno odprtje prenovljenega in povečanega zunanjega igrišča, ki so ga s svojim nastopom odprle članice Mažo-retne in twirling skupine PD Horjul. Po prerezu traku pa ga je na simbolni način - z uspešnim metom na koš in zadetim golom - otrokom v uporabo predal Lipko. Igrišče je tako po mnogih letih dogovarjanj končno dobilo športnim igram povsem primerno velikost, opremo in talne oznake, ki nakazujejo polja igrišča za različne skupinske in posamične športne dejavnosti, kot so mali nogomet, rokomet, košarka, odbojka, badminton, med dvema ognjema in druge. Navdušenje nad novo pridobitvijo so z glasnim "hura" pozdravili vsi navzoči na uradnem delu - učenci, učitelji, starši in drugi. Pridružil se jim je tudi župan Janko Jazbec, ki se je v pozdravnem nagovoru zahvalil vsem zaslužnim in vpletenim pri obnovi. Z otroki, igrišče je namenjeno predvsem njim, je delil svoje spomine na otroške dni, ko je dogajanje na igrišču sprva le opazoval, pozneje pa je na njem preživel kar nekaj prostega časa. Poudaril je, čemu mora igrišče služiti in čemu ne, ter okaral vse, ki so se po novem igrišču že prvo noč podili s kolesi in motornimi kolesi ter za seboj pustili sledi neprimernega početja. Ravnatelj Primož Garafol je prav tako izrazil veselje nad prenovljenim igriščem, ki so si ga želeli že nekaj let in bo pripomoglo k še boljšemu in kakovostnejšemu delu in življenju v šoli. V imenu Osnovne šole Horjul se je zahvalil občini in županu ter donatorjem, Športnemu društvu Extrem in nogometnemu klubu Junior. Obljubil je, da bodo pridobitev znali ceniti in Župan in ravnatelj sta skupaj z Lipkom prerezala trak in igrišče predala v uporabo. bodo za urejenost igrišča skrbeli z vsem spoštovanjem, da bo v veselje še mnogim generacijam otrok. Naj obljuba ravnatelja vzbudi vest soodgovornosti pri vseh, ki bodo kdajkoli uporabljali igrišče. Nadja Prosen Verbič, Foto: npv Miklavžev sejem v Horjulu PRIJAVNICA Turistično društvo Horjul bo tudi letos organiziralo tradicionalni Miklavžev sejem; potekal bo v nedeljo, 1. decembra, od 10. pa vse do 17. ure na Občinskem trgu v Horjulu. Vsi, ki bi želeli sodelovati s predstavitvijo svojih izdelkov, izpolnite spodnjo prijavnico in jo pošljite na enega od navedenih naslovov: TD Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul e-naslov: td.horjul@gmail.com Za dodatne informacje pokličite na tel. številko 051 316 318 ali pišite na navedeni e-naslov. Turistično društvo Horjul Ime in priimek razstavljavca: Ponudba izdelkov: E-naslov: Telefonska številka: Potrebujem stojnico: Podpis: DA NE žig: 24 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 28. oktober 2013 elektronski naslov: obcina@horjul.si Vabljeni na 14. Samčev memorial V organizaciji ŠD Extrem bo letos potekalo že 14. tekmovanje "12 ur košarke" oz. Samčev memorial. Prireditev poteka vsako leto, in sicer v spomin na Rudija Samca, začetnika športa v Horjulski dolini. Tekmovanje se bo odvijalo v športni dvorani Osnovne šole Horjul, med seboj pa se bosta tradicionalno pomerili ekipa Mačkov (rojeni leta 1983 ali prej) in ekipa Zelencev (rojeni leta 1984 ali pozneje). Dogajanje bo popestril tudi ženski košarkarski dvoboj med ekipo Muc (rojene 1993 ali prej) in ekipo Zelenk (rojene 1994 ali pozneje). Tekmovanje bo v soboto, 23. novembra, žrebanje skupin pa dan prej, torej v petek, 22. novembra, v pubu Sports House v Horjulu. Tam bo vsem tekmovalcem za dobrodošlico na voljo brezplačna pijača. Košarkarska borba se bo odvijala od 8. pa vse do 20. ure, nato pa bodo obiskovalci in tekmovalci lahko uživali v zabavnem spremljevalnem programu. Ob 20.30 bo žensko košarkarsko tekmovanje, prireditev pa se bo zaključila z zvezdniškim finalom. Pomerilo se bo deset najboljših igralcev iz obeh skupin (po pet najboljših iz ekipe Zelencev in ekipe Mačkov). To ni le košarka, ampak predvsem druženje več generacij. Letos se nam bo pridružil tudi Lipko! Vsi, ki ste željni igranja košarke, se lahko prijavite pri Maši Zupančič, po telefonu (040 506 700) ali prek e-pošte masa. zelena@gmail.com. Prijavnina za moške je 10 EUR na osebo in vključuje dres s priimkom, bon za pico, pijačo na žrebanju in darilni paket. Prijavnina za ženske je 5 EUR na osebo in vključuje dres s priimkom, pijačo na žrebanju in darilni paket. Vabljeni! Splav prej ... Od vaškega turnirja do evropskega prvenstva Začelo se je leta 1997 z ustanovitvijo Športnega društva Extrem in s prvo organizacijo košarkarskega turnirja trojk (3 na 3) na horjulskem šolskem igrišču, nadaljevalo z državnim prvenstvom v ulični košarki, ki se zdaj že 10 let odvija pod okriljem Košarkarske zveze Slovenje, letos pa je prišlo na vrsto največje - organizacija celotnega spremljevalnega programa evropskega prvenstva v košarki. Iz športnega društva je nastalo do zdaj že večkrat nagrajeno podjetje za športni marketing, ki ga vodi Simon Rožnik - tudi sam velik športni navdušenec in ljubitelj košarke. Za njim je nekaj najnapornejših in delovno najzahtevnejših mesecev, ki jih je s svojimi sodelavci preživel med organizatorji Eurobasketa 2013. pestrimo dogajanje" ob košarkarskih dvobojih. Razmišljali smo o možnostih "košarke na drugačen način" in utrnila se nam je zamisel, da bi postavili koš na Triglavu, narodnem simbolu Slovenje. Seveda je bil za met na koš edini izbranec Lipko. Triglavu je nato sledila zamisel o skoku s padalom med navijače v Stoži-cah. Priprave smo imeli v Lescah, saj smo morali preveriti, kako se kostum "obnaša" v zraku. Potem pa, ker smo bili z Lipkom že povsod, smo rekli, zakaj ne bi šli še pod vodo. Tako smo v Piranu na globini 12 m postavili koš, Lipko pa se je skupaj s snemalci in fotografom potopil ter vrgel nanj. Zadnjega podviga pa se je Lipko lotil na podelitveni slovesnosti. Mogoče se to marsikomu ni zdelo nič posebnega, toda prinesti pokal izpod stropa dvorane ni bilo preprosto. Pokal je tehtal 18 kg in ne upam si predstavljati, da bi šlo kaj narobe. V ta namen smo v Stožice pripeljali vrhunsko kaskadersko skupino iz Beograda. V tistem trenutku sem bil najbolj živčen v vsem času tega prvenstva. Se boš spominjal še kakšne posebne prigode, ljudi, ki si jih spoznal in so se ti še posebno vtisnili v spomin? Nekaj smešnega se mi je zgodilo, prav ko smo imeli generalko za Lip-ka, ki bo prinesel pokal izpod stropa dvorane. Imeli smo samo še pet minut, preden bi se začel zadnji trening pred finalom z Litovci. Ko sem jih videl prihajati v dvorano, sem šel k njim, da bi jim povedal, da bomo kmalu končali. Sabonis je bil vodja njihove reprezentance in tisti, ki ga poznate, veste, da je visok 2,2 m. Izza hrbta sem prišel do njega in ga pocukal za rokav. Obrnil se je in me sprva sploh ni videl, najbrž je mislil, da mu nekdo nagaja, zato je pogledal še na drugo stran, hahahaha. Ko me je zagledal, se mi je začel opravičevati, jaz pa sem se že smejal ... Bi lahko rekel, da si s sodelovanjem pri organizaciji evropskega prvenstva izpolnil največja poklicna pričakovanja? Vsekakor. Seveda pa motivacija ostaja tudi za naprej. S tem prvenstvom smo pridobili zelo veliko izkušenj in upam, da se nam bo ta prednost čim bolj obrestovala pri nadaljnjem delu. VM Splav potem ... Od finalne tekme med Francijo in Litvo ter zaključka prvenstva je minilo že mesec dni. Kako se počutiš zdaj, ko je vse mimo? Ste se v Extre-mu že odpočili, zbrali vtise, opravili analize? Počutim se odlično, saj smo bili del največjega športnega dogodka v samostojni Sloveniji. V veliko čast mi je bilo, da so Extrem povabili k sodelovanju, in moram povedati, da sem bil na začetku zelo na trnih, saj takega dogodka v Sloveniji še ni bilo in kljub večmesečnim skrbnim pripravam nihče ni vedel, kako se bodo stvari odvijale. Ampak zdaj smo si vsi, ki smo sodelovali pri tem prvenstvu, pošteno oddahnili, pa tudi prve analize kažejo, da smo dobro opravili svoje delo. Kako se je vse skupaj začelo? Kako ste prišli do tako pomembne vloge pri organizaciji evropskega prvenstva? Začelo se je takrat, ko so nam na KZS-ju kot mladim organizatorjem dali priložnost, da prvi v Evropi organiziramo državno prvenstvo v ulični košarki. Že pred tem je bilo veliko različnih turnirjev, mi pa smo želeli narediti uradno tekmovanje. To je bilo leta 2004 in od takrat so nam na KZS-ju vsako leto bolj zaupali ter nas poklicali, ko je bilo treba organizirati različna košarkarska tekmovanja: All Star, Pokal Spar, Igriva košarka ... Ker so nas poznali, smo imeli prednost pred drugimi agencijami. In prva velika preizkušnja je bilo žrebanje skupin v Postojnski jami, ki je bilo z vidika Lipko pod vodo organizacije res zelo zapletena naloga in velik zalogaj. Ko smo to uspešno izvedli in dokazali, da imamo številne zanimive zamisli, smo postali del organizacijskega odbora. Kakšna je bila pravzaprav tvoja vloga oz. vloga Extrema na evropskem prvenstvu? Kaj ste delali, za kaj vse ste skrbeli? Imeli smo zelo veliko nalog in obveznosti. Že pred prvenstvom smo organizirali več turnirjev, ki so nekako napovedovali začetek prireditve: turnir pred parlamentom v Bruslju za evropske poslance in nato še novinarski turnir v Ljubljani, pa potem v Koprskem zalivu. Med samim prvenstvom pa smo predvsem med vsako tekmo skrbeli za spremljevalni program v dvorani: usklajevali napovedovalce, plesalke, animatorje, skrbeli za glasbo, akrobate oz. posebne učinke. Zunaj dvoran smo skrbeli Simon Rožnik, Lipko in Aleš Križnar, direktor Eurobasketa 2013 večinoma za tehnične stvari, kot so varnostne ograje, ozvočenje, šotori, VIP-lože. Naša naloga so bile v celoti tudi t. i. navijaške cone v Stožicah, Celju in Kopru, kjer smo postavili koše in igrišča na ulici. Poskrbeli pa smo tudi za organizacijo odprtja in slavnostne podelitve ob zaključku prvenstva. Še pred uradnim začetkom prvenstva ste organizirali turnir na morju - na splavu v Koprskem zalivu. Kako je to sploh mogoče? Res je, le nekaj dni pred odprtjem prvenstva smo organizirali Košarko na morju - na delovnem splavu v Koprskem zalivu, 300 metrov od obale, kar je bil eden od naših najzahtevnejših projektov in logističnih zalogajev. To je bil enkraten dogodek in največja promocija prvenstva, saj so reportaže in fotografije s te prireditve objavili po vsem svetu. Postavitev prizorišča se je začela štiri dni prej, imeli smo za šest tovornjakov opreme. Ker smo delali na carinskem območju, smo morali imeti tudi nešteto dovoljenj in dokumentov, da smo opremo sploh lahko pripeljali do splava. Za postavitev igrišča smo morali najprej izdelati natančen načrt izgradnje in izračunati statiko, saj prizorišče na vodi ni enako kot na trdnih tleh ... Na vse smo morali misliti: na elektriko, stranišča, kako bomo splav povlekli in zasidrali, pa tudi kako bomo zraven privezali ladjo Prince of Venice za gledalce ... Za Lipka - ta vam je bil še posebno pri srcu - ste pripravili kar tri eks-tremne avanture: z njim ste se podali na Triglav, se potopili v Piranskem zalivu in skočili s padalom na Stožice. Ja, Lipko je nekaj posebnega ... V Extremu smo dobili nalogo, da "po- 28. oktober 2013 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina ^ Horjul NAŠ ČASOPIS 25 Diamantna poroka zakoncev Potrebuješ »Nič nam ni manjkalo, a živeli smo skromno« 6. septembra sta 60 let zakonskega življenja ali diamantno poroko praznovala Roza in Janko Potrebuješ, Nagličeva z Lesnega Brda. Kot sta bila vajena vse življenje, sta tudi svoj praznik obeležila skromno, veselila pa sta se ga skupaj s svojimi najbližjimi - hčerama in sinovi, vnukinjami in vnuki ter pravnukinjo. Le redkim je dano, da leta jeseni preživijo v dvoje, z zakoncem, in skupaj dočakajo diamantno obletnico poroke. Roza in Janko Potrebuješ sta eden izmed takih parov. Za njima je bogata življenjska pot, polna težkih preizkušenj, izzivov ter hkrati lepih in veselih A je še kot mlado dekle odšla služit kruh v Ljubljano, kjer je na Ježici v imenitni hiši delala kot gospodinjska pomočnica. Tam se je veliko naučila, predvsem natančnosti in čistoče, ki sta se ukoreninili v njene navade in se odražata še danes. A misel na dom vedno težko stekel. Ko je torej leta 1945 Janko kot 21-letni fant prišel iz internacije, ga je doma čakalo veliko dela. Leta na kmetiji so hitro tekla in čas za ženitev je bil pravšnji. Držal je besedo in začel je redno vasovati pri Bitencovih. "Pri- zgodilo," zaskrbljeno pove Roza. Po vrnitvi pa so se stvari uredile. Skupaj z mamo Ivano sta skrbela za kmetijo in otroke, ki so drug za drugim prihajali na svet. Pet se jima jih je rodilo. Štefca, Janez, Andrej, Stane in Mojca so na kmetiji pogosto morali zavihati rokave. Dela nikoli ni zmanjkalo, saj so poleg govedi redili še prašiče in kokoši ter skrbeli kar za nekaj hektarov obdelovalnih površin. Doma so pridelali veliko, a zaslužka od tega ni bilo dovolj. Janko se je zato odpravil na delo v kamnolom Lesno Brdo, kjer je služil denar nekaj let, potem pa je službo dobil v Iskri Horjul oziroma danes poznanem Metrelu. Bil je dober gospodar in skrben oče, do otrok ® f £ Njuni najbližji, ki se posebno ob praznikih radi zbirajo ob njiju. Nagličevi otroci (Andrej, Mojca, Janez, Štefaa in Stane) z atom in mamo pred rojstno hišo trenutkov, ki se jih ob slikah še vedno rada spomnita in iz katerih še danes črpata voljo do življenja. Nekatere spomine je Nagličeva mama obudila skupaj z nami. Roza Potrebuješ ima na svoja mladostniška leta lepe pa tudi grenke spomine. Rojena je bila v Horjulu, na kmetiji pri Bitenc, kjer se jih priimek Zdešar še danes drži. S šestimi sestrami in dvema bratoma je kot enajstletna deklica ostala brez matere. Oče se je, predvsem zaradi otrok in dela na kmetiji, še dvakrat poročil. Sogovornica prijazno pove: "Imela sem tri mame - prva nas je rodila, druga zredila, tretja nas je poročila." Dela na kmetiji ni nikoli zmanjkalo, a denarja za zgledno življenje se le iz kmetijske dejavnosti nekoč ni dalo zaslužiti. Tudi šolanja otrokom ni bilo mogoče nuditi. Roza si je močno želela, da bi postala pletilja in se zaposlila v Rašici, ki je nekoč v Horjulu veljala za dobro podjetje, s številnimi zaposlenimi. ni ugasnila in po nekaj letih se je kot lepo in postavno dekle vrnila domov. To je opazil tudi Nagličev Janko, ki si je svojo bodočo nevesto izbral in jo zabaral, še preden je šel služit vojsko. Pri šestnajstih letih mu je umrl oče ter usodo kmetje in posestva prepustil ženi in trem otrokom. Čas, v katerem so živeli, ni bil rožnat, to so bila leta druge svetovne vojne, ko je vojska preganjala vse mlade fante. Tudi Janko je bil odpeljan v internacijo na Rab, od tam pa v Buhenvald. Od tam se mnogo fantov in mož ni vrnilo. Tudi Janko je ob vračanju iz taborišča komaj ušel smrti; skoraj bi se utopil, ko ga je na srečo še pravi čas iz vode rešil Franc Podobnikar, Ižancov iz sosednje vasi Brezje. To obdobje je bilo zelo naporno tudi za Jankovi sestri in mamo, ki so se v času njegovega služenja trudile, da se je kmetija pri Nagličevih ohranila tudi brez moške roke. Pričevanj iz teh let je mnogo, spomini so še živi, a o njih je jezik šel me je obiskat vsako nedeljo, včasih tudi med tednom. Veliko smo se družili v skupinah, peli in plesali smo kar pri nas doma, zasebnosti pa je bilo takrat bolj malo," se Roza spominja prvih štirih let druženja. "Enkrat je šel od mene čez senožet proti domu. Bilo je pozimi in veliko snega. Ker ni bilo še nobene gazi, se je izgubil. Šele ko je našel most, se je spet zavedel, kje je," pripoveduje. Leta 1953 je odločitev dozorela in 6. septembra so v horjulski cerkvi zadoneli poročni zvonovi. S konji in kočijo sta se peljala po horjulski cesti v cerkev sv. Marjete, v Ljubljano na slikanje pa kar z najetim avtomobilom. "Ohcet je bila taprava, taka, kot se za Bitencove spodobi." Janko je na kmetijo Nagličevih pripeljal "tamlado", ki je bila kmečkega dela že vajena. Začetek je bil sicer težak, saj so Janka že šest tednov po poroki klicali na orožne vaje. "Ti meseci so bili dolgi, sploh pa raje nisem mislila na to, kaj vse bi se mu tam lahko pa strog. Na Lesnem Brdu je veljal za dokaj vplivnega človeka, posebno mesto pa je imel tudi v lovski družini. "Ata je bil strasten lovec. Ob večerih je hitro 'nafutral', da je lahko čim prej malo izginil v gmajno," pove Nagličeva mama. Pri njih se je nahajala tudi lovska soba, zato jih je mama večkrat pogostila na sestankih ter tudi veselici. Posebej veselo je bilo ob večerih, ko se je družina treh fantov in dveh deklet zbrala skupaj in poklepetala ali zmolila kak rožni venec. Ko pa so otroci zaspali, je mama Roza iz predalov rada vzela pletilke in hitro kaj spletla. To je bila namreč njena velika ljubezen že od otroških let. Tako je čas hitro tekel in leta na koledarju so se obračala. Otroci so zrasli, počasi so začeli odhajati od doma in si ustvarjati svoje družine. Razselili so se na različne konce po dolini in celo Slovenji, sin Janez pa je z družino ostal doma, kjer še vedno skrbjo, da kmetijska dejavnost pri Naglič še danes živi. Roza in Janko Potrebuješ sta praznovala 60-letnico poroke. Kmalu za tem, ko sta Roza in Janko ostala v hiši sama, je Janko zbolel. Namestili so ga v dom za starejše, saj ga je bolezen prehudo zaznamovala, da bi žena lahko skrbela zanj. Danes dneve preživlja v horjulskem centru starejših občanov, kjer ga žena Roza in otroci z družinami pogosto obiskujejo. Doma pa mama živi sama in pri 87-ih še pridno skrbi zase, za hišna popravila, nakupe ter prevoze do moža in sester, s katerimi se še redno srečujejo, pa poskrbijo njeni najbližji. "Zadovoljna sem, sama se zrihtam, si skuham in nobeden me nič ne sekira," v hecu pove. Predvsem za praznike pa se vseh pet otrok še vedno rado vrne domov, saj jih na otroška in mladostniška leta življenja pri Naglič vežejo lepi spomini. To radi povedo in priznajo veliko zaslugo in hvaležnost staršem, da so jih naučili delovnih navad in poštenega življenja, predvsem pa sta jim ata in mama dober zgled. Prjazne besede zahvale in čestitke so jim izrekli tudi ob praznovanju atovega rojstnega dne, ki so ga letos združili z okroglo obletnico poroke. Tisto nedeljo se je v domačo hišo vrnilo pravo življenje, veselje in smeh. Ob domači mizi se je spet zbrala vsa družina. Čeprav Roza in Janko nista z besedami izrazila veselja in zadovoljstva nad življenjem, ki sta ga posredno ustvarila, so njuni pogledi in zarošene oči povedali vse. Njun rod danes šteje pet otrok, trinajst vnukov ter eno pravnukinjo in želimo jima, da jima bo zdravje naklonjeno, da dočakata še kakšnega potomca. Nadja Prosen Verbič, Foto: npv Konec tedna v znamenju gasilskega tekmovanja Horjul, 21. in 22. september - V organizaciji Gasilske zveze Horjul je konec tedna potekalo gasilsko tekmovanje - memorial Matevža Haceta - za pionirje, mladince, člane in starejše gasilce iz treh gasilskih zvez, GZ Brezovica, GZ Dolomiti in GZ Horjul. Občinski trg, šolsko igrišče in parkirišče pri podjetju Metrel, d. d., so bili v soboto in nedeljo, 21. in 22. septembra, prizorišče gasilskega tekmovanja, posvečenega Matevžu Hacetu, prvemu predsedniku Gasilske zveze Slovenje. Gasilska zveza Horjul je bila namreč po načelu menjave organizatorjev tokrat na vrsti, da pripravi in organizira tekmovanje za GZ Brezovica, GZ Dolomiti in GZ Horjul. Čakal pa jo je kar precejšen organizacijski zalogaj. Poskrbeti je morala za pripravo prostora za tekmovanje (označba prog, priprava skupne opreme), administrativne zadeve (prijave, priprava ocenjevalnih listov in pisnega gradiva), določitev sodnikov in uvajanje sodnikov, nabavo medalj, pokalov in diplom, pripravo protokola ob začetku in koncu tekmovanja, organizacijo prehrane za tekmovalce in sodnike ter vse drugo, kar omogoča nemoten potek tekmovanja. Za izvedbo vsega naštetega pa je potrebovala pomoč veliko prostovoljnih gasilcev, ki jih je prispevalo vseh pet prostovoljnih gasilskih društev iz GZ Horjul. Gasilsko tekmovanje je bilo letos nekoliko drugačno, saj so se tekmovalci v določenih tekmovalnih disciplinah pomerili prvič. Temu primerni so bili tudi rezultati, ki so bili večinoma odraz treningov, resnosti in pristopa k tekmovanju, delček pa je prispevala tudi športna sreča. Pionirji in pionirke so se pomerili v vaji z vedrovko, štafeti s prenosom vode ter vaji razvrščanja. Mladinci in mladinke so izvedli mokro vajo s hidrantom, opravili so teoretični test ter vajo razvrščanja. Člane in članice pa je čakal teoretični test, vaja razvrščanja ter taktična mokra vaja, za izvedbo katere društvo potrebuje kar nekaj dodatne opreme in predvsem treningov, da vajo spozna in osvoji. Vse to je letos prispevalo k precej slabši udeležbi, posebej iz vrst GZ Horjul, ki tokrat ni prispevala nobene ekipe članov oziroma članic. Najstarejši tekmovalci v kategoriji starejši gasilci in starejše gasilke pa so morali opraviti vajo s hidrantom in vajo raznoterosti. V obeh dneh se je v Horjulu zbralo okrog sedemdeset gasilskih ekip. Ne glede na uvrstitev, ki je ekipo lahko popeljala na regijsko tekmovanje, je prav vsaka tekmujoča ekipa prispevala svoj delež tekmovalnega duha ter s prisotnostjo pokazala gasilsko vnemo in pripadnost. Veseli nas, da je ta v večji meri prisotna pri mlajši generaciji, ki šele prihaja in bo s takšno vnemo in znanjem dobro nadomestila starejše generacije. Nadja Prosen Verbič , foto:Klemen Zibelnik Pokušina vipavskih vin iz rok (bodoče) neveste Horjul, 7. september - Plakat v Horjulu je sredi septembra vabil na po-kušino vipavskih vin. Ljubitelji dobre primorske kapljice so se vabilu odzvali, nekateri so se tam znašli, ker so bili namenjeni v trgovino, drugi pa, ker jih zanimajo dogodki v kraju. Zato smo prireditev obiskali tudi mi. Na naše presenečenje je bilo parkirišče pred trgovino v Horjulu v soboto dopoldne polno in nadvse glasno. Harmonika, slovenska pesem, vriskanje in smeh, k temu pa je nekaj doprinesla tudi dobra vipavska kapljica, ki se je še bolj prilegla ob rezini domačega kraškega pršuta in koščku sira. A razlog za takšno veselje ni bila le pokušina vin, temveč tudi presenečenje, ki sta ga brata Burjek iz Male ulice pripravila svoji sestri Ani, ki bo kaj kmalu zapustila rodni Horjul in sledila ljubezni, ki jo vodi na Gradišče pri Vipavi. Glede na to, da so Primorci, tako kot Horjulci, poznani kot veseli in gostoljubni ljudje, se bo Ana tam kaj hitro počutila domačo. A lepi spomini na rodni Horjul bodo ostali, tudi na prijetno sobotno presenečenje, ki se je razvilo v pravo malo veselico. Pokušina vipavskih dobrot izpod rok (bodoče) neveste Takrat še bodoča ženin in nevesta, danes že mož in žena, sta nazdravljala na srečen zakon. Pa srečno, Ana in Jernej, na skupni poti, naj vama življenje nameni ravno toliko vsega, da bosta srečna. Nadja Prosen Verbič Foto: npv 26 NAŠ ČASOPIS Občina jflj) Horjul 28. oktober 2013 elektronski naslov: obcina@horjul.si Avto Rožnik z vami že 20 let Za podjetje Avto Rožnik, d. o. o., iz Horjula je letošnje leto posebno, kajti praznuje že dvajset let delovanja. V teh letih je bilo kar nekaj prelomnic, se spominja Primož Rožnik, lastnik podjetja; zadnja večja je bil vsekakor pristop k evropskemu združenju avtoserviserjev. Podjetje Avto Rožnik, d. o. o., je bilo ustanovljeno leta 1993 kot nadaljevanje družinske tradicije. "V prvih letih delovanja smo se dejavnosti posvečali večinoma v mali delavnici in na terenu; delali smo na takrat najbolj razširjenih vozilih zastava, lada, fiat in VW. Ker se je v tem času slovenski vozni park začel korenito spreminjati, smo se temu hitro prilagodili in dejavnost razširili na nove znamke - francoskega, nemškega pa tudi korejskega ter japonskega porekla," se začetkov podjetniške poti spominja Primož. Nove zahteve pri delu s temi vozili so privedle do selitve v nove prostore, v katerih delujejo od avgusta 1997. "Dokupili smo novejšo tehnološko opremo in servisna delavnica je zdaj sodobno opremljena ter podprta z računalniško opremo za popravila vseh vrst osebnih in dostavnih motornih vozil (servis, vulkani-zerstvo in avtoelektrika). Naši uslužbenci se redno izpopolnjujejo v najnovejših metodah vzdrževanja motornih vozil, zato so kos vsem težavam na vaših vozilih," dodaja sogovornik. Kot lahko ugotovimo iz zapisanega, je podjetje doživelo več prelomnic. Ena od zadnjih, a verjetno ne poslednjih je gotovo pridružitev evropski družini avtoserviserjev. "V letu 2011 smo se pridružili evropskemu združenju avtoserviserjev Euroservis, kjer pridobivamo znanje in podatke za kakovostno popravljanje najnovejših vozil po navodilih proizvajalcev." In kaj so glavne prednosti tovrstnega servisa? Predvsem nižje cene, originalni in originalom enakovredni rezervni deli ter ohranitev garancije proizvajalca vozila - čeravno niste izbrali pooblaščenega servisa. Vključeni so tudi v mrežo Turbo specialist, prek katere do-stopajo do novih in tovarniško obnovljenih turbopolnilnikov originalne kakovosti in svetovno znanih izdelovalcev Garrett, BorgWarner, IHI ter Mitsubishi. Prek te mreže imajo prav tako dostop do pravilnih postopkov montaže turbopolnilnikov in tovarniških tehničnih informacij o spremembah le-teh. "Vsa leta se trudimo ostati v stiku s tehnološkim napredkom novih vozil in s tem zagotavljati kakovostne storitve naše delavnice," še pravi naš Primož, v čigar podjetju so za to jesen, ob jubileju firme, pripravili tudi nekaj ugodnih akcij in nagrad. Stranke, ki jih bodo v tem času obiskale na servisu, se bodo z izpolnjenim kuponom lahko potegovale za prikupne nagrade (nakup ni pogoj za sodelovanje). Del nagrad pa si lahko priborite tudi bralci Našega časopisa. Najdete jih na koncu časopisa, med oglasnimi stranmi in v križanki. Gašper Tominc Na potepanju po Ribnici in Kočevju Člani Turističnega društva Horjul smo se drugo oktobrsko soboto odpravili na izlet po okolici Ribnice in Kočevja. Tudi dežne kaplje niso pokvarile vzdušja, za katero je dodatno skrbel vodič Tomo. Pot je najprej vodila proti Turjaku, kjer je del družbe prehodil nekaj manj kot tisoč stopnic v čudoviti Županovi jami, nekaj pa jih je medtem spoznavalo skrivnosti sušenja sadja v vasici Gradež in pokušalo dobrote. Manjkal ni niti obisk Ribnice in suhorobarskega mojstra Jakliča, ki je na hudomušen in zanimiv način pokazal, kako nastajajo izdelki, po katerih slovi Ribnica. Lakoto smo si potešili s toplim obrokom in doma varjenim pivom, ki je zbrane navdušilo, nato pa smo se odpravili proti Škrabčevi domačiji, ki v idilični vasi ohranja in obnavlja izročila in tradicije s pridihom modernizma. Pot smo nadaljevali do Kočevja, kjer se je začelo pogumno iskanje kočevskega medveda; na koncu smo jih našli več, kot smo pričakovali - lesenih, seveda. Mojster Matija, ki nas je poprej popeljal tudi v Kočevski rog, je v svoji delavnici pokazal, kako izdeluje lesene medvede vseh velikosti in tudi druge lesene izdelke. Potepanje se je zaključilo z dobro večerjo in klepetom, nato pa se je bilo treba vrniti v Horjulsko dolino. TD HORJUL Zmagovalec Žiga Marolt tik pred ciljno črto 13. dirka in 4. gorski tek na Koreno Najmlajši tekač Miha Logar, star 13 let, je lep vzor svojim vrstnikom. Zapravljivčki znova osvojili Koreno Horjul, 14. september - Tradicionalni športni dogodek v organizaciji Kolesarskega kluba Zapravljivček Horjul je letos vnovič zbral rekreativne kolesarje, tekače in duatlonce. Več kot 50 se jih je udeležilo ene ali obeh disciplin ter se na koncu veselilo premaganega izziva. Prijetna, sveža sobota je bila kot nalašč za športno dejavnost. Iz tega razloga se je ta dan, poleg gorskega teka in kolesarske dirke na Koreno, tod okoli odvijalo še nekaj drugih športnih in podobnih tekmovanj. Kar je bilo po mnenju organizatorja tudi krivo, da je bila letošnja udeležba nekoliko slabša od preteklih. A nič ne de. Obe tekmi sta bili odlično pripravljeni, organizirani in izpeljani. Prvi so se proti cilju podali tekači in tekačice. S starta, ki ga je tudi letos označevala narisana črta poleg horjulske cerkve, so se tekači po dobro označeni gorski stezi v dobre četrt ure prebili do cilja na Koreni, ki jih je čakal pri kmetiji odprtih vrat Pr' Lenart. Ženske in moški v razmerju 5 : 10 so startali istočasno, vendar so si skozi vzpon izborili vsak svoje mesto in na cilj pritekli vsak s svojim rezultatom. Od moških je najboljšega dosegel Andrej Lindič, ki je v cilj pritekel s časom 00:16:39. Sledila sta mu drugouvrščeni Timotej Dečan in tretji Iztok Cukjati. Le nekaj minut za najboljšim moškim tekačem je v cilj kot najhitrejša med tekačicami pritekla Urška Trobec, ki je progo pretekla s časom 00:20:46, druga je bila Darja Končan, tretja pa Marta Čepon. Iz doline so popoldne kmalu startali tudi kolesarji, ki jih je letos čakala nova kolesarska trasa, za kilometer krajša in z nekaj več višinske razlike. Zbrali so se pri Športnem parku Horjul, od koder so se mimo številnih navijačev, ki so navijali ob cesti, prek Samotorice in Seč podali na Koreno. Kolesarska borba se je začela že kmalu po startnem pisku; takrat se je od množice odcepila skupina 12 kolesarjev, katerih tempo je narekoval domačin, član KK Zapravljivček Andrej Marolt. A kot smo v kolesarstvu vajeni, so najboljši svoje moči preudarno čuvali do zadnjega. Zmagovalca je zabeležil že merilnik pri kapelici na Samotorici, kjer je bil leteči gorski cilj. Prvi ga je prečkal Žiga Marolt, drugi je bil Blaž Bergant in tretji Tilen Potisk. Omenjena trojica pa se je nato borila tudi za končno zmago, na cilju pri kmetiji odprtih vrat Pr' Lenart. Največ moči je pokazal domačin in član KK Zapravljivček Žiga Marolt, ki je z 9-kilo-metrsko progo in s 490 metri višinske razlike opravil v času 00:23:17 ter tako dosegel nov rekord proge. Nekaj sekund za njim je kot drugi v cilj pridirkal Tilen Potisk, kot tretji pa Blaž Bergant. Kot prva ženska je s časom 00:33:18 progo premagala Saša Obramovič, druga je bila Andreja Močnik. Štirje tekmovalci pa so se pomerili kar v obeh disciplinah in tako uspešno prestali horjulski duatlon. Med njimi je bil s skupnim časom 00:40:41 najhitrejši Timotej Dečan, drugi je bil Andrej Lindič in tretji Iztok Cukjati. "Ne glede na čas in uvrstitev želim v imenu KK Zapravljivček in svojem imenu čestitati vsem udeleženkam in udeležencem današnjega tekmovanja, ki ste vsak po svojih močeh uspešno premagali progo in prišli do cilja," je zbranim tekmovalcem na podelitvi odličij čestital predsednik KK Zapravljivček Robert Šušteršič. Najboljši med ženskami in moškimi so po starostnih kategorijah prejeli medalje za discipline gorski tek, kolesarjenje in duatlon. Vse rezultate si lahko ogledate na spletni strani organizatorja dogodka: http://www.zapravljivcek.si. Dirka pa je pomenila tudi zaključek akcije Vzponi na Koreno, ki je potekala vse od 1. maja do 13. septembra. Letos je svoje vzpone evidentiralo 38 kolesarjev. Skupaj so opravili kar 679 Najboljše tekačice - na najvišji stopnički Urška Trobec, na drugi Darija Končan in na tretji Marta Čepon Najvztrajnejši pri nabiranju vzponov na Koreno: Branko Vrhovec (127), Gorazd Petkovšek (116), Ludvik Lebe (86) vzponov, torej okrog 6.790 kilometrov. Najvztrajnejši so prejeli tudi medalje. Štirje so za več kot 60 vzponov prejeli zlate medalje, eden je za več kot 30 vzponov dobil srebrno, enajst udeležencev pa je prejelo bronaste medalje za doseženih 15 vzponov. Prvi trije so dobili še pokale in praktične nagrade. Tudi letos se z največ vzponi lahko pohvali Branko Vrhovec, ki jih je opravil 127, enajst manj,116, jih je naštel Gorazd Pet-kovšek, Ludvik Leben pa se je s kolesom na Koreno odpravil 86-krat. Po koncu podelitve sta sledila še malica, ki so si jo tekmovalci več kot zaslužili, ter prijetno druženje, ki sta ga polepšala čudovito vreme in jasen razgled na Horjulsko dolino. Ta je v spominu ostal mnogim, posebno tekmovalcem in njihovim navijačem od drugod. Naj jih nostalgija, s katero se bodo spominjali lepo preživetega dneva, na Koreno pripelje tudi naslednje leto ali morda že prej, saj zapravljivčki svoje zveste in nove tekmovalce, prav tako pa člane že vabijo, naj se jim pridružijo. Nadja Prosen Verbič, Foto: RŠ 28. oktober 2013 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul NAŠ ČASOPIS 27 Teden otroka v Vrtcu Horjul Prijetno in zabavno je bilo ustvarjati in sodelovati v delavnicah ter drugih dejavnostih, ki smo jih izvajali v tednu otroka, od 7. do 11. oktobra. Vanje so se vključevali otroci in odrasli vseh skupin v vrtcu. Oratorij 2013 v župniji Horjul »Dobra volja, petje, film, skriti gost, delavnice, izlet in večer za starše« Delavnica z milnimi mehurčki Otroci so se lahko zunaj, na terasah pridružili delavnici z milnimi mehurčki, na kateri smo ustvarjali velikanske milne mehurčke. Lutkovne delavnice Lutke lahko izdelamo v mnogih oblikah in velikostih. Vsem pa je skupno, da jih imajo otroci radi. Tokrat smo lutke pričarali na svojih dlaneh in prstkih. Z barvami za poslikavo kože smo lutke naslikali na roke. Likovne delavnice Trganke z jesenskimi motivi Na likovni delavnici smo izdelovali trganko z jesenskimi motivi; otroci so izbirali med gobico, drevesom in hruško. Ob dejavnosti so se otroci sprostili in pokazali svojo vztrajnost. Oblikovanje slanega testa Slano testo je poleg plastelina, das mase in gline zelo prijetno za obdelavo in tudi koristno za razvijanje spretnosti rok in prstov. Testo, ki smo ga oblikovali v delavnici, smo obarvali z naravnimi barvili. Med ustvarjanjem je med otroki potekal sproščen pogovor, prepleten s smehom in petjem. Gozdne krone iz jesenskih listkov Na eni izmed delavnic so otroci izdelovali gozdne krone iz jesenskih listkov. Zaradi slabega vremena so delavnice potekale po skupinah. V prvi starostni skupini smo delavnico izvedli v avli, kjer so otroci ob pomoči vzgojiteljic lepili jesenske listke kostanja, hrasta in bukve na papirni trak, ki smo ga speli v krono. Otroci so ob tem z različnimi čutili spoznavali del narave; vonjali so jesensko listje, ga tipali, opazovali različne oblike in barve ter na koncu izdelali uporaben izdelek, ki je služil kot pokrivalo. V drugi starostni skupini so imeli otroci delavnice v svojih igralnicah. Tudi njihovi izdelki so burili otroško domišljijo; bili so kralji gozda in gozdne vile, ki plešejo v dežju ... Ježki v gozdu - mešana tehnika Otroci so izdelovali frotaž iz jesenskih listov. Na pobarvan list z jesenskimi listi so obrisali ježka. Potiskali so ga z rjavo barvo, ki so jo nanašali z vatirano palčko. Plesna delavnica Ker naši otroci radi plešejo, smo imeli tudi letos plesno delavnico. Ob različnih plesih smo preživeli zabaven dopoldan. Vzdušje je bilo prijetno, sproščeno in veselo. Otroci so sodelovali v skupnih plesih, plesu v paru in individualnem plesu. Ob plesnem ustvarjanju so pridobivali občutek za veselje in sprostitev ob plesu ter spoznavali različne plese. Dramatizacija pod medvedovim dežnikom Otroci si zelo radi ogledajo dramatizacijo vrstnikov. Letos so jih najstarejši otroci razveselili z dramatizacijo pravljice Pod medvedovim dežnikom. V pravljici medved za rojstni dan dobi velik dežnik. Na deževen dan gre na sprehod v gozd, tu pa se razpleta zgodba o prijateljstvu med gozdnimi živalmi. Igre z baloni Barve in lahkotnost so stvari, ki otroke pri balonih zelo privlačijo. Ob igrah z njimi so se otroci sprostili in nasmejali. Zanimivo je opazovati otroke, kako se trudijo hitro prenesti, podati, potisniti ali odbiti balon, ko jim pa ta ves čas polzi iz rok in odtava v prostor, ter njihovo neizčrpno domišljijo pri spontanih igrah z baloni. Vzgojiteljice Daljši prispevek si lahko preberete na www.mojaobcina.si/horjul Horjul, 26.-30. junija - V začetku počitniških dni je v župniji Horjul potekal oratorij, ki je tudi letos pritegnil veliko število otrok in ani-matorjev. Več kot 100 otrok se je pod vodstvom animatorjev družilo v petju, molitvi, igrah in drugih dejavnostih. Oratorij - zamisel, ki se je porodila v glavi in srcu sv. Janeza Boska, ki je začel okoli sebe zbirati brezdomce. Ponudil jim je primerno razvedrilo, naučil jih je posebnih veščin ter jih vzgojil v kulturne ljudi. Ustanove so se poimenovale zavodi, Janez Bosko pa jih je poimenoval oratorij. Danes z besedo oratorij označujemo poletna druženja otrok, ki se odvijajo v različnih župnijah. Župnija Horjul je prav tako ena od njih. Župnijsko dvorišče je bilo od 26. do 30 junija na otroke naredil velik vtis; o gostu so se pogovarjali med kosilom, ki je sledilo, o obiskih gostov pa so prav gotovo poročali tudi svojim staršem. Popoldanski del se je začel z delavnicami, ki so jih poimenovali kar po dejavnostih, ki so se v njem izvajale, in sicer: Športna, Okvir za sliko, Astronomska, Kuharska, Skavtska, Šiviljska, Eksperimentalna, Glasbena, Sestavljanka in Družabne igre. Pisan nabor dejavnosti, v katerih je vsak od otrok našel nekaj zase. Sledile so še družabne igre, ki so bile včasih mokre, drugič naporne, skratka, popolnoma primerne, da se je z njimi oratorijski dan zaključil. Manjkal je še spust zastave in pozdrav do naslednjega dne. Ta pa je bil nekajkrat tudi povsem drugačen. V četrtek so se oratorijci s Kako ubogljiv je reševalni pes, so lahko preiz- Policist s psom je bil eden od skritih gostov kusili kar sami. oratorija. Otroci so vodnico reševalnega psa pozorno poslušali. polno otroške razigranosti, petja, veselja in smeha. Več kot 100 otrok in 20 animatorjev se je vsako jutro zbralo pri dvigu zastave in zapelo oratorijsko himno: "Glej, Bog je z nami, nismo sami, ko je jutro in zvečer. On blagoslavlja naše delo, moji duši daje mir." Sledil je ogled filma, ki je nastal v režiji Barbare Čepon in so ga ani-matorji na določeno temo dneva posneli že med pripravami. "Film je bil odlična novost in super popestritev letošnjega oratorija," pojasni ena od animatork. Predstavljene teme so bile iztočnica za pogovor v skupinah, povzeli pa so jih po knjigi Potovanje jutranje zarje; ta pripoveduje o otrocih Evstahiji, Luciji in Edmundu, ki se znova znajdejo v čudežni deželi Narniji in se s starimi prijatelji odpravijo iskat Aslana, ki predstavlja Boga. Druga od novosti na oratorijskem urniku pa so bili skriti gosti, ki so jih vsak dan morali poiskali otroci. Horjulski oratorij so letos obiskali mečevalci, vodnica reševalnega psa in policista s policijskima psoma. To je bil del dneva, ki je Veseli in nasmejani otroci na skupnem počitniškem tednu svojimi animatorji odpravili na izlet v Lipico. Posebno doživetje, tako za otroke kot za anima-torje, je bila maša na prostem, v Dolini Lurške Matere Božje. Martina Mole, Urška Končan in Manca Kerš-manec so bile glavne organizatorke letošnjega oratorija v Horjulu, ki pa niso pozabile niti na starše. V goste so povabile Gregorja Čušina, ki jih je nagovoril z monokomedijo Vera levega razbojnika ter jim ponudil mnogo tem za premlevanje, razmislek in pogovor. Dekleta so z izvedbo oratorija nadvse zadovoljna, posebno pohvalo namenjajo skupini animatorjev in vsem omenjenim novostim, ki so bile izjemno dobro sprejete. "Dobra volja, petje, avtorski film, skriti gost, pestre in zanimive delavnice, vodne igre, izlet in večer za starše, to je zaznamovalo naš oratorij," povzemajo skupni teden in dodajajo: "To bodo tudi naše iztočnice za naslednjega, ki se ga že veselimo!" Nadja Prosen Verbič Foto: Martina Mole Od cerkvice do cerkvice po Posavskem hribovju Pohodniki iz Horjula, imenovani Lazarji, smo tokrat izbrali nadvse prijeten pohod po osrčju Posavskega hribovja. V sredo, 2. oktobra, je bil za to zelo primeren jesenski dan, kot nalašč za občudovanje lepot Posavja. Pot je dolga 12 km, kar pomeni 4 ure hoje. Je lahka in primerna skoraj za vsakega starejšega pohodnika zdravih nog. Videti je, da so krajani željni sprejeti slehernega pohodnika. Pri tem je najdejavnejše njihovo turistično društvo, ki vsako prvo nedeljo v juniju organizira tradicionalni pohod, imenovan "S prijatelji po poti od cerkvice do cerkvice". Pot nas je vodila mimo Litje do Polšnika. Iz doline smo se po 6 km dolgi poti pripeljali do Zgornjega Polšnika in pri župnišču pustili svoje avtomobile. Na informacijski tabli smo si na panojih ogledali vrisano pohodno pot in čas pohoda. Pot je od začetka do konca označena s tablami, zato ni nevarnosti, da bi se izgubili. Večino poti se hodi po gozdnih poteh. Naša prva postojanka je bil zaselek Sušje, kjer smo se ustavili pri znamenju s podobo Brezjanske Marije. Nekoč je na tem območju razsajala kuga in znamenje so postavili v spomin na tisto obdobje. Kužno znamenje je bilo pozneje obnovljeno. Sledila je samotna kmetija in nato zaselek Preveg, kjer smo zavili proti Ostrežu (856 m). Pot do tega najvišjega vrha je nekoliko nevarna za zdrs, zato smo si pohodniki med seboj pomagali in pazili drug na drugega. Tik pod vrhom Ostreža je cerkvica sv. Katarine in tu smo si vzeli nekaj minut za počitek. Pot smo nadaljevali prek pašnikov, travnikov in kolovoznih poti ter mimo osamljenih kmetij prispeli do cerkvice sv. Lovrenca na Stranskem Vrhu. Ob cerkvici stoji urejena kmetija z velikim toplarjem, kjer se na dan organiziranega pohoda ustavijo pohodniki in se nekoliko okrepčajo. Od tu nas je pot že vodila nazaj proti Polšniku, mimo samotne kmetje Cimerman, kjer smo zavili proti zaselku Glinjek. Tudi tu smo hodili mimo osamljenih kmetj in kmalu prispeli do vzpetine Na Lazah. Le streljaj proč od poti nas je pričakala zgodovinska znamenitost - peč na vetrni prepih. Ta je seveda obnovljena, saj je od tedaj, ko so jo uporabljali za taljenje železa, minila že predolga doba, da bi je zob časa ne poškodoval. Sledil je rahel spust do cerkvice sv. Jurija na Glinjeku. Po kolovozni poti smo nato prispeli do lovske koče v zaselku Koprivnik, kjer je vsako prvo nedeljo v juniju zbirno mesto pohodnikov. Samo še nekaj minut in že smo bili na naši izhodiščni točki. Za dober zaključek nadvse prijetnega pohoda smo, kot se spodobi, skupaj zavili še v domači bife na dobro kavico, kjer nas je na vrtu prijetno grelo toplo jesensko sonce. To je bil eden izmed naših najlepših letošnjih pohodov, pri čemer nam je dobro služilo tudi vreme. Tako smo si v mislih zaželeli, da bi se čim prej znova zbrali na kakšnem takšnem prijetnem in zdravju koristnem druženju. Zabeležila: Olga Gabrovšek 28 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova L^J - Polhov Gradec NČ_št. 409., 28. oktober 2013 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Pripravlja se turistična brošura Občine Dobrova - Polhov Gradec Turizem v Občini Dobrova - Polhov Gradec postaja vse pomembnejša dejavnost. Širi se ponudba programov in izdelkov, ki jih kraji, društva in ljudje ponujajo obiskovalcu, prav tako pa je za naše kraje, njihove danosti ter storitve vse več zanimanja in povpraševanja. Zato se je občina odločila, da pripravi turistično brošuro ter na enem mestu zbere in obiskovalcu predstavi naravne in kulturne znamenitosti krajev, življenje društev in ljudi v njih ter lokalno kulinariko. Tako bomo kraj približali turistu ali popotniku, ki se bo znašel v naših koncih, prav tako bomo z brošuro lažje privabili tiste iz slovenske prestolnice ali od drugod, ki se odločajo, kam na izlet. Nova turistična brošura bo poleg opisov najprepoznavnejših naravnih vrednot in kulturne dediščine tukajšnjih krajev zajemala predstavitev prostočasnih aktivnosti in kulinaričnih dobrot, ki jih ponuja Občina Dobrova - Polhov Gradec. Zato velja POVABILO VSEM DRUŠTVOM, ZVEZAM, PODJETNIKOM IN GOSTINSKIM PONUDNIKOM K SODELOVANJU IN SOOBLIKOVANJU BROŠURE, ki bo nov kamenček v mozaiku promocije in prepoznavnosti naše občine, krajev in ljudi. (npv) V kolikor vas sodelovanje zanima in imate pripravljeno stalno ponudbo oz. programe, namenjene obiskovalcem, svoje kontaktne podatke in osnovno ponudbo sporočite na naslov info@dobrova-polhovgradec.si do L*1 uur i O projektu prenove podružnične šole Šentjošt V sklopu projekta, ki se je izvajal v obdobju 2011-2013 in so ga v uporabo uradno predali na odprtju 18. oktobra, so opravili številna dela tako na ravni objekta (šola) kot v njeni okolici: postavili so malo čistilno napravo in zamenjali strešno kritino šole, obnovila se je dotrajana fasada, uredili so nova otroška igrala, opravili so gradbena dela, povezana z ureditvijo športnega igrišča, kupili opremo za igrišče, ob koncu pa je sledilo še urejanje okolice (zatravitev, postavitev košev za smeti in klopi). Vsa dela so potekala pod skrbnim nadzorom podjetja Darwin Fink, s. p., projektant projekta pa je bilo podjetje Irena Tomc Colja, s. p. Na seznamu izvajalcev in dobaviteljev se najdejo Roto, d. o. o., Tesarstvo in krovstvo Rus Marko, s. p., Tomazin & Co., d. n. o., Storitve s težko gradbeno mehanizacijo Janez Trobec, s. p., Zidarstvo in fasaderstvo Sečnik Janez, s. p., Tim-Trade, d. o. o., Šifrer, d. o. o., Tigrad, d. o. o., Elektroinstalacije Malovrh Anton, s. p., ter Strojne instalacije Janez Čepon, s. p. Celotna investicija je znašala 235.090 EUR in se je delno financirala iz proračuna Evropske unije - Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Evropa investira v podeželje. Operacija se je izvajala v okviru ukrepa 322 - Obnova in razvoj vasi v okviru PRP 2007-2013 po pristopu Leader. Zdaj tudi podružnična šola Šentjošt, skupaj z vrtcem in igriščem, ustreza vsem standardom primernega objekta in tako zagotavlja ohranitev redne predšolske in šolske dejavnosti, ki je nadvse pomembna za enakomeren razvoj območja, v katerem poteka. Zunanje igrišče pa ne bo služilo le otrokom, temveč tudi mladini ter starejšim krajanom in občanom, saj se bodo na njem lahko odvijale številne športne dejavnosti na prostem; to še zlasti velja za košarko, odbojko, rokomet in mali nogomet. Poleg športnih vsebin se bo igrišče lahko uporabljalo kot prostor za večje kulturne in zabavne prireditve. Projekt bo tako pomenil velik prispevek k razvoju kraja in občine, saj bo skladno s cilji programa Leader pripomogel k izboljšanju kakovosti življenja prebivalstva, zagotavljanju enakomernega razvoja celotnega območja, prispeval bo k izboljšanju in krepitvi socialnega kapitala, ustvarjanju enakih možnosti za različne družbene skupine, ohranjanju in izboljšanju podružničnih šol oziroma h kakovostni šoli na podeželju. Nadja Prosen Verbič Foto: npv LM uur i Praznovanje 45-letnice šole in otvoritev prenovljene Podružnične šole Šentjošt »Naj šolski zvonec v tej šoli nikoli ne obmolkne« Šentjošt, 18. oktober - Na izjemno lepi lokaciji, kjer se nahaja Podružnična osnovna šola Šentjošt, je na prostem potekala otvoritev prenovljenega poslopja, ki je bila združena s 45. obletnico šole. Kulturni program so oblikovali šentjoški otroci, po njem pa sta ravnatelj Jernej Klemen ter župan Franc Setnikar simbolno prerezala trak. »Podružnične šole so nekaj posebnega v slovenskem izobraževalnem okolju. So neka vez, ki v oddaljeno okolje prinese otroški smeh, šolski zvonec, učenost in pristne stike z lokalno skupnostjo,« so besede s katerimi je svoj pozdravni nagovor pričel ravnatelj Osnovne šole Polhov Gradec Jernej Klemen. Podružnična osnovna šola Šentjošt je prav gotovo posebna za vseh 45 generacij, ki so se učile v njej. Nahaja se na izjemno lepi, mirni lokaciji, na vzpetini nad strnjenim naseljem. Največ otrok v šolo ali vrtec prihaja prav iz naselja Šentjošt, kar nekaj tudi iz okoliških naseli in razpršenih gospodarstev oziroma kmetij. »Hvalevredno je, da ima naša občina posluh in je ob pobudah mnogih vas omogočila izgradnjo ne le tega prizidka, tudi ostale obnove,« je dejal ravnatelj in se ob tem zahvalil občini in drugim, ki so pri obnovi sodelovali. Sledil je pozdrav župana Franca Setnikarja, ki se je v nagovoru dotaknil nekaterih zgodovinskih dogodkov šentjoške osnovne šole. Poudaril je pomen šole za utrip in življenje ljudi v hribovitih in nekoliko oddaljenih krajih, ki pa jim ponujajo druge prednosti in kvalitete življenja. Zahvalil se je vsem mojstrom, obrtnikom in podjetjem, ki so sodelovali pri izvedbi tega projekta. Zaželel si je dobrega sodelovanja in povezovanja med občino, šolo in lokalno skupnostjo tudi v bodoče in zaključil z mislijo: »Naj šolski zvonec v tej šoli nikoli ne obmolkne.« Veselje nad novo pridobitvijo so z zbranimi v kulturnem programu, ki je popestril dogajanje, delili in izpovedali šentjoški osnovnošolci, ki so program tudi v celoti oblikovali in pripravili, seveda ob pomoči učiteljic in mentoric. Med občinstvom, ki je bilo ob tej priložnosti zares številčno, je bilo opaziti občinske in lokalne predstavnike, nekatere predstavnike šole, upokojene učitelje, nekdanje učence ter starše. Vsi so z navdušenjem in nostalgijo prisluhnili in spremljali otroški pevski zbor POŠ Šentjošt, ki je zapel "Na cesti nisi nikdar sam" od Adija Smolarja ter vrt-čevske otroke, ki so zaplesali in zapeli "Perice". Predstavila se je tudi plesna skupina učencev športnega krožka, ki je zaplesala Kankan. Sle- dila je zanimiva deklamacija »45 let - kot novi spet«, ki so jo pripravili prvošolci in drugošolci ter domišljijsko in nadvse igrivo razmišljanje pe-tošolcev o prenovi šole, ki je »res prima, saj se na njo vse rima.« Kulturni program se je zaključil z melodijo Cerkvenega otroškega pevskega zbora Šentjošt ter bučnim nastopom mladega bobnarja. Višek prireditve je bil slavnostni prerez traku, ki sta ga opravila ravnatelj Jernej Klemen in župan Franc Setnikar. S to simbolno gesto je bil prenovljen in olepšan objekt z okolico ter igrišče tudi uradno dan v uporabo. Manjkal je le še blagoslov obnovitvenih del, ki ga je opravil župnik Andrej Sever. Po uradnem delu prireditve je sledilo sproščeno druženje. Uporabnost novega igrišča pa so že ti-stikrat preizkusili mladi nogometaši ter ženske odbojkarice. Naj šola in igrišče služita še mnogim generacijam Šentjoščanov in naj bo ta še naprej, kot je zaključil ravnatelj: »duša Šentjošta, tega slikovitega dela Polhograjskega hribovja.« Nadja Prosen Verbič Foto: npv Zbrani ob praznovanju 45-letnice šole in odprtja obnovitvenih del. Prireditev je potekala na prostem - na prenovljenem igrišču. "45 let - kot novi spet" so deklamirali prvošolci in drugošolci. Prerez traku je pomenil uradno odprtje prenovljene šole. Obnovljeno šolo in igrišče je blagoslovil šentjoški župnik. Koledar prireditev za leto 2014 Objave vaših prireditev Pripravo koledarja prireditev za leto 2014 bo letos prevzela Polhograjska graščina. Prosimo vas, da se roka za oddajo in-formaci o prireditvah držite, da bi lahko koledar založili še v letošnjem letu. Ker so vaše prireditve pomembne, želimo v koledar zajeti prav vse v naši občini. Da bi bil koledar kar najbolj natančen, pa potrebujemo pomoč vseh tistih, ki prireditve pripravljate. Prosimo vas, da nam najpozneje do 15. novembra 2013 posredujete informacije o svojih prireditvah. Informacija naj vsebuje: • naziv prireditve • datum in uro prireditve • kraj in naslov prireditve • kratek opis prireditve • kdo je organizator prireditve • kontaktne podatke (telefon, e-naslov, naslov spletne strani) • fotografijo prireditve Podatke o prireditvi nam posredujte elektronsko v Excelovi datoteki na naslov pgrascina@gmail.com Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 01/36 456 94 vsak dan razen ponedeljka. Zakup oglasnega prostora Tudi v letošnjem Koledarju prireditev bo nekaj prostora namenjenega komercialnim oglasom. Če vas zanima objava oglasa, nam do 15. decembra 2013 na elektronski naslov pošljite naročilo z želeno velikostjo oglasa in oblikovan oglas. Cenik oglasnega prostora: Cela stran A5 90,00€ Polovica strani A550,00€ Četrtina strani A5 30,00€ 28. oktober 2013, NC_št. 409. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 29 Novega 4,1 kilometra asfaltnih cest v občini Če se kdo v kraju razveseli nove asfaltne ceste, so to najpogosteje krajani odročnih vasi in naselij, ki se z asfaltirano cesto za vselej rešijo makadamskega prahu in, kar je najpomembnejše, omogoči se jim lažji, varnejši in hitrejši dostop do infrastrukture v kraju. V septembru se je na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec novih asfaltnih kilometrov veselilo kar nekaj občanov, saj se je zaključila večina asfalterskih del, ki so potekala v zadnjih mesecih. Cestno podjetje Nova Gorica, d. d., ki so ga kot izvajalca izbrali prek razpisa, je uredilo 4,1 kilometra asfaltnih cest s širino, ki vključuje muldo, 3,5 metra, ter 200 metrov pločnika, kar je bilo s pogodbo ocenjeno na 255.731,46 EUR. Pred tem pa so v lanskem in predlanskem delu že potekala zemeljska dela, s katerimi so domači izvajalci (Dolenec Zdenko, s. p., in Trobec Janez, s. p.) utrdili in pripravili teren za asfaltiranje. Od septembra se je po asfaltni cesti mogoče prevažati na območjih: • Babna Gora (Belec-Jamnik): asfalt položen v dolžini 410 metrov; • Ško^a Loka-Petačev graben: na novo asfaltiranih 1.100 me- trov; • Lučina-Lamovec-Zajlar: cesta asfaltirana v dolžini 1.300 metrov; • Polhov Gradec (Slavcev graben-Potok): asfaltiranih 390 metrov ceste; • Zalog-Pasja ravan: asfalt položen v dolžini 750 metrov; • Novo naselje-cerkev: urejen pločnik v dolžini 200 metrov in cesta v dolžini 150 metrov. Tu se je poleg širše ceste (5 metrov) in pločnika (1,2 metra) uredila še javna razsvetljava, ki jo je izvedlo podjetje Javna razsvetljava, d. d. Dolžina asfaltnih cest, ki so kategorizirane kot občinske, se na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec iz leta v leto povečuje. Tako so, za primerjavo, v letu 2002 asfaltirali 68,58 kilometra cest, danes pa to število že presega dvakratnik starega števila: po podatkih občine je asfaltnih cest 144,77 kilometra. Res je, da se skupna dolžina kategoriziranih cest prav tako povečuje, zato delež le počasi raste. Kdo ve, ali bo sploh kdaj nastopil dan, ko bomo lahko rekli, da se prav vsak občan do doma lahko pripelje po asfaltni cesti. Nadja Prosen Verbič, Foto: npv Uspešna prva delavnica projekta Živimo zdravo Ob udeležbi sokrajanov je minil prvi večer v okviru delavnic Živimo zdravo. Uro in pol našega druženja je popestrila dr. med. Nives Letnar Žbogar, spec. higiene in javnega zdravja, ki je poskrbela za zanimivo predstavitev. • Ne vozim pod vplivom alkohola. • Nikoli ne ponujam alkohola mladoletnim osebam. • Ne pijem alkoholnih pijač na delovnem mestu. Poleg alkohola je močan dejavnik tveganja tudi kajenje. Bistveno je, da se zavedamo, da kajenje ni naravna človekova potreba. Zaradi posledic kajenja na leto umre kar 3.500 ljudi! Zato je opustitev kajenja izjemno pomembna. Pomembno pa je tudi gibanje. Ko pomislimo na gibanje, se nam ob različnih trenutkih porodijo izgovori, kot so: nimam časa, nimam denarja, danes sem preveč utrujen, imam zdravstvene težave, danes sem preveč obremenjen, za to sem prestar idr. Toda prav nekateri od teh izgovorov so pravzaprav ključni razlogi, iz katerih naj bi se začeli počasi in zmerno gibati. Življenjski slog izberemo sami. Seveda smo vpeti v širše okolje (politika, zakonodaja, gospodarstvo idr.), kjer nas tako ali drugače omejujejo pri izbiri. Ostane pa le nekaj življenjskih področij, kjer je izbira izključno naša. Tako lahko samostojno izbiramo, ali bomo kadili in pili alkohol, kdo bo naša družba, v kakšnem obsegu in v katerih aktivnostih. Zavedati se moramo, da utrjevanje zdravja brez lastne dejavnosti ni mogoče. Pri vzgoji mladih pa smo predvsem starši tisti, ki vplivamo nanje V uvodnem govoru je vse zbrane pozdravil župan in jim predstavil namen vključitve občine v program Živimo zdravo. V nagovoru je dejal: "V današnjih časih se vse zdi črno in pesimistično, vendar ni vedno tako. Veliko lahko za boljši vsakdan naredi že vsak posameznik. Vsakdo mora najprej poskrbeti za svoje dobro počutje in zdravje, nato pa bodo ljudje lažje premagovali vse vsakodnevne pritiske in tako prispevali k optimistični klimi družbe." Namen programa in delavnic pa je prav to, da širijo idejo zdravega življenja. Pomembno je, da se ljudje začnejo zavedati, kaj vse je, poleg materialnih dobrin, še pomembno v življenju. K temu bodo pripomogle prav brezplačne delavnice, na katerih organizatorji poleg dobrih vsebin ponujajo možnost brezplačnega druženja, ki predstavlja zabavo in sproščenost, to pa je glede na naš naporen vsakdan še posebno dobrodošlo. Mediji so polni informacij o tem, kako škodljiv je nezdrav način življenja, ki pripomore k razvoju marsikatere zdravstvene težave. Po dolgih delovnih letih pričakamo upokojitev. Marsikdo reče: "Komaj čakam pokojnino - potem bom počel to in ono." Velikokrat pa se zgodi, da ob vstopu v zasluženi pokoj človek zboli, kar je posledica nezdravega življenja v preteklosti. Zato je izjemno pomembno, da za svoje dobro zdravje in življenje začnemo delati že danes. Le kdo si želi, da bi na stara leta hodil od zdravnika do zdravnika? Vsak bi raje užival v družbi prijateljev, se sprehajal v naravi oziroma aktivno preživljal prosti čas kako drugače. Cilj vsakogar je, da bo na stara leta živel tako, kot si želi. Ce se zavedamo zdravju škodljivih dejavnikov, med katerimi so kajenje, alkohol, nezdrava hrana in stres, lahko bistveno pri-pomoremo k uresničitvi našega cilja, to sta zdravje in dolga življenjska doba. Glavni dejavnik tveganja je seveda alkohol, ki je v družbi vse bolj prisoten. Najbolj skrb vzbujajoč podatek pa je, da je pitja alkohola vse več med mlajšo populacijo. Pomembno je, da živimo z načelom, da alkohol škoduje našemu zdravju. Še toliko pomembnejše je, da mladi alkohol spoznajo čim pozneje, saj zaradi razvoja možganov, ki se dogaja tekom najstniških let, niso sposobni odrasle odgovornosti. Tako sami sebi škodujejo in uničujejo svoje možgane ter si odpirajo možnost za zasvojenost z alkoholom. Kot je dejala predavateljica: "Mladi po neumnosti otežujejo svoje življenje in tako izgubijo marsikatero življenjsko priložnost!" Zato je ključnega pomena, da vsi, predvsem pa odrasli, pijemo preudarno in smo vzor mladim. Varne meje pitja ni, zato so možnosti za zasvojenost z alkoholom vedno prisotne. Ko pa prestopimo prag zasvojenosti, je vsakemu posamezniku zelo težko pomagati! Prejeli smo tri pravila za domov, ki bi se jih morali držati prav vsi: in jim lahko privzgojimo zdrav način življenja. Sama sprememba pa je vedno izjemno težka. Žal življenjski slog največkrat spremenimo šele, ko zbolimo - mi sami ali naši bližnji. Ko se odločimo za spremembo, je zelo pomembno, da se na to pripravimo, saj je sprememba načina obnašanja proces. Priprave na spremembo omogočajo, da jo uspešno vpeljemo v svoje življenje. Poleg dobrega načrta je pomembno, da sledimo odločitvam in vztrajamo pri njih. Lahko pa se zgodi, da se vrnemo na stara pota. Takrat ponovimo krog procesa in začnemo znova (priprava načrta, vztrajanje). Potrebno je le malo volje in malo pomoči. Ljudje potrebujemo le dovolj informacij in spodbude, ki so potrebne za samostojne odločitve. Pri vsem tem pa moramo za nadaljnje dobre rezultate prejeti tudi pohvale. Tako je tudi pri otrocih, ki sicer potrebujejo predvsem red in meje, saj se v takem okolju počutijo varne. Tako torej prispevamo k dobremu razvoju otroka. Hkrati smo mu v pomoč pri reševanju problemov. Prvo predavanje programa Živimo zdravo je minilo v dobrem vzdušju in z obilo motivacije. Naj vam bo povzetek predavanja v spodbudo, da se odločite za spremembe v življenju in hkrati za udeležbo na prihodnjih delavnicah, ki vam bodo dale dodatnega zagona pri vpeljavi zdravega življenjskega sloga v vaš vsakdan. Izkoristite predavanja tudi za druženje s prijatelji in znanci, saj druženje prispeva h kakovosti našega bivanja. Avtor:Špela Arh v 3. delavnica Živimo zdravo - Pridelava sadja in zelenjave za lastne potrebe Vabimo vas, da se 7. novembra 2013 ob 18. uri v športni dvorani pri Osnovni šoli Dobrova udeležite 3. delavnice programa Živimo zdravo. Ana Ogorelec, univ. dipl. agronomka, bo predstavila pomen doma pridelanega sadja in zelenjave ter udeležencem dala kakšen praktičen nasvet. 4. delavnica Živimo zdravo - Preprečevanje kroničnih bolezni in lokalna problematika, pogovor z lokalnim zdravnikom in zobozdravnikom 14. novembra 2013 ob 18. uri bo v športni dvorani pri Osnovni šoli Polhov Gradec potekala 4. delavnica programa Živimo zdravo. Na delavnici bosta sodelovala mag. Primož Kušar, dr. med., specialist družinske medicine, in Gregor Knafelc, dr. dent. med. Predstavljene bodo nekatere najpogostejše kronične bolezni in njihovo preprečevanje. Dr. Kušar bo opozoril tudi na bolezen, za katero prebivalci naše občine zbolevajo pogosteje kot drugje, pa bi jo lahko preprečili. Dr. Knafelc pa nam bo predstavil skrb za zobe in ustno zdravje. Cas bo tudi za vaša vprašanja ter odgovore zdravnika in zobozdravnika. 5. delavnica Živimo zdravo - Osnove zdravega prehranjevanja 21. novembra 2013 ob 18. uri bo v športni dvorani pri Osnovni šoli Dobrova potekala 5. delavnica programa Živimo zdravo. Predstavili bomo vpliv načina prehranjevanja na zdravje, človekovo delovanje in počutje. Razložili bomo, zakaj ljudje potrebujemo hrano, zakaj naj bi bila ta raznovrstna ter kako različne vrste hrane in ritem prehranjevanja vplivajo na človekovo zdravje. Izpostavili bomo določena napačna prepričanja o zdravi prehrani. Na delavnici bo sodelovala mag. Branka Dukič, univ. dipl. živil. tehnol. 6. delavnica Živimo zdravo - Praktičen prikaz zdrave priprave jedi in pokušina 28. novembra 2013 ob 18. uri bo v športni dvorani pri Osnovni šoli Polhov Gradec potekala 6. delavnica programa Živimo zdravo. Jakob Polajžer, kuhar, nam bo praktično prikazal zdravo pripravo jedi in pojasnil, kar nas bo zanimalo. Jedi bomo tudi pokusili in se prepričali, da je tudi hrana, pripravljena na zdrav način, lahko zelo okusna. Vse delavnice bodo za udeležence v celoti brezplačne. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Sandro Nartnik (na tel. št.: 01/360 18 00 ali elektronski naslov sandra.nartnik@do-brova-polhovgradec.si). Vabimo vas, da se nam pridružite. Aleksandra Nartnik 30 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 409., 28. oktober 2013 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si PGD Občina Dobrova- Narodni svet Novi paradoks Polhov Gradec Polhov Gradec Koroških Slovencev Ljubljana VABIMO NA DOBRODELNI KONCERT KOROŠKIH IN POLHOGRAJSKIH UMETNIKOV ZA NAŠE GASILCE MPZ Sele, pod vodstvom mag. Romana Verdela Kvintet bratov Smrtnik Otroški pevski zbor VIŠAJČKI Moški pevski zbor TD Briše Folklorna skupina Grof Blagaj Ansambel Jurčki Akademski slikar Tomaž Perko Modna oblikovalka Kristina Dolžan Primožič Slikar Andrej Janža 22. november 2013 ob 19:30 Športna dvorana POLHOV GRADEC Kar 40 kubičnih metrov ali 100 ton betona so porabili za pripravo podlage, na katero so privili pocinkano jekleno konstrukcijo. Na vrhu manjkajo še radarska krogla, dizelski agregat za primer izpada elektrike in elektronika; uredili bodo tudi videonadzor. Tošč je zato postal najvišji vrh Polho-grajskih dolomitov (1.021 m), a tako ne bo več dolgo, saj na planoti že stoji mogočen srebrn steber bodočega vremenskega radarja. Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) s pomočjo sredstev iz Kohezij-skega sklada Evropske unije izvaja projekt "Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Slovenji", imenovan s kratico BOBER (Boljše Opazovanje za Boljše Ekološke Rešitve). Temeljni cilj projekta je zagotoviti zanesljive, kakovostne in prostorsko reprezentativne meteorološke in hidrološke meritve, ki bodo omogočile celovito spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Slovenji ter natančnejše napovedovanje meteoroloških in hidroloških izrednih pojavov. Celoten projekt je naravnan k zmanjšanju škodljivega delovanja voda ter vzpostavljanju trajnostnega razvoja vodnega okolja na ravni celotne države. Trenutno je v Slovenji samo en vremenski radar, na Lisci pri Sevnici. Zaradi omejenega dosega in ovir, kot so predvsem hriboviti predeli severozahodne Slovenje, radar na Lisci, ki deluje že 30 let, ne omogoča zanesljivega spremlja- Tt • t • v V* • Pristava pri graščini Novi občinski prostorski načrt je odstranil največjo oviro, ki je omejevala preureditev dotrajanega objekta Pristava nasproti graščine Polhov Gradec. A pristave ne bi bilo, če na drugi strani s kockami tlakovane ceste ne bi bilo graščine. In tudi te ne bi bilo, če ne bi potres v 16. stoletju tako razmajal prvotnega gradu (ta je stal na hribu nad današnjo avtobusno postajo), da se je grajska gospoda odločila za novo rezidenco nižje v dolini. Za njen razcvet je nato poskrbel bogati in izobraženi baron Kunstl in renesančna graščina je okoli leta 1700 pridobila baročni pridih in sedanjo podobo. Izoblikoval je tudi grajski park, postavil Neptunov vodnjak in Angleški stolp z uro. Grof Rihard Blagaj, eden od redkih zastopnikov domačega plemstva, je deloval v korist slovenskega naroda, graščina pa je bila v času njegovega polstoletnega gospodovanja (1808-1858) zbirališče izbrane družbe pro-svetljencev, saj je bil grof zagovornik in mecen umetnosti. Podpiral in pospeševal je tudi razvoj kmetijstva, domačih obrti ter kulturnih dejavnosti v kraju in v širšem zaledju. V njegovem času je grajski park krasil nasad neštetih dehte-čih vrtnic, iz katerih je želel pridelovati rožno olje. In imel je srečo - našel je cvetlico neznane vrste, jo poslal kustosu graščina, ki je vse do zaključka denacionalizacijskega postopka skrbel za graščino; v tem času so popolnoma obnovili grajski park ter skoraj vse stavbe, ki spadajo v grajski kompleks. Pristava se prebuja Ena od črnih točk grajskega kompleksa je objekt Pristava nasproti graščine iz 1. polovice 16. stoletja, ki je bil prvotno namenjen služničadi in ima na fasadi naslikano sončno uro z letnico 1671. V nasprotju z državno stavbo graščine je - kakor pralnica in park okoli nje - v občinski lasti. Zdaj se pristavi končno obetajo lepši časi; sama stavba je kljub dotrajanosti prava grajska stavba, a v oči bode nedokončani betonski prizidek, ki spreminja tlorisno površino in podobo zadnjega dela trinadstropne stavbe. Nastal je v času prejšnjega župana in prejšnje uprave graščine, ko so se določeni stvari urejale in popravljale s tako naglico, da jim niti nadzorni organi in lastniki niso sledili ... Obnova streh in zidov pa tudi gradnja omenjenega prizidka sta se izvajali brez potrebnega gradbenega dovoljenja in v postopku pridobivanja se je izkazalo, da je premalo zazidljivih površin. Občini pa je letos uspelo to popraviti s sprejetjem novega občinskega prostorskega načrta in povečanjem zazidljivih površin v delu, ki sega v hrib - ta je sicer v državni lasti oz. lasti sklada kmetijskih zemljišč. Zavod za varstvo kulturne dediščine je namreč že pred leti zavrnil idejni osnutek grajske restavracije v treh nad- Vremenski radar nad Črnim Vrhom Se še spomnite, tovariši, "jugoarmije" in mobilnih radarskih sistemov na planoti Pasja ravan? Tako pomembna opazovalnica pred letali iz Italije je bila to, da so v Polhovem Gradcu uredili črpalko za dizelske tovornjake, planoto pa so zravnali in znižali za devet metrov! nja intenzitete in premikanja padavinskih pojavov na območju celotne Slovenje. Drugi vremenski radar nad Črnim Vrhom bo tako dopolnil radarsko sliko padavin radarja na Lisci ter omogočil sprotno in celostno spremljanje padavinskega dogajanja nad Slovenijo. Tako pridobljeni podatki so ključnega pomena pri zelo kratkoročnem napovedovanju izjemnih vremenskih dogodkov, ki jih spremlja velika količina padavin, kar običajno privede do poplav. Radarski center Pasja ravan Vremenski radar Pasja ravan je od Lisce oddaljen okrog 80 km, kar je idealna razdalja; z lokacije je mogoče na 80 % ozemlja Slovenje meriti na višinah 0-1 km nad reliefom, na 10 % ozemlja na višinah 1-2 km ter na preostanku ozemlja na višinah 2-3 km. Radarski sistem bo postavljen na kovinski stolp, visok 20 metrov, in bo deloval pri valovni dolžini 5 cm ter s povprečno močjo 300 W. Seval bo v snop širine 1 stopinje. Meritve bodo potekale vsakih 10 minut, z vrtečo se anteno med elevacjami 0,5-30 stopinj. Sistem bo po sevalnih karakteristikah identičen z RC Lisca. Radarski izmerki se bodo po optični povezavi (optični kabel in električno napeljavo ravno sredi oktobra napeljujejo delavci gradbenega podjetja Filipčič, po bližnjici prek gozda) pretakali do procesnega centra na Arsu v Ljubljani, kjer se bodo vključili v dosedanjo verigo obdelav, objavljanja in arhiviranja. Hkrati se bodo primerno nadgradile in posodobile še nekatere druge komponente omrežja. Predvidoma naj bi se posodobitev celotnega radarskega omrežja končala do konca leta 2014, skupni stroški pa so ocenjeni na 2,5 milijona EUR, od česar levji delež krije evropski kohezjski sklad. Radar je sestavljen iz oddajnika, antene in sprejemnika. Oddajnik tvori zaporedne pakete elektromagnetnih mikro-valov - radarske impulze, vrteča se antena pa jih usmerja v vse smeri. Impulzi potujejo skozi atmosfero, in če na svoji poti naletijo na padavinske delce (dež, sneg, točo), se na njih sipajo. Del elektromagnetnih valov se sipa nazaj, kjer jih z isto anteno zazna sprejemnik. Iz smeri, zakasnitve in jakosti odmevov izračuna računalnik tridimenzionalno polje padavin in iz njega izdela dvodimenzionalne talne projekcije, primerne za prikaz na zaslonih. Sebastjan Vehar Desno od ceste je državna last, levo pa občinska. kranjskega deželnega muzeja Henriku Freyerju, ta pa jo je odkritelju na čast poimenoval Daphne blagayana - Blaga-jev volčin. Odkritje je vzbudilo tolikšno zanimanje, da se je na botanično ekskurzijo po Kranjski odpravil sam saški kralj Friderik Avgust II., njemu v čast pa je dal grof Blagaj postaviti obelisk na pobočju gore sv. Lovrenca. Takoj po končani vojni je bila graščina popolnoma izropa-na. V njej se je najprej naselila partijska šola, nato je tam dobila svoj prostor osnovna šola Polhov Gradec, po izgradnji nove osnovne šole leta 1969 pa je začela graščina propadati. Leta 1990 je država pristopila k štiriletni obnovi. Kmalu so ustanovili tudi Javni zavod Polhograjska Žalostna podoba je ozaljšana z mladim drevesom, ki poganja na temeljih neuradnega prizidka. stropjih. Na potezi je zdaj občina, da na novo prevetri projekte ter pripravi ekonomsko in finančno konstrukcijo prenove objekta, ki bo pokazala, kdaj in kako se bodo stvari gradile oz. urejale naprej. Seveda bo občina poskušala kandidirati tudi na evropskih razpisih, pri čemer je bila doslej zelo uspešna, tudi denimo pri obnovi pralnice v parku, asfaltiranju parkirišča gostilne in postavitvi igral. Vsekakor bi mladoporočenci, ki se vsako soboto zaobljubijo v paviljonu čudovitega grajskega parka, idejo grajske gostilne z grajsko kletjo vzeli v zakup in pridno nazdravljali na lepše in boljše življenje ... Živeli! Sebastjan Vehar Miklavžev sejem v Polhograjski graščini Javni zavod Polhograjska graščina bo tudi letos organiziral tradicionalni Miklavžev sejem, že 15. po vrsti; potekal bo v soboto, 30. novembra, in nedeljo, 1. decembra, od 10. do 18. ure v Polhograjski graščini. K sodelovanju vabimo izdelovalce domače in umetne obrti ter pridelovalce lokalnih prehrambnih izdelkov. Poleg sejemske ponudbe bo na voljo bogat spremljevalni program za otroke. Vsi, ki bi želeli na sejmu sodelovati, naj izpolnijo prijavnico ter jo posredujejo na elektronski naslov p.grascina@volja.net ali na naslov: Polhograjska graščina, Polhov Gradec 61, 1355 Polhov Gradec, do 12. novembra 2013. Stroški razstavnega prostora za oba sejemska dneva: - za razstavljavce iz Občine Dobrova - Polhov Gradec: 25 EUR - za razstavljavce iz drugih občin: 40 EUR r tr*! i*? i ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ---------V" - PRIJAVNICA NA MIKLAVŽEV SEJEM 2013 Podpisani/-a.........................................................................................................................................................................................................................................želim.sodelovati.na. .. 15. Miklavževem sejmu, ki bo 30. novembra in 1. decembra 2013 v Polhograjski graščini. Potrebujem: - število miz: ...........................................................-..drugo:................................................................................................................................................................................................................................................................................. J i Prodajal/-a bom: Stroške za sodelovanje na sejmu bom poravnal/-a z nakazilom na TRR JZ Polhograjska graščina št. 01221-6030379344 ali pri blagajničarki jZ Polhograjska graščina, ko se bo pripravljal sejemski prostor. Vsi izdelki morajo biti označeni z imenom proizvajalca, pakirani v primerni embalaži ter ovrednoteni. Za kakovost izdelka odgovarja lastnik. Ime...in..priimekL. V Naslov:.. Telefon: fth.' ................... E-mail:.......... Datum in podpis: _ 28. oktober 2013, NC_št. 409. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 31 Večne zaobljube s. Urške Bokal Polhov Gradec, 29. september - Župnija Polhov Gradec seje ob koncu leta vere veselila novega redovniškega poklica. Na praznik polhograjskih faranov je pred svojim župnijskim občestvom izrekla večne zaobljube Urška Bokal. V letu vere, ki se je konec septembra izteklo, so kristjani v molitvi poseben pomen in težo dajali novim duhovniškim, redovniškim in misijonarskim poklicem, ki jih Cerkev v zadnjih letih še posebej potrebuje. V župniji Polhov Gradec je molitev obrodila sadove. Prav v tem letu se je, poleg mnogih drugih velikih dogodkov, še posebej veselila treh. V začetku leta vere je misijonski križ prevzel Blaž Kr-melj in za nekaj let odšel na Madagaskar, v juliju je novo mašo pel Branko Setnikar, ob samem zaključku pastoralnega leta pa je svoje večne zaobljube izrekla sestra Urška Bokal. Povsem mirna in vedrega obraza je tistikrat Urška Bokal v spremstvu sosester in franči-škovih bratov stopila skozi vrata župnijske cerkve, mimo svojih domačih in sofaranov, proti oltarju, kjer je iz preprosto, a lepo okrašenega sedeža sprva le spremljala potek svete maše. Pozorno je poslušala lepo petje otroškega pevskega zbora Višajčki in mešanega pevskega zbora Gregor Rihar, ki je z izborom pesmi, primernim priložnosti, nagovoril ne le Urško, temveč tudi marsikoga izmed navzočih in s tem slovesnosti dal poseben pečat. Zbrano je vsrkavala besede, ki so jih ji v popotnico namenili govorniki. "Hrepenenje človekovega srca je pregloboko, da bi ga mogla zapolniti zgolj človeška ljubezen, to zmore le vedno izročila svojemu nebeškemu ženinu Jezusu Kristusu. Po obredu in izrečeni večni zaobljubi si je nadela blagoslovljen prstan ter se pridružila redu Manjših sester sv. Frančiška, ki v čistosti, uboštvu in pokorščini svoje posvečeno življenje živijo in delujejo po zgledu svetega Frančiška Asiškega. V podobi svatbe se je, po izrečenih čestitkah vseh navzočih na slovesnosti, slavje nadaljevalo pod velikim šotorom na župnijskem božja ljubezen," je bilo eno od najglobljih sporočil. Odločitev o življenju v tej in od te božje ljubezni za ves čas življenja, ki je v Urški zorela že leta, je pred zbranim občestvom odločno potrdila z besedami "Hočem!" in "Tukaj sem, ker si me poklical, da služim tvojemu imenu". Legla je pred oltar ter svoje mlado življenje, svoje srce, telo in dušo na simbolni način za vrtu. Veselje ob pomembnem dogodku, s katerim je župnija Polhov Gradec zaključila bogato in plodno leto vere, nista mogla skaliti ne dež ne mraz, ki sta tistikrat pošteno pritisnila. Trajalo je še ves popoldan in bo, vsaj pri nekaterih, trajalo še vse življenje. Nadja Prosen Verbič Foto: npv in J. M. KJ= I» I Znižuj! Ugašaj! Recikliraj! Hodi! Kopičenje odpadkov, izsekavanje gozdov, ozonska luknja, globalno segrevanje ozračja ter podnebne spremembe so dandanes velik svetovni problem. Tisti, ki se tega zavedamo, vztrajno iščemo možne rešitve za izboljšanje stanja. In ker "na mladih svet stoji", je vloga nas, mladih pri oblikovanju lepše prihodnosti našega planeta izjemno pomembna. Že v vrtcih, šolah in prostočasnih dejavnostih veliko mladih aktivno sodeluje v različnih aktivnostih - pri zbiranju plastičnih zamaškov in starega papirja, ločevanju odpadkov, čistilnih in dobrodelnih akcijah, smotrni rabi energije in vode. Med takšnimi sem tudi Urška Maček iz Šentjošta nad Horjulom. Skupaj z Meto Pez-dir, sošolko z Gimnazije Vič, že nekaj let izvajava različne projekte na temo okoljevarstva, sonaravnega in trajnostnega razvoja. Tako sva ustanovili in vodili šolsko Eko ekipo, s katero smo organizirali čistilno akcijo in mnogo drugih aktivnosti. Sva tudi dejavni članici EKO frendov v kampanji Pozor(!)ni za okolje. Med vsem naštetimi projekti pa sva največ časa posvetili projektu Ekoindeks Gimnazije Vič, o katerem lahko več preberete tudi na naši spletni strani Eko-vic.org. Ker so okoljski problemi stvar vseh Zemljanov, jih lahko rešimo le skupaj. V ta namen po svetu za mlade organizirajo veliko mednarodnih okoljskih konferenc, srečanj in projektnih olimpijad za izmenjavo izkušenj, dobrih praks in mnenj ter tkanje novih prijateljstev. Na eno od tovrstnih olimpijad, mednarodno olimpijado okoljskih projektov INEPO EU-ROASIA 2013, se je letos kot edina iz Slovenije uvrstila naša ekipa s projektom Ekoindeks Gimnazije Vič. Svoj projekt smo pod slovensko zastavo predstavljali od 3. do 7. aprila v Bakuju, v konkurenci projektov iz 48 držav. V veliko čast nama je, da smo v konkurenci 650 projektov dosegli bronasto odličje! Pomembno pa je tudi, da smo se domov vrnili z novimi izkušnjami, idejami, motivacijami za delo ter z novimi prijateljstvi. Večletno delo naju je veliko naučilo. Med drugim tudi to, da smo pri reševanju našega planeta pomembni vsi. Da lahko s preprostimi, vsakodnevnimi dejanji vsakdo ogromno pripomore k lepši prihodnosti. Zatorej - Znižuj! Ugašaj! Recikliraj! Hodi! Urška Maček in Meta Pezdir Blagoslov obnovitvenih del na cerkvi sv. Elizabete na Podrebri Podreber, 18. avgust - To je bil praznik posebej za vse vaščane Podrebri, Srednje vasi in Pristave ter hkrati za vso župnijo Polhov Gradec. Blagoslovili so vsa obnovitvena dela na cerkvi, ki so se izvajala več kot 10 let. "Sveta Elizabeta - prosi za nas!" je govoril napis na mlajih pred cerkvijo, ki je naznanjal praznik. Okoli nje se je zbrala množica župljanov in romarjev ter počastila slovesnost. Sledila sta pozdrav domačinov in kratek zgodovinski uvod, ki je zbrane podučil, da se nahajajo pred zgodovinsko izjemno pomembno in bogato zgradbo. "Cerkev svete Elizabete Ogrske se v virih omenja že leta 1436, prej kot večina cerkva v polho- grajski župniji. V slovenskem merilu ima dve pomembni umetnini, fresko Svete Nedelje na južni strani in spomenik rodbine Khisl v pre-zbiteriju. Freska, izdelana med letoma 1520 in 1530, prikazuje vsakdanja opravila tedanjega časa in naj bi ljudi poučila, česa naj ne bi delali v nedeljo," je bilo slišati iz zapisa Milke Bokal. Zob časa in vse, kar ta prinese s seboj, je cerkev, ki nas ob pogledu na polhograjsko dolino po- zdravi z desnega brega, tako načelo, da je bila potrebna celovite obnove. Del so se lotili leta 2001 - uredili so drenažo, zamenjali kritino na celotni cerkvi in napeljali strelovod. Leta 2004 se je začelo odbijanje ometa in druga dela, ki so bila potrebna za obnovo fasade ter kamnitega portala na vhodu. Veliko zahtevnega in nepredvidenega dela je prinesla obnova prezbiterija; tam so obnovili poslikave in vitraže, zamenjala Pogled na ozaljšano cerkev sv. Elizabete na Podrebri Župnik Bogdan Oražem je blagoslovil obnovitvena dela cerkve. so se stekla oken in drugo. Dela so zahtevala dodatne stroške in čas. Tako so se šele spomladi 2013 začela opravila, povezana s fasado. Pri vseh naštetih delih je sodeloval gradbeni odbor, ki ga je vestno in požrtvovalno vodil Jože Dolinar. Ta se je ob tej priložnosti v imenu odbora s spominsko zahvalo zahvalil vsem podjetjem in domačinom, ki so pri obnovi cerkve sodelovali s prostovoljnim delom, za kar je bilo opravljenih 1.868 prostovoljnih ur, z denarnimi ali materialnimi sredstvi. Sledil je obred blagoslova obnovitvenih del, ki ga je opravil polhograjski župnik Bogdan Oražem ob asistenci diakona Sama Športe in ministrantov. Po blagoslovu, ki je potekal pred obnovljeno cerkvijo, so se zbrani v procesiji odpravili okrog cerkve in nato vstopili vanjo ter se udeležili nedeljske maše. Veselo praznovanje in druženje ob pijači in pecivu se je po maši še nekaj časa nadaljevalo, nato pa je ozaljšana podružnična cerkvica sv. Elizabete na Podrebri spet stala sama - toda le na videz, v ponos kraju in ljudem. Nadja Prosen Verbič Foto: npv 32 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova | ffc Plh G d NČ_št. 409., 28. oktober 2013 - Polhov Gradec elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Nova zunanja podoba polhograjskega hrama kulture Polhov Gradec - Kulturni dom Jakoba Trobca je letošnjo jesen dobil novo zunanjo podobo, ki se nadvse poda tako objektu kot okolici. Kulturni dom Jakoba Trobca, ki vse od leta 1938, ko je bil položen in blagoslovljen njegov temeljni kamen, skrbi za kulturno življenje kraja, je po več kot petdesetih letih dobil novo zunanjo podobo. Stavbo, ki zaradi svoje mogočnosti in lege privabi pozornost mnogih mimoidočih, so zgradili v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, zunanjost s fasado pa so uredili dvajset let pozneje. Zob časa je v teh letih naredil svoje, zato je bil dom potreben obnove. Dela so se začela avgusta, spremljal in koordiniral pa jih je Franc Kovač. Ta je nič kaj ponosno opisal stanje pred obnovo: "Objekt je zamakal, puščali so žlebovi, na nekaterih delih fasade so bile poškodbe in še veliko drugih drobnarij." Da je skrajni čas za obnovo, so se strinjali tudi predstavniki sveta Krajevne skupnosti Polhov Gradec, ki so se seznanili z izvajanjem del, ob tem pa opozorili, da za izvedbo odgovarja lastnik objekta Župnija Polhov Gradec. Večino obnovitvenih del je opravilo sliko-pleskarstvo Matjaž Keršmanec, s. p., ki je dostavilo in postavilo fasadni oder, opravilo groba zidarska popravila fasade, nanos lepila in zaključnega ometa ter napušč prebarvalo s premazom. Odstranitev in menjavo opaža oziroma lesenih stenskih oblog ter zamenjavo dotrajanih strešnikov je izvedlo podjetje Marko Rus, s. p., menjavo nujno potrebnih žlebov in odkapnih plošč pa podjetje Peter Tominc, s. p. Za nekaj manjših električnih del je poskrbelo podjetje Trnovec Milan, s. p. Popravila so pokazala, da je treba zamenjati tudi nekaj oken, kar je opravilo podjetje Majcen, d. o. o., iz Novega mesta. Vrednost vseh izvajalskih del se ocenjuje na okoli 40.000 EUR ali morda kak evro več, saj so dela sproti odkrivala nove, prej nepredvidene investicije. Z zaključitvijo del v septembru so se večinoma izčrpala tudi sredstva za obnovo kulturnega doma, ki so se nabirala in varčevala iz postavke najemnin. Zato bo menjava kritine, ki je prav tako potrebna, morala še nekaj časa počakati. Kulturni doma Jakoba Trobca, s katerim se ljudje ponašajo že 75 let, danes znova sije in je Pograjcem lahko spet v ponos. Toda jasno je, da ljudje z njim ne živijo več tako močno kot nekoč, ko so postavitev temeljnega kamna proslavili na "najveličastnejši način", slovesnosti pa se je "kljub skrajno slabemu vremenu udeležilo ogromno število domačinov in tujcev, zlasti ameriških Slovenk in Ljubljančanov", piše takrat 28. številka Slovenca. Toda verjamemo in upamo, da bo prišel čas, ko bo tudi mlajša generacija znala v večji meri ceniti delo svojih prednikov, ki so temu namenili mnogo prostovoljnih ur, in morda s številnejšimi dejavnostmi in prireditvami pokazati, da nam je še kako mar za pograjski hram kulture. Nadja Prosen Verbič Foto: npv »Davek na dež« ima smisel Vsi občani smo tri tedne do roka oddaje, ki se je iztekel 21. oktobra, od upravljavca kanalizacijskega omrežja prejeli izrisane in izpisane površine streh naših hiš, ki pa so v mnogih primerih vrisane napačno. Ljubljanska družba Vodovod - Kanalizacija, d. o. o., nas prosi tudi za podatek o številu stanovanj v posameznih hišah. Osebni obisk uprave je dal konkretne informacije. Nadzemna cisterna za vodo je lahko okras. Tema je razvnela marsikatero debato, saj ima povprečna slovenska duša vedno kaj črnega za nohtom ... če ne dela na črno, pa ima pasjo uto postavljeno na črno, z nje pa žlebove speljane v kanalizacijo! Šalo na stran, nova evidenca je nastala na pobudo državnega zbora, ki je leta 2012 redoljubno in v evropski maniri sprejel uredbo (Ur. l. RS, št. 87/12 in 109/12), torej zakonski akt, ki vse upravljavce kanalizacije v Slovenji obvezuje k natančnejšemu zaračunavanju stroška odvajanja in čiščenja odpadnih vod uporabnikom. Barvne evidence so vzpostavljene na podlagi javno dostopnih podatkov katastra stavb (Gurs), registra nepremičnin (Gurs), ortofoto posnetkov in naših evidenc o uporabnikih - in ravno tu so nastale napake, saj so ortofoto (letalski) posnetki Polhovega Gradca z okolico zelo slabe ločljivosti Podzemni rezervoar za Barje z visoko podtalnico mora bit čim plitvejši. in je računalniški program Vo-Ke težje zaznal strehe. Površina strehe je osnova za obračun odvajanja in čiščenja padavinskih voda s streh, število stanovanjskih in poslovnih enot pa osnova za določitev faktorja omrežnine. Strošek odvajanja odpadne padavinske vode s streh so uporabniki kanalizacijskega sistema deloma plačevali že doslej, vendar je bil vključen v strošek odvajanja komunalne odpadne vode. Z novim obračunom, ki ga predpisuje uredba, pa se bo strošek odvajanja odpadnih voda obračunal glede na dejansko povzročene stroške. Deževnica škodi čistilnim napravam Večina slovenskih mest ima speljano mešano kanalizacijo, torej voda iz stranišč in s streh teče v isti kanal. Kdor ima večjo streho, pošlje več vode v čistilno napravo in bo moral več plačati, poleg tega pa deževnica čistilnim napravam spira bakterije, ki čistijo vodo. Uredba, ki bo na položnici ločila strošek deževnice in stranišč, je smiselna, saj ljudi spodbuja, da Dvorišče Vodovoda - Kanalizacije, d. o. o., je v celoti pokrito, vozilo za čiščenje kanalizacije je na suhem. padavinsko vodo s svojih streh, dvorišč in asfaltnih površin na kraju samem speljejo nazaj v zemljo oziroma jo "ujamejo" v zadrževalnike in jo uporabijo za namakanje vrta, pranje vozil in podobno. Poleg tega se z zajezovanjem dežja na mestu in ponikovanjem poveča nivo podtalnice in tako se zmanjšuje poplavna ogroženost. Primer štiričlanske družine Doslej je bilo čiščenje in odvajanje vode zaračunano po dejanski porabi vode; za primer porabe 22 m3 se je računalo vsaki hiši dve postavki, odvajanje odpadnih voda v znesku 5,9 € in čiščenje odpadnih voda v znesku 12 €. Pustimo zdaj dejstvo, da je naša čistilna naprava Polhov Gradec tako premajhna, da ne deluje več kemično, ampak le mehansko, čeprav se je pred dvajsetimi leti načrtovalo drugače. Nova metodologija obračunavanja stroškov bo za- pletena; namesto dveh postavk bo na položnici zapisanih kar osem novih postavk, o višini teh pa še molčijo, saj čakajo izsledke anket in potem rezultate elaborata. Vendar se ne pozabijo pohvaliti, da so ceno odvajanja odpadne vode nazadnje spremenili leta 2004, ceno čiščenja odpadne vode pa leta 2006. Sklepamo lahko seveda na povišanje cen. Ali pa znižanje, če imamo deževnico speljano v lasten rezervoar in ponikovalnico, v zemljo. V Grosupljem so pohiteli in uredbo že praktično upoštevajo. A tam je voda precej dražja kot v Polhovem Gradcu; družinska hiša po zgolj eni položnici plača 60 € za pitno vodo, kanalščino in odvoz smeti. V naši občini pa je za zdaj seštevek treh položnic (treh različnih izvajalcev) v tem primeru 37 €, kar je za tretjino manj. Ponikovalnica in cisterna Prvi pogoj za ponikanje vode je prava sestava zemlje, poenostavljeno, da gre za zemljo in ne glino ali celo vrtačo, ki vodo požira kot za stavo. Običajno se 3-4 m globoko, navpično v tla vkopljejo betonske cevi premera vsaj en meter, z več strani naluknjane za iztok vode (prodajajo jih večji trgovci), nato pa se zaprejo s pokrovom zaradi varnosti. Lahko pa smo bolj inovativni in postavimo površinske ponikal-ne kanalete (rešetke), kakršne so na ogled na spletnih straneh www.hauraton.com. Kdor pa namerava prihraniti na ta način, da zakoplje v zemljo kar prod, ne cevi, naj ve, da je med prodom le 30 % prostora za vodo, torej mora biti jama toliko večja, v kolikor ni odtekanje res dovolj intenzivno. Podzemni rezervoarji za kapnico so seveda smiselni, saj prihranimo dvakrat; pri strošku odvajanja vode in pri porabi vode. Velikost je pomembna, priporočajo 5 m3 za stanovanjsko hišo, saj projektantje računajo, da odrasla oseba porabi 150 l sanitarne vode na dan. Smiselno je nabaviti cisterno s potopno črpalko in cevmi vred; cene za material za tak komplet se začnejo pri 1.500 €. V Kranju deluje podjetje, ki cisterno očisti, če je potem sprejemljivo. Veliko informacij in možnost izračuna velikosti cisterne ponuja spletna stran www. cistilnenaprave-dezevnica.si. Sebastjan Vehar V Botaničnem vrtu odprli spominsko sobo prof. dr. Toneta Wraberja V Botaničnem vrtu se je 27. septembra zbrala množica strokovnjakov z biotehniške fakultete, zlasti s področja botanike, pa tudi priznani alpinisti. Odprli so namreč spominsko sobo in knjižnico prof. dr. Toneta Wraberja. V njej je na ogled bogata zbirka knjig s področij naravoslovja, zgodovine, gorništva idr. V priložnostnem nagovoru so dr. Wraberja prikazali kot izjemnega poznavalca predmeta svojega dela, kot izvrstnega pedagoga in človeka širokega duha. Dr. Wraber je zadnja leta svojega življenja preživel v Polhovem Gradcu. Bil je član PD Blagajana, sodeloval pa je tudi s Turističnim društvom Polhov Gradec. Knjižnica in spominska soba bosta v njemu primernem okolju trajno spominjali na njegovo osebnost. Kako zgodaj je dr. Wraber zastavil svojo znanstveno pot, priča tudi naslednja, čisto nedavna "najdba". Na koncu doline Voje je prav prijetna "bajtica", ki služi kot okrepčevalnica. Ne ponuja pa le okusnih domačih dobrot, na voljo je tudi planinska literatura. Med to se je znašel Planinski vestnik iz leta 1955. V prvi številki lahko v rubriki Društvene novice na strani 37 preberemo naslednje vrstice: "Nagrajenci natečaja Planinske zveze Slovenje Din 6.000 /.../ sedmošolcu klasične gimnazije v Ljubljani Wraberju Tonetu za spis Planine - botanik na Stolu." Pa še to: v Ljubljani ni samo živalski vrt; prav tako zanimiv je botanični vrt na Ižanski cesti, uradno imenovan Botanični vrt Univerze v Ljubljani. To je naravna znamenitost, ki na današnjem mestu deluje že od leta 1810. V njem so v študijske namene posajene različne rastline. Sprehodi po njem nam približajo pisano množico zlasti domačih rastlin. Med botanične vrtove v Slovenji sicer štejemo tudi Arboretum Volčji Potok, Savinjski gaj v Mozirju in Alpinum Julijana v Trenti. Milka Bokal Foto: Jože Bavcon 28. oktober 2013, NC_št. 409. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 33 Gostilna pri Pratkarju spet odprta Gostilna je živ organizem, je več kot le objekt s prehrano, saj diha s svojimi gosti prav tako, kakor pljuča potrebujejo zrak. In bolj ko so gostje zadovoljni, več jih je, bolje je gostilni... Vsekakor je pri tem pomembna tradicija, ki je pri Pratkarju ne manjka, dolga je več kot 200 let! Hkrati pa sta pomembni konkurenčnost in neprekinjenost delovanja. V zadnjem petletnem obdobju se je sicer Pratkarju prav tu nekoliko zapletlo, saj je Marjan Novak, s. p., iz Borovnice že četrti najemnik v tem obdobju. Tudi gostilna Kramar v Gabrju, 7 kilometrov pred Polhovim Gradcem, je zelo dobro zaživela in se razvila s ponudbo prav vsakršne hrane, tudi pice in sladice so na vsakodnevnem meniju. Po mojem mnenju je ravno dobra pica tisti nišni gostinski produkt, ki ta hip manjka v Polhovem Gradcu. Marjan Novak, novi najemnik Gostilne pri Pratkarju s tremi jedilnimi prostori in še paviljonom na vrtu, pa tudi najemnik pomožnih prostorov v prvem nadstropju, verjame v uspeh gostilne, pa ne le zaradi ugodnejše najemnine, predvsem zato, ker je po izobrazbi, zanimanju in izkušnjah pravi gostinec. Danes šteje 53 pomladi in je izkušen natakar, kuhar in podjetnik, poln delovnega elana. Zanimivost in dodatna motivacija za gostinsko dejavnost je ta, da je Marjan deset let tekmoval v metanju pikada, o čemer priča tudi 150 pokalov in mednarodni uspehi. Več let je bil predsednik Pikado zveze Slovenje in deset let organizator tekmovanj v metanju pikada, najprej v Borovnici, potem pa zaradi prevelike množičnosti na Vrhniki, kjer se je zbralo tudi po 400 udeležencev iz vse Slovenje. Lahko računamo na zabave s pika-dom pri Pratkarju? Seveda, pove, saj je v paviljon na terasi postavil elektronski pikado, poleg njega pa še nogomet, tako da bo za dodatno športno zabavo poskrbljeno. Mimogrede, je velik navijač Barcelone, tako da se bo redno navijalo tudi za Ligo prvakov! Marjan pa ni sam, njegova desna roka in prva violina v kuhinji je Vinko, izkušen kuhar, s katerim sta v Zapolju pri Logatcu skupaj ustvarjala jedi predvsem za večje dogodke in poroke. Vinko je bogate izkušnje pridobil tudi v dolini Tamar, malo naprej od planiške velikanke, kjer je skrbel za goste planinske koče s 110 prenočišči in 230 sedišči. O kuhinjski opremi pri Pratkarju pravi, da je zelo dobra, še celo prevelika glede na velikost gostilne. Pri ponudbi hrane in pijače se bosta trudila zadostiti tradicionalnemu gostu, ki si želi dobro domačo hrano, poudarila pa sta, da bodo cene ugodnejše kot doslej. Večja bo izbira sladic in jedi z žara, glede pijače se bosta prilagodila tukajšnjemu okusu pivcev, torej zeleni in rdeči barvi, imata pa tudi dobre dobavitelje vina. Glede kave še izbirata doba- Lovska soba je zaživela. vitelja, ki jima bo priskrbel tudi kavni aparat in pribor. Pred gostilno želita postaviti še stojalo za kolesa, notranjost lokala pa sta le barvno osvežila, saj jima obstoječa dekoracija v slogu vinske trte povsem ustreza. Marjan pa je tudi dobesedno vzel v roke škarje in platno ter zamenjal blago na dotrajanih stolih, saj kot pravi, se ne ustraši nobenega dela in se nikakor ne strinja s filozofijo zadnjega najem- nika, da če v enem letu ni zaslužil za avtomobil, ne namerava nadaljevati z gostilno. Gostilna je stvar prepričanja in ne le denarja - in jaz mu vsekakor verjamem. Pa vi, katero malico boste naročili? Le v ponedeljek ne, takrat počivata, saj je tudi Bog zadnji dan počival ... Božanski okusi se predstavijo konec oktobra! Sebastjan Vehar Mednarodno gasilsko tekmovanje Člani A PGD Šentjošt pritekmovali motorno brizgalno Na mednarodnem gasilskem tekmovanju v Velenju so v svoji kategoriji zmagali člani A PGD Šentjošt in osvojili glavno nagrado - prenosno črpalko ziegler! Od 3. do 5. oktobra so v Velenju potekali 5. dnevi zaščite in reševanja. V okviru dogodka se je v soboto na mestnem stadionu v Velenju odvijalo mednarodno gasilsko tekmovanje, ki sta se ga udeležili tudi članski A-ekipi iz PGD Šentjošt. Na tekmovanju je nastopilo 46 enot, med njimi tudi tri tuje. Ekipe so se pomerile v suhi vaji tro-delnega napada in štafeti z ovirami. Na tekmovanju so se še posebno izkazali člani A1. Po ponesrečenem nastopu na gasilski olimpjadi julija v Franciji se jim je tokrat sreča vendarle toliko nasmehnila, da so lahko končno pokazali svoje znanje. Casa vaje (30,77 s) in štafete (52,35 s) sta bila dovolj za prestižno zmago in glavno nagrado - novo prenosno motorno črpalko znamke Ziegler. V konkurenci članov A so se na drugo mesto uvrstili člani iz sosednjega društva, PGD Žažar, tekmovanja pa so se udeležili tudi mlajši člani PGD Šentjošt - člani A2, ki so ob ne povsem tekoči vaji prejeli nekaj kazenskih točk, kar jim je onemogočilo višjo uvrstitev. Na zakjučni prireditvi, ki je potekala na Titovem trgu v centru Velenja, so člani po zaslugi najhitreje izvedene vaje ob gasilski koračnici in aplavzu sotekmovalcev spustili zastavo ter visoko dvignili svojo nagrado. Povsem zasluženo, saj so bili člani zaradi gasilske olimpijade v pogonu več kot 10 mesecev in v tem času opravili več kot 90 vaj, se udeležili 16 tekmovanj in z vsemi treningi skupaj opravili 1.500 ur, seveda prostovoljnih. Za člane A je zato ta uspeh pravi obliž na "olimpijske rane". Obe ekipi članov A pa sta v zadnjem obdobju veliko prispevali k uspehu društva - od večje prepoznavnosti društva in kraja do večjega navdušenja mladih za gasilce, pa ne nazadnje do nagrad na tekmovanjih. Nova črpalka je le še češnja na vrhu torte ... in seveda velika pridobitev za društvo po operativni strani. Zato hvala članom za trud in vztrajnost na vajah in tekmovanjih ter čestitke ob uspehu tudi s strani društva. Prepričani smo, da bo to odlična motivacija za naslednje leto. Klemen Droftina, foto: arhiv društva Člani A z glavno nagrado Trdna družina - trdna kmetija V vasici Razori, ki je od Ljubljane oddaljena le nekaj kilometrov, stoji Doli-nar-Ovnova družinska kmetija, na kateri se ukvarjajo z naravno živinorejo in pridelavo hrane. V začetku septembra so nasproti črpalke na Dobrovi odprli prodajalno, ki obiskovalcem odkriva srčiko slovenskega kmetijstva. Janez Dolinar in njegova boljša polovica V zadnjem času so poudarek dajali pridelavi mesa, mleka ter mlečnih in mesnih izdelkov, septembra pa so svoje prizadevanje nadgradili z odprtjem trgovinice in sodobne predeloval-nice mesa in mleka. Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je naš sogovornik Janez Dolinar, bodoči prevzemnik kmetje, zahvala za novo pridobitev pa gre prav vsem družinskim članom. Janezu je namreč poleg prizadevnih staršev v pomoč kar sedem bratov, ima pa tudi lastno družino - in približno dve leti in pol so si skupaj prizadevali, da bi kar najuspešneje izvedli to materialno in finančno zahtevno investicijo. Ob ogledu kamnitega objekta častitljive staro- Strojček za izdelavo masla in pri Ribničanih narejeni šabloni za oblikovanje izdelka sti 200 let, ki sicer še čaka na novo fasado, nam prav jemlje sapo, saj je družina Dolinar poleg prodajalne po najnovejših standardih uredila še osem prostorov za obdelavo, predelavo in skladiščenje mesa ter mlečnih izdelkov. Razprostirajo se na 150 m2 in obsegajo hladilnico za sveže meso, zamrzovalnico, dve zorilnici mes- nih izdelkov z različno stopnjo vlage, dimnico, predelovalnico mesa, predelovalnico mleka ter priročno skladišče. Sirarna je nase opozorila z ropotanjem stroja za mešanje kisle smetane, ki v dvajsetih minutah naredi maslo, pridne roke pa ga nato operejo z mrzlo vodo in ga oblikujejo v ličnih lesenih modelčkih za maslo. Tekočina, ki pri tem ostane, je pinjenec, ki ga poznamo kot učinkovito živilo za urejanje prebave. Poleg domačega masla je vredno pokusiti tudi domače jogurte različnih okusov, skuto, albuminsko skuto za tiste, ki sicer težko prebavljajo mlečne izdelke, mladi sir ter raznovrstne skutne namaze. Poleg opisane pridobitve so poleti investirali tudi v asfaltiranje dvorišča, od koder se nam v ozadju razkrije prava živalska farma. Najopaznejša sta visoka lesena silosa, v ozadju katerih stojita še dva kovinska, vsi pa so namenjeni shranjevanju krme za živali, ki je večinoma iz lastne, integrirane pridelave. Na kmetiji imajo 20 molznih krav, 50 pitancev in telic ter okoli 120 pujskov. V mini mlekarni s keramičnimi stenami stojijo naprave za strojno molžo, opazimo pa tudi kovinsko posodo za shranjevanje mleka - gre za eno od dveh identičnih 200-litrskih posod iz njihovega lastnega mlekomata pri Gostilni pri Žabarju, ki ga Dolinarjevi vsak dan oskrbujejo s svežim mlekom, preostanek pridelanega mleka pa gre v predelavo oz. pridelavo skute, pinjen-ca, masla . Na kmetiji so pridobili certifikat za integrirano pridelavo poljščin in zelenjave, ki jo ob sobotah ponujajo tudi na viški tržnici pa seveda v novi prodajalni. Tam lahko poleg mesa, zaseke, salam, klobas vseh vrst ter polnomastnih mlečnih izdelkov kupimo tudi domačo sezonsko zelenjavo, od katere velja izpostaviti šparglje, ki so zelo zdrava in priljubljena prva spomladanska Petelin in pes čuvata svoje kravice ... zelenjava. Na voljo so tudi sončnično in bučno olje ter semena, kruh iz krušne peči in domača jajca. Uspeh kmetje Dolinar je prav gotovo sad dela pridnih rok ter pristne povezanosti človeka in narave. V želji, da tako tudi ostane, jim želimo veliko uspeha in sreče tudi v prihodnje. Kontakt: Janez Dolinar (041 210 442) Razori 1 1356 Dobrova kmetja.dolinar@gmail.com Sebastjan Vehar 34 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec Lep pozdrav iz vrtca, oddelka v šoli Dobrova V skupini smo se v uvajalnem obdobju posvetili pestrim in raznovrstnim dejavnostim. Že zgodaj smo opazili, kaj otroci v povprečju zmorejo pri tej starosti. Otroška igra je nudila možnost pridobivanja novih izkušenj in znanja. Utrjujemo doma naučene stvari: da otroci sedijo pri mizi, da sami jedo, se oblečejo, obujejo čevlje, si umijejo roke in podobno. Spodbude staršev doma in pedagoško delo v vrtcu so otrokom omogočili in pripomogli, da so razvijali različne spretnosti, kot so govorno izražanje, razmišljanje, fina in groba motorika, čustvena pismenost in socialne veščine, izražanje lastne ustvarjalnosti ... Otroci so tako že zelo spretni in pripravljeni na sodelovanje v skupini. Vzgojiteljica Irena Dovjak Ekskurzija veteranov GZ Dolomiti na Gorenjsko Leto je naokoli in čas je za strokovne ekskurzije GZ Dolomiti. Prvi smo se na pot podali veterani in veteranke naše zveze, in sicer proti Gornjemu Gradu. Tam nas je pričakal vodič in pod njegovim vodstvom smo si ogledali katedralo sv. Mohorja in Fortunata ter muzejsko zbirko. Ta dolina je bila poseljena že v prvih stoletjih našega štetja. Po več stoletjih so se tja naselili benediktinski menihi in leta 1140 zgradili samostan, ki je edini benediktinski samostan na območju današnje Slo- venje. Že pred letom 1209 so na novo pozidali triladijsko cerkev in kamniti križni hodnik. Ob prehodu Gornjega Grada v last ljubljanske škofije leta 1461 se je začelo novo obdobje arhitekturnega razvoja, s pozidavo nove cerkve in spremembo samostana v graščino (ta je bila med 2. svetovno vojno porušena). Cerkev katedralnega tipa je arhitekturno največja baročna stavba na spodnjem Štajerskem in po prostornini največja v Slovenji. Sledil je ogled muzeja v stavbi, imenovani Štekl, ki se nahaja ob zvoniku katedrale. Zgrajena je bila leta 1578 kot obrambni in obenem vhodni stolp utrjenega kompleksa graščine Gornji Grad. V pritličju je galerja, zgornji prostori pa so namenjeni muzejskim zbirkam, ki so izjemnega lokalnega pomena, saj hranijo etnološko-etnograf-ske predmete. Na ogled je 7 zbirk. Na območju Gornjega Grada so bogata nahajališča fosilov in kamnin, nekaj jih hranijo tudi v muzeju. Sledila je topla malica v gostilni Pri Jošku, nato pa smo se vrnili v Kamnik. Tam nas je pričakal lokalni vodič Miha Babnik. Kamnik letos praznuje 784 let obstoja. Je srednjeveško mesto, starejše od Ljubljane, mesto obrtnikov in znano po prometni povezavi proti Štajerski. Ogledali smo si center mesta, Mali grad; pod njim je predor, v katerem je zaklonišče. Nasproti Malega gradu stoji Stari grad. Ne smem pozabiti na kamniško Veroniko, ki s svojim zakladom še danes domu-je na Malem gradu in še vedno čaka na svojega odrešitelja. Ogledali smo si tudi dva trga z znamenitostmi, kip generala Maistra na Trgu talcev ter tretji, Frančiškanski trg, kjer stojita cerkev in samostan frančiškanov. Cerkev je posvečena sv. NČ_št. 409., 28. oktober 2013 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Jakobu, v njej pa je pokopan Donat Valvasor, sin Janeza Vajkarda Valvasorja. Izvedeli smo še veliko več, a kaj, ko je ura tekla in smo se morali od vodiča Babnika posloviti, kajti čakali so nas kamniški gasilci. Pričakali so nas poveljnik, predsednik, predsednik veteranov in preostali gasilci. Povabili so nas v svoje prostore. Nagovoril nas je predsednik g. Jože Oblak. Povedal je, da so društvo 5. kategorje, kije bilo ustanovljeno leta 1882. Društvo šteje 209 članov. V gasilskem domu razpolagajo z 8 stanovanji, v katerih bivajo gasilci in gasilke, ki so društvu na voljo 24 ur na dan, ob pozivu prek mobilnega telefona. Na voljo imajo 11 vozil, manjka jim le vozilo za gozdne požare. Na leto imajo 150-200 intervencij. V gasilskem domu domuje tudi civilna zaščita, dobro sodelujejo tudi z gorsko reševalno službo. Pomagajo reševati v gorah do 1.800 m, višje ne, ker nimajo ustrezne opreme. Pod svojo streho imajo tudi muzej. V njihovi lasti je več črpalk, za katere skrbjo starejši gasilci - veterani, in vse delujejo. Po obisku pri gasilcih smo se odpeljali v gostilno Orel, kjer smo imeli dobro kosilo. Domov smo se vračali v večernih urah, polni lepih spominov, in med potjo že kramljali o tem, kam gremo naslednje leto. Za GZ Dolomiti napisala Anica Tomšič Pionirke so na vaji z vedrovko uspešno zbile vse tri tarče [foto: Pionirji pri vaji prenosa vode [foto: Klemen Zibelnik] Klemen Zibelnik]. Naloga mladincev je bila čim hitreje zbiti dve tarči [foto: Klemen Zibelnik]. Sanjska sobota za mladino PGD Dvor V PGD Dvor si bomo soboto, 28. septembra 2013, zapomnili za vedno, saj so se na državno tekmovanje v gasilsko-športnih disciplinah uvrstile kar tri ekipe. Regijsko tekmovanje, ki je izbirnega tipa, je potekalo v Polju pri Vodicah, ekipe pa so odlično pripravljenost pokazale že na občinskem tekmovanju teden prej v Horjulu. V vsaki ekipi nastopa devet članov. Na sobotno jutro smo se prebudili ob rahlem dežju. Na srečo dežne kaplje Polja pri Vodicah niso dosegle in so bili pogoji za nastop vseh ekip enaki. A manj kot 12 ur pred tekmovanjem je bil nastop ekipe pionirjev še pod velikim vprašajem. Eden izmed članov ekipe je namreč zbolel in obležal v postelji. Morda ga je prav izjemni ekipni duh, ki je vladal znotraj ekipe, pozdravil, da se je zjutraj pojavil na zbirnem mestu. Pionirji z najhitrejšim časom pri vaji z vedrovko Prvi so nastopili pionirji. Devetčlanska ekipa se je postavila za vedri in začela vajo z vedrovko. Zmedel jih ni niti hiter znak glavnega sodnika za start. Prvo vedro uspešno zlito, drugo vedro uspešno zlito, zrušene vse tarče, konec vaje. Vse skupaj se je dogajalo v naglici 16,9 sekunde, kar se je na koncu izkazalo za najhitrejši čas vaje z vedrovko. Pomembno je bilo, da so pionirji ostali brez kazenskih točk. Sledila je štafeta s prenosom vode. Fantje so se tudi tu zbrali in prejeli 98 točk, kar je bil eden od boljših rezultatov. Sledila je še vaja razvrščanja, kjer pa so prejeli štiri negativne točke. V konkurenci 27 ekip je to pomenilo drugo mesto in prvo uvrstitev na državno tekmovanje. Pionirke regijske prvakinje Za pionirji so nastopile pionirke. Tudi zaradi nekoliko drsečega asfalta je eni izmed tekmovalk spodrsnilo, vendar so kljub temu na vaji z vedrovko dosegle čas 20,3 sekunde. Prevrnjeno vedro jim je prineslo dve kazenski točki. So pa dekleta odlično nastopila na štafeti s prenosom vode, kjer so dosegla daleč najboljši rezultat (100 točk). Na vaji razvrščanja so prejele eno kazensko točko. Prav zaradi odličnega rezultata na prenosu vode pa so na koncu postale regijske prvakinje regije Ljubljana 1. Zmago so slavile v konkurenci 16 ekip. Mladinci s kazenskimi točkami do uspeha Zadnja ekipa na regijskem tekmovanju so bili mladinci. Ekipa štirih fantov in petih deklet je že na vajah dokazala, da si želi nastop na državnem tekmovanju in se poteguje zanj. Že podatek, da so vaje običajno začeli pet minut pred dogovorjeno uro, veliko pove o resnosti ekipe. Na tekmovanju sicer ni vse potekalo po njihovih željah. Takoj po startu mokre vaje z hidrantom se je enemu izmed tekmovalcev odpela cev, kar pomeni 15 kazenskih točk. Na koncu so se što-parice ustavile pri 45,6 sekunde, sodniki pa so ekipi namenili 20 kazenskih točk. Člani ekipe so začeli zmajevati z glavo, saj so se zavedali, da so prejeli preveč kazenskih točk, da bi se jim uspelo prebiti na državno tekmovanje. A kot se je izkazalo, so preostale ekipe nastopile slabše ali pa prejele več kazenskih točk, zaradi česar so se naši mladinci ob brezhibni vaji razvrščanja in teoretičnem testu lahko veselili tretjega mesta med 23 ekipami. To je pomenilo, da se je še tretja ekipa uvrstila na državno tekmovanje. Zgodovinski uspeh Tako smo 28. septembra 2013 spisali neverjetno zgodbo o uspehu. V gasilsko-športnih disciplinah smo se do zdaj le trikrat udeležili državnega tekmovanja, vedno so bili to pionirji. Nazadnje jim je to uspelo leta 2005. Tokrat pa so se v enem letu na tekmovanje uvrstile kar tri ekipe. Tako bo naše društvo na državnem tekmovanju prvič zastopano v kategoriji pionirk in mladincev ter četrtič med pionirji. Državno tekmovanje bo potekalo spomladi 2014; trenutno še nista znana ne kraj ne datum tekmovanja. V točkovanju za najuspešnejše društvo smo slavili suvereno zmago ter prejeli laskavi naziv najboljšega društva v regiji Ljubljana 1. Ekipi pionirjev in pionirk sta pripravljala Teja Kopač in Klemen Zibelnik, slednji pa je treniral še ekipo mladincev. Mentorja sporočata le: "Kapo dol vsem!" Vsem se zahvaljujeta za pomoč, posebno pa staršem, ki so svoje otroke zaupali mentorjem gasilskih vaj. Redna srečanja se bodo nadaljevala tudi pozimi, razpored pa je objavljen na spletni strani PGD Dvor. Vabljeni vsi novi člani, da se pridružite uspešnim dvorskim gasilcem. Klemen Zibelnik, PGD Dvor Skupinska fotografija uspešne mladine PGD Dvor [foto: Klemen Zibelnik] 28. oktober 2013, NC_št. 409. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 35 Veliki koncert Ansambla Jurčki ob 10. obletnici delovanja Torta, svečke, polna dvorana poslušalcev in zadovoljni Jurčki Polhov Gradec, 19. oktober - Športna dvorana Polhov Gradec je v soboto pokala po šivih, saj je v njej svojo 10. obletnico delovanja praznoval Ansambel Jurčki, ki je povabil mnogo gostov in prijateljev iz sveta glasbe. »Sodijo med čudovite, imajo dober vonj, lahko jih pripravimo z jajcem ali v omaki, a najboljši so tisti z instrumenti. Prav ti Jurčki danes praznujejo 10. obletnico delovanja in vam željo, da na koncertu, ki so ga pripravili, uživate,« se je iz zvočnikov še nerazsvetljene Športne dvorane Polhov Gradec zaslišalo tik pred samim začetkom. Že naslednjo minuto so na oder prihiteli še rahlo zadržani člani ansambla Jurčki - Tadeja Trobec, Tomaž Sečnik, Boštjan ter Jure Jurjevčič. Kot jim je v navadi, so tudi tokratni led prebili s Šnopcarsko. Nato se jim je na odru s pozdravom: »Dober večer zbrana gobarska druščina,« pridružila voditeljica Saša Pivk Avsec, ki je tekom koncerta o slavljencih izdala kar nekaj zanimivih podatkov. Eden od teh je bila pripoved o njihovem nastanku in imenu. Pred desetimi leti naj bi namreč fantje v stari zasedbi, takrat še brez imena, igrali na neki gobarski veselici in tam so jim poslušalci kaj hitro nadeli ime Jurčki, ki se jih drži še danes. Fantje so tedaj nastopali brez dekleta, spremljal pa jih je Žulov France na klarinetu. Na odru se jim je pridružil tudi ob tej priložnosti in z njimi, kot nekoč, zaigral instrumentalno. Nekaj let kasneje so v svojo sredo dobili najlepši del ekipe - lisičko Tadejo. Postali so trdna zasedba, ki skupaj ustvarja vse bolj pridno in zagnano. »V desetih letih je vsak izmed članov glasbi namenil kar 450 000 ur, kar je 1 leto in 3 mesece. Kitarist Tomaž je v teh letih naredil že preko 6 miljonov udarcev na strune, podobno število upihov je izvedel tudi Boštjan v bariton, harmonikar Jure pa se je vsaj tolikokrat sprehodil po mehu harmonike.« S takšnimi in tem podobnimi podatki je voditeljica postregla, nato pa oder prepustila gostom. Prvi se je polhograjski publiki predstavil Kvintet Dori. Čestital je Jurčkom za obletnico in jim zaželel še veliko skupnih let ustvarjanja. Za njim so prišli člani Ansambla Prosen, ki so publiki tokrat namenili dve avtorski skladbi ter izkoristili priložnost in vse zbrane povabili na njihovo 10. obletnico, ki jo bodo praznovali v naslednjem letu. Sledili so kar nekaj desetletij starejši in modrejši Beneški Fantje, ki letos praznujejo 61-letnico delovanja, ki so skupaj z Jurčki zaigrali in zapeli tisto njihovo najbolj znano in mnogokrat slišano Rdeči cvet. Jubilanti so nato v novi črno-oranžni preobleki zapeli nekaj domovinskih, s katerimi kraj in krajane radi ponesejo v svet.^Med rugim so predstavili tudi novo skladbo "Življenje knjigo piše", ki so jo namenili spominu na Pograjca Pavla Kozje-ka, ki mu je ljubezen do gora vzela življenje. Za posredovanje lepe besede o kraju in ljudeh se jim je zahvalil tudi župan Franc Setnikar, ki jim je za obletnico čestital ter jim zaželel, da bodo še mnogo let razveseljevali z glasbo. Ansambel Jurčki so za 10. rojstni dan upihnili tudi deset svečk, dvorana pa jim je zapela »vse najboljše«. Prav gotovo čudovit občutek, ki so jim ga morda zavidali tudi glasbeni prjatelji - ansambel Roka Žlindre, ki so prav tako zapeli navzočemu občinstvu. Te je na noge spravila živahna in »globoka«, kot sama pravi, Tanja Žagar, ki ima z Jurčki kar nekaj skupnega: »Prvi, ki me je v vrtcu ugriznil na lice je bil Jurček, prvi, ki sem mu dala dolg francoski poljubček je bil Jurček in danes sem na super koncertu Jurčkov,« je dejala. »Kdo ve, kaj bo z Jurčki v bodoče?« Brez dvoma se je tudi v dvorani našel kak Jurček, ki so se mu oči ob pogledu na brhko Tanjo zasvetile. Njej podobna - zgovorna, energična, vesela - a blond - je bila tudi humoristka Ana Lizika, ki je nekajkrat nasmejala in razvedrila zbrane. A na svoj račun pa je prišel tudi ženski del občinstva - ko so na oder stopili člani skupine Gadi, so se iz dvorane zaslišali različni ženski glasovi. Vsi skupaj so zapeli dve njihovi uspešnici, druge pa so pustili za neuradni del. Gadi so bili namreč zadolženi za pokoncertno zabavo, ki je odlično uspela. Sam zaključek uradnega dela je bil veliko presenečenje. Najprej za baritonista in basista Boštjana, ki so mu kolegi iz ansambla pripravili glasbeno točko in darilo ter se mu kot »šefu oziroma motorju ansambla« zahvalili za trud, potrpljenje in odgovornost, ki ga ima do ekipe in ansambla. Nato pa je sledilo še presenečenje za vse zbrane, in sicer skladba z naslovom Dvorska knjižnica, ki so jo Jurčki ob spremljavi Robja na bobnih izvedli v povsem drugih taktih in ritmih kot smo jih od Jurčkov vajeni. Nepozabno vzdušje v dvorani so občutili tudi gostitelji - Tadeja, Tomaž, Boštjan in Jure ponosno povedo, da so s koncertom več kot zadovoljni. Vsem obiskovalcem pa sporočajo: »V posebno čast nam je bilo stati na odru pred polno dvorano in res še enkrat hvala, da ste praznovali z nami. Vsak trenutek na odru smo uživali, ker ste bili super publika. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili sponzorjem, članom PGD Zalog ter vsem, ki ste nam pri izvedbi koncerta kakorkoli pomagali. Hvala še enkrat. Bilo je zakon!« Nadja Prosen Verbič, foto: npv Teden otroka na OŠ Polhov Gradec Tudi letos je bil prvi teden v oktobru na OŠ Polhov Gradec še posebej namenjen otrokom in mladostnikom ter njihovemu položaju v današnji družbi, saj je na koledarju 3. oktober zapisan kot svetovni dan otroka. V okviru Šolskega parlamenta, na katerem sodelujejo predstavniki razredov, je bilo glavno vprašanje: Kako je biti otrok v današnji družbi? Učenci so razmišljali o svojem položaju v šoli, doma, v družbi. Porajala so se različna mnenja, razmišljanja, pomisleki. Nekaj jih lahko preberete v spodnjih vrsticah. Učenci so bili v tem tednu aktivni na različnih dnevih dejavnosti, v športni dvorani so lahko preizkusili atraktivni poligon. Urška Žagar Kako je biti otrok v današnji družbi? V današnji družbi je biti otrok čisto preprosto. Imamo^ določene privilegje, ki jih včasih niso imeli. Ce bi želeli, bi lahko živeli otroštvo, polno veselja, sreče in radosti, ampak včasih se tega žal ne zavedamo. Danes se otroci rojevajo v industrijsko zelo razviti družbi. Pred nami se razprostira svet različnih telefonov, računalnikov, najnovejših oblek in videoigric. Problem tega je, da nekateri postanejo zasvojeni in ne vidjo več lepote sveta in dobrote staršev, ki se po najboljših močeh trudjo, da bi nam omogočili karseda zanimivo otroštvo. Ce ne dobimo stvari, ki si jo v tistem trenutku želimo, v mislih karamo star- še, češ da so nesposobni in nesramni ter da nas nimajo radi. Ampak ni bilo vedno tako. Včasih so starše spoštovali in ubogali. Na stvar, ki so si jo želeli, so morali počakati dolgo časa, da se je njihovo veselje še povečevalo in so bili presrečni, ko so nekaj dobili. To stvar so shranili in jo spoštovali, danes pa, ko nekaj dobimo, je zanimivo samo kak mesec, potem pa bi že spet radi imeli kaj novega. Imamo srečo, saj nam je omogočeno, da se vsak izmed nas dobro izobrazi. Imamo učitelje in profesorje, ki se trudjo, da bi nam vsem vlili čim več znanja, a v času naših babic in dedkov ni bilo tako. Po navadi so v šolo hodili samo pet let, potem pa so morali pomagati staršem. Kazni so bile precej bolj stroge in krute. Še in še bi lahko naštevala, kakšno prečudovito otroštvo bi lahko imeli, a zato se moramo včasih tudi sami potruditi. V tednu otroka bi moral vsak otrok pomisliti na to srečo, ki jo ima v življenju. Pomisliti bi moral na vse malenkosti, ki nam jih omogočajo naši starši. Danes smo otroci lahko srečni, da smo to, kar smo - otroci. Da imamo vso to ljubezen, mir, šolo, materialne dobrine in ljubeče starše. Mi smo lahko najsrečnejši otroci. Maša Setnikar, 9. b V naši družbi ima beseda otrok velik pomen. Otroci v današnjih časih imamo veliko pravic in nam je omogočeno veliko stvari, veliko več kot našim staršem ali starim staršem. Tako re- FOTO: DEVIANART koč nam je vse prineseno na pladnju. V različnih državah imamo možnosti za izobrazbo, kar je zelo pomembno. Ceprav se večini otrok zdi šola brez pomena, je v resnici pomembna, da nekaj dosežemo in pridobimo znanje. Zaradi napredne tehnologje pozabljamo na pomen prjateljev in družine. Veliko časa preživimo na socialnih omrežjih in podobnem, zato nekateri pozabljajo, da so pomembni pravi prjatelji in ne prjatelji, ki so prjatelji na Facebooku. Mislim, da je za vsakega otroka pomembno otroštvo in ga mora polno živeti. Kaja, 9. a Otroštvo je kot pripravljati se na odraščanje, hkrati pa prečudoviti del življenja, ki ga nikoli ne boš pozabil. Nika, 7. b Lahko smo hvaležni, da imamo lepo otroštvo. Gašper, 7. b Vsak otrok si lahko dovoli sanjati. Kristina, 9. b Na svet so prišle človekove pravice, ki preprečujejo nasilje in spore med ljudmi ter nam skušajo približati ljubezen do drugih in lepši pogled na svet ter da bi se v družbi počutili tako, kot si želimo. Alja, 9. a Malo drugačen ponedeljek na OŠ Polhov Gradec - v znamenju svetovnega dneva jezikov Zadnji ponedeljek v mesecu septembru se je na naši šoli začel nekoliko drugače - bil je predvsem jezikovno zelo pisano obarvan, saj smo za nekaj uric postali kar šestjezična šola. V šoli se učenci učjo angleščine, za izbirni predmet pa so si nekateri izbrali nemščino ali španščino. Ob svetovnem dnevu jezikov smo otrokom poskušali prikazati različnost in pestrost jezikov po svetu. V ta namen smo v goste povabili nekaj predavateljev, ki na različnih šolah poučujejo italjanščino, francoščino, španščino in celo japonščino. Ta se je otrokom zdela še posebno zanimiva in eksotična, saj jo poznajo najmanj. Na različnih delavnicah so spoznali posamezne države in jezike, ki jih tam govorjo, geografske posebnosti, kulinariko, značaj ljudi posamezne dežele in še marsikaj. Posebej zanimivo je bilo, ko so se otroci naučili novih besed in jih poskušali uporabljati in pravilno izgovarjati. Ta dan jim bo ostal zagotovo v spominu, saj se je njihov jezik "zapletal" z različnimi jeziki. Urška Žagar 36 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 409., 28. oktober 2013 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Proti Čepovanu Kolesarjenje in pohod S kolesom čez Vršič Letošnje kolesarjenje čez Vršič je bilo že trinajstič v organizaciji TD Briše. Tega dvodnevnega kolesarjenja, 15. in 16. avgusta, se je udeležilo dvanajst kolesarjev. Start je bil v Termah Briše. Od tu je pot kolesarje vodila čez Selo, do Kranja, Bleda, Mojstrane in Kranjske Gore. Sledil je težak vzpon na Vršič, nato pa spust do Srpenice, ki leži med Kobaridom in Bovcem. Tukaj so prespali. Vračali so se mimo Tolmina, Mosta na Soči in po Baški grapi do Petrovega Brda, kjer se obvezno ustavijo v gostilni Na Veliki planini Slap, da se podprejo z ribami. Nato pa naprej čez Davčo, Leskovico, Go-renjo vas in nazaj v Terme. Čeprav se vsako leto vozijo po isti poti, nanje gotovo vedno čakajo nova doživetja. Kolesarji pa so bili letos še posebno prepoznavni, ker so nosili nove, enotne drese TD Briše. Sveta gora Četrto kolesarsko romanje v spomin na pokojnega Blaža Janšo, ki ga pripravljajo župnija Polhov Gradec, Športno društvo Setnik in TD Briše, je bilo 7. septembra. To pot, od Polhovega Gradca do Svete gore, je prevo-žilo 37 kolesarjev. Pridružili so se jim tudi motoristi. Spremljevalna ekipa skrbi za hrano in pijačo - za dobro voljo pa je odgovoren prav vsak, ki gre tako ali drugače na to pot. Tako kot vsa leta doslej so nam tudi letos frančiškani na Sveti gori odstopili prostor, da smo imeli piknik. Tam smo se kolesarjem pridružili tudi tisti, ki smo se pripeljali z avtomobili. Ob koncu druženja smo pri maši v cerkvi Svetogorske Marie izpovedali svoje prošnje in zahvale. Velika planina Druga nedelja v septembru je že tradicionalno namenjena planinskim izletom TD Briše. Letos smo šli na Veliko planino. Zbralo se nas je 51 - ti pohodi imajo podoben obisk že nekaj let. Bili smo pisana druščina, od otrok do starejših. Z osebnimi avtomobili smo se iz Term Briše odpeljali do Kamnika in nato proti Črnivcu, kjer smo malo pod vrhom zavili proti Kranjskemu Raku. Tukaj smo parkirali, po uri in pol hoda pa smo prišli na Veliko planino. Ustavili smo se pri cerkvici Marie Snežne. To nedeljo je bil mali šmaren, zato je bilo na planini še več ljudi, ki smo v tej gorski lepoti iskali notranji mir. Med planšarijami, pokritimi s skodlami, se je pasla živina, ki je trgala še zadnje bilke letošnje planinske paše. Tudi mi smo se ustavili pri koči, kjer smo se okrepčali pred odhodom v dolino. Še pred večerom smo se zadovoljni vrnili na Briše, ker smo lepo preživeli to nedeljo. Jelka Koprivec Na Sveti gori V strmem klancu proti Vršiču ~77H r—\ ■■ - -- ■-■ 1 Dan varnosti V četrtek, 3. oktobra, smo imeli dan varnosti. Na začetku so petošolci mlajšim zaigrali kratko igrico z naslovom Kako ukrotiti začetni požar, s katero so predstavili, kaj se zgodi, če se vname zavesa. Čez čas so prišli gasilci in izvedli smo evakuacijsko vajo. Nato so nam pokazali, kaj se zgodi ob požaru. Razkazali so nam tudi gasilske avtomobile. Bile so tudi gasilske igre, kjer smo učenci lahko poskusili, kako se brizga s cevjo, kako se sklepajo cevi, črpa voda ... Ko so gasilci odšli, smo narisali različne primere, ki lahko povzročijo požar. Za novinarski krožek: Marija Ana Klančar Pohod na Slivnico V sredo, 25. septembra, smo imeli športni dan. Povzpeli smo se na Slivnico (1.114 m). Slivnica se nahaja nad Cerknico. Z avtobusom smo se odpeljali proti središču Cerknice, od koder smo se povzpeli na hrib. Po pol ure smo pojedli zasluženo malico in nadaljevali pohod do vrha. Med potjo smo peli, pripovedovali šale in se smejali. Pot je hitro minila. Z vrha Slivnice smo si ogledali Cerkniško jezero in se odpočili ob malici in igri. Nato smo se odpravili proti avtobusu in se veselo odpeljali do Šentjošta. V Šentjošt smo prispeli ob 14.30. Pohod nam je bil zelo všeč, ker smo osvojili vrh Slivnice. Novinarski krožek POŠ Šentjošt Naravoslovni dan V sredo, 18. septembra, smo imeli naravoslovni dan z naslovom Veter. Zjutraj, po začetku pouka, smo izdelali vetromer. Ko smo izdelavo vetro-mera končali, smo ga še preizkusili. Po malici smo izdelali še padalo, ki smo ga zunaj, na igrišču spuščali. Po preizkusu padala smo izdelali še skupni vetrokaz. Vsem je bil naravoslovni dan zelo všeč. Za novinarski krožek: Rok Dolinar in Jan Oblak Mentorica novinarskega krožka: Jana Prebil Bila je med nami Hedvika Lešnik, nekdanja ravnateljica Osnovne šole Dobrova. Od nje smo se poslovili zadnjo septembrsko soboto z mislimi: Prezgodaj, mnogo prezgodaj te je objela dolga, prazna tišina. Odšla si med modrino morja in neba. Tako, kot si si ti sama najbolj želela. Spomnim se letošnjega 24. maja. Srečale smo se nekatere bivše učiteljice OŠ Dobrova. Prišla si tudi ti, naša nekdanja ravnateljica. Kot vedno lepa, urejena, nasmejana, polna zgodb in vprašanj. Tvoj smeh nas je objemal, bilo nam je lepo tistega spomladanskega večera. Pripovedovala si nam o vnukih, o šoli, ki jo obiskujejo, o Petri, Maji in tvojem ljubljenem Petru. Povedala si, da si srečna, ker s Petro, njenim možem in vnukoma živite skupaj v isti hiši. "Lepo nam je," si rekla, in da je Maja daleč v Ameriki, ni tako hudo, saj se vsak dan se slišita, si dopisujeta ali pa kar čez lužo skočiš, pa si pri njej. Napisala si ji, da je češnja na vrtu vzcvetela, da so lastovke priletele, da je v naši lepi deželi pomlad. Tako si nam pripovedovala, ljubeče in čuteče o svoji družini, da smo te z veseljem poslušale. Že davno je od tega, ko si z dvema ljubkima punčkama prišla na OŠ Dobrova. Najprej si službovala kot šolska pedagoginja, potem kot pomočnica ravnatelja, nazadnje pa si kot ravnateljica vodila šolo polnih 11 let. V pedagoških krogih si veljala in bila spoštovana kot velik strokovnjak in izjemna, močna osebnost. Bila si ustvarjalna, zato je šola v tvojem času pridobila na ugledu in spoštovanju doma in v tujini. Znala si povezovati in razumeti učence, učitelje in starše v njihovih željah in potrebah. Učenci so ti pomenili vse, s srčnostjo in ljubeznijo si jih pripravljala na njihovo prihodnost. Tvoji kolegi ravnatelji so te cenili in spoštovali. Vedeli so, da pri Hedviki na dobrovski šoli takoj dobijo podporo in strokovni nasvet. Učitelji in ravnatelji začetniki smo pili iz čaše tvoje učenosti, se učili od tebe učiti in ravnateljevati. Nikoli ti ni bilo težko. Vsako nalogo si z odličnostjo opravila. Iz tebe je sijala posebna energija, ki je odpirala srca nas vseh. Draga Hedvika, pogrešali te bomo, še posebno na naših srečanjih. Ti nisi bila le naša ravnateljica, kasneje, ko smo se vse tvoje učiteljice upokojile, si postala tudi naša dobra prijateljica. Prijateljevanje s teboj je bilo kot žlahtna pesem srca - srčna in srečna. Hvala ti za vse objeme, ljubezen in prijateljstvo, ki si ga delila med nas. Velika žalost se je usedla v srca tvoje družine, zato te bodo pogrešali doma in tam v Ameriki. Ostala jim bo tvoja ljubezen, tvoja toplina, tvoja vedrina, ki jim bo v tolažbo v težkih trenutkih. Klavdija Birsa Marn, nekdanja učiteljica OŠ Dobrova 28. oktober 2013 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 37 Ob regionalki že prvi metri robnikov Komunalno podjetje Ljubljana je konec avgusta začelo gradnjo 1,4 milijona evrov vrednega evropsko sofinanciranega projekta. V Občini Log - Dragomer bodo na desni strani ceste zgradili pločnike, na levi pa kolesarske poti. Dela trenutno potekajo na dveh gradbiščih. čeli brneti tudi pri križišču v Dragomerju, takoj za mostičkom, kjer so prav tako na desni strani delavci začeli graditi pločnike. Od konca avgusta, ko je KPL začel izvajati projekt, so v Dragomerju na lokaciji avtobusne postaje zgradili tudi predobreme-nilni nasip, ki ga bodo uporabili za umestitev avtobusnega postajališča in preureditev križišča. Kot smo izvedeli, bo križišče v Dragomerju trokrako, promet pa bodo usmerjali semaforji. Cesta je trenutno polovično zaprta na dveh delih, na Lukovici in v križišču v Dragomerju, na obeh lokacijah je promet urejen izmenično enosmerno. Dela se bodo izvajala do zimskega obdobja, vse dokler bodo to dopuščale vremenske razmere. Končni rok za izvedbo del pa je, kot smo že poročali, 20. december 2014. Dela bodo v prvi fazi potekala na desni strani, nato pa še na sedanjem odstavnem pasu, ki bo v prihodnosti namenjen kolesarjem, pešcem in traktorjem. Pred začetkom gradnje kolesarskih stez bo morala občina z izvajalcem in Direkcijo uskladiti tudi gradnjo kanalizacije in dela vodovoda Visoka cona Lukovica, ki sta prav tako predvidena na levi strani regionalke. V. E. Foto: V. E. Pločniki ob regionalni cesti v naselju Lukovica počasi dobivajo končno podobo. Delavci Komunalnega podjetja Ljubljana so v enem mesecu položili prvih nekaj sto metrov robnikov, manjka le še preplastitev z asfaltom. Medtem pa so gradbeni stroji za- Log - Dragomer bo sofinanciral cesto, Vrhnika pa vrtino Občini Vrhnika in Log - Dragomer si bosta razdelili stroške izvedbe dveh projektov. Vrhnika bo Logu -Dragomerju finančno priskočila na pomoč pri izvedbi vrtine Bevke, s katero bo občina pridobila pomemben rezervni vodni vir, Log - Dragomer pa bo, na sicer svojem ozemlju, pomagal Vrhniki pri sofinanciranju modernizacije ceste Bevke-Log. Obe investiciji bosta občini financirali v razmerju 50: 50. Občinski svet Občine Log - Dragomer je na svoji zadnji seji soglasno dvignil roke za sofinanciranje projektov vrtine Bevke in ceste Bevke-Log. Prvi projekt je vključen v letošnji proračun, drugega pa bodo izvedli v prihodnjem letu. Občini Log - Dragomer in Vrhnika bosta v Bevkah znova vzpostavili vrtino in tako zagotovili pomemben rezervni vodni vir za prebivalce Bevk in občane Loga - Dragomerja. Obstoječo vrtino bodo poglobili na 150 do 200 metrov, takšen ukrep pa predvideva črpanje okoli 15 litrov vode na sekundo. Z izgradnjo novega vodnjaka in njegovo vključitvijo v vodovodni sistem bo občina iz tega vodnega vira dobila več vode, kot je potrebuje (potrebuje je okoli 8 l/sek), kar bi v primeru okvar ali pa onesnaženja na vrhniškem ali borovniškem koncu pomenilo, da v Logu - Dragomerju ne bi ostali brez pitne vode. Naj ob tem povemo, da je bila vrtina Bevke pred leti del že vodovodnega sistema, a so jo iz njega izključili zaradi oporečne vode. Razlog - preplitva vrtina (cca 6 metrov), voda pa se je onesnaževala predvsem zaradi uporabe pesticidov. V proračunu je za to investicijo predvidenih 32 tisočakov. Prihodnje leto pa občini čaka modernizacija ceste Bevke-Log. Problematičen je pol kilometra dolg odsek, ki ga bo treba obnoviti. Na svojem ozemlju je Vrhnika cesto modernizirala že leta 2010 oziroma 2012, in sicer do občinske meje. Ob rekonstrukciji ceste je bil na stroške Občine Vrhnika obnovljen tudi vodovod, ki bo ob gradnji vrtine služil tudi Log-Dragomerčanom. "Predračun za modernizacijo ceste znaša 163.609,53 evra brez DDV in vključuje tudi zamenjavo vodovoda," so pojasnili na občini. Cena bi sicer lahko bila nekoliko višja, saj je predračun star že več kot leto in pol. Kot je pojasnil župan Sumina, bo občina z modernizacijo pridobila ustrezno cestno povezavo z naseljem Bevke. Dodal je, da je cesta sicer pomembnejša za prebivalce naselja Bevke kot za Log-Dragomerčane, a je ob tem poudaril, da neobnovljeni odsek ceste v celoti leži na območju Občine Log - Dragomer. V. E. Foto: V. E. Svetniki potrdili rebalans proračuna Log - Dragomer, 25. september 2013 - Občinski svet je na svoji devetnajsti redni seji brez večjih pripomb soglasno potrdil rebalans proračuna. Ta ne predvideva večjih sprememb, večinoma gre le za uskladitev sredstev na nekaterih večjih investicijskih postavkah. Občinski svetniki so na septembrski seji soglasno dvignili roke za letošnjo spremembo proračuna. V novem odloku je predvidenih nekoliko manj prihodkov, ti so nižji za nekaj več kot 28 tisočakov, za dobrih 22.000 evrov se nižajo tudi odhodki. Prihodki občine se višajo pri davkih na nepremičnine, kjer naj bi občina pobrala za dvajset tisočakov več od predvidenega, davki na dediščine in darila se višajo za 30.000 evrov, manj pa bo pobranih davkov na promet nepremičnin in na finančno premoženje. Nekoliko manj načrtujejo tudi nedavčnih prihodkov, znižanje se nanaša na pričakovani delež iz dobička JP KPV, d. o. o., kar 40.000 evrov več pa naj bi v proračun dobili z globami in drugimi denarnimi kaznimi. Naj ob tem omenimo, da je Medobčinski inšpektorat in redarstvo v Občini Log - Dragomer samo v prvi polovici leta na območju občine izdal globe v višini 61 tisoč evrov, v proračunu pa je bilo za celo letošnje leto načrtovanih 80 tisočakov. Sredstva se nižajo tudi pri transfernih prihodkih, kjer so v rebalansu uskladili sredstva SVLR, ki jih občina prejme od države za investicije, ter črtali pričakovana sredstva Fundacije za šport in sredstva LAS Barje iz naslova zamenjave tal v osnovnošolski telovadnici. Občina tudi letošnje leto načrtuje zaključiti v zelenih številkah, tako kot v letih poprej tudi letos naj ne bi najemala kredita. Glavna razloga za sprejem rebalansa sta dva: sprememba Letnega načrta pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine za leto 2013 ter zagotovitev in uskladitev sredstev na nekaj večjih investicijskih postavkah, kot so Drago-merška cesta z gradnjo meteorne in sanitarne kanalizacije ter javne razsvetljave, bistveno višja sredstva na postavki zimskega vzdrževanja, zaradi dolge zime, ter na postavkah visoka cona Lukovica in Pot na mah. V rebalansu pa se nekoliko nižajo in višajo sredstva tudi na nekaterih drugih proračunskih postavkah. Realizirana tretjina proračuna Na mize so svetniki dobili tudi poročilo o izvrševanju občinskega proračuna za prvo polovico letošnjega leta. Prihodki občine so bili glede na plan realizirani v višini 41,2 odstotka, kar je v pričakovanih okvirih. Po drugi strani pa so bili odhodki realizirani le 32,3-odstotno. Kot so pojasnili na občini, je poraba na investicijski strani nižja predvsem zato, ker naj bi računi za investicije v plačilo zapadli šele v drugem polletju. V. E. Slika je simbolična. V enem dnevu dve seji Log - Dragomer, 25. september 2013 - Občinski svetniki Občine Log - Dragomer so se v prostorih osnovne šole sestali na izredni in nato še na redni občinski seji. Na dnevnem redu izredne seje so imeli eno točko, na redni pa enajst. Tokrat so svetniki na seji razpravljali o kanalizaciji, na mize so dobili rebalans proračuna, govorili so o dveh komunalnih odlokih ter o skupnem sofinanciranju dveh projektov, ki ju bodo izvedli skupaj z Občino Vrhnika. O teh temah podrobneje pišemo v posameznih člankih. Poleg tega so svetniki znova glasovali o nadomestnem članu nadzornega odbora. Potem ko je konec aprila odstopno izjavo podal Andrej Skrt iz Liste za Dragomer, Log in Lukovico, so v vrstah te liste poiskali novega kandidata. Predlaganega Martina Rupnika so svetniki večinsko podprli. Na seji je svet spremenil tudi odlok o enkratni denarni pomoči za novorojence; ta ne prinaša sprememb pri višini nadomestila, temveč so dokument v dveh členih le uskladili z zakonodajo. Na seji so soglasno potrdili tudi sklep o vknjižbi lastninske pravice v korist občine in o zaznambi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena, in sicer na petih odsekih občinskih cest, kjer v zemljiški knjigi ni bilo razvidno, ali gre za javno dobro državnega ali lokalnega pomena. Svetniki so tudi tokrat na seji postavili vprašanja občinski upravi, in sicer v zvezi z nadaljevanjem postopka sprejemanja občinskega prostorskega načrta, ureditvijo Snešaka, visoko cono Lukovica in kanalizacijo, zanimalo jih je tudi, ali je občina dosegla kakšen napredek pri vzpostavitvi novega prehoda za pešce pri loškem gasilskem domu, govorili so o urejanju obeh pokopališč ter med drugim o popisu zaraščenih jarkov. Na koncu seje pa so se seznanili še z realizacijo sklepov občinskega sveta. V. E. Foto: V. E. Plin naj bi po ceveh stekel pred koncem leta Energetika Ljubljana nekoliko zamuja z oskrbo z zemeljskim plinom na že zgrajenem plinovodnem omrežju v Občini Log - Dragomer. Medtem ko so maja napovedovali, da naj bi se že priključeni uporabniki s plinom lahko začeli ogrevati jeseni, se začetek ogrevanja zamika za nekaj mesecev. Nič kaj obetavne pa niso niti napovedi o nadaljnjem širjenju plinifikacije občine. Energetika Ljubljana je v poletnih mesecih plinovodne cevi v občini položila do Osnovne šole Log - Dragomer. Medtem ko so že pridobili uporabno dovoljenje za dele omrežja, ki je bilo zgrajeno do konca letošnje pomladi, se pravi ob regionalni cesti in v južnem delu Dragomerja, naj bi v oktobru oziroma novembru pridobili še uporabno dovoljenje za preostalo omrežje. Kot so nam pojasnili, naj bi Energetika dovajanje plina v omrežje začela konec novembra oziroma na začetku decembra, plin pa naj bi v prvi fazi pritekel le po omrežju, ki že ima pridobljeno gradbeno dovoljenje. Srečko Trunkelj z Energetike Ljubljana je razkril načrte za nadaljnje širjenje plinovodnega omrežja v občini: "V letu 2014 Energetika Ljubljana zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne načrtuje nadaljevanja gradnje plinovodnega omrežja v Občini Log - Dragomer." Kot je dodal, je izjema le Stara cesta, za katero pripravljajo dokumentacijo. "V primeru, da se bo interes za priključitev in začetek uporabe zemeljskega plina izrazil za več kot 50 odstotkov obstoječih stavb, se bo plinifikacija tudi izvedla," je zaključil Trunkelj. V. E. 38 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 28. oktober 2013 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Komunalna odloka sta pod streho Občinski svet je na svoji zadnji redni seji v drugi obravnavi prižgal zeleno luč Odloku o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Sprejemanje tega odloka ima že precej dolgo brado, popravki in nov odlok so bili pred dvema letoma večkrat na svetniških mizah, a so log-dra-gomerški svetniki vedno znova pokazali rdeči karton. Odlok iz leta 2009 so na Vrhniki, v Borovnici in Log - Dragomerju poskušali uskladiti z zakonodajo že leta 2011. Medtem ko sta se prvi dve občini z omenjenim odlokom strinjali, pa log-dragomerški občinski svet zaradi nejasnosti in pomanjkljivosti takrat ni soglašal z dokumentom. Pripravo novega besedila so občinske uprave vseh treh občin začele v letošnjem letu, odlok pa so svetniki obravnavali na predpočit-niških sejah. V prvi obravnavi so svetniki sicer novemu besedilu dali bistveno boljšo oceno kot pred dvema letoma, a so vseeno imeli precej pripomb, ki so se nanašale predvsem na pristojnosti posameznih organov. Na tokratni seji je nekoliko popravljeno besedilo odloka dobilo precej različne ocene. Na eni strani je odlok naletel na zavračanje zaradi členov, ki jih pri usklajevanju niso popravljali, na drugi strani pa na mnenje, da je bil pri usklajevanjih vendarle narejen korak naprej. Ta korak je bil, kot kaže, dovolj velik, saj je bil na koncu odlok sprejet s petimi glasovi za, enim proti, trije svetniki pa so se glasovanja vzdržali. Kaj prinaša novi odlok o ustanovitvi in organiziranju KPV? Podjetje bo imelo tri organe, skupščino, ki bo sestavljena iz županov, nadzorni svet in direktorja. Pravice pri odločanju pa bodo imeli tudi občinski sveti, ki bodo sprejemali odlok, odločali o statusnih spremembah in prenehanju podjetja, imenovali in razrešili bodo direktorja ter sprejeli letni načrt. Posamezni občinski sveti bodo odločali še o komunalnih cenah oziroma tarifah ter razpolagali s kapitalskim deležem občin v javnem podjetju. Župani bodo v okviru skupščine obravnavali letno poročilo, odločali o razdelitvi dobička in kritju izgube ter sprejemali družbene pogodbe, imenovali revizijsko družbo ter med drugim oblikovali predlog za povečanje oziroma zmanjšanje osnovnega kapitala, v okviru skupnega ustanoviteljskega organa pa bodo določali posebne pogoje za izvajanje dejavnosti in za zagotavljanje javnih služb, odločali o tekočem ustanoviteljskem in kapitalskem upravljanju ter oblikovali predlog za imenovanje in razrešitev direktorja. Nadzorni svet podjetja bo imel šest članov, tisti, ki jih imenujejo in odpokličejo občinski sveti občin ustanoviteljic, pa bodo morali imeti strokovno izobrazbo s pravnim ali ekonomskim znanjem najmanj stopnje VII/1 ali opravljen izpit za nadzornika. Nadzorni svet bo nadziral vodenje poslov javnega podjetja, pregledoval in preverjal knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari, sprejel letni poslovni načrt ter k njemu podal mnenje, dal soglasje k sklepanju kreditnih pogodb nad 25.000 evrov, med drugim pa bo odločal tudi o ukrepih za pregled in nadzor dela direktorja. Uskladili so globe Svet je konec septembra na seji obravnaval še en odlok, povezan z vrhniško komunalo, in sicer Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika. V prvi obravnavi so se svetniki obregnili le ob višino glob, ki so bile nesorazmerne s težo prekrška. V primerjavi s prvotnim besedilom se v sprejetem odloku ohranja sistematika ureditve, globe pa se občutno znižujejo. Nekaj pripomb je svet imel tudi pri drugi obravnavi dokumenta, te pa so se nanašale na spremembo obračuna odvoza komunalnih odpadkov ter na manjkajoči člen, ki predvideva olajšave pri obračunu storitev ravnanja z odpadki pri družinah z več kot tremi nepreskrbljenimi otroki. Svetniki so na koncu soglasno potrdili odlok, soglasno pa so dvignili tudi roke za amandma. Ta predvideva, da bi tudi v novi odlok vnesli člen, s katerim bi družine z več kot tremi nepreskrbljenimi otroki dobile olajšavo pri obračunu storitve ravnanja z odpadki, in sicer tako, da bi se pri obračunu storitev upoštevali le trie od nepreskrbljenih otrok. Razlog za sprejem odloka je uskladitev z zakonodajo, ki se je od leta 2002, ko je bil odlok sprejet, precej spremenila. V. E. Spomladi naj bi začeli graditi protihrupne ograje Direkcija RS za ceste je sredi oktobra končno dobila zeleno luč za podpis pogodbe za gradnjo protihrupnih ograj med Brezovico in Vrhniko. Protihrupne ograje v dolžini dobrega 7,5 kilometra naj bi začeli graditi po koncu zimske sezone. Projektu postavitve protihrupnih ograj v občinah Log - Dragomer in Vrhnika se, kot kaže, obetajo lepši časi. Po mesecih zapletov z izbiro izvajalca bodo na Darsu vendarle lahko podpisali pogodbo za gradnjo. Državna revizijska služba je zavrnila še zadnjo pritožbo enega od neizbranih izvajalcev. Kaj to pomeni za nadaljevanje projekta, so nam pojasnili na Darsovi službi za komuniciranje: "Z odločitvijo državne revizijske komisije, ki je zavrnila pritožbo enega od ponudnikov, je postopek oddaje javnega naročila 'Izgradnja PHO Brezovica-Vrhnika: 1. sklop (APO 12, 13, 18 in 19) in 2. sklop (APO 14, 15, 16, 17, 20, 21 in 22)' pravnomočno zaključen." Kot smo izvedeli, bodo na Darsu kmalu podpisali pogodbo. Posel, vreden skoraj 9,5 milijona evrov, sta dobili podjetji Rafael, d. o. o., Sevnica (vodilni partner) in SŽ ŽGP, d. d., Ljubljana (partner), in sicer za pogodbeno vrednost 4.401.342,53 evra (prvi sklop) in 5.047.915,78 evra (drugi sklop). Gre za projekt, ki bo sofinanciran iz evropskega kohezijskega sklada. Protihrupne ograje bodo v okviru tega projekta postavili na štirih avtocestnih odsekih; Dars naj bi odštel 20 milijonov evrov, 41.972.660 evrov pa naj bi primaknila Evropa. Postavili bodo dobrih 31 kilometrov ograj na površini skoraj 141.000 kvadratnih metrov. Gradnja protihrupnih ograj na odseku Unec-Postojna je vredna 3,6 milijona evrov, na odseku Malence-Šmarje - Sap milijon evrov, na odseku Brezovica-Vrhnika pa 9.449.258,31 evra. "Izvajalec bo dela začel predvidoma po koncu zimske službe 2013/2014, to je v začetku pomladi prihodnje leto," so nam še pojasnili na Darsu. Ograje naj bi začeli graditi tik pred nadvozom Lukovica v smeri Vrhnike. Brez zaščite pred hrupom bo ostal del Lukovičanov, saj na tem območju protihrupnih ograj ne bodo gradili zaradi načrtovanega novega avtocestnega priključka. V. E., Foto: V. E. Na mizah sveže informacije o projektu kanalizacija Log - Dragomer, 25. september 2013 - Občinski svetniki so na izredni seji obravnavali realizacijo projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice - 3. sklop (Občina Log - Dragomer). Na seji so se seznanili z aktivnostmi, ki so jih pri tem projektu v zadnjih mesecih vodili na občini, sprejeli pa so tudi tri sklepe. Kot smo izvedeli, je v letošnjem letu vzporedno teklo več aktivnosti: občina je pridobivala in tudi pridobila vse služnosti in gradbena dovoljenja; dopolnili so investicijsko dokumentacijo ter jo posredovali na ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je septembra občinski upravi poslalo še nekaj pripomb, te pa na občini rešujejo. Izvedli so tudi postopke za izbor izvajalcev. Za to potezo so se odločili kljub temu, da odločba o dodelitvi kohezijskih sredstev še ni izdana; kot so pojasnili občinarji, so upoštevali navodilo MKO. V javnem razpisu so izbrali izvajalca za svetovalni inženiring in nadzor, ki ga bo opravila družba Proplus za 89 tisočakov. Nekoliko pa se je zapletlo pri javnem razpisu za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave, saj občina ni dobila nobene ponudbe. "V skladu z ZJN-2 se je izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave. V tem postopku je bila pridobljena ponudba družbe Strabag, d. o. o., v vrednosti 10.541.833 evrov brez DDV. V pogajanjih, ki so se izvedla 18. 9. 2013, se je cena znižala na 9.165.871,61 evra brez DDV," so pojasnili v gradivu za svetnike. Ponujena cena za izgradnjo kohezijske kanalizacije in čistilne naprave pa bo še nekoliko nižja, saj je v omenjeni ceni upoštevana tudi cena izgradnje meteorne kanalizacije na Logu, ki pa ni del evropsko sofinanciranega projekta. Končna ponujena cena je bila tako 8.765.758,74 evra brez DDV, kar pa je še vedno 1,3 milijona več od projektantskega predračuna. Naj povemo, da naj bi občina ponudbo z izbranim izvajalcem podpisala samo v primeru, da bo dobila odobrena evropska sredstva. Svetniki so na seji občinski upravi med drugim postavili vprašanja o financiranju projekta in izrazili nekaj bojazni, da bi se cena lahko zvišala z dodatnimi aneksi. Menili so, da Strabagova cena ni ugodna, a žal je bila to edina ponudba, ki jo je občina dobila. Na koncu so sprejeli informacijo o poteku aktivnosti pri projektu kanalizacije. Župana so pooblastili za podpis dopolnitev investicijskega programa študije izvedljivosti in dopolnitve vloge za pridobitev kohezijskih sredstev v višini usklajene pridobljene ponudbe, pod pogojem, da bo podrobna analiza ponudbe pokazala, da je ta vsebinsko in formalno pravilna. Sprejeli pa so tudi sklep, da svet meni, da občinska uprava in župan prevzemata odgovornost za ustreznost postopka javnega naročila ter odgovornost za kakršnakoli korupcijska tveganja pri podpisu pogodbe z izbranim izvajalcem. V. E. Izlet DU Log na Kozjansko V sredo, 25. septembra, se nas je 55 članov društva odpeljalo na izlet na Kozjansko. Matej je kot po navadi "naročil primerno vreme", pot pa smo si skrajšali z borovničkami. Prva postaja za "kofetek" je bila na bencinski črpalki malo naprej od odcepa za Novo mesto. Skozi Krško smo se pripeljali do naselja Pišece, kjer smo si ogledali žganjarno Alkobap ter pokusili in nakupili njihove proizvode (viljamovko, ravbši- co, borovničke ipd.), obenem pa pojedli krofe, ki smo jih imeli s seboj. Kmalu nato smo pripravili osebne izkaznice, da smo jih lahko pokazali našim in hrvaškim policistom, ko smo pri Kumrovcu prestopili mejo. Tu smo si ogledali Muzej Staro selo - kmečko vas z vsem inventar- jem izpred 100 let. Osrednja pozornost je veljala rojstni hiši Josipa Broza. Naše "pionirke" so zapele pesem Lepo je v naši domovini biti mlad, ki je marsikomu obudila spomine na tiste brezskrbne čase. Nato smo spet prečkali mejo, na domačo stran, ter si ogledali cerkev in staro lekarno v Olimju. Tu smo nakupili čajčke in druge medikamente, ki naj bi nam lajšali vsakodnevne tegobe. Seveda nismo mogli mimo čokoladni-ce, v kateri so se nekateri, ki še lahko jedo čokolado, predali nakupom, tako da je avtobus kar malo zamujal z odhodom proti naši zadnji postaji - pivnici. Tam smo imeli zelo dobro kosilo in se nato odpravili domov. Zdaj nas čaka martinovanje, ki bo okoli 11. novembra; kdaj točno in kje bomo martinovali, boste izvedeli v obvestilu. Čla- ne bi rad pohvalil za kar številno udeležbo na merjenju tlaka in sladkorja v krvi. Vsako prvo sredo v mesecu pa ste od 9. ure vabljeni v obnovljene prostore doma Društva upokojencev Log (Pot na Ferjanko 4) na klepet, šah in druge dejavnosti. Jože Štemberger Fotografije: Zlatko Verbič 28. oktober 2013 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Dejavnosti KUD Kosec v novembru 04.11. do Fotografska razstava 18.11.2013 Ljudje z Ljubljanskega barja od 8.00 do 17.00 Lokacija: OŠ Log - Dragomer, večnamenski prostor 05.11.2013 Ustvarjalne delavnice ob 18.00 Šivanje s šivalnim strojem in pletenje Lokacija: OŠ Log - Dragomer, učilnica št. 10 07.11.2013 Začetni in nadaljevalni tečaj angleškega jezika ob 18.30 Lokacija: sejna soba Občine Log - Dragomer 13.11.2013 Bralni krožek ob 18.00 Lokacija: sejna soba Občine Log - Dragomer 18.11.2013 Predavanje o zeliščih in njihovi uporabi ob 18.00 Predava ga. Tadeja Vadnjal, Zeliščna sekcija Lokacija: OŠ Log - Dragomer, učilnica št. 10 19.11.2013 Likovna delavnica - Jesenski venčki ob 18.00 Lokacija: OŠ Log - Dragomer, učilnica št. 10 26.11.2013 Likovna delavnica - EKO voščilnice ob 18.00 Lokacija: OŠ Log - Dragomer, učilnica št. 10 27.11.2013 Bralni krožek ob 18.00 Lokacija: sejna soba Občine Log - Dragomer Prijave sprejemamo na telefon 064 159 939 in kud.kosec@gmail.com KUDjf K< osec Log - Dragomer Jesen v KUD Kosec Za nami je prijetno, lepo, toplo poletje. Upam, da ste ga preživeli aktivno, v družbi svojih prijateljev, družine, v gorah, na morju ali na enodnevnih izletih. Smo na pragu letnega časa, ko bodo zeleno podobo narave marsikje zamenjale rumene ali rdeče barve. Tega časa se veselimo, obarvanost pritegne našo pozornost in nas tako očara, da nam v naravi in med rastlinami nikoli ni dolgčas. Kot narava smo se tudi mi, v KUD Kosec obnovili in osvežili. V začetku septembra smo uspešno kandidirali na javnem razpisu za sofinanciranje programov in projektov kulturne dejavnosti v občini, ki ga je razpisala Občina Log - Dragomer. To nam je dalo krila in sprejeli smo izziv, da ustanovimo nove sekcije. Ravnokar se ustanavljajo, zato člane društva in krajane vabimo, da se nam pridružijo. Poleg klekljarske in likovne sekcije, odbora za ohranjanje kulturne dediščine, pridobivanja znanja iz tujega jezika, medgeneracijskega sodelovanja, literarnega krožka in pevskega zbora smo v septembru ustanovili še ustvarjalne delavnice, ki jih bodo vodile Ne-vena Kralj, Milica Lavrenčič, Anica Vengust, Marjeta Tešanovič, Martina Brajič, Marinka Mojškerc in Barbara Nardoni. Delavnice se bodo odvijale tedensko, o njihovi vsebini in terminih pa vas bomo obveščali prek spletne strani, napovednika v Našem časopisu in plakatov. Želja po druženju ob dobri hrani, lastni pridelavi začimb in zelišč ter zdravljenju osnovnih obolenj z zelišči je pripomogla, da smo k sodelovanju povabili Ljubico Malavašič in Vido Kalič, ki vas bosta popeljali v zeliščne kotičke, kjer boste lahko občudovali in nabirali zeli za lastne potrebe. Zanimanje za kuhinjska in zdravilna zelišča se iz leta v leto povečuje, zato vse tiste, ki bi radi vstopili v skrivnostni svet zelišč, vabimo, da se nam pridružite. Da pa ne bi samo gojili in nabirali zelišč, smo poskrbeli tudi za knjižne molje. Ustanavljamo knjižnico pod vodstvom Danice Jazbinšek, vendar imamo za zdaj težave s prostorom. Upamo, da nam bo sreča mila in se nas bo kdo od zaprošenih usmilil ter nas sprejel pod svojo streho. Močno si želimo ustanoviti tudi mešani pevski zbor z instrumentalno spremljavo in plesno skupino. Oživili pa smo gledališko sekcijo za šoloobvezne otroke, ki jo vodi g. Emir Juršič. Za šoloobvezne otroke pripravljamo tudi obisk klekljarske delavnice pod vodstvom Katje Hvalice. Vsejkandidate, mlade, malo mlajše in starejše, vabimo, da se nam pridružijo. Če bi morda kdo prevzel mesto pevovodje, ga bomo zelo veseli. Svojo udeležbo nam za vse naštete sekcije javite na tel. št. 064159 939 ali pišite na e-naslov KUD.KOSEC@gmail.com. Ne zamudite! Pridružite se nam in postanite naš član! KUD Kosec Anica Vengust PD Rega na Pohorju V soboto, 21. septembra, se nas je 16 članov PD Rega odpravilo na dvodnevni pohod na Pohorje. Z avtobusom smo se odpeljali do Doma na Osankarici (1.191 m). Od tam smo se odpravili v gozd in po lesenih brveh prispeli do Črnega jezera, ki je umetnega nastanka. Na dnu tega jezera so se leta in leta nabirali organski ostanki odmrlih rastlin in živali in ustvarili debelo plast mulja, ki je temne, skoraj črne barve. Jezero je zato videti, kot bi bilo polno črnila, čeprav je voda kristalno čista. Med vračanjem proti izhodišču smo občudovali gozdne lepotice - rdeče mušnice, ki jih je na Pohorju zelo veliko, Marta pa je našla prvega jur-čka. Pot smo nadaljevali po cesti do spodnje postaje smučišča Jurgovo. Čeprav je bilo napovedano sončno vreme, je bilo oblačno, presenetile pa so nas tudi kaplje dežja. Na vrh Ro-gle smo jo mahnili kar po smučišču. Hodili smo počasi, zato smo potrebovali malo več časa, da smo prišli do razglednega stolpa na vrhu. Na 30 m visoki stolp se je nekaj članov tudi povzpelo. Po krajšem postanku smo se spustili do Koče na Pesku (1.386 m). Ko smo čakali na hrano, se je začelo jasniti in pokazalo se je sonce. Podprli smo se z okusnim Lovrenška jezerca so nas očarala. pohorskim loncem in gobovo juho z jurčki in žganci. Po okrepčilu smo krenili naprej in se po uri in pol hoje povzpeli do Lovrenških jezer (1.529 m) - najlepših in najvišje ležečih barjanskih jezer pri nas. Jezerc je od 11 do 22, odvisno od obsega in trajnosti stoječe vode. Zanimivost jezerc je ta, da se ne napajajo z nobenim vodotokom, ampak le s padavinami. Ker je plast šote v osrednjih delih barja debela skoraj tri metre, vode ne zmanjka niti ob najhujši suši. Do čudovitih jezerc z lokvanji smo se sprehodili po leseni poti, speljani med nizkimi borovci. Po ogledu smo se povzpeli še na lesen razgledni stolp, ki pa je na žalost prenizek, da bi jezerca lahko občudovali "od zgoraj". Čakal nas je še zadnji del poti do Ribniške koče (1.507 m); tam smo večerjali in prespali. Ker je ne- kaj naših članov imelo srečo s jurčki, nam jih je prijazno osebje pripravilo za zajtrk. Po božanskem zajtrku smo se odpravili do Grmovškovega doma (1.377m) in se potem povzpeli na Veliko Kopo (1.542 m), kjer se nahaja 13 zdravilnih energetskih točk. Od tam smo odšli do Partizanskega doma na Mali Kopi (1.443 m) in naprej do Koče pod Kremžarjevim vrhom (1.102 m). Malo pred kočo stoji kapelica z zvonom želja. Ker je bilo prijetno toplo, smo posedli zunaj in si privoščili odmor za malico in počitek. Sledil je še spust v Slovenj Gradec (411 m), kjer nas je čakal avtobus. V dveh dneh smo prehodili dobrih 42 km in premagali več kot 1500 m nadmorske višine. Z vodnikom Jožetom smo doživeli dva prekrasna in nepozabna dneva. J. Trček KUD Kosec sodeloval na razstavi "Kolo, 5.200 let" Po zahtevnih pripravah je od letošnjega maja v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled razstava Kolo, 5.200 let. Javnosti se prvič predstavlja legendarno leseno kolo z osjo, v zgodovinskem kontekstu kulture kolišč na Ljubljanskem barju. Razstavi daje dodaten pomen vpis kolišč z Barja na Unescov seznam svetovne dediščine, eden od glavnih ciljev razstave pa je, da obiskovalcem približa Ljubljansko barje. Ob razstavi Kolo, 5.200 let smo skupaj s Krajinskim parkom Ljubljansko barje sodelovali pri izvedbi nekaterih vzporednih vsebin, ki so zahtevale aktivno sodelovanje lokalnih skupnosti na območju Ljubljanskega barja. KUD Kosec je konec septembra aktivno sodeloval na razstavi starih fotografij, ki predstavlja povezovalni element barjanskih občin. S pomočjo starih fotografij je ta razstava poskusila osvetliti življenje na Ljubljanskem barju pred sto in več leti ter se pokloniti ljudem, ki so s svojim delom sooblikovali njegovo sedanjo podobo. Fotografska razstava "Ljudje z Ljubljanskega barja" bo v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled do 30. oktobra. V sodelovanju z Ljubljanskim barjem, Osnovno šolo Log - Dragomer in Občino Log - Dragomer smo se dogovorili, da razstavo predstavimo tudi našim krajanom. Od 4. do 18. novembra si jo boste med 8. in 17. uro lahko ogledali v večnamenskem prostoru OŠ Log - Dragomer. VABLJENI! Druga vzporedna prireditev z naslovom "Barjani predstavljajo današnji utrip življenja v občinah Ljubljanskega barja", na kateri je začetek oktobra sodeloval tudi KUD Kosec, se je odvijala na Trgu francoske revolucije, pred Mestnim muzejem Ljubljana. Tam so se vrstili nastopi glasbenih in plesnih skupin, kulturnih društev in drugih lokalnih ustvarjalcev, na stojnicah pa je bila na ogled turistična in kulinarična ponudba (s pokušino) z območja Ljubljanskega barja. Na festivalu barjanskih občin so KUD Kosec predstavljali Oktet Slavček, akrobatska skupina Žabice, na stojnicah pa so se predstavili klekljarska sekcija pod okriljem Helene Likar, ročno izdelani unikatni izdelki (pod vodstvom Marinke Mojškerc in Anice Vengust), zdravilna zelišča in čaji Ljubice Malavašič ter pesniška zbirka "Most" Zdravka Pečana. Festival je nastal v sodelovanju s Krajinskim parkom Ljubljansko barje, Mestnim muzejem Ljubljana in zavodom Turizem Ljubljana ter kulturnimi društvi barjanskih občin. Anica Vengust KUD Kosec Foto: KUD Kosec 40 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Moj otrok ima rojstni dan Rojstnodnevne zabave za otroke Bi radi svojemu otroku pripravili praznovanje s prijatelji? Ste v stiski s prostorom? I Želite, da bi bilo praznovanje nekaj poseb- ^^^Vjbl ^HjLc Pripeljite ga na kmetijo ...Tukaj je lepo, je drugače, je domače. ^^ ' Namesto vas organiziramo: - program in animacijo; družabne igre, kot smo se jih igrali včasih, - ustvarjalne delavnice (izdelovanje skupnega darila za slavljenca), - sladki prigrizek Podrobnosti: WWW.EKOLASKAR.COM /podjetje Vivian - 040 462 373. Festival barjanskih občin v Ljubljani Ljubljana, 5. oktober - V središču prestolnice, tudi začasna razstava o najstarejšem kolesu na na Trgu Francoske revolucije, je potekal tako svetu, ki so ga našli na Starih Gmajnah v Ver-imenovani Festival barjanskih občine, ki so ga du. (gt, foto: gt) Stojnica TIC Vrhnika, ki je Cankarjevo mesto med drugim predstavljala tudi z novo turistično brošuro. organizirali Krajinski park Ljubljansko barje, Mestni muzej Ljubljana in Zavod Turizem Ljubljana. Barjanske občine so se predstavljale na različne načine: prek pete in igrane besede, igranja na inštrumente, z razvajanjem brbončic, promocijskim materialom in drugimi lokalnimi posebnostmi. Ker je prireditev potekala tako rekoč na dvorišču mestnega muzeja, so se obiskovalci po promocijski ceni lahko odločili za voden ogled muzeja, v katerem je med drugim Anton Hren oziroma borovniški čebelarji V KUD Kosec iz ložansko-dragomerske občine so mlade navduševali s klekljanjem. tJtl&TlLNA BISTRA Bistra 2, Borovnica, tel.: 01/ 750-57-42, www.gostilna-bistra.com TAROK TURNIR POSAMEZNIKOV V TRI 22. 11. ob 17. uri v Gostilni Bistra. ČAKAJO VAS PRAKTIČNE IN DENARNE NAGRADE! PRIJAVE ZBIRAMO NA E-Mail INfO@GOSTILNA-BISTRA.COM tel.: 01 7505 742 ALI NA DAN V GOSTILNI DO 16.30 URE. ŠTEVILO PRIJAVLJENIH JE OMEJENO. Igralo se bo popravilih TARZS (ki so dosegljiva na internetnem naslovu http://www.tarokzveva.si/akti/pravila tekmovalnega taroka), v 3 KROGIH po 15 IGER, ŠTARTNINA ZNAŠA 12 €. v v v v Črna kronika september 2013 • Črna kronika september 2013 • Črna kronika september 2013 • Črna kronika september 2013 Območje Policijske postaje Vrhnika Policisti Policijske postaje Vrhnika so imeli septembra zopet opraviti z več vlomilskimi podvigi. Tako si je na Bregu pri Borovnici še neznani lump v nočnih urah pomagal v tujo garažo. V prostor se je stlačil skozi okno, nato pa pograbil vse, kar se da na trgu dobro prodati ljudem, ki za svoje preživetje delajo: dve motorni žagi, agregat, škropilnico, kotno brusilko in električni podaljšek. »Modus operandi« tokratnega ropa močno spominja na podobne akcije nočnih ptic v preteklih mesecih, ki so v Borovnici in okolici botrovali celo k ustanavljanju nekakšnih prostovoljskih patrulj občanov. Kot kaže, zaenkrat še neuspešnih. Specialisti za oskrbovanje črnega trga z rabljenim orodjem so sicer taisti mesec udarili tudi v Dragomerju, kjer so dodobra oplenili gradbeni zabojnik, v katerem so delavci hranili svoja delovna sredstva. Na makadamskem parkirišču na Stari Vrhniki pa se osamljeni tolovaj ni zmogel upreti zločinski skušnjavi in se je skozi zaprto okno zadnjih levih vrat avtomobila prebil v notranjost vozila, do črne usnjene torbice z vsebino, ki se mu v odsotnosti lastnika ni kaj prida upirala. Za vsemi naštetimi še poizvedujejo. Policisti pa so imeli pretekli mesec opravka tudi s tako nizkotnimi dejanji, da se človek pravzaprav vpraša, kam plove sodobna družba. Posredovati so namreč morali v kar dveh primerih, ko so se polnoletni otroci psihično in fizično znašali nad svojimi starši. Enega od nasilnežev še po prihodu mož reda in postave ni minila želja po razgrajanju, zato so ga po hitrem postopku spravili v pripor, medtem ko se je drugi lepo umiril. Oba seveda čaka zagovor pred sodno oblastjo zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini. Možje v modrem so se dobro odrezali tudi pri vzpostavljanju reda v cestnem prometu, kjer so pokazali, da so vsi udeleženci, ne glede na premoženjsko stanje, enaki v očeh zakona. Tako so enemu vozniku zasegli nizkocenovni avtomobil Fiat Punto, drugemu pa visokocenovnega BMW X5. V enem primeru zaradi vožnje brez vozniškega izpita, v drugem zaradi neveljavnega voz- niškega dovoljenja. Zoper oba kršitelja so podali tudi obdolžilni predlog na vrhniško okrajno sodišče. Območje Policijske postaje Ljubljana Vič Policisti Policijske postaje Ljubljana Vič so se septembra v občinah Horjul in Dobrova - Polhov Gradec predvsem ukvarjali s tatvinami, spori med občani, delovnimi in prometnimi nesrečami. Na Dobrovi je neke noči v kiosk prodaje pekovskih izdelkov vdrl še neznani nepridiprav, ki je s tovrstnim podvigom očitno zaključil podaljšani pivski maraton. Pijače v njem ni našel, je pa iz blagajne sunil vseh 69 EUR, nakar ga je vsled silnega razburjenja izdal prenapolnjeni želodček in njegova vsebina je končala malo po tleh, malo pa po prodajnem pultu. Pred odhodom je na blagajni pustil medaljo lokalne športne prireditve »Encian cup«, verjetno z namenom hvale, česa je požlampal največ, ter miniaturno slovensko zastavico, kot simbol reprezentance za katero naj bi priboril zgoraj omenjeni maraton. Dokazov, tudi za DNK preiskave, je pustil več kot dovolj in verjetno bo lahko že v kratkem pristojnim organom podrobneje pojasnjeval svoj podvig. Prav veliko pa za seboj niso pustili oboževalci barvnih kovin, ki so jim polni žepi edina življenjska vrednota. Pred njimi ni bil varen niti dom prostovoljnih gasilcev v Polhovem Gradcu, kjer so poruvali bakrene žlebove, niti sakralni objekt (kapelica) v Črnem vrhu, s katere so temeljito potrgali kritino iz taiste plemenite kovine. V Gabrju pa so njihovi tolovajski kolegi kar izpred hiše speljali osebni avtomobil Renault Twingo, ki sicer ni bil registriran, a je verjetno že v kratkem dobil registrske tablice. Morebiti celo tiste, ki so jih izpulili z avtomobila na Dobrovi. Tako opremljeni si namreč zlikovci prav hitro pomagajo do brezplačnega goriva, kot so si ga na primer na bencinskem servisu Petrol v Horjulu. Odpeljali so se s polnim rezervoarjem goriva, za seboj pa pustili neporavnan račun. Če so zares pobegnili v neznano, pa bomo še poročali. Znova so možje v modrem tudi na sledi pridelovalcem opojnih indijskih zeli, tokrat po zaslugi vestnega gobarja, ki je na Debelem hribu v bližini Brezja pri Dobrovi naletel na šest sadik od enega do dveh metrov visoke konoplje. Slednje so policisti posekali, po zbranih obvestilih pa sledi še kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo. Policiste so klicali tudi na nogometno tekmo, kjer je zdrava tekmovalnost prerasla v resen fizični obračun med igralcema. Kršitvi javnega reda in miru bi se »športnika« lahko elegantno izognila z vključitvijo v kak šport, ki sicer ne pozna žoge, ima pa zato ring. Na Dobrovi pa naj bi zavrelo med bratom in sestro, bojda zaradi dediščine (verjetno tudi genske). O zadevi policija še zbira obvestila, prav tako pa tudi o primeru iz naselja Gabrje, kjer je občana premikastil še neznani pretepač. Z zbiranjem obvestil pa so končali v primeru domnevnega spora med zakoncema na Dobrovi, kjer kršitev javnega reda in miru niso zaznali. Pestro je bilo tudi na cestah. V Ljubgojni je brezvestni voznik povzročil prometno nesrečo, nato pa jo popihal s kraja dogodka. A dolgi roki zakona ni mogel uiti. Že v kratkem so ga izsledili in mu izdali plačilni nalog. Slednjega si je prislužil tudi drzni voznik, ki je v Hruševem z neupoštevanjem pravil srečanja treščil v nasproti vozeče vozilo. Policisti so obravnavali še nesrečo z manjšo materialno škodo v Polhovem Gradcu, kjer pa so odstopili od ogleda. Septembra je prišlo tudi do dveh delovnih nesreč. V podjetju Optim SF d.o.o. v Srednji vasi pri Polhovem Gradcu se je poškodoval mlajši moški. V krivilni stroj je nameščal PNZ nosilec, ta pa je zdrsnil pregloboko v napravo, zato ga je hotel poravnati v pravilen položaj, pri čemer mu je zmanjkalo ravnotežja in je z desno nogo pritisnil na stopalko, s katero je aktiviral in spustil krivilni nož, ta pa mu je odrezal tri prste desne roke in dva prsta leve roke. Sodelavci so mu nemudoma priskočili na pomoč in ga oskrbeli do prihoda ekipe Nujne medicinske pomoči. V drugem primeru pa se je med delom v gozdu v bližini Brezij pri Dobrovi poškodoval moški. Zakonca sta nekaj metrov od hiše čistila gozd, pri čemer sta s traktorjem in hidravličnim pogonom jeklenice iz gozda vlekla posekano deblo dolžine cca. 5 metrov in širine cca. 35 cm. Možakar je na začetku gozda traktor z zadnjim delom postavil pravokotno na rob 8-metrskega prepada, med dve drevesi, ga s plugom nameščenim na zadnji strani vkopal v zemljo in z upravljanjem ročice, VIR: DEARDORFFORCHARDS.COM stoječ na zadnji levi strani traktorja, kjer se nahaja tudi vitel na hidravlični pogon, vlekel hlod po klancu navzgor. Hlod je medtem počasi vlekel traktor navzdol, ta pa je posledično možaka stisnil med blatnik in drevo. S kraja nesreče so ga z reševalnim vozilom nemudoma odpeljali na UBKC Ljubljana. Prav zares nenavaden dogodek pa se je pripetil v Vrzdencu, kjer je občan zaprosil za posredovanje policistov, ker sta mu na posestvo s sosednje kmetje vdrla dva konja. Prosto živeča sosedova ljubljenčka sta si menda oni dan privoščila dr-nec ob njegovi ogradi z lamami, pri tem pa tako prestrašila eno lamo na drugi strani, da je le-ta odskočila, padla in si usodno poškodovala hrbet. Zoper lastnika štirinožnih svobodnjakov bodo sedaj ustrezno ukrepali, obveščene pa so bile tudi pristojne inšpekcijske službe. Zbral in uredil: Damjan Debevec 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 41 Sprememba osebnega imena Osebno ime je gotovo eden od glavnih elementov za individualizacijo fizičnih oseb in je osebna pravica vsakega posameznika, vsakdo pa tudi mora uporabljati svoje ime. Osebno ime je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz imena in priimka. Oseba, ki ima ime ali priimek ali pa ime in priimek, sestavljen iz več besed, mora v pravnem prometu uporabljati celotno ali osebno ime, ki ga je izbrala za pravni promet. Ime in priimek sta za pravni promet lahko sestavljena vsak zase iz največ dveh besed. Osebnega imena ne morejo sestavljati številke in okrajšave, ki ne predstavljajo imena ali priimka. Ime je trajna oznaka, s katero se identificira fizična oseba. Je beseda ali več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, ločevanje posameznega človeka in velja za naše uradno ime, ki nas ločuje od vrste oseb z enakim priimkom. V sedanji informacijski dobi je osebno ime (ime in priimek) tisto, na podlagi katerega je mogoče ugotoviti vrsto drugih podatkov o posamezniku. Na osebno ime so vezani podatki o prebivališču, lastništvu avtomobila in nepremičnin, o premoženju, zdravju, državljanstvu, izobrazbi. Osebno ime je torej temelj vseh uradnih evidenc in se lahko spreminja na različne načine. Spremeni se lahko na zahtevo stranke, v upravnem postopku ali pa kot posledica družinskih razmerij. Celotno osebno ime ali samo priimek ali samo ime se lahko spremeni na prošnjo polnoletnega državljana. Prošnjo je mogoče podati pisno ali ustno na zapisnik pred pristojnim organom. Za vlogo je treba plačati upravno takso v višini 58,91 evra za prvo spremembo ter za vsako nadaljnjo 113,28 evra po taksni tarifi št.1 in 23 Zakona o upravnih taksah (ZUT, Uradni list RS, št. 106/10 - ZUT-UPB-5). O prošnji za spremembo osebnega imena sedaj odloča pristojni organ (upravna enota), pri katerem je bila vlo- žena prošnja. V svojem zahtevku mora prosilec navesti, kakšno osebno ime želi uporabljati v prihodnje, ni pa mu treba navesti razlogov, zaradi katerih želi spremembo osebnega imena. Zakon o osebnem imenu (ZOI, Uradni list RS, št. 20/2006) določa, da se sprememba, priimka ali imena ne dovoli državljanu, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, dokler kazen ni izvršena^ali dokler trajajo pravne posledice obsodbe. Če je osebno ime, priimek ali ime, spremenjeno državljanu, zoper katerega teče kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora pristojni organ v treh dneh od veljavnosti spremembe o tem obvestiti pristojno sodišče. Pristojni organ v postopku po uradni dolžnosti preveri vse podatke. Pravna posledica nastane takoj ob vročitvi odločbe. Mladoletni osebi se lahko spremeni osebno ime na prošnjo zakonitih zastopnikov. Prošnja se lahko poda pisno ali ustno na zapisnik pred pristojnim organom. Vloga je podvržena plačilu navedene upravne takse. Vlogo za spremembo osebnega imena mladoletnemu otroku praviloma oddajo starši, posvojitelji ali skrbnik. Če je otrok starejši od devet let, je potrebno tudi njegovo soglasje. Če zahteva spremembo osebnega imena skrbnica oziroma skrbnik, mora s tem soglašati tudi pristojni center za socialno delo, ki mora pri tem upoštevati največje otrokove koristi. Kadar starši živijo ločeno, lahko zahteva spremembo osebnega imena otroku tisti od staršev, pri katerem otrok živi oziroma, kateremu je zaupan v varstvo in vzgojo, če s tem soglaša drugi od staršev. Če drugi od staršev ne soglaša s spremembo osebnega imena, jima sporazumno odločitev pomaga doseči center za socialno delo. Če se starši tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumejo o otrokovem novem osebnem imenu, o utemeljenosti zahtevka odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev. Predlogu mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da so se starši ob njegovem sodelovanju poskušali sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu. Preden sodišče odloči, mora pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo o koristi otroka. Odločba sodišča o utemeljenosti zahtevka mora biti priložena zahtevi za spremembo osebnega imena mladoletni osebi. Soglasje drugega od staršev pa ni potrebno, če njegovega prebivališča ni mogoče ugotoviti ali če mu je bila odvzeta poslovna sposobnost ali roditeljska pravica. Pravna posledica spremembe osebnega imena mladoletni osebi nastane od dokončnosti upravne odločbe. Kot posledica družinskih razmerij lahko do dopolnjenega osemnajstega leta starosti starši ob priznanju očetovstva določijo otroku novo osebno ime z izjavo. Izjava o določitvi novega osebnega imena otroku mora biti podana na zapisnik o priznanju očetovstva. Za določitev novega osebnega imena otroku, ki je že dopolnil devet let, je potrebna tudi njegova privolitev, če je glede na svoj osebnostni razvoj sposoben izraziti svojo voljo. Zakon daje staršem otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, možnost, da ob priznanju očetovstva skupno določijo otroku novo osebno ime, ne da bi morali za spremembo otrokovega osebnega imena posebej zaprositi, plačati upravno takso za postopek spremembe in čakati na dokončnost odločbe. Otroku, ki že ima določeno osebno ime, posvo-jiteljica oziroma posvojitelj ob posvojitvi izbere novo osebno ime, ki mora biti navedeno v odločbi o posvojitvi. Posvojenki oziroma posvojencu se lahko določi nov priimek kadar koli, imena pa mu med četrtim in devetim letom starosti ni mogoče spreminjati. Za določitev no- vega osebnega imena otroku, ki je že dopolnil devet let, je potrebna tudi njegova privolitev, če je glede na svoj osebnostni razvoj sposoben izraziti svojo voljo. Zakonca se ob sklenitvi zakonske zveze lahko sporazumeta, da bo njun skupni priimek priimek enega ali drugega zakonca, lahko obdrži-ta vsak svoj priimek, svojemu priimku dodata priimek zakonca ali izbereta priimek zakonca in temu priimku dodata svoj priimek. Če je izbrani priimek sestavljen iz več kot dveh besed ali nedeljivih celot, morata zakonca ob sklenitvi zakonske zveze podati izjavo o izbiri priimka za pravni promet. Priimek za pravni promet je lahko sestavljen iz katerih koli dveh besed ali nedeljivih celot iz obeh priimkov, ki sta jih imela zakonca do sklenitve zakonske zveze. Bodoča zakonca podata izjavo o določitvi priimka po sklenitvi zakonske zveze na zapisnik o prijavi sklenitve zakonske zveze. Priimek, za katerega sta se odločila, lahko začneta uporabljati šele, ko je zakonska zveza tudi uradno sklenjena. Ob razveljavitvi ali razvezi zakonske zveze razvezana zakonca obdržita priimek, ki sta ga izbrala ob sklenitvi zakonske zveze. Zakonec, ki je ob sklenitvi zakonske zveze spremenil priimek, lahko pri pristojnem organu v roku šestih mesecev po pravnomočnosti sodne odločbe o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze poda izjavo, da želi imeti priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo zakonske zveze. Upravne takse ni treba plačati, sprememba pa nastane takoj s podpisom izjave. Upravna enota Vrhnika Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika •Zelena rubrika 1 WC hov Občane in občanke (lastnike malih živali) občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika obveščamo, da je treba posebno skrb namenjati tudi pasjim WC-jem (WC HOV). Pomembna navodila: Pasje iztrebke odložite v PVC-vrečko, ki mora biti zavezana. Zavezano vrečko odložite v odprtino WC HOV-a. Vrečk s pasjimi iztrebki ne odlagajte v koše, ki so namenjeni običajnim odpadkom na avtobusnih postajališčih ... Omenjenih vrečk ne odlagajte v zabojnike, ki niso vaši. Vrečke v WC HOV-u so namenjene izključno za pasje iztrebke (pogosto se dogaja, da kršitelji vzamejo cel paket vrečk). Nujno je treba pobrati pasje iztrebke tudi na zelenicah in travnikih! Bodite skrben lastnik svojega ljubljenčka in opozorite na pravilno ravnanje tudi tiste, ki ne upoštevajo navodil. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Odpadne nagrobne sveče, cvetje, pvc-embalaža in pesek Sestavni deli nagrobnih sveč iz plastike, stekla in kovine spadajo med embalažo. Zato je treba odpadne nagrobne sveče oddajati ločeno, v posebej zanje namenjene zabojnike na pokopališčih, na katerih je vidna oznaka z napisom Samo za odpadne nagrobne sveče. Prosimo, da organske odpadke (zeleni odpad, cvetje, zemljo ...) s pokopališč odlagate v zelene zabojnike z napisom Cvetje, venci, zemlja. Poskrbite, da bodo odpadki s pokopališč pravilno razvrščeni v zabojnike z ustreznimi napisi. Odločite se za nakup okolju prijaznih sveč (sveče, izdelane iz polipropilena (PP), iz stekla, in solarne nagrobne lučke). Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Najbrž je na podstrešju Potrebnih je nekaj ročnih spretnosti. Na začetku Naš izdelek Čemu bi se ukvarjali s starim naslanjačem, omaro ali mizo, če pa lahko za razmeroma majhen denar vse to in še veliko več kupimo v kateri od pohištvenih multikorporacij tik za mejo? Prav zato, da tega ne naredimo! Morda je zdaj čas, da se vprašamo, kaj od tega, kar nam korporacije s hrupnim oglaševanjem vsiljujejo, res potrebujemo? Ko se potrebe in želje zdesetkajo in izčistijo, kaj kmalu ugotovimo, da je to, kar potrebujemo, na podstrešju, v kleti, pri sosedu ali celo na kosovnem odpadu. Smo pač družba, ki rada kopiči stvari okoli sebe, jih zavrže in nato spet kopiči. Trendi v industriji pa se bolj ali manj ponavljajo. Trenutno je strašno "hip" oblikovanje iz 60-ih in 70-ih let. Pohištva in dodatkov iz polpretekle zgodovine pa je okoli nas vse polno in na katere od teh kosov nas vežejo celo spomini. Recept je naslednji: 1. Poiščemo kos pohištva, ki bi nam bil lahko všeč, če ne bi bil tako obrabljen. 2. Kos razstavimo in opravimo mizarska opravila. 3. Obrusimo lesene površine. 4. Odstranimo sponke in slečemo prevleko. Pri tem pazimo, da prevleke ne poškodujemo, saj jo bomo uporabili kot kroj za novo prevleko. 5. Nadomestimo poškodovano polnilo in pazimo, da ohranimo enako obliko. 6. Sešijemo novo prevleko in jo po enakem postopku pritrdimo s sponkami. 7. Obrušeno leseno površino naoljimo s tiko-vim oljem ... ... in naš stari/novi naslanjač je tu! Pri tem pa je najlepše, da zaradi našega starega/novega naslanjača ni padla nobena bukev in ni bila obrita nobena ovca ... za nadaljnjih štirideset let. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. 42 naš časopis Skupne strani 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Veterinarski nasveti - odgovarja: Manca Pavšič, dr. vet. med. Mačji AIDS in levkoza Pozdravljeni, prejšnji teden smo posvojili mačjega mladička, starega osem tednov. Ker smo slišali, da tudi pri mačkah obstaja AIDS, vas prosimo, če nam lahko poveste kaj več o tej bolezni. Ali se bolezen lahko prenese tudi na človeka in kako lahko mucka pred njo najbolje zaščitimo? Najlepša hvala za odgovor in lep pozdrav! Anja Spoštovana gospa Anja, mačji AIDS je virusna bolezen mačk, ki je na žalost neozdravljiva. Bolezen povzroča drugi virus kot pri ljudeh, zato ni nobene nevarnosti prenosa bolezni z mačke na človeka. Kljub temu pa je to za mačke zelo nevarna in na žalost tudi precej razširjena bolezen. Poleg mačjega AIDS-a je v populaciji pros-toživečih mačk še bolj razširjena t. i. mačja levkoza, katere povzročitelj je prav tako virus in je tudi neozdravljiva. Ker se bolezni prenašata na precej podoben način in tudi potek je podoben, ju lahko obravnavamo skupaj. Mačke se z boleznima lahko okužijo prek ugriznih ran, med parjenjem, z mame na mladičke (v času brejosti ali v času dojenja) in tudi v tesnem sobivanju z okuženo mačko (iste posode za hrano, vodo, negovanje, igranje ...). Okužena mačka lahko živi več let, ne da bi kazala znake bolezni, in med tem širi okužbo. Ko se pojavijo znaki bolezni, so to največkrat ponavljajoče se okužbe zgornjih dihal (kašelj, kihanje ...), vnetje dlesni, slaba telesna kondicija, slabokrvnost ... V zadnji fazi bolezni je za mačke najpogosteje usodna pljučnica oz. odpoved notranjih organov. Kot sem že omenila, za ti dve bolezni ni zdravila, zato je ključnega pomena preprečevanje okužbe. Proti mačji levkozi obstaja zaščitno cepljenje, ki ga lahko opravimo pri mačjem mladičku že v starosti osem tednov in ga ponovimo čez približno en mesec, nato pa cepljenje obnavljamo vsako leto. Proti mačjemu AIDS-u, pa zaenkrat še ni cepiva. Če imamo mačko, ki živi samo v stanovanju in ne gre nikoli ven, ni možnosti, da bi se okužila od drugih mačk. Vseeno pa je pomembno, da ko mačko pripeljemo domov, da jo testiramo, če se je slučajno okužila že v leglu oz. od mame. Za ugotovitev okuženosti je na voljo hitri test, ki ga opravite pri veterinarju in pokaže rezultat v desetih minutah. Če pa smo lastniki mačke, ki ima izhode tudi na vrt, je zelo pomembno, da jo pred levkozo zaščitimo s cepljenjem. Ker proti mačjemu AIDS-u ni cepiva, je v tem primeru še najboljša preventiva sterilizacija oz. kastracija mačk, s čimer preprečimo morebitno okužbo med parjenjem in zmanjšamo možnost okužbe prek ugriznih ran. Gospa Anja, prvi korak pri zaščiti vašega mačjega mladička bo torej test za ugotavljanje morebitne že prisotne okužbe in v primeru ugodnega rezultata čim prejšnje zaščitno cepljenje proti mačji levkozi. Naj samo še dodam, da se nam v primeru, če ugotovimo, da je naš mucek že okužen z eno izmed obeh bolezni in še nima kliničnih znakov, ni treba odločiti za evtanazijo. Tak muc lahko še nekaj let normalno živi z nami, pomembno je le, da mu preprečimo stike z drugimi mački in tako preprečimo, da bi širil okužbo. Za vprašanja lahko pišete na naslov: Najbolj pasji salon, Cankarjev trg 7, 1360 Vrhnika ali pa pokličete na telefonsko številko: 031/34-34-53. •Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje Obvestilo o podaljšanju dela laboratorija v ZD Vrhnika Od 1. novembra 2013 bo laboratory v ZD Vrhnika delal tudi ob petkih popoldne. Urnik dela diagnostičnega laboratorija v ZD Vrhnika: Dan od do ponedeljek 7.00-12.00 13.00-18.00 torek 7.00-12.00 13.00-18.00 sreda 7.00-12.00 13.00-18.00 četrtek 7.00-12.00 13.00-18.00 petek 7.00-12.00 13.00-18.00 Preiskave v diagnostičnem laboratoriju lahko opravite tudi samoplačniško. Posamezne preiskave so cenejše kot povratna avtobusna karta do Ljubljane. Cenik je objavljen na internetni strani http://www.zd-vrhnika.si/pdf/cenik-laboratorj. pdf . Nova organizacija nujne medicinske pomoči v ZD Vrhnika V poletnih mesecih je začel delovati prvi samostojni tim za nujno medicinsko pomoč (NMP), drugi bo začel z delom v novembru. Do septembra 2014 naj bi v ZD Vrhnika postavili štiri take time in tako bi v celoti zagotovili novo organizacijo te službe. Ekipe, ob občasnem sodelovanju timov iz ambulant, bodo zajemale celotno območje občin ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA Saša Staparski Dobravec, dr. med., specialistka radiologinja Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvide, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice, vratnih žil. ULTRA ZVOK KOLKOV NOVOROJENČKOV doc. dr. Rina Rus, specialistka pediatrinja Za zgodnje odkrivanje nepravilnosti v razvoju kolka je zelo pomemben UZ pregled kolkov, v najzgodnejšem obdobju po rojstvu otroka. Tako lahko odkrijemo morebitne nepravilnosti in preprečimo kasnejše težave otroka pri hoji in vseh aktivnostih, od takrat, ko shodi dalje. Preiskavo se v večini primerov opravi do 3. meseca starosti. Najnovejša priporočila so, da bi morali imeti vsi otroci opravljen UZ kolkov med 6. in 8. tednom starosti. Pri pregledu leži novorojenček ali dojenček na nasprotnem boku. Otroka drži mati ali medicinska sestra. Preiskava je povsem neboleča in ne-invazivna. Ultrazvočno preiskavo opravimo z ustrezno UZ sondo. KARDIOLOŠKA DEJAVNOST Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog Poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG, opravljamo tudi ultrazvočni pregled srca (eho-kardiografija). Preiskava je neboleča in varna tako za preiskovanca kot za zdravnika. Potrebna je skoraj pri vseh srčnih obolenjih. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Oblika organizacije NMP službe s stalnimi ekipami je novost v javni mreži NMP Bolnikom in poškodovancem zagotavlja hitro, kakovostno in zanesljivo dostopno nujno medicinsko pomoč, zdravstvenemu osebju pa kakovostnejše in bolj vzpodbudno delovno okolje, v katerem je izvajanje NMP pomembna naloga vseh zdravstvenih delavcev. Nenaročenim pacientom zdravnikov, ki delajo v okviru ZD Vrhnika, ne bo treba čakati v čakalnici svojega zdravnika, da bo nastala kakšna »luknja«, ampak bodo s preostalimi akutno obolelimi dosti hitreje pregledani v ambulanti NMP. Na tak način tudi ne bo slabe volje naročenih pacientov. Manjša bo tudi možnost prenosa okužb na zdrave paciente. Z novim načinom dela se bodo mnoge zdravstvene storitve, ki jih zaradi preobremenitev splošnih ambulant ni bulo mogoče izvajati v ZD Vrhnika, lahko opravljale v zdravstvenem domu kot ljudem prijaznejše in za zdravstveni sistem cenejše storitve. Zdravstvenim storitvam, ki se pokrivajo iz zavarovanja, se bodo pridružile tudi samoplačniške storitve, ki jih bodo prebivalci lahko po novem opravljali na Vrhniki in jim ne bo treba obiskovati zdravnikov v okoliških krajih. Nova organizacija upošteva tudi trend staranja prebivalstva, ki bo potrebovalo več oskrbe na domu, urgentno paliativno pomoč in relativno povečanje bolezni. Verjamemo, da bo za občane naših občin bolje poskrbljeno. Zato od vsega začetka ta projekt podpirajo tudi vse tri občine ustanoviteljice ZD Vrhnika. V letu 2012 so dale soglasje k zaposlitvi dodatnega osebja za oblikovanje timov NMP. V letu 2014 naj bi v svojih proračunih zagotovile sredstva za nakup nujno potrebne opreme za službo NMP. Tako se bo dodatno povečala stopnja varovanja življenj občanov. Za dodatne koristi, ki jih bodo od nove organi- studioR d. o. o. • Naše zdravje • Naše zdravje zacije imeli prebivalci občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer, so potrebna tudi primerna finančna sredstva, ki pa jih bomo morali pridobiti z racionalizacijo dela znotraj službe NMP in celotnega ZD Vrhnika. Zato se od 1. novembra 2013 ne bo več izvajala služba NMP v Borovnici. Že d oslej ni bilo dovolj sredstev za izvajanje te službe v Borovnici, zato na tej lokaciji tudi ni bilo primerne opreme. V primeru življenjske ogroženosti ali močnega poslabšanja zdravstvenega stanja bodo občani Borovnice, tako kot drugi, še vedno poklicali na telefonsko številko 112 in deležni bodo primerne oskrbe na kraju, kjer je nastala poškodba ali pa se jim je poslabšalo zdravstveno stanje do take mere, da bi bilo lahko ogroženo njihovo življenje. Za nujno medicinsko pomoč se lahko 24 ur na dan 7 dni v tednu vsak oglasi tudi na ZD Vrhnika. Tomaž Glažar ZDRAVSTVENI CENTER ZA PREVENTIVO, ZDRAVSTVENO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE DERMATOLOGIJA prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist dermatovenerologije Na voljo je dermatološko svetovanje s področja vseh kožnih bolezni in alergij ter derma-toskopija. GINEKOLOŠKA DEJAVNOST prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkologinja Ginekološki pregledi in svetovanje, ginekološki UZ, ginekološko - onkološko svetovanje, preventivni pregledi dojk. Robert Likar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva Svetuje in odgovarja na vaša vprašanja v zvezi z: • načrtovanjem nosečnosti in morebitnih težav z zanositvijo, zdravljenjem neplodnosti • pomoč pri vodenju nosečnosti, porodnim načrtom • možnosti lajšanja porodne bolečine • drugo mnenje glede ginekoloških težav, vrsti in možnosti operaci • razlagi različnih načinov operacij pri uhajanju urina, zdrsu rodil in ostalih ginekoloških težavah. Obveščamo vas, da bo v naši ordinaciji pomagala tudi dr. LJUBOMIRA PREBIL BO-ŽOVIČ, dr. med., spec. družinske medicine. Delo bomo nadgradili še na nekaterih drugih področjih, o čemer vas bomo pravočasno obvestili. Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Ultrazvočna diagnostika Kardiološka dejavnost Dermatološka posvetovalnica Ginekološka A dejavnost jK Pediatrična i posvetovalnica Psihiatrična dejavnost * specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje Specialistične preglede in UZ diagnostiko že opravljamo na novi lokaciji - Stara cesta 4a. Splošna ambulanta, pa bo pričela z delom na Stari cesti 4 a, predvidoma v oktobru 2013. Vse informacije dobite na spodnjih telefonih ali na spletnem naslovu: www.dzdravje.si/studio_r studioR d.0.0. ÖK Stara cesta 4 a 1360 Vrhnika 01/7504755 031/881745 ambulanta.dr.rus@gmail.com PRESELILI SMO SE. 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 43 Krvodajalska akcija Spoštovane krvodajalke in krvodajalci, vaša nesebična ljubezen do sočloveka, ki se izraža v darovanju krvi, rešuje življenja in vrača zdravje. Z vašo pomočjo v Slovenji ohranjamo in utrjujemo samozadostnost preskrbe z zdravo krvjo. Vabimo vas, da se nam spet pridružite na krvodajalski akciji, ki bo za občane Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja: - V PONEDELJEK, 18. 11. 2013, OD 7. DO 13.30, - V TOREK, 19. 11. 2013, OD 7. DO 13.30 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vse, ki še niste darovali krvi in ste zdravi, prijazno vabimo v naše vrste. Pridobite si izkušnjo, kaj pomeni darovati del sebe in zagotoviti kri - ne le drugim, tudi sebi, če bi bilo potrebno. Vabljeni! Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo: vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, po telefonu 7502-447, ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net Darovanje organov Slovenja transplant - projekt darovalec Darovanje organov ali tkiv pomeni: • da smo rešili življenje na smrt bolnemu srčnemu bolniku, pljučnemu bolniku ali bolniku z odpovedjo jeter, za katerega zdajšnja medicina ni imela več druge rešitve kot presaditev, • da smo ledvičnemu bolniku, ki je bil ure in dneve vezan na aparat - umetno ledvico - pomagali, da živi spet svobodno, • da smo pomagali marsikateremu bolniku vrniti vid ... Območno združenje Rdečega križa Vrhnika je pooblaščenec za zbiranje pristopnih izjav darovalcev. Če se odločite za darovanje, se oglasite v pisarni Območnega združenja RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, telefon: 01-7502-447, da izpolnite in podpišete pristopno izjavo darovalca. Opredelitev za darovanje je zapisana na kartici zdravstvenega zavarovanja. OZ RK VRHNIKA Spoštovani, v preteklih štirih letih smo dobrosrčnost 39.820 darovalcev delili z mnogimi. Z zbranimi sredstvi smo omogočili nakup 50.790 dodatnih prehranskih paketov in pomagali številnim družinam in posameznikom v stiski. Ker je kriza v življenja mnogih letos zarezala še globje, je število družin in posameznikov, ki potrebujejo našo pomoč, še veliko večja. Da bi zadostili potrebam po prehranskih paketih se z akcjo "Lepo je deliti" ponovno obračamo na vse, ki ste po svojih močeh pripravljeni pomagati. Prepričani smo, da bomo skupaj z vami tudi tokrat uspešni. Zato vas vabimo, da po najboljših močeh podprete akcjo Rdečega križa Slovenje-"Lepo je deliti" in namenite vašo solidar- nost ljudem v stiski. Finančna sredstva lahko nakažete s plačilnim obrazcem UPN na TRR: 03100-1111112208, referenca 00-937037 ali pa pošljete SMS s ključno besedo "SKUPAJ" (darujete 1 EUR) oziroma "SKUPAJ5" (darujete 5 EUR) na 1919. Več informacij o akciji lahko najdete na www.rks.si/skupaj Vnaprej hvala za dobrosrčnost v imenu vseh, s katerimi boste delili. Donator lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in naravi za humanitarne namene, skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Preventivni način prehrane z Darjo Rojec Vrhnika, 15. oktober, 2013 - Na redni mesečni delavnici v trgovini DG69 na Vrhniki je tokrat Darja Rojec predstavila svojo tretjo knjigo in udeležencem povedala več o pomenu preventivnega načina prehranjevanja. Darja je povedala, da se zavzema za zdravo pripravljeno hrano, ki je primerna za vsak žep. Drži se tudi pravila, da jejmo tisto kar nam zadiši, tudi meso. Ob tem pa je poudarila, da je pomembno, da vemo od kje izbrana hrana izhaja. Kot njen gost je zbrane nagovoril Miran Jakič, ki je več povedal o koristili uži- vanja sveže stisnjenih sadnih in zelenjavnih sokov. Poudaril je, da do bolezni pride zaradi zaki-sanosti organizma kateremu botrujeta načina prehrane in stres. Priporočal je uživanje sveže stisnjenih sokov, ker na ta način vzdržujemo celice pri življenju, čistimo naš organizem in dvigujemo odpornost. Na začetku delavnice so lahko vsi prisotni poskusili čaj iz posušenih smrekovih vršičkov, suhih bezgovih jagod, suhih regratovih lističev in koprive. Tako pripravljen čaj je dober za dvig imunskega sistema in čiščenje telesa zaradi dodanega regrata in koprive. Razložila je kako pripravimo kremo za telo iz kokosovega masla, ki ja protibakterjsko in protivirusno. Nadaljevali smo s solato iz kislega zelja s semeni, orehi in tremi različnimi olji postreženo na brezglutenskem kruhu s semeni. Tako pripravljena solata vsebuje veliko C vitamina in beljakovin zato vpliva na izboljšanje imunskega sistema hkrati pa tudi uničuje slabe bakterje v črevesnem traktu. Tudi Milan Jakič je izboljšal svoje zdravstveno stanje z spremembo prehranjevalnih navad. Na delavnici je pripravil zeleni in sadni sok. Povedal nam je, da imajo sadni sokovi namenjeni čiščenju telesa, zelenjavni sveže stisnjeni sokovi pa regeneraciji telesa. V vse sokove je dodal 60% korenčka zato ker je zaradi v natrija in kalija zelo učinkovit v boju proti boleznim. Vsem sokovom na koncu dodamo še ščepec kajen-skega popra, cimeta in kurkume. Milan priporoča, da vsak začne dan tako, da pred zajtrkom spije pol decilitra tako pripravljenega soka. Ob koncu delavnice je direktorica podjetja DG69, gospa Mihaela Marolt še dodala:«V DG69 se zavedamo da je prehrana zelo pomembna za naše zdravje. S pomočjo delavnic v naši trgovini na Vrhniki, ozaveščamo vse prisotne, kako pomembna je kakovostna in ekološko pridelana hrana.» Mihaela Marolt se je še zahvalila PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, ki posojanja lesenih klopi za delavnice. Obiskali smo Bad Woereshofen in doživeli nepozabna dneva Kraj miru in užitka Projekti, ki smo si jih postavili, potekajo na Bledu, kjer bo Kneippova akademija znanja, v Bistri v okviru Gostišča Bajc, kjer bodo zunanje točke Kneip-povih načel z zeliščnim vrtom in doživljanjem pri delavnicah v Bistri v parku. Sodelovali smo pri odprtju in ustanovitvi društva Argonavt, kjer bomo poskušali aktivno sodelovati. Med vsemi dogodki, ki so se zgodili, se nam je vtisnila v spomin poučna ekskurzija v center Kneippa v Bad Woe- reshofnu, kjer je kraj posvečen velikemu modrecu Sebastianu Kneippu, ki je skrbel za zdrav način življenja, zdravo in domačo hrano, gibanje, mir in možnost meditacije ter čim večjo možnost uporabe vode kot temeljnega terapevtskega pripomočka za utrjevanje zdravja in povečano odpornost na prežeče viruse in bacile. Ob strokovnem vodenju s pomočjo odličnih prevodov g. Sonje Vrhovnik in prof. Frančiške Čuk smo si ogledali celo- ten kraj in njegove posebnosti, ki so nastajale skozi leta s pomočjo ozaveščenih in marljivih privržencev. Izvedeli smo za posebnost nemške Kneippove zveze, ki združuje več kot šesto manjših društev, ki v svojih krajih delujejo z zunanjo ureditvijo parkov, termalnih terapevtskih objektov in skrbjo za dobro počutje krajanov. Našo pot je podprl naš sponzor Avtotrade Sinja Gorica z možnostjo uporabe njihovih vozil. Hvaležni smo jim. Tudi v Slovenji skrbimo za podobne možnosti, le da smo v začetni fazi. Tudi mi se združujemo v zvezo s sedežem v Framu pri Mariboru in delujemo po enakih načelih, le po zmožnostih posameznega društva. Vsakogar, ki se odloči vključiti v naše društvo, sprejmemo z veseljem in upoštevamo ideje ter pobude vseh članov. Sklenili smo, da bomo delovali v projektih zainteresiranih za postavitev Kneippovih parkov s terapevtskimi točkami in posebnostmi, ki jih je Kneipp postavljal v ospredje. Vabljeni v naše društvo. Maja Artenjak, predsednica društva. Vabljeni na predavanje o sladkorni bolezni, kamor vas vabi Društvo Kneipp Vrhnika. Predavanje bo v Ljubljani v ambulanti Jazindiabetes na Židovski ul 1. v Ljubljani (ob sedežu Univerze na Kongresnem trgu). Vabljeni 21. 11. 2013 ob 18. uri. Si želite relaksacijo in razgibati svoje mišice? Vabljeni na JOGO, ki jo vodi Lučka Marolt. Vadba bo v vrtcu Barjanček na Vrhniki (nekdanja vojašnica). Začetek bo prvi petek v novembru ob 19. uri. Društvo Kneipp Vrhnika, 041 833 238. Na podlagi 3. točke 39. člena v povezavi s petim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 - popr. in 57/12) in 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odločba US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12) Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor in Direktorat za energijo s tem J A V N I M N A Z N A N I L O M obveščata javnost o javni razgrnitvi osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M3/1 Kalce-Vodice s strokovnimi podlagami in okoljskega poročila I. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor naznanja javno razgrnitev: - osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M3/1 Kalce-Vodice, ki ga je pod številko 9002 oktobra 2013 izdelalo podjetje ZUM, d. o. o., Maribor (v nadaljnjem besedilu: osnutek državnega prostorskega načrta); - povzetka za javnost; - okoljskega poročila za prenosni plinovod M3/1 Kal-ce-Vodice, ki ga je pod številko elaborata P4M3KV-1P/01A septembra 2013 izdelal IBE, d. d., Ljubljana... (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo); - ostalih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve osnutka državnega prostorskega načrta. II. Gradivo iz prejšnje točke bo od 6. novembra 2013 do 6. decembra 2013 v času uradnih ur javno razgrnjeno: - na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direkto-ratu za prostor, Tržaška cesta 19a, Ljubljana, - v prostorih Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice, - v prostorih Mestne občine Ljubljana: • Oddelek za urejanje prostora, Poljanska 28, Ljubljana, • Četrtna skupnost Rožnik, Viška 38, Ljubljana, • Četrtna skupnost Dravlje, Draveljska 44, Ljubljana, • Četrtna skupnost Šentvid, Prušnikova 106, Ljubljana, • Četrtna skupnost Posavje, Bratovševa ploščad 30, Ljubljana • Četrtna skupnost Šmarna gora, Pločanska 8, Ljubljana, - v prostorih Občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova, - v prostorih Občine Horjul, Občinski trg 1, Horjul, - v prostorih Oddelka za prostor Občine Vrhnika, Cankarjev trg 11, Vrhnika, - v prostorih Občine Logatec, Tržaška cesta 50 a, Logatec, Gradivo iz prve do tretje alineje prejšnje točke bo od 6. novembra 2013 do 6. decembra 2013 javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za infrastrukturo in prostor (pod »aktualno/pomembne povezave/državni prostorski načrti/javne razgrnitve in seznanitve«). III. Javne obravnave bodo potekale: - 20. 11. 2013 z začetkom ob 16.00 za območje Mestne občine Ljubljana v prostorih Četrtne skupnosti Drav-lje, Draveljska 44, Ljubljana, - 20. 11. 2013 z začetkom ob 18.00 v prostorih Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice, - 22. 11. 2013 z začetkom ob 17.00 v prostorih Zadružnega doma na Dobrovi, Ulica Vladimirja Dolničarja 2, Dobrova, - 25. 11. 2013 z začetkom ob 16.00 v prostorih Občine Horjul, Občinski trg 1, Horjul, - 27. 11. 2013 z začetkom ob 16.00 v prostorih Občine Logatec, Tržaška cesta 50 a, Logatec, - 27. 11. 2013 z začetkom ob 18.00 v prostorih Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika. IV. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na osnutek državnega prostorskega načrta in okoljsko poročilo. Pripombe in predlogi je mogoče do 6. decembra 2013 dati pisno na mestih javne razgrnitve (na obrazcu za pripombe), lahko se jih pošljejo na naslov Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mzip@gov.si, pri čemer je treba v rubriki »zadeva« navesti ključne besede »DPN M3/1 Kalce-Vodice«. Obrazec za pripombe je na voljo na mestih javne razgrnitve in na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor in Direktorat za energijo bosta v roku 60 dni proučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor, jih bo objavilo na svoji spletni strani in jih tudi posredovalo Mestni občini Ljubljana ter občinam Logatec, Vrhnika, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Vodice. Uveljavljeno je, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dana privolitev za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na zgoraj navedeni spletni strani in posredovano navedenim občinam. Osebe, ki ne željo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to navesti posebej. Mag. Tanja BOGATAJ, Generalna direktorica DIREKTORATA ZA PROSTOR Danijel LEVIČAR, v. d. GENERALNEGA DIREKTORJA DIREKTORATA ZA ENERGIJO Skupne strani 44 NAŠ ČASOPIS Tujerodne invazivne vrste na Ljubljanskem barju Zaradi vse večje prisotnosti invazivnih tujerodnih vrst, ki smo jih pri svojem terenskem delu opazili v Krajinskem parku Ljubljansko barje, smo se odločili to problematiko predstaviti širši javnosti na strokovnem vodenju. Po parku sta nas vodila dva izmed največjih poznavalcev invazivnih tujerodnih vrst pri nas Jana Kus Veenvliet in dr. Nejc Jogan. V soboto 14. septembra 2013 smo se zbrali na parkirišču pred Gostiščem Livada. Že na poti do naše prve točke, nas je pozdravil šopek pogostejših tujerodnih vrst, ki so se razraščale ob cesti. Drobnocvetna nedotika, japonski dresnik in zlata rozga. Podrobneje nam je zlato rozgo predstavil Igor Nekrep z Lutre, Inštituta za ohranjanje naravne dediščine, ki je ta dan organiziral akcijo odstranjevanja zlate rozge med izlivom Iščice v Ljubljanico in avtocesto. Povedal je, da poznamo pri nas dve tujerodni vrsti zlate rozge, ki sta obe invazivni: orjaško (Solidago gigantea) in kanadsko zlato rozgo (Solidago canadensis). V Slovenji raste tudi avtohtona vrsta zlate rozge, ki ima manj bogata socvetja in jo bomo na Ljubljanskem barju precej težje našli, ker so njena rastišča gozdni robovi. Tik poleg zlate rozge smo opazili velike sestoje prav tako tujerodne invazivne vrste severnoameriških ne-bin (Aster novi-belgii agg). Posebnost teh je, da v primerjavi z ostalimi tujerodnimi invazivnimi vrstami pri nas zelo pozno cvetjo. Nekaj cvetočih primerkov smo lahko opazovali kasneje, ko smo se sprehodili po osrednjem delu Ljubljanskega barja. Opazovali smo lahko drobne bele in vijolične cvetove. Na mestu odstranjevanja zlate rozge nam je naša vodnica Jana Kus Veenvliet predstavila primer živalske tujerodne invazivne vrste, španskega lazarja (Arion vulgaris). Rdeče polže brez hišic pogosto najdemo na podobnih zapuščenih mestih, kjer smo bili tudi mi. V zadnjih letih so se zelo razširili po Slovenji in z objedanjem zelenjave povzročajo veliko škode na vrtovih. Na poti do osrednjega dela Ljubljanskega barja nam je dr. Nejc Jogan predstavil, kaj pomenijo tujerodne invazivne vrste in od kdaj jih opažamo pri nas. Gre za proces, ki nas je pričakal dokaj nepripravljene. Danes sicer že relativno dobro poznamo tujerodne invazivne vrste, vsaj najbolj pogoste vrste kot so zlata rozga, japonski dresnik in ambrozja, precej manj pa vemo o učinkovitih ukrepih zoper te vrste. V Slovenji je na tem področju aktivnih kar nekaj nevladnih organizacj in zavodov, ki vsak zase iščejo ustrezne ukrepe. V letih, ki prihajajo, bo potrebno to problematiko celostno urediti na državni ravni, saj bo Evropska uredba o tujerodnih invazivnih vrstah s sprejemom v Evropskem parlamentu avtomatično prešla v naš pravni red. Do takrat nas čaka kar precej dela, v obstoječi zakonodaji pri nas tako sploh še ne obstaja definicje invazivne tujerodne vrste, Zakon o ohranjanju narave govori le o tujerodnih vrstah. Kako lahko ukrepamo, če naletimo na invazivne tujerodne vrste, pa je opredeljeno le za ambrozjo z Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia. Da se tujerodne invazivne vrste ne ozirajo na meje zavarovanega območja narave, smo se lahko prepričali na lastne oči, ko smo se zapeljali skozi poplavni gozd, ki predstavlja prvo varstveno območje parka. Ob, Curnovcu, prvem večjem izsuševalnem kanalu izkopanem na Ljubljanskem barju, smo tako lahko opazovali »živo mejo japonskega dresnika in žlezave ne-dotike«, na drugi strani ceste pa zlato rozgo. Če bi se ustavili, in si pobližje ogledali Curnovec, bi si lahko ogledali živali, ki so na prvi pogled podobne bobrom. Gre za invazivno tujerodno vrsto živali, ki s jo uvozili v Evropo iz Južne Amerike zaradi krzna. Nutrja (Myocastor coypus) je rejcem ušla in tako jo lahko danes opazujemo v večjem delu naše države in Ljubljanskega barja: na in ob Ljubljanici, Bistri, Iščici, Malem grabnu, Enoletna suholetnica (Erigeron annuus) Velikem grabnu, Curnovcu... Zaradi rovov, ki jih nutrje kopljejo v rečne bregove, povzročajo veliko erozjo. Pot nas je vodila dalje do Vnanjih Goric, kjer smo izstopili iz avtobusa in naše spoznavanje tujerodnih vrst na Ljubljanskem barju nadaljevali peš. Prvi del poti ob osamelcu smo si spočili oči ob domorodnih travnikih in jelševih mejicah. Ob prvih njivah pa nas je že pozdravil črnoplod-ni mrkač (Bidens frondosa), ki še posebno velike preglavice povzroča kravam, ki jedo silirano krmo. Semena črnoplodnega mrkača se namreč zapičjo kravam v nebo, kar jih tako moti, da nočejo več jesti in začnejo hirati. Nedaleč stran v bližnjem opuščenem kamnolomu smo lahko opazovali še japonski dresnik, zlato rozgo in enoletno suholetnico. Japonski dresnik (Fallopia japonica) smo si tokrat ogledali malo od bližje. Izredno visoka stebla in veliki listi, dajejo lažni vtis, da gre za grm. Iz katerega koli zornega kota si pogledamo to rastlino, naletimo na superlative, a žal povzroča vse večjo škodo. Japonski dresnik lahko zraste do 3 metre visoko, korenine lahko požene do 4 metre globoko in 7 metrov v širino. Bolj ko dresnik kosimo, bolj se razrašča. Da zraste nov poganjek te rastline zadostuje že 1 centimeter stebla ali korenine. Največkrat se japonski dresnik prenaša z gradbenimi odpadki in zemljo, v kateri so delci te rastline. Tako je našel svojo pot v kamnolom tudi dresnik, ki smo ga opazovali. Poleg japonskega dresnika so nas pozdravili tudi veliki sestoji visokih cvetlic z drobnimi belimi koški. Od daleč bi morda kdo enoletno suholetnico (Erigeron annuus) zamenjal za kamilice. Da gre za očitno dve povsem Thunbergov češmin(Berberis thunbergii) različni rastlini, zadostuje, če stopimo bližje in rastlino povohamo. Med gostimi sestoji tujerodnih vrst smo naleteli tudi na nekaj primerkov topinamburja (Helianthus tuberosus), ki ga go-jjo po vrtovih zaradi lepih rumenih cvetov in okusnih gomoljev. Številne rastlinske vrste smo uvozili zaradi njihove lepote in uporabnosti v različne namene: v prehrani, v čebelarstvu. Na našem potepanju po Ljubljanskem barju smo tako poleg zlate rozge naleteli še na eno invazivno tujerodno vrsto, ki je še posebno pri srcu čebelarjem: akacjo (Robinia pseudoacacia). Večinoma to drevesno vrsto najdemo v primorskih krajih in v Prekmurju, kjer jo cenjo tudi zaradi dobrega lesa za kole. Kljub temu se je to drevo že toliko razrastlo, da pomeni resno grožnjo našim domorodnim vrstam. Prav zato je na to temo potekal projekt v katerem ZRSVN preko delavnic poskuša predstaviti čebelarjem, da za pašo svojih čebel raje sadjo domorodne vrste rastlin. Da so tovrstni projekti še kako potrebni smo lahko opazili nekaj korakov naprej, ob naslednjem osamelcu, kjer je nekdo ob bližnjem travniku zasadil živo mejo iz cipres in thunber-govega češmina (Berberis thunbergii). S to vrsto imajo že velike težave na Poti spominov in tovarištva v Ljubljani, kjer se je zelo razrastel. Na drugi strani osamelca smo se ustavili ob travniku, kjer je bil pred časom nasut gradbeni material. Lastnik travnika je gradbeni material po pozivu inšpektorja odstranil, v zemlji pa so ostala semena tujerodnih invazivnih vrst: enoletne suholetnice in ambrozje (Ambrosia arte-misiifolia). Kljub temu, da ambrozje nismo bili veseli, nas je potolažilo vsaj dejstvo, da imamo 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Navadna barvilnica (Phytolacca americana) zato to vrsto pravno podlago, da od lastnika zahtevamo odstranitev. Še preden smo se uspeli izviti iz osamelca, smo ob poti naleteli še na veliko rastišče žlezave nedotike (Impatiens glandu-lifera). Visoko stebliko z razkošnimi vjoličnimi cvetovi izdaja tudi močan vonj. Že samo ime te rastline pa nam govori o posebni vrsti plodov, ki na dotik eksplozivno razmečejo semena. Žleza-vi nedotiki pa je delala družbo tudi manj znana invazivna tujerodna vrsta: navadna barvilnica (Phytolacca americana). Dr. Nejc Jogan nam je povedal, da so semena te rastline zaradi izredno močne vjolične barve uporabljali tudi za barvanje vina. Večji del invazivnih tujerodnih vrst pride k nam v paketu z ostalimi tujerodnimi vrstami, ki so namenjene za kmetijstvo, vrtnarstvo. kot slepi potniki. Pri nas lahko kupimo celo semenske mešanice, v katere načrtno namešajo tudi inva-zivne tujerodne vrste. Le kako se lahko zgodi kaj takega, bi se morda vprašali? V Azji in Ameriki, od koder pride k nam večji del tujerodnih inva-zivnih vrst, te vrste niso invazivne, zato le-teh ne prepoznajo kot grožnjo za biotsko pestrost. Na evropskih državah in posameznikih tako leži skrbnost za odgovorno ravnanje pri uvozu rastlinskih in živalskih vrst iz teh držav. Evropa se vse bolj zaveda škodljivih posledic tujerodnih vrst, kar se kaže v septembra objavljenem predlogu uredbe Evropskega sveta in parlamenta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Veliko delo na področju osveščanja s področja tujerodnih invaziv-nih vrst pri nas opravljata Zavod Symbiosis in Botanično društvo Slovenje v okviru projektov Thuja - in Thuja 2 že vse tja od leta 2008: bogato informativno gradivo, dva organizirana simpo-zja na temo tujerodnih vrst, številne delavnice in akcje. Kdor si želi o tematiki tujerodnih vrst izvedeti še kaj več, bo največ odgovorov našel na njihovi spletni strani: http://www.tujerodne-vrste.info. Krajinski park Ljubljansko barje Ljubl^ntto tarjg NOVI PEUGEOT 3O8 PREVZAME VAŠE CUTE. _Doživi in HßfcTE občuti 308! PROGRAM UGODNOSTI MojPeugeot 4 leta ^T GARANCIJE PEUGEOTpuiporočaTOTAL Štiri Leta podaljšane garancije vključuje 2 leti pogodbene garancije in dve leti podaljšane garancije Optiway oziroma do 60.000 prevoženih kilometrov. Novi peugeot 308 zaznamujejo izčiščen dizajn ter Peugeot i-Cockpit in mnoge inovativne tehnične rešitve, ki vam ponujajo intenzivno doživetje vožnje. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 3,6-5,8 1/100 km. Izpuh CO2: 93 -134 g/km Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si. NOVI PEUGEOT 308 MOTION & EMOTION PEUGEOT AVTO LEV d.o.o. Vrhnika, Ljubljanska 16a, 1360 Vrhnika, tel. 01 755 80 10 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 45 Festival »Igramo kot znamo« tudi letos Ljubitelji narodnozabavne glasbe se verjetno še spomnite lanskega festivala »Igramo kot znamo«, ki je potekal konec novembra v Cankarjevem domu, na njem pa so se predstavljali novi upi narodnozabavne glasbe iz območja, ki ga (pretežno) pokriva Naš časopis. Tudi letos bo festival, le da bo storil še korak dlje: bil bo dvodnevni. Lani se je za priznanja festivala potegovalo devet ansamblov, med katerimi so si jih po mnenju strokovne komisje in občinstva prislužili trije: Ansambel Livada in Borovnice, Ansambel Ložanske vrane iz ložanske doline med Rovtami in Logatcem ter Ansambel Ponos iz Iga. Tričlanska zasedba Ansambla Livada, ki prihaja iz Borovnice, je iz rok urednika Našega časopisa Gašperja Tominca prejela »plaketo Našega časopisa za najboljši ansambel po mnenju strokovne žirije«. Drugo priznanje, plaketo za najboljšo avtorsko skladbo, je iz rok Jelka Orla prejel Ansambel Ložanske vran, strokovno komisijo pa so očarali z »Le daj za- i* JI r Xi1 ■. ™ r is &A p* ■1 ^m i \ \ Livada, lanski zmagovalci - najboljši ansambel po mnenju strokovne komisje. igraj muzikant«. Priznanje za najboljši ansambel po mnenju občinstva pa je prejel Ansambel Ponos iz okolice Iga. Občinstvo je namreč pred prihodom v dvorano prejelo glasovalne lističe, na katere je med premorom napisalo ime najljubšega ansambla. Tudi letos bodo vrhniško kulturno dogajanje popestrile narodno-zabavne viže. Organizatorji pa so se tokrat odločili narediti korak dlje. Festival Igramo, kot znamo 2013 bo tako potekal v dveh delih. V prvem večeru, ki se bo odvijal v petek, 29. novembra, v Cankarjevem domu Vrhnika, bodo priložnost dobili vsi ljubiteljski izvajalci glasbe ne glede na zvrst glasbe in obliko zasedbe (tako solo izvajalci kot skupine). V soboto, 7. decembra, pa bo potekal drugi večer, ki bo tako kot lansko leto namenjen narodno-zabavnim ansamblom. Glede na številčen lanskoletni odziv in zanimanje iz strani publike pa je drugi del festivala prestavljen v prostornejšo dvorano Antona Martina Slomška. V velik obisk ne dvomimo, saj so k sodelovanju povabili tudi znana in velika imena narodno-zabavne glasbe. Katera, pa naj zaenkrat ostane skrivnost. Namen festivala pa vsekakor ostaja isti, in sicer dati priložnost nadobudnim izvajalcem glasbe iz Vrhnike in širše okolice, da pokažejo sadove njihovega truda. Organizatorji željo to omogočiti čim večim ljubiteljem glasbe, zato vas vabijo, da za dodatne informacije pokličete na dano telefonsko številko: 041/770-502 (Mar-jetka Orel). (gt, mo) Razstava je bila v galeriji osrednjega kulturnega vrhniškega hra- Akvarelisti, ki razstavljajo na razstavi. ma odprta do 20. oktobra. Razstava v Cankarjevem domu na Vrhniki Potovanja akvarelistov Vrhnika, 1. oktober - Tisti, ki redno spremljate vrhniško kulturno sceno, zagotovo že poznate skupino akvarelistov, za druge pa naj zapišemo, da je to skupina ljubiteljskih likovnikov, ki pod očesom Petra Lazareviča ustvarjajo akvarele ob petkih popoldne v Cankarjevi šoli. Razstave posameznikov je mogoče zaslediti marsikje po Notranjski in osrednji Sloveniji, tokrat pa so se na Vrhniki predstavljali kot skupina - vseh sedemnajst plus njihov mentor. Mezzosopranistka Inez Osina in sopranistka Leni da Sabo ob spremljavi profesorice klavirja Mirjane Tumpej Kot je dejala Anamarija Stibilj Sajn, likovna kritičarka, je opazen likovni napredek skupine. Potovanja, kot sami imenujejo svoje akvarelne sprehode s čopiči po risalnih listih, so v zadnjih letih po njenem zelo nadgradili, kar se pri tistih »najboljših« kaže v kombinaciji osebnega pristopa in odlične likovne tehnike. Skupino, ki se že šesto leto srečuje ob petkih v Cankarjevi šoli na Vrhniki, njeni člani pa prihajajo iz Cankarjevega kraja in bolj ali manj oddaljenih krajev, vodi mentor Petar Lazarevič, ki se je na razstavi tudi predstavil s svojima deloma. Dejal je, da učenje ne gre le v eno smer, marveč se tudi on marsičesa nauči od učencev. Likovno razstavo, ki je nastala pod okriljem vrhniške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, je pospremil še koncert mezzosopranistke Inez Osine in sopranistke Lenide Sabo ob spremljavi profesorice klavirja Mirjane Tumpej. GT, foto: gt Akvarelisti, ki razstavljajo na razstavi Potovanja Petar Lazarevič, Anka Pažin, Dare Hering, Ivanka Krasnik, Janez Ovsec, Jože Matjašec, Krunoslav Sabo, Ljubica Krivec, Marija Franinovič, Marija Strnad, Marija Malovrh, Marinka Mohar, Martina Starc, Olga Petrovčič, Tea Širca, Tončka Madon, Vera Banič Vukadin, Zvezdana Zatler TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE Bistra pri Vrhniki, telefon: 01/750 66 70, www. tms.si, info@tms.si Multimedijska razstava TESSI Slovenski E-forum v okviru projekta TESSI, poučevanje trajnosti v Slovenji in Italiji, organizira multimedijsko razstavo, ki je primerna za učence od tretje triade naprej. Ogled razstave TESSI in s tem tudi ogled vseh drugih razstav je za prijavljene skupine brezplačen. Na ogled od 21. 10. do 6. 12. 2013. Gostujoča razstava: GOTO 1982, razvoj računalniške kulture na Slovenskem, ki so jo pripravili v Muzeju novejše zgodovine Slovenje skupaj z Računalniškim muzejem in v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenje, muzejem Peek&Poke z Reke, zavodom Arnes in nekaterimi posamezniki. Na ogled do 30. 6. 2014 Nova občasna razstava: S TEHNIKO DO ZDRAVJA, Prispevek slovenskih znanstvenikov k razvoju medicine Z razstavo želimo javnosti na poljuden način približati dosežke slovenskih znanstvenikov, ki so bili dolga leta na nekaterih področjih biomedicinske tehnike med vodilnimi v svetu. Predstavljeni so najvidnejši znanstveniki in njihovi dosežki ter kaj je posamezno odkritje pomenilo v svetovnem merilu. Na ogled do 3. 12. 2013 Občasna razstava Tvigi in Vid iz Bistre: Volk v Slovenji Z razstavo želimo predstaviti odnos do volka v preteklosti in osvetliti problematiko volkov danes. Na ogled do 3. 12. 2013. Spored prireditev: pe, 8. 11., ob 12.00 Voden ogled muzejskih zbirk za upokojence so, 9. 11., ob 9.30 Delavnica osnov restavra-torstva (Obvezne prijave) ne, 10. 11., ob 15.00 Ogled gozdarskega oddelka z vodjo oddelka mag. Vladimirjem Vilmanom so, 16. 11., ob 9.30 Delavnica oblikovanja dražgoških kruhkov (obvezne prijave) ne, 17. 11., od 15.00 Prikaz peke kruha v krušni peči so, 23. 11., ob 9.30 Delavnica peke kruha v krušni peči (obvezne prijave) ne, 24. 11., ob 15.00 Odkrivanje muzejskih zbirk za družine Za delavnice so potrebne prijave po telefonu, 01/750 66 72, 041/957 146, ali elektronski pošti, programi@tms.si. Odprto: od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobote od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki od 10.00 do 18.00, ponedeljki zaprto. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENJE - MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Spored prireditev: petki ob 15.00: Voden ogled za upokojence (znižana vstopnina za upokojence) ne, 3. 11., ob 15.00 Voden ogled muzejskih zbirk so, 30.11., in ne, 1. 12., od 10.00 do 17.00 Miklavžev sejem: vsako polno uro voden ogled muzeja (zadnje vodenje ob 17.00) Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki zaprto. KD JANEZ JALEN NOTRANJE GORICE - PLEŠIVICA H JANEZ JALEN f ljubitelji gledaliških predstav. Pred nami je prvi gledališki abonma s štirimi izbranimi predstavami, ki vas bodo navduševale s humorjem in močnim dramskim besedilom. Abonmajske predstave bodo uprizorjene praviloma ob petkih. Podrobnosti, prijavnico in obvestila poiščite na naši spletni strani: » www.kdjj.si. L I Vabimo vas, da postanete naši abonenti. Cena abonmaja je Posamezna vstopnica za izven je 8 €. Pri nakupu abonmaja prihranite 12 €. 46 NAS ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zavod Chopinov zlati prstan Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Nedelja, 10. november 2013, ob 19. uri Koncert Mance in Benjamina Iz-majlova STO SRČNIH KONCERTOV Manca Izmajlova - glas Benjamin Izmajlov - violina Manca in Benjamin Izmajlov sta mednarodno uveljavljeni zakonski glasbeni par; pevka s prelepim glasom in virtuoz violinist. Oba sta redna gostujoča solista Moskovske filharmonije in z največjih svetovnih odrov prihajata tudi v Cankarjev dom na Vrhniko. V Sloveniji sta umetnika v okviru projekta 100 srčnih koncertov do danes izpeljala več kot štirideset koncertov. Slogan koncertne turneje bi lahko bil - Vrhunska glasba, dostopna za vse ljudi. Na tak način približujeta kakovostno glasbo širšemu občinstvu, na koncertih pa izvajata največje uspešnice Mance Izmajlove s platinastih albumov Slovanska duša in Slovensko srce in druge najlepše svetovne in slovenske melodije. Vljudno vabljeni! II II II II lili I Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Gledališki abonma in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Petek, 8. november 2013, ob 19.30 uri David Mamet NOVEMBER FARSA Prva slovenska uprizoritev SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA LJUBLJANA Režija: Matjaž Zupančič Igrajo: Charles Smith, moški v obleki: Matjaž Tribušon Archer Brown, moški v obleki: Uroš Fürst Predstavnik nacionalnega združenja rejcev puranov, moški v obleki: Jurij Zrnec Clarice Bernstein, lezbijka: Alida Bevk Dwight Grackle, ameriški Indijanec: Andrej Nahtigal November (2008) znamenitega ameriškega dramatika in neprizanesljivega kritika sodobne ameriške realnosti Davida Mameta je strupena farsa o najvišji politiki. Dogajanje je postavljeno v samo ovalno pisarno Bele hiše, kjer se iztekajo zadnji dnevi vladavine ameriškega predsednika Charle-sa Smitha. Na volitvah mu slabo kaže, v materialnih zadevah se je uštel, zato zdaj s pomočjo svojih svetovalcev (ti so bodisi cinični bodisi nepopravljivi idealisti) panično »rešuje«, kar bi se še dalo rešiti. Igra je polna črnega, že kar obešenjaškega humorja, s katerim razkriva zakulisje politike, ki bi prav lahko zadevala vse nas. Predstava traja dve uri in ima odmor. IIIIIII Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Sobota, 16. november 2013, ob 16. uri. Jaka Ivanc MALI MEDO Gledališko lutkovna predstava Krstna uprizoritev GLEDALIŠČE KOPER Režija: Jaka Ivanc Glasba: Davor Herceg Scenografija: Tomaž Štrucl Kostumografija: Barbara Stupica Luč: Siniša Milič Igrajo: Veliki medo: Gorazd Žilavec Mali medo: Gašper Jarni Zajec Ko medvedji radio objavi, da morata pred prihajajočo zimo po medvedjih brlogih zavladati red in disciplina, se očetovsko pokroviteljski Veliki medo ter neugnani, predvsem pa medvedje neizkušeni Mali medo lotita nabiranja ozimnice, pospravljanja brloga, umivanja in vsakršnih priprav na zimsko spanje. Veliki medo od malega neugnanca, ki ga preudarno navaja k redu, zahteva, naj pred zimskim spanjem pospravi tudi plišastega zajca in ga zamenja s plišastim medvedom. Toda Mali medo se temu odločno upre. Predstava traja 30 medvedjih minut. Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki Do 10. novembra 2013 bo v Galeriji na ogled razstava v spomin na umetnika Barja in prijatelja Vrhnike: TONE LAPAJNE 1933-2011. Do 9. decembra 2013 bo v avli odprta fotografska razstava Turističnega društva Blagajana Vrhnika: POGLED NA DOMAČI KRAJ SKOZI FOTOGRAFSKI OBJEKTIV; Koledar 2014. V torek, 12. novembra 2013, ob 18. uri Vas skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika in Kulturnim društvom Stara Vrhnika vljudno vabimo na odprtje dokumentarne razstave HIŠE SE SPREMINJAJO, SLEDOVI OSTAJAJO; STARA VRHNIKA. Razstava, ki sta jo pripravili Ema Goričan in Polona Zalokar, bo odprta do 8. decembra 2013. Vse razstave si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni! >w ZIC Zavod Ivana Cankarja Program prireditev za november 2013 Cankarjev dom Vrhnika Do 10. 11. 2013. Vstop prost. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA TONE LAPAJNE 1933 - 2011 Razstava v spomin umetniku Barja in prijatelju Vrhnike Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki Do 9. 12. 2013. Vstop prost. TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA POGLED NA DOMAČI KRAJ SKOZI FOTOGRAFSKI OBJEKTIV Koledar 2014 Fotografska razstava Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 2. 11. 2013, ob 17. uri. (95 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA MESEČEK Sinhronizirani animirani film, 5+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 3. 11. 2013, ob 10. uri. (95 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA MESEČEK Sinhronizirani animirani film, 5+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 3. 11. 2013, ob 17. uri. (95 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA MESEČEK Sinhronizirani animirani film, 5+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 3. 11. 2013, ob 20. uri. (110 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA USTAVLJEN NA POTI Drama, 15+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 7. 11. 2013, ob 20. uri. (69 min.) Vstop prost! ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA PLASTIK FANTASTIK Dokumentarni film Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 8. 11. 2013, ob 19.30 uri. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana David Mamet NOVEMBER Komedija Režija: Matjaž Zupančič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 10. 11. 2013, ob 19. uri. Vstopnina: 9 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAVOD CHOPINOV ZLATI PRSTAN 100 srčnih koncertov KONCERT MANCE IN BENJAMINA IZMAJLOVA Manca Izmajlova - glas, Benjamin Izmajlov - violina Predstavitev pesmi iz albumov Slovanska duša in Slovensko srce in druge najlepše svetovne in slovenske melodije Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 12. 11. 2013, ob 18. uri. Vstop prost. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA KULTURNO DRUŠTVO STARA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Ema Goričan, Polona Zalokar HIŠE SE SPREMINJAJO, SLEDOVI OSTAJAJO; STARA VRHNIKA Dokumentarna razstava bo na ogled do 8. decembra 2013. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 13. 11. 2013, ob 20. uri. (110 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA SUBMARINO Drama, 15+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 14. 11. 2013, ob 15.30 uri. Vstop prost. KLUB GAIA UNICHEM PODELITEV NAGRAD PETIH VRTNARSKIH NATEČAJEV Skupina Krater-Krater Media in Klub Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 16. 11. 2013, ob 16. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN Gledališče Koper JakaIvanc MALI MEDO Gledališko lutkovna predstava Režija: Jaka Ivanc Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 18. 11. 2013, od 7. do 14. ure. Vabljeni! RDEČI KRIŽ VRHNIKA KRVODAJALSKA AKCIJA Cankarjev dom Vrhnika TOREK, 19. 11. 2013, od 7. do 14. ure. Vabljeni! RDEČI KRIŽ VRHNIKA KRVODAJALSKA AKCIJA Cankarjev dom Vrhnika SREDA, 20. 11. 2013, ob 19.30 uri. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SiTi Teater BTC in Kreker Goran Vojnovič TAK SI Komedija Režija: Aleksander Popovski Igrata: Klemen Slakonja, Tadej Toš Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 21. 11. 2013, ob 20. uri. (115 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA MOJSTRI ILUZIJ Triler, 15+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 22. 11. 2013, ob 18. uri. Vstop prost. KULTURNO DRUŠTVO STARA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DESETA OBLETNICA DRUŠTVA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 23. 11. 2013, ob 18. uri. Vstopnina: 6 €. ŽUPNIJSKA KARITAS VRHNIKA OBČINA VRHNIKA SAZAS ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DVA NOVČIČA Dobrodelni koncert Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 24. 11. 2013, ob 10. uri. (102 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA POŠASTI Z UNIVERZE Animirana sinhronizirana komedija (5+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 24. 11. 2013, ob 17. uri. (102 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA POŠASTI Z UNIVERZE Animirana sinhronizirana komedija (5+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 24. 11. 2013, ob 20. uri. (112 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA RAZREDNI SOVRAŽNIK Režija: Rok Biček Najboljši film na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah. Drama (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 26. 11. 2013, ob 18. uri. Vstop prost. TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA SREČANJE NARODNIH NOŠ Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 27. 11. 2013, ob 20. uri. (112 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA RAZREDNI SOVRAŽNIK Režija: Rok Biček Najboljši film na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah. Drama (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 28. 11. 2013, ob 20. uri. (116 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA UPOKOJENI, OBOROŽENI IN NEVARNI 2 Akcijska komična kriminalka (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 29. 11. 2013, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. MARJETKA OREL in M-OREL d.o.o. NAŠ ČASOPIS ZAVOD IVANA CANKARJA Festival IGRAMO, KOT ZNAMO Narodnozabavna glasba naših krajev Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9, tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, Sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 47 Brezplačna izdelava izkaznic v Cankarjevi knjižnici Vrhnika Ste morda tudi vi eden tistih, katerim je izkaznica za našo knjižnico pobegnila neznano kam? Morda k staršem, otrokom, sosedom ali kdo ve kam še pobegnejo te naše lepe oranžno rumene kartice!?! Na dan splošnih knjižnic v sredo, 20. 11. 2013, vse naše člane, ki ste izgubili oziroma založili člansko izkaznico, vabimo k brezplačnemu naročilu ene izkaznice. V prihodnjem letu načrtujemo prehod na uporabo knjigomata, kjer bosta izposoja in vračilo mogoča le s člansko izkaznico. Izkaznico lahko naročite 20. 11. 2013 od 9.00 do 19.00 na oddelku za odrasle v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Potopisno predavanje: Baltik Litva, Latvija, Estonija in košček Finske za pokuši-no Priznam, tudi sam nisem vedel, katera izmed treh baltskih držav leži najbolj južno, čigava prestolnica je Talin in kaj lahko pričakujem v nekdanjih republikah Sovjetske zveze. A njihova zgodovina je pestra, pokrajina ob Baltskem morju pa posejana s številnimi zanimivostmi: srednjeveška mesta, Gora križev, peščeni Kurski polotok, kilometrske plaže, jantar, latvijski gradovi z duhovi, estonski otoki ... Skupaj se bomo podali tudi v vse tri prestolnice, ki so zaradi svoje izjemne arhitekture uvrščene na Unescov seznam svetovne dediščine, za povrh pa še na finsko avtonomno otočje Aland in v mesto Turku, ki je bilo leta 2011 Evropska prestolnica kulture. Poseben čar so potovanju dodali domačini, ki še zdaleč niso le »hladni se- viti najnovejšo bero kakovostnega branja za vso družino. Prisrčno vabljeni na mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika! Zlata Brezovar Društvo Magičnost gibanja predstavitvena delavnica njihovih DVD-jev in energijskih tehnik Društvo Magičnost gibanja vas vabi na predstavitveno delavnico njihovih DVD-jev in energijskih tehnik, ki bo v četrtek, 28. 11. 2013, ob 18. uri v Čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Predstavitev je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela, kjer se boste seznanili z različnimi tehnikami, kako in zakaj se jih izvaja ter jih tudi sami preizkusili. Skupina Magičnost gibanja je nastala na pobudo skupne vizije o izvajanju in širjenju znanja o starodavnih veščinah samozdravljenja. Naše poslanstvo je, da znanje, vedenje in videnje, ki smo si jih pridobili skozi leta dela, učenja in izvajanja tehnik samospoznavanja predajamo vsem, ki si želijo Že osmi cikel MEGA kviza nosi naslov Rimljani na naših tleh. Vsi osnovnošolci, posebno tisti iz višjih razredov, lepo povabljeni k reševanju MEGA kviza, ki je dostopen na spletu www.megakviz.si od oktobra do maja. Rešujete ga lahko doma, v knjižnici ali šoli. Za dodatna vprašanja vprašajte na mladinskem oddelku. MEGA kviz je sodobna oblika knjiž-nično-informacijskega opismenjevanja. Glavna cilja kviza sta spoznavanje kulturne dediščine in spodbujanje sodobnih pismenosti in branja. Letos lahko na zabaven in sodoben način pridobite novo znanje o Rimljanih na splošno ter o obdobju rimskega cesarstva na naših tleh. Kviz sovpada s projektom Emona 2000, ki se bo začel v letu 2014. Dan za Poletavce Zadnji petek v septembru smo namenili našim Poletavcem - poletnim bralcem. Letos je izpolnjene zloženke vrnilo J52 otrok, ki so na zaključni prireditvi v avli OŠ Ivana Cankarja Vrhnika dobili majice, pohvale in lizike Chupa Chups. vernjaki ...« Predaval bo Igor Fabjan v četrtek, 14. 11. 2013 ob 18. uri v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Knjižna čajanka V četrtek, 21. novembra 2013, vas ob 9. uri vabim na Knjižno čajanko, katere naslov je Čudovite leteče knjige gospoda Morrisa Lessmora. Ob dišečem čaju in pecivu vam želim predsta- osebne in duhovne spremembe, rasti in razvoja na vseh področjih. Delujemo v vseh večjih krajih po Slovenji, skupino pa vodita Bono in Rina Baršek iz Krškega. Več informacij o društvu najdete na njihovi spletni strani http://www. magicnost-gibanja.si in v spodnji priponki. Mega kviz Rimljani na naših tleh Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz, šol. leto 2013/2014 Polonci Šurca Gerdina ter podravnatelju Simonu Gerdina, učiteljicama Ljubici Jelovšek ter Alenki Frank in sodelavki Nataši Oblak Japelj. Hvala Lipku ter učencem Ani Frank Bogataj, Špeli Rot, Timu Ravniku in Janu Bešlagiču! Tamara Jesenovec Predstavitev knjige Srečen sem Čas, ki je pred nami, je namenjen osebni rasti, da čim več ljudi spodbudi, da se zazrejo vase in ugotovijo, da je moč spreminjanja v nas samih. Ljudje se ne delimo na dobre in slabe, sreče in nesreče ni zunaj nas, prav tako ni dobrih in slabih stvari, dokler si o njih ne ustvarimo lastnega mnenja. Veliko stvari že vemo, veliko je bilo že napisano na to temo, zato verjamem v moč govorjene besede - to je živa beseda, ki s seboj nosi moč in energijo, ki spreminja obstoječe vzorce razmišljanja. Predstavitev knjige Srečen sem, avtorja Andreja Debeljaka, bo v sredo, 6. 11. 2013, ob 18. uri v Čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Predstavitev je organizirana v sodelovanju z Drago Bitenc iz Skupine za osebno rast. Razdelili smo tudi nekaj nagrad, med drugim bon za superge in košarkarsko žogo, ki ju je prispeval Hervis, d.o.o. Otroci pa so se zelo razveselili tudi našega skrivnega obiskovalca Lipka, ki je pokazal, da ne igra le košarke, ampak rad tudi bere! Iskreno se zahvaljujem vsem sodelujočim: šolskim knjižničarkam Andreji Nagode, Saši Todo-rovič in Špeli Petrovič, ravnateljici OŠ IC Vrhnika Domačine in obiskovalce vljudno vabimo, da si v čitalnici Knjižnice Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška c. 9b, ogledate razstavo fotografij sončnih zahodov v naših gorah in slovenskega gorskega ter travniškega cvetja v spomin na 1. november 2013, dan spomina na pokojne, ki jo je pripravil Ciril Velkovrh iz Ljubljane. Foto Ciril Velkovrh Novosti v septembru 2013 0 SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLO-PEDIJE,ZBORNIKI... ŠUSTER Erjavec, H.: Analiza podatkov s SPSS 1 FILOZOFIJA. ETIKA. OKULTIZEM. PSIHOLOGIJA. CRITCHLEY, S.: Kontinentalna filozofija FROMM, E.: Anatomija človekove uničevalnosti GILBERT, D.: Spotikanja o sreči REPAR, P.: Eksistencialna revolucija 2 VERSTVO AMBROGETTI, F.: Papež Frančišek EVERT, C.: Prava ženskost FRANCISCUS, papež: Odprt um, verujoče srce FRELIH, Marko Terra sancta 1910 LA Tousche, Geoffroy de: Aktualnost in prihodnost koncila RINGBAUER, R.: Moj prepir z Bogom SORČ, C.: Verujem, torej sem TERESA, mati: Kjer je ljubezen, tam je Bog 3 SOCIOLOGIJA. POLITIKA. EKONOMIJA. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGIJA. CROUCH, C.: Postdemokracija ČELIK, P.: Stražarji državne meje v Slovenji GRAMC, B.: Borzno posredovanje KODRIN, L.: Osnove trženja KRAŠOVEC, D.: Novi veliki komentar Zakona o delovnih razmerjih in reforme trga dela 2013 MACUH, B.: Uvod v sociologjo ROTER, Z.: Pričevanja SCORTEGAGNA Kavčnik, N.: Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju SIRICO, R. A.: Zagovor svobodnega trga VILFAN, S.: Uvod v pravno zgodovino 5 OKOLJE. MATEMATIKA. ASTRONOMIJA. FIZIKA. KEMIJA. BIOLOGIJA. DIMKOVSKI, T.: Nahajališča nekovinskih mineralnih surovin v Slovenji HRIBERŠEK, M.: Po Plinjevem nebu in zemlji PLINIUS Caecilius Secundus, Gaius, maior: Naravoslovje. 1, Kozmologja in geografija 6 MEDICINA. TEHNIKA. KMETIJSTVO. VODENJE. INDUSTRIJA. OBRT. ARZENŠEK, J.: Psoriaza - luskavica BERGER, R.: Letala GILBERT, S.: Bioetika in sodobna embriologja HEIL, C.: Motocikli LINTELMANN, R.: Starodobniki NEKREP, M.: Poslovne finance PAULITZ,U.: Traktorji PEJKOVIČ, B.: Vodnik skozi anatomsko terminologijo POKORN, D.: Prehrana rekreativca in vrhunskega športnika 7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFIJA. GLASBA. ŠPORT. ČATER, H.: Stanko KOLENC, N.: Popotovanje - razmišljanja o košarki in življenju KOSELJ, N.: Arhitekt Danilo Fürst MIHEVC, M.: Portreti skladateljev Saše Šantla POGAČNIK, A.: Prostorskonačrtovalska kom-pozija 81 JEZIKOSLOVJE SKENDEROVIČ, R.: Slovensko-makedonski slovar 82 KNJIŽEVNOST URANKAR, A.: Zamolčane 82-3 POEZIJA BIZJAN, I.: Sledi, posvetitve JURIČ, B.: Iskanje hrane KOS, V.: Pesmi ob tihomorskih valovih KRAMBERGER, J.: Iskanje obzorja PERNE, D.: Muzam mojim - mojega življenja soli PINDARUS: Slavospevi in izbrani fragmenti SIMONOVIČ, I.: Kasneje 82-3 ROMANI. KRATKA PROZA. COLGAN, J.: Najlepša čokoladnica v Parizu DENEMARKOVÄ, R.: Kobold FOLLETT, K.: Svetovna zima GARWOOD, J.: Vrtnica v divjini HEGLLER, N.: Ne obupaj, draga moja JOYCE, B.: Saga o Braggovih. Knj. 2, Ognjena nevihta KOLAR, M.: Moji mimohodi KONC Lorenzutti, N.: Kava pri dišečem jasminu KRAJNC, J.: Hoja po trnjevih poteh LUPINC, A.: Umetne muhe in druge laži MARINČIČ Ožbalt, I.: Mavrice MÖDERNDORFER, V.: Balzacov popek MORRISON, T.: Jazz MRAK, I.: Ivan O. PATTERSON, J.: Vesel božič, Alex Cross SEVLJAK, J.: Le vkup, le vkup STEDMAN, M. L.: Luč sredi morja STIFTER, A.: Brigitta ŠEGA, I.: Mokarice VELIKONJA, I.: Črna ovca, črni vran 82-4...9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEVNIKI. POTOPISI. BAUMGARTNER, F.: Kralj neba CEPUŠ, A.: Splavarjev most CEPUŠ, A.: Stolpnica GRIČNIK, A.: Cirilov studenec GROŠELJ, V.: Velikani Himalaje JARH, L.: V daljavo zazrte oči KLEMENČIČ, B.: Zapisi metulja, ki je letel dlje KRAJNC, M.: Gora Stipe : krimialpi(ni)stični romanesk MÖDERNDORFER, V.: Izdelovalec zvonov MORRIS, J.: Benetke ROŽANC, M.: Demon Iva Daneva SELIČ, L.: Zgodovinska kronika Dobrotina ZUPET, K.: Erotika tuje dežele (estetika) Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: http://www. ckv.si in na www. mojaobcina.si/vrhnika. Izbor,- Niko Nikolčič 48 NAŠ ČASOPIS v Šport in rekreacija 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novičke v Športne zveze Vrhnika V času od sredine septembra do sredine oktobra se je pri našem delovanju zvrstilo toliko dogodkov, da bo njihov opis kar malo težko spraviti v prostor, ki nam je odmerjen. Dogodke bomo popisali v kronološkem zaporedju in ne po pomembnosti. Delovna skupina, ki jo je Izvršni odbor Športne zveze Vrhnika imenoval za operativno delo pri pripravi sprememb Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika, se je v tem obdobju sestala dvakrat. Oblikovali in predsedniku komisije, ki jo je imenoval župan, smo posredovali pripombe na zapisnik seje, ki je bil v začetku septembra na občini. Prav tako smo oblikovali in pristojnim posredovali naš predlog za dopolnitev razpisne dokumentacije za Javni razpis za sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev Letnega programa športa na območju Občine Vrhnika v letu 2014. Za namen priprave sprememb pravilnika smo se seznanili s podatki, ki smo jih prejeli od Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika in od Zavoda RS za šport Planica. Dogovorili smo se, da pridobljene podatke upoštevamo pri pripravi meril ter da nekaj podatkov pridobimo še od Področnega centra Notranjske. Tudi mi s tem kratkim sporočilom zaključujemo polemiko o pravilniku in upamo, da sedaj vsi skupaj stremimo k istemu cilju, ki naj bi bil dosegljiv v predvidenem času (op. Borut Fefer - član komisije). Na seji Občinskega sveta Občine Vrhnika, ki je potekala zadnji četrtek v septembru, so člani občinskega sveta sprejeli Letni program športa Občine Vrhnika za leto 2014. Dokument je enak lanskemu. Za posredovanje mnenja k dokumentu nas tako kot lani tudi letos niso zaprosili. Na tej seji so člani občinskega sveta volili tudi dva predstavnika zainteresirane javnosti v Svet Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Kot smo vas obvestili že v avgustu, smo tudi v Športni zvezi Vrhnika posredovali predlog kandidata. Izmed treh predlaganih kandidatov so člani občinskega sveta odločili, da bosta zainteresirano javnost predstavljala kandidat, ki ga je predlagalo Turistično društvo Blagajana, in kandidat, ki ga je predlagalo Športno društvo Agonija. Naš kandidat ni bil izvoljen, se pa za podporo zahvaljujemo sedmim svetnikom, ki so mu namenili svoj glas. V tednu otroka smo ob 40-letnici delovanja Športne zveze Vrhnika v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenje - Združenjem športnih zvez za otroke 2. in 3. razreda obeh osnovnih šol pripravili prvo Mini olimpijado. Več o prireditvi, na kateri je sodelovalo več kot 270 otrok, pa v posebnem prispevku. Na povabilo OKS-ZŠZ smo se udeležili posveta, ki ga je priredila naša krovna organizacija. Aktualne in zanimive teme so pod zreško Pohorje privabile res veliko predstavnikov nacionalnih panožnih in občinskih športnih zvez. Med vodilnimi temami so bile za predstavnike občinskih športnih zvez najzanimivjše: sprememba Pravil OKS-ZŠZ in strategija delovanja ter zelo zanimivo podana vsebina o podobi in barvah slovenskega športa. Predstavitev je popestril Lipko, uradna maskota Evropskega prvenstva v košarki 2013. Vsem udeležencem nam je razdelil priročnik avtorja Iva Tomca Slovenske športne barve in uporaba državnih simbolov. Osrednja tema sicer dvodnevnega posveta je bila Nacionalni program športa Republike Slovenje 2014-2023. Pred to temo sta nas nagovorila predsednik OKS-ZŠZ dr. Janez Kocjančič in dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport. Predlog Nacionalnega programa športa nam je predstavil v. d. generalnega direktorja Direktorata za šport dr. Edvard Kolar. Med drugim je pojasnil, da predlog prenaša več pooblastil na civilno športno sfero, kar po njegovem konkretno pomeni, da se bodo nekatere strokovne naloge, ki sedaj potekajo znotraj ministrstva, prenesle na Olimpijski komite Slovenje. Bistveno več je narejenega tudi glede prenosa pooblastil na lokalno raven, saj željo oživiti pomen in aktivnost občinskih športnih zvez. Le-te naj bi odločilno delovale pri razporejanju sredstev in tudi pri pripravi strateškega razvoja športa na lokalni ravni. Skupščina OKS-ZŠZ bo o tem programu sklepala na seji, ki bo predvidoma 17. decembra. Predlog nacionalnega programa, ki je trenutno v javni razpravi, naj bi bil v državnem zboru sprejet do konca marca prihodnje leto. Naša društva smo obvestili o trenutno aktualnih zadevah, kot so: sprejem Letnega programa športa Občine Vrhnika za leto 2014, napoved objave javnega razpisa za sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev LPŠ, ki je objavljen v tej številki Našega časopisa, in objava javnega razpisa Fundacije za šport. Pozvali smo jih še k posredovanju predlogov za spremembo Pravilnika o podelitvi priznanj športnikom in športnim delavcem, saj nameravamo v novembrski številki Našega časopisa objaviti razpis za zbiranje predlogov. Prispevek oddajamo na rojstni dan slovenskega olimpizma, ki je tudi slovenski dan špor- ta, dan odprtih vrat. 15. oktobra 1991 je bilo ustanovljeno samostojno slovensko olimpijsko gibanje, od leta 2009 pa se lahko na ta dan Slovenci brezplačno vključijo v različne športne dejavnosti ali si ogledajo vadbo športnih ekip. Športna zveza Vrhnika se je s svojimi člani ak-cii pridružila ob 20-letnici OKS-ZŠZ oktobra 2011. Letos smo torej že tretjič z veseljem sprejeli vse radovedneže, mlade in malo manj mlade in jim predstavili našo dejavnost. Poleg opisanega smo se v navedenem obdobju na povabilo Športne zveze Logatec udeležili Mini olimpjade v Logatcu. Spomnili smo se tudi obletnice tragične smrti našega kolesarja Robija Trampuža ter se poslovili od naše Francke Baloh, ki je več desetletij odklepala in zaklepala vrata telovadnic in telovadnice tudi čistila. Vsi, ki smo v bližnji in daljni preteklosti kakor koli delovali na področju športa, se je ne bomo spominjali samo po »birtahu in metli«, ampak predvsem po tem, da smo jo kljub strogosti zaradi njene doslednosti zelo spoštovali. Še dandanes lahko na Vrhniki med uporabniki telovadnic slišimo: »Ko je bila Francka v telovadnici, sta bila tam tudi red in čistoča.« Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika.si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacije o dogodkih v vaših društvih in klubih. Vsem našim članom je za potrebe oglaševanja v parku pred telovadnico Partizan na voljo oglasni pano. Za vse informacije nas pokličite na telefonsko številko 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov sportnazvezavrhnika@gmail.com. Uradne ure so vsak torek od 16. do 18. ure v pritličju poslovnega dela telovadnice Partizan. Športna zveza Vrhnika Anketni vprašalnik za ugotavljanje lokalnega javnega interesa na področju športa v Občini Vrhnika Obvestilo športnim društvom in drugim občanom! Za potrebe vrednotenja športnih Zavod Ivana Cankarja Vrhnika panog v Občini Vrhnika vas vabimo, da izpolnite anketni vprašalnik in ga pošljete na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Na podlagi dobljenih rezultatov bo mogoče definirati prioritetne športne panoge na Vrhniki. Prosimo, da izpolnjeno anketo (veljaven je samo originalni in v celoti izpolnjen anketni vprašalnik iz Našega časopisa) pošljete do 15.11. 2013 na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Pripis »Anketa - šport«. LOKALNI POMEN ŠPORTNE PANOGE I. Socialno-demografske značilnosti 1. Spol: O moški O ženska 2. Starost _ let 3. Krajevna skupnost_ II. Prepoznavnost Občine Vrhnika po športni panogi in pomen športne panoge na razvoj športa v Občini Vrhnika. A. Po kateri športni panogi je Občina Vrhnika najbolj prepoznavna? (V preglednici 1 pri vsaki športni panogi NUJNO obkrožite številko v stolpcu PREPOZNAVNOST, pri čemer ocena 1 pomeni najmanjšo prepoznavnost, ocena 5 pa največjo.) B. Katere športne panoge bi po vašem mnenju morale na Vrhniki dobiti več sredstev iz občinskega proračuna? (V preglednici 1 pri vsaki športni panogi NUJNO obkrožite številko v stolpcu SREDSTVA, pri čemer ocena 1 pomeni najmanj sredstev, ocena 5 pa največ sredstev.) Preglednica 1: Športna panoga Vprašanje A PREPOZNAVNOST 1 AEROBIKA 1 2 3 4 5 2 AIKIDO 1 2 3 4 5 3 ALPSKO SMUČANJE 1 2 3 4 5 4 ATLETIKA 1 2 3 4 5 5 AVTO - MOTO SPORT 1 2 3 4 5 6 BADMINTON 1 2 3 4 5 7 BALINANJE 1 2 3 4 5 8 BOKS/KICK BOKS 1 2 3 4 5 9 FLOORBALL 1 2 3 4 5 10 GIMNASTIKA 1 2 3 4 5 11 KARATE 1 2 3 4 5 12 KEGLJANJE 1 2 3 4 5 13 KOLESARSTVO 1 2 3 4 5 14 KONJENISTVO 1 2 3 4 5 15 KOSARKA 1 2 3 4 5 16 LETALSTVO/PADALSTVO 1 2 3 4 5 17 LOKOSTRELSTVO 1 2 3 4 5 18 NAMIZNI TENIS 1 2 3 4 5 19 NOGOMET 1 2 3 4 5 20 ODBOJKA 1 2 3 4 5 21 PIKADO 1 2 3 4 5 22 PLAVANJE 1 2 3 4 5 23 PLES 1 2 3 4 5 24 POHODNISTVO/PLEZANJE 1 2 3 4 5 25 RIBOLOV 1 2 3 4 5 26 ROKOMET 1 2 3 4 5 27 ROLANJE 1 2 3 4 5 28 SAVATE 1 2 3 4 5 29 STRELSTVO 1 2 3 4 5 30 STRELSTVO - TRAP 1 2 3 4 5 31 SAH 1 2 3 4 5 32 TAEKWONDO 1 2 3 4 5 33 TENIS 1 2 3 4 5 Vprašanje B SREDSTVA 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 49 »Finale svetovnega pokala v rock'n'roll-u bo na Vrhniki« Plesni klub M in Plesno mesto organizirajo a Vrhniki Finale svetovnega pokala v rock n rollu in pričakujejo 16 držav udeleženk z preko 400 plesalci, a ne bo šlo le za plesno tekmovanje, temveč tudi za izjemen spremljevalni show program z dodatnimi 300 plesalci. Glasbeni gostje bodo ansambli: Rok n band, Sam's fever, Čuki in Maja Bobnar. Rdeča nit spremljevalnega programa bo ikona »Elvis Presley« tako skozi glasbo (Rok n band in Sem's fever), ples in tudi skozi scenske postavitve. Nastopila pa bo še ena ikona Ameriške filmske scene, to je »Marilyn Monroe« (Čuki in Majči Bobnar). Postavili bodo originalno ameriško Hot dog stojnico, Cake and ice cream shop, ogledali si boste lahko kakšno staro-dobno vozilo iz časov Rock n Roll-a. Vse skupaj je torej povezano z Ameriko, nenazadnje od tam prihaja Rock'n'Roll glasba in ples. Zadnje podobno tekmovanje smo imeli na Vrhniki leta 2006 in dvorana je pokala po šivih. Zastopali so nas tudi slovenski, pa nenazadnje tudi Vrhniški pari, ko so dosegli več kot odlične rezultate. Tudi letos bomo imeli nekaj želez v ognju, a rezultatov ne želimo napovedovat. Važno je da bomo imeli čudovit plesni dogodek, najboljši bodo domov odšli z pokali in medalja- skupaj, kajti iz vojske je prišel njen fant in jaz sem nato najprej poskusil z Beti in kasneje z Lino, poleg tega še intenzivno treniral Latinsko Ameriške plese. To je bilo potem že v mojih Ka-zinskih letih in soplesalko Silvestro Samec sva bila res lep par - mogoče pa sva bila tudi dobra, kaj vem, saj nisva vztrajala dovolj dolgo - le nekajkrat sva zmagala in prišla na rob finala na državnem prvenstvu. No, z Mirjam sva pa čez čas prišla spet skupaj in osvojila sva prvo državno prvenstvo v rock n rollu,« pravi Marko. V teh letih je Tomaž Ambrož, ki je vodil RnR skupino, le to počasi prepustil mladim zanesenjakom, med katerimi je bil tudi Marko. Kazina Marko Hren mi, vsi pa lepe spomine. Rock n Rolla pa na Vrhniki nebi bilo brez Marka Hrena, ki mu lahko rečemo »legenda slovenskega rock'n'roll-a«. Marko Hren - prvi državni prvak in njegova rock'n'roll zgodba Rock'n'roll sta v Slovenijo prinesla Fredi Novak in Viktorija Tomič, ki sta se 1978 udeležila svetovnega plesnega kongresa INTACO, kjer so plesnim učiteljem iz Evrope predstavili rock'n'roll kot obujeni ples, ki naj bi ga le-ti ponesli v plesne šole. V Slovenji so začeli najprej učiti rock'n'roll v PK Tine Rožanc in na prvih plesni tečajih sta bila tudi Mirjam Kerpan in Marko Hren, ki sta postala tudi prva uradna državna prvaka. »Z Mirjam sva po tečaju sicer nehala plesati dogodek za popularnost rock'n'roll je bil, da sta šla Marko in Anito delat salto na slovensko kultno goro Triglav in medji so pisali: »Najvišja salta na svetu«. Tudi na televiziji so bili veseli nove plesne popestritve, ki jo je prinesel Rock n Roll in tako so plesalci kmalu nastopali z Don Mentony-i, Društvom Mrtvih pesnikov, Čuki, Johy's bandom in Rok'nBand. Rok Ferengja pravi takole: »Elvis je legenda rock'n'roll glasbe, Marko in Anita pa sta legende slovenskega plesnega in akrobatskega rock'n'roll-a. Z njima sodelujem že od začetkov skupine Rok'n'Band in mi je to vedno v veliko veselje. Moram pa poudariti njuno zagnanost, Anita in Marko na Triglavu - najvišja salta je bila takrat največja plesna šola, poleg tega pa je organizirala velike plesne prireditve, kot so bile »Evropa pleše«, »Broadway show«, »Favoriti rock'n'roll« in na vseh teh tekmovanjih sta blestela tudi Marko in Mirjam. Marko: »Dobil sem priložnost, da iz tečajnikov nekaj naredim in jih navdušim za ta ples, mislim da mi je uspelo. Med prvimi generacijami pa je bila tudi Anita Vihtelič, ki je s svojim plesalcem dosegla več imenitnih rezultatov, a nekako nista šla najbolje skupaj. Začela mi je pomagati kot asistentka pri treningih in ker sva obvladala vse akrobacije, so naju začeli prepričevati, da bi začela tekmovati med profesionalci in končala sva tudi kot državna prvaka.« Za čim večjo medijsko in sponzorsko pozornost pa je bilo treba ves čas nekaj ustvarjat: »velik točnost in profesionalnost! Markov in Anitin prvi plesni par, ki se je zavihtel med svetovno elito, sta bila Marko Vavpotič in Barbara Suhi Morvai, ki sta prva posegla v finale svetovnega prvenstva med starejšimi mladinci. Nato je Bojan Horvat najprej s plesalko Petro Zaletel in nato še s Simono Turk posegel v svetovni vrh med članskimi plesnimi pari. Pri njima pa je plesal tudi popularni Lado Bizovičar, voditelj oddaj oz. predstav Tistega lepega popoldneva, A si ti tud not padu, Slovenska muska ... Lado je v času svojih Rock n Roll let ob pomoči glasbenika Miha Kralja kot prvi do potankosti zmontiral glasbeno podlago iz največjih Elvisovih uspešnic. Lado Bizovičar in Ana Dokič sta ob kore-ografski taktirki Marka in Anite povezala plesne korake, akrobatiko, do potankosti izdelan nastop in kostume z glasbo. Postala sta prava strokovnjaka za maksimalni plesni rock'n'roll outfit, na temovanjih po Evropi pa bila tarča fotografov in snemalcev. Njuni kostumi in koraki so bili tisočkrat kopirani. »To so bila najbolj nora leta mojega odraščanja, Marko in Anita nista bila nikoli moja trenerja, bila sta moja frenda,« se spominja Lado Bizovi-čar in v šali dodaja »Rock'n'Roll? Mularja, ne ga srat, nikar ne trenirajte česa takšnega! Boste končali tako kot jaz!« Marko: Na Ladotova leta z nami sem zelo ponosen, a še bi lahko naštevali rezultate naših parov, a moj, kaj moj, »naš največji uspeh«, je to, da nam ti moji mulci in smrklje prvih generacij dandanes pripeljejo svoje otroke v Plesno mesto. To si štejemo v največjo čast, eno so rezul- tati, drugo pa je zaupanje in potrditev, da so se imeli fino in to željo tudi svojim otrokom. Veste, niso bili vsi tile starši šampjoni, zmagovalci, ... so se pa imeli fino, res fino. Na Vrhniki se je Rock n Roll pričel že zelo zgodaj in tudi tukaj je imel prste vmes Marko in njegov team. Velika RnR imena Vrhnike so Miha Japelj, Tanja Gutnik, Grega Petkovšek, ... in najuspešnejša med njimi Helena Gutnik in Jaka Južnič, ki sta postala svetovna in evropska prvaka. Vsaj dva izmed naštetih bosta letos nastopila tudi na Finalu svetovnega pokala 14.12., pridite ju spodbujat. »Na Vrhniki bomo znova naredili odmevno RnR tekmovanje, še več energije kot doslej pa bomo namenili spremljevalnemu programu. Vse to znamo, a jaz gledam naprej. Kam gre RnR, kot šport, kot ples? Eni pravijo, da bi morali ohraniti plesni program, drugi bi ga črtali, akrobatika se bo zagotovo korenito spremenila, iskre se krešejo pri glasbi. Vse to je dobro, kajti prihajajo novi izivi in mi v Plesnem mestu imamo trenerski in koreografski team, ki jim bo kos. O plesalcih pa tako ali tako nikoli ni bilo dvoma.« Zgodba o rock'n'roll še zdaleč ni končana. Teče naprej, je prepričan Marko Hren, »rock'n'roll je za zmeraj. (nč) Srebro Nini Vehar na olimpiadi borilstva Na največjem tekmovanju v zgodovini borilnih športov imenovanem Combat games - Borilni olimpiadi 2013 pod patronažo Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki poteka v Sankt Petersburgu od 18 do 26. oktobra, sodeluje 15 uradnih borilnih panog vrhunskega športa in preko 2000 najkvalitetnejših tekmovalcev iz 120 držav. Olimpiado borilstva 5 olimpijskih in 10 neolimpjskih športov pa spremlja preko TV 150 milijonov gledalcev. Med smetano najboljših svetovnih športnikov v borilnih športih se je po predhodnih kvalifikacijah uvrstilo tudi 10 slovenskih tekmovalcev Savate zveze (3), Aikikai zveze (2), Ju-jitsu zveze (2), Kickboxing zveze (2), Sambo zveze (1). 23. oktober je prinesel srebro v francoskem boksu - savatu tudi naši najboljši »težkašici« Nini Vehar - Športnici Vrhnike in Bloudkovi nagrajenki, ki je po zmagah nad Rusinjo in Kitajko v finalu, klonila šele proti Francozinji. (nč) Trije zlati pokali za PGD Podlipa - Smrečje Gasilstvo v PGD Podlipa - Smrečje je že vrsto let dejavno in uspešno, tako v solidarnostnem duhu, v organizaciji veselic, kot tudi z vidnimi uspehi na raznih tekmovanjih. Ker pa so bili vidni samo »moški«, smo na pobudo Zvone-ta pred slabimi tremi leti sestavile žensko eki- po članic. Aktivno smo začele z vajami in kaj kmalu so se pokazali prvi dobri rezultati. Že v prvem letu smo se udeležile občinskega tekmovanja in požele prve rezultate. Vse to nas je dodatno motiviralo in spodbudilo k nadaljnjemu sodelovanju, delu in vajami. Uspešne pa nismo bile samo na tem področju, ampak smo poskrbele tudi za gasilski podmladek. K sodelovanju smo povabile nove članice in s tem obdržale in Zmaga članic v Ložu hkrati povečale ekipo, tako članic, kot tudi bodočih mladih gasilcev. Po letošnji uspešni uvrstitvi na občinskem tekmovanju na Drenovem Griču v septembru, smo se odlično izkazale tudi na regijskem tekmovanju 12. oktobra v Starem trgu pri Ložu. S prvim mestom smo si zagotovile udeležbo na državnem tekmovanju, ki bo prihodnje leto. Z veseljem in ponosom bomo zastopale ime našega društva na državnem tekmovanju za memorial Matevža Haceta v 2014. Do nastopa bomo pridno vadile in se še izpopolnile v taktični mokri vaji, teoretičnem testu in vaji razvrščanja, kar so tekmovalne discipline. Udeležbo na državnem tekmovanju sta si zagotovili tudi obe moški ekipi,člani A in člani B, ki sta ravno tako na regijskem tekmovanju dosegli prvi mesti med močno konkurenco. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo moškima ekipama za vso pomoč in podporo ter nasvete in za vse zvite cevi. Posebna in prva zahvala pa gre našemu odličnemu in potrpežljivemu mentorju Zvonetu Bastarda, saj brez njega članice PGD Podlipa - Smrečje ne bi dosegle tega, kar smo. Članice smo vesele, da smo se našle, saj nam torki in četrtki ne pomenijo samo »gasilskih vaj«, temveč tudi prijetno sprostitev in druženje. Gasilstvo nas tako povezuje tudi v vsakdanjem življenju. Se enkrat hvala vsem in na pomoč . Članice PGD Podlipa Smrečje Izkupiček občinskega tekmovanja 50 NAŠ ČASOPIS elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Velkavrh - Sedej pred zadnjo dirko že prvaka Po treh zaporednih zmagah se je ekipa Bojc Racing konec avgusta odpravila v sosednjo Italijo na zelo zahteven reli Alpi orientali. Posadke so morale do cilja prevoziti 450 km, kar je bil velik napor za avto in tudi voznike. Po nekoliko zaspanem prvem dnevu sta Andrej in sovoznik Matej drugi dan nekoliko dvignila tempo in po dobrih vožnjah na koncu osvojila tretje mesto v diviziji I., kar ju je v skupnem seštevku le še malo ločilo do želenega naslova. Konec septembra je sledila dirka na sosednjem Hrvaškem, ki pa je bila še nekoliko daljša od prejšnje. Dolžina celotnega relija je bila okoli 600 km, katere pa marsikateri dirkalnik ni zmogel prevoziti brez zapletov. Na tako zahtevni in dolgi dirki sta morala Andrej in Matej le pripeljati do cilja in želeni naslov državnih prvakov bi bil osvojen. Vrhničan je prišel v cilj kot šesti, njegov najhujši tekmec je odstopil in celotna posadka se je za nagrado okopala v morju, saj je bil naslov prvaka osvojen še pred zadnjo dirko v Idriji. Zadnjo dirko v Idriji bosta lahko Andrej in Matej odpeljala nekoliko bolj sproščeno, saj imata skupno prvo mesto že zagotovljeno. Andrej in Matej bi se rada zahvalila svojim pokroviteljem, brez katerih takih rezultatov ne bi bilo mogoče doseči; to so bili: Divinol, Salkon, Termo-Tom, Geodetske storitve A-Gea, VR-Elektronika, pleksi izdelki Krili, Avtodeli BMC, Karoserija Novak, Pleško-&Nesa, MSM Stražišar, Mesarstvo Snedic, trgovina z gradbenim materialom Štirn in Avto mehanika Mivšek. Zahvala velja tudi nepogrešljivim mehanikom, ki so zaslužni, da je avto celotno sezono deloval brezhibno (Bojan, Andrej st. Marjan, Zlato, Boštjan). (ng) Mini olimpijada - Pomembno je sodelovati in ne vedno zmagati Športna zveza Vrhnika je 40-letnico delovanja obeležila v tednu otroka z Mini olimpijado. Pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenje - Združenja športnih zvez je v sredo, 9. oktobra 2013, priredila 1. Mini olimpijado na Vrhniki. Mini olimpijada je projekt, v prvi vrsti namenjen otrokom, ki obiskujejo prvo triado devetletne osnovne šole. Otroci na prireditvi spoznajo različne športne discipline, velik poudarek pa je tudi na predstavitvi olimpijskega gibanja ter olimpijskega in fair play protokola. Prireditev sledi sloganu Pomembno je sodelovati in ne vedno tudi zmagati. Namen prireditve je predstavitev športa in povabilo k vadbi, ne pa smo samo učence 2. in 3. razreda. Nad njihovim odzivom smo bili več kot samo prijetno presenečeni. Za sodelovanje na prireditvi se je prostovoljno odločilo več kot 270 otrok. Pri organizaciji prireditve nam je največ težav povzročilo zares nestanovitno vreme. Ker je prireditev potekala v času popoldanskega varstva, smo imeli v dogovoru z obema šolama na voljo dve lokaciji, in sicer športno dvorano pri OŠ Antona Martina Slomška ter zunanjo asfaltno ploščad v športnem parku na Vrhniki. Ob velikem razumevanju vodstva obeh osnovnih šol smo šele dan pred prireditvijo, v deževnem vremenu, sprejeli odločitev, da prireditev izvedemo na tekmovalna oblika športa. Prve pogovore o možnosti priprave te prireditve smo s predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije in z vodstvom Osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika in Osnovne šole Ivana Cankarja opravili že lani. Zaradi zahtevnosti projekta in zato, ker si nismo niti predstavljali, kakšen bo odziv otrok, si k sodelovanju nismo upali povabiti vseh otrok prve triade obeh osnovnih šol, saj jih je več kot petsto. Povabili prostem. Naslednji dan se je pokazalo, da smo se odločili prav. Vreme, deževno zjutraj in popoldne, nam je bilo v času prireditve izjemno naklonjeno. Prireditev je potekala skoraj »kot po maslu«. Učence iz Slomškove šole sta skupaj s spremljevalci na prizorišče dogajanja pripeljala dva avtobusa. Pridružili so se jim še učenci Cankarjeve šole. Na prizorišču so se postavili v deset vrst. Na čelu vsake skupine je bil starejši učenec s tablo, na kateri je bil narisan športni rekvizit, tako da so si otroci lahko zapomnili, v kateri skupini so. V uvodu je vse zbrane pozdravila Irena Oblak, predsednica Športne zveze Vrhnika. Posebej je pozdravila poslanko državnega zbora Alenko Bikar, vrhniško atletinjo, ki je v šprintu na 200 metrov nastopila na treh »ta pravih« olimpijskih igrah, župana občine Stojana Jakina, s strani OKS pa Brigito Langerholc Ža-ger, atletinjo, ki je nastopila na dveh olimpijskih igrah v teku na 800 metrov, in Mateja Šimenca, uspešnega tekmovalca v teku na smučeh. Iskreno dobrodošlico in veliko prijetnega vzdušja je zaželela vsem sodelujočim otrokom. Dejala je, da naj bodo strpni, solidarni, pošteni in spoštljivi drug do drugega, naj si pomagajo med seboj in da bo na tak način uspelo vsem. Zmagovalci bodo vsi, ki se bodo trudili in sodelovali. Spodbudne besede je otrokom namenil tudi župan Stojan Jakin, ki je z zanimanjem spremljal prireditev od začetka do konca. V nadaljevanju je vodenje prireditve prevzela Brigita Langerholc Žager. Kot se za veliko športno prireditev naših najmlajših spodobi, so učenci ob zvokih olimpijske himne na prizorišče prinesli olimpijsko zastavo in baklo, udeleženka Mini olimpijade pa je v imenu vseh »miniolimpijonikov« prebrala zaprisego športnikov. Tako je bila Mini olimpijada svečano odprta. Otroci so se preizkusili na devetih športnih preizkušnjah, kot so: met vorteksa, vlečenje vrvi, vodenje žoge med stožci, predaja štafetne palice med nogami, podajanje žoge čez glavo, met žoge na mini koš, tek ... Najteže pričakovana je bila deseta preizkušnja. Na deseti postaji je namreč udeležence in njihove spremljevalce čakal namerno nerodni čarodej Toni. Z njim so otroci z veseljem sodelovali in se iz srca nasmejali njegovim čarovnijam. Po malo manj kot dveurnem dogajanju so se otroci ponovno postavili v deset vrst. Prav vsi so za sodelovanje in uspešen nastop prejeli simbolične nagrade, priznanja Olimpijskega komiteja Slovenje pa so jim naslednji dan podelili v šoli. Za nas, ki smo prireditev pripravili, ni lepšega, kot so bila vprašanja otrok ob koncu prireditve. Spraševali so namreč, če bo Mini olimpjada tudi naslednje leto, saj bi se je radi ponovno udeležili. Povedali so, da so se imeli zelo lepo. Za konec zahvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo dali poseben pomen prireditvi, za katero načrtujemo, da bo postala tradicionalni praznik športa za naše najmlajše. Za razumevanje in sodelovanje se zahvaljujemo vodstvu obeh osnovnih šol, saj brez njihove pomoči prireditve ne bi mogli pripraviti. Zahvala velja tudi vsem prostovoljcem, ki ste se z veseljem odzvali našemu povabilu za sodelovanje, ter Športni zvezi Postojna in Športni zvezi Logatec, s katerima še posebno dobro sodelujemo. Nam je bilo z vami prijetno ^sodelovati, upamo da tudi vam z nami. Športna zveza Vrhnika Foto Danilo Todorovič FL RBALL ŠD VRHNIKA vabi vse nove člane k FLOORBALLU, ki je primeren za vse, fante in punce! KJE: telovadnica OŠ Antona Martina Slomška. KDAJ: TOREK in ČETRTEK od 15. do 16. ure. OPREMA: kratke hlače in majica, čisti športni copati, palico pa si na začetku lahko izposodite! INFO: za dodatne informacije pokličite na št. 040 468 553. Taekwondo klub Vrhnika V soboto, 5. oktobra 2013, je v Zagrebu osmo leto zapored potekalo mednarodno prvenstvo v taekwondoju, znano pod imenom Kondor open. Med več kot 700 tekmovalci iz devetih držav sta barve naše zastave zastopala tudi člana Taekwondo kluba Vrhnika, Anita Kaltak in Jure Pantar. 17-letna Anita je po predaji Hrvatice z lahkoto porazila predstavnico Madžarske, nato pa je v finalu po izenačenih treh rundah klonila proti domačinki v boju za zlato točko. Tako ji je na koncu v kategoriji članic do 49 kilogramov pripadla srebrna medalja. Zlata pa se je razveselil 22-letni Jure, ki je v kategoriji članov do 68 kilogramov s prepričljivimi zmagami ugnal Čeha, Avstrijca in Hrvata, v finalu pa z visoko razliko 8 : 1 v točkah premagal še enega predstavnika Hrvaške. Konec meseca se bodo člani Taekwondo kluba Vrhnika udeležili turnirja A v Beogradu in Parizu. Januarja 2014 pa bomo imeli višinske priprave na Durmitorju, kjer se bodo člani pripravljali na US open, ki bo februarja v Las Vegasu. v Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 5i Vtisi o 34.000 korakih po Berlinu Berlinski maraton, nam najbližji maraton iz serije World Marathon Majors, velja za enega najhitrejših (prav na letošnjem je bil postavljen nov svetovni rekord) in najbolj množičnih maratonov na svetu. Že tradicionalno poteka zadnjo nedeljo v septembru. Letos se ga je udeležilo približno 40.000 tekačev z vseh šestih celin, od katerih jih je bilo približno 260 iz Slovenije. O priljubljenosti tega maratona priča podatek, da je organizator oktobra lani prenehal sprejemati prijave po treh urah, prvih 10.000 prijav pa je bilo oddanih v pičlih dveh minutah. S partnerko, članico ŠD Metrel iz Horjula, sva bila med tistimi, ki so se uspeli prijaviti v tem kratkem časovnem okvirju. Na maraton sva se resneje začela pripravljati šele v začetku junija, kar je relativno pozno. S pripravami seveda nisva začela povsem z ničle. Pred začetkom 16-te-denskega programa priprav, ki ga je predstavil (in uspešno uporabil) Samo Rugelj v knjigi Delaj, teci, živi, sem bil sposoben brez večjih težav preteči deset kilometrov. Pri pripravah na maraton poleg vztrajnosti, potrpežljivosti in športne opreme potrebuješ tudi ustrezno površino za na maraton, saj sem dva tedna pred njim en teden zdravil močnejši prehlad, zaradi katerega sem moral izpustiti nekaj kritičnih tekov. Tri tedne pred maratonom sem res naredil načrtovani dolgi tek v dolžini skoraj 30 kilometrov, vendar sem nato v naslednjih dveh tednih zaradi prehlada in bolečin v hrbtu vse skupaj pretekel zgolj 12 kilometrov, kar je bilo bistveno manj od načrtovanega. Vse dileme in dvome sem pustil za seboj v petek ob enih zjutraj, ko sva se z avtom odpravila na pot proti Berlinu. Alea iacta est. 20. in 25. km, so bili navijači zelo energični. Se posebno glasni in od daleč prepoznavni so bili (skoraj uniformirano) rdeče-belo oblečeni Danci. Vsake toliko časa mi je kateri od navijačev nastavil dlan, da jo udarim v pozdrav. Nenadoma je iz množice skočilo dekle in mi zakričalo: »Ales, weiter, weiter!«. Najprej sem premleval, ali jo poznam, nato pa sem se spomnil, da je moje ime zapisano pod štartno številko, ki sem jo nosil na prsih. Tekače so ob progi bodrile tudi glasbene skupine, vseh je bilo okoli osemdeset, od pihalnih orkestrov do rock bendov in tolka-čev na bobne; pravo karnevalsko vzdušje. Vsakih pet kilometrov so nas pričakale okrepčevalnice z vodo, čajem, izotoničnimi napitki, jabolki in bananami, malo pred 30. km pa še okrepčevalnica s prepotrebnimi energijskimi geli. Pri vsaki sem postal in se okrepčal, saj sem se bal, da me bo doletela kriza; prislovični zid. V območju, kjer so tigri, kot ga imenuje Samo Rugelj, so se nekje na 35. kilometru pojavile bolečine v nogah in rokah ter huda splošna iz-mučenost, zaradi katerih sem naslednjih nekaj kilometrov izmenjaje hodil in tekel. Na Kurfer-stendammu je začel rahlo pihati veter tako, da je bilo med visokimi zgradbami v senci hladno in prav nič prijetno. Pri 41. kilometru sem se odločil, da zberem še preostale moči in čim bolj dostojanstveno odtečem v kosu do cilja. Z bolečinami v nogah sem se v počasnem tempu, komaj kaj hitrejšim od hoje, premikal proti cilju. Kmalu sem zagledal Brandenburška vrata, od katerih me je do cilja ločilo še slabih 200 metrov. Ovacije in navijanje gledalcev ob progi, ki so bili, čeprav so tekmovalci prihajali v cilj že več kot tri 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Namiznoteniška sezona v polnem zagonu S treningi po ustaljenem urniku smo začeli 29. 8. 2013. Od takrat vadba poteka od ponedeljka do petka (razen srede) od 18.00 do 19.30 za starejšo skupino ter ob torkih in četrtkih od 17.00 do 18.00 za začetno skupino. Na sporedu so bile že štiri tekme, dve pod okriljem zveze Alpe-Adria in dve pod med-regijsko zvezo MRNTZ Ljubljana. Udeležili smo se jih povprečno s štirimi igralci in zabeležili tudi nekaj lepih rezultatov. Poleg uvrstitev iz skupinskega dela v finalni del je največji uspeh pripadel našemu najmlajšemu članu Mihi Podobniku, ki je v kategoriji 2.-.3. razred zmagal na obeh turnirjih MRNTZ, in to še brez izgubljenega niza. Vsem našim tekmovalcem čestitamo in pričakujemo, da bo to lepa spodbuda za prihodnje delo. MK VSI VABLJENI NA OBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU, ki bo v nedeljo, 10. 11. 2013, v dvorani Antona Martina Slomška na Vrhniki. Začetek: ob 9.00 za osnovnošolce/ke, za vse preostale ob 10.00. Kategorije: osnovnošolci/ke 1.-5. razred osnovnošolci/ke 6.-9. razred moški od 15 do 35 let moški od 36 do 50 let moški nad 50 let ženske-enotna kategorija dvojice Tekmovalce prosimo, da se zglasijo in prijavijo vodstvu tekmovanja vsaj petnajst minut pred začetkom kategorije, v kateri bodo igrali! Prijavnine ni! Vabilo V Lokalni Akcijski Skupini za preprečevanje zasvojenosti na Vrhniki smo se odločili, da tudi to leto nadaljujemo z brezplačno rekreacijo (mali nogomet) za mlade. Rekreacija bo potekala vsak četrtek od 22 :30 do 24:00 in vsako soboto od 16:30 do 18:00 v telovadnici OŠ Ivana Cankarja. Vsi, ki se želite vključiti, vljudno vabljeni. LAS Vrhnika Edin Behric tek, ki jih je k sreči na Vrhniki kar nekaj (na tem mestu apeliram na občinske veljake, da ohranjajo takšne površine, saj prispevajo h kakovosti življenja občanov, in sicer tekačev pa tudi sprehajalcev in kolesarjev. Najprej sem si zamislil, da bom tekel po že preizkušeni poti, ki vodi od mojega doma, po tan-kovski in naprej proti Staremu malnu. Prednost te poti je, da je na njej mogoče ubežati največji poletni pripeki, ki je v pripravah za jesenske maratone neizogibna. Od doma do Starega malna in nazaj imam enajst kilometrov, to pa bi pri najdaljših maratonskih treningih pomenilo, da bi takšen krog moral preteči trikrat. Ker bi bilo to preveč duhomorno, sem se odločil, da bom raje tekel po poti, ki vodi od OŠ Antona Martina Slomška, mimo Vrtnarje, skozi Drenov Grič do Loga, kjer se pot priključi na staro cesto med Ljubljano in Vrhniko. Dodatna prednost te poti je, da je za razliko od tankovske v večjem delu zaprta za motorni promet. Ker pa je ob stari cesti med Logom in Brezovico večji del mogoče teči po makadamu (teku po asfaltu sem se želel v čim večji meri izogniti) in ni do Mercatorja na Brezovici nobenih semaforiziranih križišč, sem krog podaljšal do prvega takšnega križišča ter na tak način dobil približno 24 kilometrov dolg krog. Če sem temu dodal že prej omenjeno pot po tankovski do Starega malna, pa sem dobil razdaljo, ki mi je povsem zadoščala za maratonski trening. Kakšen teden pred maratonom so se mi začeli pojavljati dvomi, ali sem zadostno pripravljen Na poti sva naredila kratek postanek v Dresdnu, kjer sva si vzela nekaj ur za sprehod po čudovitem mestnem jedru. Preostanek dneva in del sobote sva namenila ogledu Berlina ter dvigu štartnih številk na nekdanjem letališču Tempelhof. Soboto popoldne sva, že povsem izmučena od pohajkovanj v prejšnjih dveh dneh, namenila počitku. Spomnil sem se nasveta, da je treba pred maratonom izdatno počivati. Kljub izdatnemu sobotnemu počitku sva v nedeljo zjutraj imela noge rahlo odrevenele. Skrbi, strahove in dvome sta pri približevanju štartnemu - ciljnemu prostoru začela zamenjevati napetost pred štartom in občutek, da si del nečesa velikega. Množica tekačev se je zgrinjala proti šotorom za oddajo oblačil in štartni liniji. Ozračje in napetost v štartnem polju so organizatorji stopnjevali z glasbo ter udarnimi pozdravi. Kljub svežemu jutru, bilo je okoli 8 stopinj, me ni zeblo, še več, kmalu se je začelo jasniti in vremenske razmere so postajale idealne. Postavila sva se na začelje dolge kolone tekačev in čakala na štart. Kolona tekačev je bila tolikšna, da je minilo pol ure, preden sva sploh prestopila štartno črto in začela teči. Že kmalu sva se razšla in nadaljevala vsak s svojim tempom. Kljub gneči, ki sem jo, na podlagi poprejšnjega ogleda posnetkov na spletu, pričakoval, ni bilo prerivanja. Na 12 km je stala prva skupina slovenskih navijačev z zastavami, ki pa ni bila edina, saj jih je bilo vzdolž proge še kakšnih šest. Njihova spodbuda mi je dala novih moči in lažjih nog sem se podal proti Kre-uzbergu. Tu in v Schoenebergu, t.j. nekje med ure, izjemno energični, glasba ter napis »Vsi ste heroji« so me ponesli do cilja. Z grimasami, ki so izražale napor, sem inhibiral čustva veselja, zadovoljstva, ponosa in olajšanja. Končni čas je bil res za kakšnih 40 minut slabši, kot sem načrtoval. Ta razlika je deloma posledica gneče po štartu ter posledično počasnejšega začetka, deloma pa prehlada teden pred maratonom in pomanjkanja počitka v dneh pred maratonom. Ne glede na to pa so bili občutki ob prihodu v cilj edinstveni in nepozabni. Sedaj lahko tudi jaz parafraziram Kennedyja in s ponosom rečem: »Jaz sem maratonec.« Na cilju sem prevzel medaljo, naredil še pho-toshooting in obvezni stretching ter se podal na vnaprej dogovorjeno mesto srečanja na Platz der Republik s čudovito veduto Reichstaga v ozadju. Čez dobre pol ure sem izvedel, da je uspelo obema! Berlin s svojim eklektičnim stilom in množico gradbišč na prvi pogled sicer ni najbolj privlačno mesto, kljub temu pa ti zleze pod kožo. Ko sem ugotavljal, zakaj je temu tako, sem se izogibal klišejskemu odgovoru, da je za to kriva energija mesta. Na koncu pa sem le moral priznati, da imajo največ zaslug za pozitivni vtis o mestu ravno ljudje, tako navijači ob progi kot tudi splošna dostopnost in prijaznost organizatorjev in meščanov. Navkljub izjemno prijetni izkušnji pa se mi vseeno postavlja vprašanje, ali je res vredno porabiti pet dni ter nezanemarljivo vsoto denarja za realizacijo maratona v Berlinu. Morda se bom naslednjič lotil teka na 42 kilometrov na kateri izmed množičnih tekaških prireditev v bližnji okolici ali pa se bom celo odločil, da to razdaljo pretečem zunaj organiziranih dogodkov. Konec koncev sem na treningih že tekel 30 kilometrov, verjetno jih zmorem preteči tudi 42. Aleš Bohte, foto: AB in facebook organizatorja Medobčinska balinarska liga na Vrhniki Najboljša ekipa v 1. ligi je bila ponovno PVD SEVER Vrhnika-Logatec, pred igralci Horjula in ekipo iz Jame. V 2. ligi je zmagala nova ekipa iz Logatca, in sicer Prevozi Lampe, pred ekipo Dobrove in vrhniško ekipo Kranjcev. V soboto 19. 10. pa je 11 ekip sodelujočih v omenjenih ligah nastopilo še na zaključnem turnirju na igriščih BŠK Blagajane na Vrhniki. Končni vrstni red si oglejte v tabeli. Ob tej priložnosti naj se zahvalim še posebej Jožici ter Milošu za nesebično pomoč pri organizaciji zaključnega turnirja. (Mš) KLUB 1 BLAGAJANA 2 DRAGOMER1 3 PVD SEVER VRHNIKA-LOGATEC 4 LAMPE-POMIK 5 SD POVZ 6 KRANJCI 7 OZVVS VRHNIKA-BOROVNICA 8 TOSIBA 9 GRUDEN-DREN 10 DRAGOMER2 11 INVALIDI 52 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreacija 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Eurobasket Slovenija -Drenov Grič 2013 Bila je lepa pozno poletna sobota in ideja, da podpremo slovensko košarkarsko reprezentanco v boju na Evropskem prvenstvu. Tako je Športno društvo Drenov Grič 14. septembra 2013 organiziralo košarkarski turnir v igranju 3 : 3. Zbralo se je osem ekip, odločenih, da se kar najbolje izkažejo in pokažejo vse svoje znanje. Turnir je potekal v dveh krogih: v prvem so štiri ekipe igrale vsaka z vsako, v drugem pa se je v navzkrižnem sistemu igralo na izločanje. Bilo je res lepo videti zagnanost in nepopustljivost igralcev, skoraj tako kot v Stožicah. Ob zaključku so bile najboljše tri ekipe: tretje mesto je osvojila ekipa ZlC (Danijel Cukjati, Domen Cukjati, Boštjan Koprivec, Smrekar), drugo mesto je osvojila ekipa Bar brothers (Gašper Jesenko, Uroš Grmovšek, Jaka Kos), prvo mesto pa je pripadlo ekipi Kobilice (Andrej Leben, Janez Leben in Anže Lončar). Čestitke vsem nastopajočim za lepo in fair play igro. Dogodek sta podrli podjetji Plasal in DG69 z Drenovega Griča. Vsi smo menili, da moramo spomladi zopet vreči na koš. (nč) Vrhničani tudi na Eurobasketu 2013 Tudi Vrhničani smo sodelovali na odmevnem košarkarskem dogodku, ki je potekal v septembru v naši prelepi deželi. Jaz in nekdanja košarkarja Anže Zadravec in Klemen Petkovšek smo pomagali pri izvedbi Eurobasketa 2013 kot prostovoljci. Naše delo se je začelo že pred samim 4. septembrom, ko se je začel tekmovalni del. Košarkarske ekipe so prispele že nekaj dni prej in priprava dvoran je bila ključni del prostovoljskega dela. Prvi del tekmovanja sem pomagala v Hali Tivoli kot del ekipe, ki je koordinirala med vodilnimi tekmovanja in prostovoljci. Od jutra do večera se je Ljubljana in sama dvorana Arena Tivoli, kot so poimenovali veliko športno dvorano v parku Tivoli, prelevila v mravljišče košarkarjev, njihovih ekip in košarkarskih navdušencev. Bila je neverjetna pustolovščina. Čas je tekel tako hitro, da je deset dni prvega predtekmovalnega dela minilo, kot bi pihnil. Ekipe Francije, Belgije, Velike Britanije, Ukrajine, Izraela in Nemčije so nam prikazale razburljive tekme s kar nekaj podaljški. Tekmovalci so bili zelo navdušeni nad našo prestolnico in nad samim tekmovanjem. Tudi stik med prostovoljci in igralci, ki so bili zvezde in srce samega tekmovanja, je bil spro-ščujoč in prijazen. Med prostovoljci pa je kljub delu, ki smo ga opravljali, vladalo prijetno, zabavno in predvsem prijateljsko vzdušje. Ko se je tekmovanje preselilo v drugi del, so se tudi ekipe preselile v Areno Stožice. Arena Tivoli se je poslovila od košarkarske mrzlice Eurobasketa 2013 in odprla vrata hokejistom, drsalcem, odbojkarjem in drugim športnikom, ki trenirajo v njej. Moje delo se je s prvim delom zaključilo, v drugem delu pa sta na področju informacijske tehnologije in usmerjanja obiskovalcev na Eurobasketu s svojim prostovoljskim delom začela Anže in Klemen. Arena Stožice je bila prizorišče drugega in zaključnega dela Eurobasketa 2013. Ekipe iz preostalih treh prizorišč, Jesenic, Celja in Kopra, so se preselile v Ljubljano in Ljubljana ter vsa Slovenja je začela dihati in živeti s košarko kot še nikoli. Slovenski košarkarji so bili največji razlog za košarkarsko mrzlico v Slovenji. Nihče ni govoril in pisal o ničemer drugem kot o velikih zmagah slovenskih košarkarskih junakov. Anže, Klemen in še tisoč preostalih prostovoljcev iz vse Slovenje pa so skrbeli, da so naši in preostali košarkarji, ekipe, vodilni iz FIBA organizacije in predvsem obiskovalci doživljali nepozabni Eurobasket. Slovenski junaki so nagrajevali njihovo predanost košarki in zmagovali, kot smo si želeli. Čeprav Slovenja ni dobila tako želene medalje evropskega prvenstva, so naši junaki dosegli izjemen uspeh - uvrstitev na Svetovno prvenstvo v košarki 2014 v Španiji. To je bila nagrada za vse nas, ki smo pomagali pri izvedbi tekmovanja. 23. septembra je bilo finale nad finalom - zmagovalci so bili Francozi. V najboljšo peterko tekmovanja pa si je mesto priigral z izjemnimi predstavami naš Goran Dragič. Bili smo ponosni nanj, na tekmovanje in na nas, ki smo bili poleg. Eurobasket 2013 se je s tem končal, prostovoljci so pospravili Areno Stožice in končali svoje delo. Delo je bilo končano, vendar spomini, prijateljstva, izkušnje in neverjetna pustolovščina pa je ostalo v vseh nas, ki smo pomagali pri tem neverjetnem športnem dogodku. Tega nikoli ne pozabiš, mi trije prostovoljci ga gotovo ne bomo nikoli. KK Vrhnika znova v pogonu Kljub velikemu Eurobasketu klubi vseeno niso spali, tudi v KK Vrhnika nismo. Popoldan so mladi košarkarji trenirali, zvečer pa navijali za svoje vzornike. Ko smo junija končali s sezono, nekateri mladi upi vrhniške košarke niso odšli na počitnice. Lansko sezono je našim članom pomagal tudi Vrhničan Jan Novak, član KK Slovan. Njegova košarkarska sezona se ni končala s koncem članske in mladinske sezone 2012/2013, temveč je bil vpoklican v mladinsko reprezentančno ekipo. Slovenski košarkarji U-18 so se v času od 18. do 28.julija udeležili Evropskega prvenstva v Latvi-ji, kjer je nastopal tudi Jan. Košarkarji letnika 1999 in 2000 so v začetku julija imeti pripravljalni in pregledni košarkarski tabor pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije v Postojni. Tam sta svoje znanje na mlade igralce prenašala vrhniška trenerja Matic Vi-dic in Primož Jurca. Na taboru so se mladi košarkarji dokazovali v svoji igri, učili novih košarkarskih veščin in igralci letnika 1999 borili za svoj prvi vpoklic v širšo reprezentančno ekipo Slovenije za tekmovanje Slo-veniaBall, ki poteka vsako leto v avgustu v Slovenj Gradcu. Pred leti je tam igral Tj ažHadalin, zdaj igralec KK Helios Domžale, v letošnji sezoni pa si je svoje mesto na SloveniaBall priboril Nikolas Suša. V sredini avgusta so ekipe, razen najmlajših U-10, začele s treningi. Kondicjo so nabirali na vrhniškem stadionu in trenirali v OS Ivana Cankarja. V oktobru pa se bo začela nova tekmovalna sezona za vse košarkarske ekipe. Zelo smo ponosni, da je KK Vrhnika klub, ki deluje v vseh starostnih ekipah. Solo košarke izvajamo na OS Ivana Cankarja, OS Antona Martina Slomška, OS Log - Dragomer in OS Horjul, tekmujemo pa v vseh kategorijah košarkarji U-10, U-12, U14, kadeti, mladinci in člani. Vsi, ki si želite trenirati v našem klubu, se še vedno lahko pridružite, urniki in naslovi za treninge pa so na voljo na spletni strani www.kkvrhnika.si. MNC Dren * MNC VD * MNC Dren * MNC VD * MNC Dren * MNC VD * MNC Dren * MNC VD * MNC Dren * MNC VD * MNC Dren * MNC VD Vadba v vrtcu že poteka Že lani smo začeli s vadbo za dečke in deklice, ki obiskujejo še vrtec. Vadba poteka dvakrat na teden. Ob ponedeljkih je elementarna ura v vrtcu, kjer je ideja vadb, da se otroci seznanijo z glavnimi gibanji, kot so prevali, hoja po gredi, plezanje po letveniku, različna lovljenja ... Ob sredah pa poteka vadba na Drenovem Griču, kjer ima vadba poudarek na elementih s žogo, kot so vodenje, podajanje, lovljenje. Prvošolčki navdušeni nad nogometom Trener Brane je prvi trener, s katerim se otroci spoznajo, ko se začnejo malo resneje ukvarjati z nogometom na Drenu. Njegove dolgoletne izkušnje in velika mera potrpežljivosti zelo pomagajo pri prvih korakih na poti mladih športnikov. Letos v jesenskem delu ne bodo imeli nobenih tekmovanj, saj je cilj, da se najprej naučijo osnov nogometa, nato pa se šele poizkusijo na kakšni prijateljski tekmi. Ideja v igri se kaže Najmlajša tekmovalna selekcija je na domačem turnirju prikazala lepo igro za svoja leta. Dosegli so tudi nekaj golov, kar jim je na koncu prineslo dve prepričljivi zmagi. Fantje napredujejo zelo hi- tro in že obvladajo osnovne nogometne veščine. Nekajkrat med tekmo jim je že uspelo sestaviti nekaj zaporednih primernih in lepih podaj, katerim je po navadi sledil zaključek na gol. Njihovi treningi potekajo ob torkih in četrtkih in bodo veseli novih nogometnih prijateljev. Bolj kot zmage navdušujejo ideje in sama igra Na domačem turnirju so fantje selekcije U-9 pod Janovim vodstvom prikazali igro s konceptom in idejo, ki jo razumejo vsi dečki. S pomočjo svoje igre s hitrimi prenosi in veliko podajami so dečki pokazali, kaj je mogoče vse narediti z dobrim načrtnim treningom. Ker v klubu zagovarjamo misel, da nočemo ustvariti »nogometnih invalidov« in igrati na dolge žoge in v napad postaviti najboljšega posameznika, ki nam priigrajo zmage. Menimo namreč, da so rezultati posledica kakovostnega dela in da se otroci lahko razvijajo samo v zdravem spodbudnem okolju. Načrtno delo kaže sadove V drugem in tretjem turnirskem vikendu za selekcijo U-10 so se dečki prebudili iz poletnega počitkovanja in prikazali svojo najboljšo predstavo. Trener Anže se je izkazal s svojimi motivacijskimi govori in začel na otroke prenašati svoje znanje. Delo se kaže tudi na tekmah, kjer po pravilu premagujejo svoje nasprotnike z igro in ne brezglavim nabijanjem žoge. Šest tekem, šest suverenih zmag Najstarejši fantje, ki trenirajo na Drenu, so od zadnje izdaje Našega časopisa na domačem dvorišču premagali sosednjo ekipo Dragomerja, nato v razmočenem in na težkem igrišču še ekipo Zagorja pri njih doma ter še s briljantno igro s Kokto iz Kresnic. Pred začetkom tekme je bil trener Kresnic prepričan v ugoden rezultat, po le nekaj minutah pa je bilo v njegovem glasu začutiti spoštovanje do ekipe z Drena in sprejetje, da njegova ekipa na tej tekmi ne bo osvojila nobene točke. Končni rezultat 4 : 0 ni realen pokazatelj, saj je bila igra Drena dinamična in zanimiva. Na trenutke je kazalo kot igra mačke z mišjo. Čestitke fantom in trenerju. Skrbimo tudi za gibalno vseestranost naših nogometašev Letos smo se odločili, da bomo v zimskem obdobju poleg dveh nogometnih treningov na teden otrokom ponudili tudi vadbo iz akrobatike, aerobike, gimnastike in drugih bazičnih področij znanja. Zavedamo se, da je treba za celovit razvoj nogometaša v prvi vrsti razviti kakovostnega in zdravega športnika, za kar pa ne zadostuje samo delo z nogometno žogo. 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 53 O Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO 5. 10. 2013 - Delovna akcija 2013 nadvse uspešna Kar malce otožno nas je nekaj članov društva zjutraj opazovalo udeležence "ultra šihta" na Planino, kajti bilo jih je krepko več kot nas. A peščica planincev, ki ni štela več kot petnajst duš, je popravila vse, kar je imela v načrtu in še kaj več. Po jutranjem dogovoru smo se razdelili v skupino pod vodstvom načelnika Markacijske-ga odseka, Toneta Gutnika, z nalogo, da s stopnicami uredimo vsaj najstrmejši del poti čez korenine in skale na poti Čez Spico. Druga skupinica se je odločila postaviti ograjo okoli čistilne naprave pri zavetišču, tretji del pa je opravil obsežen posek grmovja pod stolpom in tako "razširil obzorja" obiskovalcem Planine. Imeli so še toliko časa, da so nasuli makadamsko pot do križišča za Zaplano. To ni bilo dovolj, kajti ko je bilo vse opravljeno, nam je po krepkem okrepčilu v zavetišču ostalo še toliko moči, da smo si skupaj z lastnico preperele bukve, Ane Grom s Stare Vrhnike, ogledali le-to in z veseljem je privolila, da bukev odstranimo, drva pa je namenila za kurjavo v našem zavetišču. Hvala vam za to, gospa Ana. Kako smo opravljali dela v vseh skupinah, si lahko ogledate v naši fotogaleriji, po končanem delu pa smo sklenili, da bodo tako lepo uigrane skupine tudi v prihodnje priskočile na pomoč našim markacistom, da prebrodimo še nekaj strmih delov poti Čez Spico. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili lastnikom gozda ob naši poti: Mariji Kogovšek, Marku Arharju in Zdenku Jesenovcu, ki so dali soglasje za sanacijo poti po njihovi lastnini. Poleg gospe Ane si posebno zahvalo zasluži tudi naš oskrbnik Mitja z zavetišča na Planini, ki nam je s kosilom dal toliko moči, da smo opravili z bukvijo in se po končanem delu še posladkali s palačinkami. Hvala ti, Mitja, tebi in tvoji ekipi. Besedilo: Milan Jerman Fotografije: Pavli Gutnik, Mirko Malešič in Milan Jerman Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Del "stopniščne" ekipe po opravljenem delu Enostavno in pregledno! 0% 0 EUR pologa 0% obresti 0 EUR stroškov POPOLNOMA NOVI r ^ projce^fcl Dinamičen, športen in temperamenten. . za 139 EUR Tudi ta pogled dokazuje, da so se planincem dodatno odprli pogledi s Planine. Lična ograja okoli čistilne naprave (fotografija desno) Iz oktobrskega koledarčka Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator / vodnik 9. 11. LEVSTIKOVA POT 6.00 5 BORIS RIGLER 23. 11. IZLET V NEZNANO 7.00 3-4 MIRO MALNERSIC IN JOŽE ŠKOLC KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAS DENAR! AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) www.avtotrade.kia.si ^ www.facebook.com/KIASIovenija Kombinirane porabe goriva: 3,7 - 6,0 I/1 OOkm, emisije C02: 109 - 145 g/km C02 EOM = 0% velja za nakup novega vozila KIA ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko Hypo Leasinga d.o.o. in VBS Leasinga d.o.o. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mes., fiksna OM 0%, EOM 0%, stroški odobritve 0 EUR. Primer: KIA pro_cee'd 1.4 CVVT LX Activ, cena 11.690 EUR (MPC 12.490 EUR - Joker »Staro za novo« 400 EUR - Joker »Iz zaloge« 400 EUR - Joker »EOM = 0% financ.«), z odplač. dobo 84 mes. in 0% pologom, obrok leasinga 139 EUR/mesec , fiksna OM 0%, stroški financ. 0 EUR, EOM 0%, skupaj za plačilo 11.690 EUR (=nabavna vrednost). Končne cene vsebujejo vse popuste in prihranke, ne vključ. barve in stroška priprave vozila. Akcija EOM 0% velja 17.10.-17.11.2013. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Vse info. o porabi goriva in emis. CO2 na voljo v priroč. o varčni porabi goriva, na prod. mestu ali www.kia.si/emission. Pogoji garanc. na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana. 54 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Smo mlado podjetje na področju orodjarstva. Naš cilj je zagotavljati visoko kakovost naših izdelkov in storitev, predvsem pa zadovoljstvo naših strank. t Nudimo naslednje storitve: rezanje na žični eroziji, erozijsko vrtanje, struženje, klasično rezkanje, ploskovno brušenje, brizganje plastike, štancanje. ORODJARSTVO ZDRAVKO KOGOVŠEK, S. P., Vrhnika, e-pošta: orodjarstvo.kogovsek@gmail.com GSM: 031/372-061,041/552-006. vrata Spar center Vrhnika V novembru praznujemo 1. rojstni Preverite posebno ponudbo vrat v novembru na nafi internetni strani.! - notranja vrata (CPL, furnir, color, steklena, vrata a skritimi podboji), - parketi (široka paleta dvo in troslojnih parketov), - laminati, PVCvinil... - stopnice (iz iz branega laminata ali parketa vam izdelamo stopnice, ki so enake kot talne obloge ) - kljuke idr. okovje za vrata... Svetovanje, montiže, zamenjava vrat. tel: 070 426 208, 031 332 652 e-mail: salon.lesna@pro-portis.si web: www.pro-pPtlslT KITAJSKA RESTAVRACIJA na Vrhniki KITAJSKA SREČA Tudi dostava na dom! Tel. 041 567 813 POLAGANJE KERAMIKE Kogovieit Mir k D t.,J». [>TTIHJV pqnf toy* ] 3fcO VfhnJlu CSM; (HI AU Soncfii center zdravja in lepote Delovni čas ponedeljek, četrtek: 9.00-17.00 ure torek, sreda in petek: 12.00-20.00 ure 1. in 3. sobota: 8.00-13.00 ure nedelje in prazniki zaprto Robova cesta 6 (TC Mercator), 1360 Vrhnika T: 01/547 43 95, M: 041/52 12 07, I: www.soncnicenter.net, E: soncnicenter@siol.net NOVEMBRSKE AKCIJE • NEGA OBRAZA KROMOAROMA: 45EUR, 24 EUR • NEGA OBRAZA CLEARING (prot kožnim madežem): 3J0EUr, 15 EUR (pri vseh negah GRATIS masaža rok) • SHELLAC MANIKURA: 22EÖR, 18 EUR • v paketu s katerokoli nego obraza pa le 15 EUR DECEMBRSKE AKCIJE* • POMLAJEVALNA ZLATA NEGA OBRAZA IN TELESA: §0EUR, 40 EUR • SHELLAC MANIKURA Z DODATKI + sprostilna masaža rok+maska z aromo cimeta: 30EÖR, 20 EUR • VSE DEPILACIJE -30% • DEPILACIJA S SLADKORJEM -20% • •TOREK: SUPER AKCIJE • PEDIKURA 60 min: 15 EUR • MASAŽA 25 min: 10 EUR • NEGA OBRAZA KROMOAROMA 60 min: 30 EUR VSAKA 10. SHELLAC MANIKURA GRATIS! AKCIJE V NOVEMBRU IN DECEMBRU 2013 • UGODNI PAKETI ZA VSE MASAŽE: kupiš 4 masaže = 5 masaža GRATIS • paket (6 obiskov) AQUADETOX - razstrupljanje telesa (30min): 80EUr, 40 EUR • paket (3 obiski) REIKI TERAPIJE + 20 min GRATIS refleksne masaže stopal: 90EUr, 70 EUR KOLEDAR SVETOVANJ: * svetovanje za laser: 8. 11 in 6. 12 * NOVO Dermodiagnostika obraza: 8.11 in 6.12 * Predstavitev italijanske kozmetike MARZIA CLINIC: 29. 11. * brezplačna mini nega z SOPHYTO kozmetiko: 10. 11.,11. 12. * NOVO laser za glivice na nogah: 21. 11 * Svetovanje za aknasto in problematično kožo: 22. 11. možnost nakupa darilnih bonov Obiščite tudi našo specializirana trgovina z zdravili in medicinskimi pripomočki vTC Spar na Vrhniki, Ljubljanska cesta 29,1360 Vrhnika I)ORRa|^J misel • 13.11. brezplačni vitaminsko mineralni test z bioresonanco • 18.11. promocija + predstavitevnaravne manikure + CND SHELLAC • 20.11. 15 min GRATIS refleksne masaže stopal • 28.11. brezplačni pregled lasišča z dermavisorjem • 04.12. 10 min GRATIS klasične masaže hrbta • 05.12. meritev venskega pretoka v nogah s pletizmografom • 10.12. brezplačna mini nega obraza z kozmetiko Gamarde Tel: 01 750 59 48, fax: 01 750 59 49, gsm: 068 179 044 www.dobramisel.net;dobra.misel@siol.net Cene na: www.ehrana.si/ kitajskasreca GRADBENA DELA IN IZKOPI * Razniizkopi * TnaRazpskiknzvzzi Adakaacijp - aopzvnadnjp * Fnsaote * Urpjznje dRanišč * Rzznih pkanp Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418 T:041742 018 ■GNETi rltf^MK ršiuioHiiB -i&iiUAnhK lüi-ti* ■■iüfcvüi' MARKO SMRT NIK 5 p Vel Ugojna Ba. Vrhnika 141.: {0)1 f rsfls 057 fa*: ++38G (ö|5 ^ 9712 6B0 ■ n to ä kap.s 1, www.bcthop at HL4H umö nwari ships 20 m, 6.S T Ö^RPb-HüfHAÜW-llt- lu^vre EURO EURÜSERV15 Avto Rožnih Na VovCne 44.1354 Horjüf GSM: OA] £91561 info^avtaroznik.si www.avtorazmk.si PREGLEC VOZILA PRED ZIMO BREZPLAČNO 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 55 Ker se nobenega dela ne bojim in si delati želim, ta oglas z vami delim. ZAPOSLITEV Sem dobra trgovka, me delo z ljudmi veseli, kaj je lepšega kot stranka, ki se nazaj prismeji. Kuham, vrtnarim, skrbim za živali, ljudi, imam rada nove izzive in nove stvari. Me zavod je stisnil in strah od ljudi, da dela ni. Sem malo v letih, a me to ne skrbi, je zdravje v redu in zame subvencija se dobi, 50+. RADA BI DELALA. Tel.: 051 270 152. ffedn servi* vozila intaza pnevmatik 7,00 ■m ■ Ik Imuu EHhin m--rm ■ nai m i nu m IB i ■ u- ■ S ■■ ■ ■ i ■ ■ i n m rjn ■ Menjavi Jobatfqa ■ Menjava »vomlh diskov jctmera i vodkw äpalkca I motoric 30,00 15,00 Avtotrade d.o.o, Vrhnika Sinja Gorica 11, Vrhnika tel.: 041/601-707 www.avtotrade.si ® Vožnja v POSTOJNI IN LJUBLJANI ® Tečaj PRVE POMOČI ® IZPIT ZA TRAKTOR ^ Vadba VARNE VOŽNJE PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO ^ TI URO VOŽNJE ZA B KATEGORIJO ^ ■ PRVIH 10 UR PO 19€ ^ ■ POSEBNE CENE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Vsi pogoji, podrobnosti in ostale informacije o ^ akciji so na voljo na spodnji internetni strani www.avtotrade.si/slo/avtosola/cenik ^ PRIJAVE IN INFORMACIJE NA: tel.: 041/601-707 ali e-mail: avtosola@avtotrade.si Zemljišče na Robovi cesti v Vrhniki Prodaja se zazidljivo zemljišče na Robovi cesti v Vrhniki. Zemljišče je veliko 5.063 m2 in primerno za poslovno-stanovanjsko gradnjo. Cena: 685.190 EUR * Mobitel: +386 51 260 111 Telefon: +386 1 2300 500 E-pošta: info@dbsl.si Povezava do našega kataloga nepremičnin: 0ÄS0 Več o ponudbi nepremičnin na spletni strani www.dbs-leasing.si. ^Jaim Jesenovec Janez s.p. Drenov grič 28, 1360 Vrhnika, GSM: 041 528 7SB www.vodjan.com STROJNE INŠTALACIJE: vodovod - kanalizacija, centralno ogrevanje,| solarni sistemi, toplotne črpalke POSODOBITE SVOJO KURILNICO! trenutno naiceneše ogrevanje 56 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si EURO^ KjARDEN www.eurogarden.si www.rotar-trgovina.si Prodajna mesta: EUROGARDEN d.o.o., Podsmreka 7e, 1356 Dobrova, Tel: 01 / 24 25 135, PE KRŠKO, Cesta krških žrtev 147,8270 Krško, Tel: 07/49 88 385 Fotografije so simbolične, cene vključujejo DDV.Za tiskarske napake izoglasa ne prevzemamo odgovornosti. Iz navedb in fotografij ni možno uveljavljati zahtevkov.Vsi proizvodi z rotirajočimi deli so lahko ob nepravilni uporabi nevarni. 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 57 MARJAN ZVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 a 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 SERVIS KIA MOTORS totomsa „ SEUSKARi Betajnova 16,1360 Vrhnika, tel.: 01750 2252 www.avtohisa-seliskar.si Pooblaščeni uvoznik, prodajalec in serviser vozil Chevrolet in Kia % ®S/ m® NA ZALOGI: PŠENICA vrečena ZA KRMLJENE ŽIVALI 50/1kg 16,95€/vreča BRZOPARILNIKI 100L,120L, 150L, 180L RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN ŽIROVNIK s.p. Računovodske storitve Davčno svetovanje Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovnik s.p. Verd 16 1360 Vrhnika GSM: 041/801-801 E-mail: bostjan5005@yahoo.com ARU J A od 21.10 do 25.11.2013 oz. do odprodaje zalog. -i MftKOOK pnevmatike HANKOOK W442 DIMENZIJE: 175/70/R13,82T,M + S 42,00€/koS 175/65/R14,82T,M + S 49,90€/koS 185 /65/R 15, 88T,M + S 52,00€/koS 195 /65/R 15, 91T,M + S 55,20€/koS 205 /55/R 16, 91T,M + S 79,90€/koS MsUSf pnevmatike INFINITY INF-049 DIMENZIJE: CEPLJENA BUKOVA DRVA PALETA lnfin 1.7m> U C KAMNOSESTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE 03K03B - NAGR03NI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net Dolžina cepljenih drv 25 in 33 cm Ste v stiski in ne veste več kako naprej? V Integraciji nudimo terapevtsko pomoč za posameznike, pare in družine. Kontaktirajte nas za termin prvega srečanja! 040 845 415, www.integracija.si VW Servis Turšič SERVIS VULKANIZERSTVO Jagrova cesta 2, Vrhnika, tel.: 01/7505-117 mobi: 031 410 660 - prosti servis vozil VW SEAT, ŠKODA in AUDI ■ priprava vozila za tehnični pregled ■ testiranje zavor in amortizerjev ■ zavorni servis menjava amortizerjev ■ menjava olja ■ vulkanizerske storitve na osebnih vozilih Delovni čas od 7. do 11. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Ved( vedezujem in rešujem vse vaše probleme v zelo hitrem času. Rešujem tudi zakonske probleme, zato pokličite, ne bom vam žal. T Tel: 051 251 489 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Mali oglasi Zbiram stare gramofonske plošče in kasete narodnozabavnih ansamblov ter tudi drugih izvajalcev. Kdor bi jih podaril ali prodal po simbolični ceni, naj me pokliče na št. 041/321-320. Pri večji količini dam v ceno računalnik ali računalniške komponente Prodam knjigo o ročnih delih s slikami iz leta 1802, v nemškem jeziku. Prav tako tudi prodam po polovični ceni 200 kom preje razne barve. Tel: 01 755 1018, Vrhnika Star mizarski ponk, skrinje, omare, mize, vozičke in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351. Kupim motorno žago znamke Husqvarna ali Stihl, lepo ohranjeno, malo rabljeno, in motorno kosilnico na nitko. Takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Odkupujemo krave in telice za zakol. Tel.: 031/387-922. Na Vrhniki na starem delu pokopališča oddam grob. Tel.: 02 251 12 32. Prodam parcelo Na prijetni in mirni lokaciji ob gozdu na Vrhniki (Raskovec) prodamo zazidljivo ravno parcelo v izmeri 957 m2. Vsa infrastruktura, na katero se objekt mora priključiti, je ob parceli. Do- stop je urejen po asfaltirani cesti. Parcela je vpisana v zemljiško knjigo in je brez bremen. Cena po dogovoru. Za dodatne informacije prosim pokličite po telefonu št.: 041/552-006. Kupim gozd v okolici Borovnice. Tel. številka 041 566 - 164, med 19. in 20. uro zvečer. Stanovanje v Borovnici: 123,04 m2, 4-sobno, l. 2012, 4/4 nad., novogradnja, dvigalo, dve parkirni mesti v garaži,, shramba, prodamo. Cena: 139.000,00 evrov. Mernet, d. o. o., Šmartinska 152g, Ljubljana, 031/389-275. Kupim manjšo stanovanjsko hišo z vrtom v lepem, mirnem okolju blizu asfaltirane ceste. Tel: 01 7540743 ali 031 577 942 Kupim zazidljivo parcelo za manjšo stanovanjsko hišo z vrtom v lepem, mirnem okolju blizu asfaltirane ceste. Tel: 01 7540743 ali 031 577 942 Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa. Vsebino oglasov sporočite na 01 75 06 638 ali na nascasopis@zavod-cankar.si Naš časopis ZAHVALA V 82. letu starosti je tiho odšla od nas draga žena, mama in stara mama VINCENCIJA KORITNIK (1931-2013) po domače Lebnova mama iz Briš Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, pomoč in podporo ter darove, cvetje in sveče. Velika zahvala patronažni medicinski sestri Cilki, negovalkama Kristini in Marjanci, Pogrebni službi Vrhovec, župnikoma Bogdanu Oražmu in Janezu Krmelju za srčno pogrebno slovesnost ter Pavlu Ravnohribu za branje berila. Prisrčna hvala tudi briškim pevcem za njihove ganljive pesmi, ki so jo pospremile na zadnjo pot. Vsi njeni najdražji Briše, september 2013 Ob prerani smrti drage mame, babice in prababice MARIJE GOSTIŠA, po domače Mari, 30. 1. 1935 - 11. 10. 2013 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za iskreno sožalje, cvetje in pomoč. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo še duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred, bevškim pevcem, govorniku za lep govor in Pogrebni službi Vrhovec. Sin Tone in hči Majda z družinama ter sedem pravnukov ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustil mož, oče, stari oče in praded FRANČIŠEK SUHADOLNIK (1925-2013) Ob izgubi našega Franca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje na njegovi zadnji poti, še posebno gospodu dekanu Blažu Gregorcu za lep obred ter gospe Damjani Mrlak za vso sočutno pomoč v naših stiskah. Žalujoči: žena Marija, sin Andrej in hči Bojana z družinama September 2013 Vsak človek je zase svet, čuden, svetel in lep, kot zvezda na nebu ... (Tone Pavček) Svojo življenjsko pot je sklenila FRANCKA BALOH 1923-2013 Tako kot je bila posebna njena življenjska pot, je bila posebna tudi ona sama. A taka bo za vedno ostala v naših srcih in spominih. Hvala vsem, ki ste na kakršen koli način polepšali njeno življenje. Vsi njeni Zahvale Bi radi obeležili slovo od pokojnika tudi v Našem časopisu? Zahvale sprejemamo do zaključka redakcije. Pošljite jih po elektronski pošti na naslov nascasopis@zavod-cankar.si, lahko pa tudi preko klasične pošte kot priporočeno pošiljko. Informacije na tel. 031 392 153. Cena zahvale: 68,72 z DDV. Tiho je nočka prišla, s polnimi jerbasi sna. Ptiček je repek spodvil, čriček je gosli pustil, zvonček je v rosi zaspal, zajček si v srmu postlal. Mamica lese beai, mala jelka pa spi. Zaspi, zaspi... ZAHVALA Tiho je zaspala naša ljubljena sestrica JELKA RUS 13. 2. 1955 - 2. 10. 2013 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sošolcem za vso pomoč in dobre misli v vseh letih njene bolezni. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo ga. Marjani in ga. Cilki za pomoč pri negi in zdravstveni oskrbi. Pogrešali bomo našo Jelko, ki je kljub težki bolezni ostala vesela, prijazna, dobra in polna ljubezni in hvaležnosti do vseh okoli sebe. Veliko nas je naučila, zato njeno življenje ni bilo zaman, niti prazno. Jelka, ne bomo te pozabili! Njeni najbližji Ni več t le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Spočij se zdaj utrujena od bolečin, za vse še enkrat hvala Ti. Dobrota Tvojega srca, nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA V dopolnjenem 84. letu starosti nas je zapustila draga mama, sestra, babica in prababica MARIJA KUNC 1929-2013 Iskrena hvala za izrečeno sožalje, darovane sveče ter za maše. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem Metrela, pevcem, Pogrebni službi Vrhovec ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsi, ki te imamo radi Velika Ligojna, september 2013 A. M. Slomšek Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli, takrat zvonovi zazvonite. Ob smrti STANISLAVE MRZLIKAR, Baševe Stane z Vrzdenca, se zahvaljujemo vsem, ki ste ji na njeni dolgi življenjski poti kakor koli pomagali in ji krajšali samotne ure: dr. Pirčevi, patronažni sestri Barbari, g. župniku Janezu Smrekarju in vsem dobrim ljudem, ki so se mimo gredoč ustavili pri njej na klepetu in jo tudi pospremili na njeni zadnji poti. Osebju DU Vrhnika lepa hvala za ves trud, strokovno in sočutno oskrbo v iztekajočih se ji dnevih. Hvala tudi Pogrebni službi Lavanda za vso pomoč pri organizaciji in izvedbi pogreba. Vsi njeni Solze te ne bodo obudile, liiibezen zate v srcih še gori. Odšla si po tej dolgi poti, vrnitve zate ni, ostal pa je spomin na naše skupne dni. Na prvi jesenski dan se je poslovila naša babi, mami, žena MIRA ARTAČ, roj. Hribar 23. 2. 1933 - 23. 9. 2013 Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala dr. Mundovi in sestri Mateji za njuno skrb v času bolezni. Hvala Mateji Vidmar za pomoč v težkih trenutkih in osebju Doma starejših iz Notranjih Goric za skrb v njenih zadnjih dneh. Hvala Pogrebni družbi Pieta za pripravo slovesa. Vsi njeni f Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite ... (A .M. Slomšek) V 92. letu se je poslovila naša teta Mici MARIA ARTAČ 5. 4. 1922 - 5. 10. 2013 Ob slovesu bi se radi zahvalili vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo skupaj z nami pospremili k zadnjemu počitku. Hvala gospodu župniku Šilerju za lepe besede ob zadnjem obisku njene cerkve. Zahvala za skrb dr. Mundovi in sestri Mateji ter osebju Doma starejših iz Notranjih Goric. Zahvala tudi Pogrebni družbi Pieta za pripravo slovesa. Vsi njeni 28. oktober 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 59 EURO EUR05ERVIS Avto Rwniü d.o.o. NaV