Ljubljani, dne 9. julija 1914,
Št 20.
NARODNI UST
Ishaft vsak četrtek; ako [e U din pomik, pa dan popit). Vse pofiliatve, (dopisi ta reklamadie, vprrf.u a iti) je po-MaK^l^lovT^fšnAal UM" T Celja. Reklamadie so polt^e peorte. — Urednižtvo: Rotoviki cesta it 3.
.Narodni Llsf stane za celo teto 4 K. za pol leta 2 K. za četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dcieie na leto 5 K 60 v.
- " "	" " '	I.
Naročnina le vplačuje vnaple]. 1
liane 1« rinarjer.
> ilcTllk«
Oglasi se r>čnni]o po 16 vinarjev ena peiit vrsta. - Pri večkratnih oblavah znaten nopust po dogovora. Pristojbine za ogase je plačevati po posti na naslov; „>'arodal Il<l> \ Celja.
m laiaH h VRsMuasMuka t Svz-
» .- ■—»~t—r—— CaJiitaJ
- mslo W8ii rraic ranifi »tieiifi zna Saflia Hilei&erg ostidiesa!
V	nedeljo 28. junij« se ie razširHa po celi deželi strakovaU novice, da je ba Isti dan po II. nj dopoldne prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand v Sarajevu s svoio plemenito »proso, nadvojvodlnjo Sofijo vred od hudobne roke ustreljen.
Težko nam ie najti primernih besed, s katerimi M dali Izraza vsej žalosti in ogorčenju spodnještajerskih Slovencev nad tem Rniusnlm zločinom, ki nas ie oropal krepkem In zmožnem bodočega vladarja, ki ie pa tudi moral trooo zadeti Iskreno IlublieneKa naveza sivolasega cesarja Franca Jožefa.
BoU nas to hudodelstvo, U ga ie zakrivil mlad. na slaba nota zapeljani srbski dijak, toliko boli. ker se ie zgodilo na slovanskem jugu. Tod prebiva mUjone cesarju In njegovi rodbini zvesto u članih državljanov, ki nimajo z Idejami tega prenapetega človeka ničesar skupnega in iikreao obžalujejo, da se ie brez njihove krivde krila gostoljubnost, ki smo jo Jugoslovani kot adanl državljani vedno Iz srca radi Izkazovali svoitan vladarjem.
Prvi napad z bombo. — Napadalec. — Podrobnosti.
V	soboto se je prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand udeležil zaključnih velikih manevrov pri Tarčinn, v nedeljo se je pa podal s svojo soprogo in z velikim spremstvom na obisk v bosansko glavno mesto Sarajevo. Ko se je dopoldne peljal proti mestni hiši, je priletela naenkrat proti njegovemu avtomobilu bomba, ki se Je za avtomobilom razletela. V avtomobilu, ki je nadvojvodovemu sledil, ie bi! ranjen grof Boos VValdeck in podpolkovnik Merizzi; poleg tega ie bilo ranjenih okoli 20 oseb iz občinstva. Ta napad ie bil izvršen nekaj minut po 10. uri.
Napadalec je bil tiskalniški stavec Ne-deliko Cabrinovič, 21 let star, doma iz Trebinja t Hercegovini, rodom Srb. Ko ie vrgel bombo, je skočil v reko Miliačko, da bi pobegnil. Za njim pa Je takoj skočilo več oseb, tainih policistov in civilistov, ki so ga prijeli. Pri zaslišanju je atentator (napadalec) priznal svoj čin, povedal, da je imel namen nadvojvodo usmrtiti in da nima sokrivcev.
O Cabrinovičevem napadu se pripoveduje ie sledeče podrobnosti: Ko Je prestolonaslednikov avtomobil prihajal, je Cabrinovič vihtel klobuk in klical »živijo«, potem pa ie zagnal bombo. — Brivec Marosi, ki ie bil eden prvih, ki so prijeli Cabrinoviča, v reki, pripoveduje: Stal sem v bližini nekdanje podružnice banke Union, na Appelovem obrežju v Sumurijski ulici. Prvi avtomobil s policijskim poveljnikom Marerhoferjem je ravno pripeljal mimo iti takoj za njim mu ie sledil drugi avtomobil z vladnim komisarjem dr. Gerdejem in županom. Po zelo kratkem odmoru je prišel avtomobil,
v katerem ie sedel prestolonaslednik s svojo soprogo in armadnim nadzornikom Potiorekom. Naenkrat sem videl, kako se ie neki mlad človek, ki ie stal na drugi strani obrežja v bližini mosta, bližal obrežni ograji, nekaj položil na obrežni zid ter potem vrgel neki predmet od spodai navzgor proti avtomobilu prestolonaslednika. Mož ie stal poleg nekega drugega, ki se ie takoi odstranil z mirnim korakom, ko ie prvi zagnal omenjeni predmet Videl sem, kako je vrženi predmet zadel ob avtomobil. Tudi sem videl rahel dim, ki je sledil v zraku vrženemu predmetu. Potem sem opazil, da se Je predmet odbil na zoženi strehi avtomobila ter padel proti naslednjemu avtomobilu groia Boos-WaIdecka. V tem hipu se ie začul silen pok. Ko sem videl, da ie neznanec zagnal od sebe neki predmet, sem takoj hitel k nJemu. Moral pa me ie opaziti, kajti skočil ie preko obrežnega zidu v Miliačko. Jaz sem mu sledil in takoj ie bil pri meni neki detektiv, ki ie hotel na neznanca streljati z revolverjem. Zaklical sem detektivu: »Ne streljati! Dobiti moramo živega!« Pomikala sva se proti napadalcu, ki ie držal obe roki v vodi. Bala sva se, da ima pri sebi revolver in sva bila previdna do skrajnosti, vendar pa se nama ie posrečilo, prijeti ga od strani in s pomočjo prihitelih detektivov in policistov smo ga obvladali. V rokah ni imel ničesar ter se tudi ni nadalje upiraL Z avtentične strani poročajo, da sta bili od Cabrinoviča vrženi celo dve bombi Prva ie priletela za vojvodinjo na tla, a je Ie slano počila. Zadet ni bil nikdo.
Takoj na to je bila vržena bomba, ki se le razletela, ko ie prišel drugi avtomobil mimo. V vozu, kjer se ie nahaial prestolonaslednik, so slišali le slab pok, niso pa vedeli kai se ie zgodilo. Šele ko so se ostali avtomobili ustavili, ie dal ustaviti tudi prestolonaslednik ter si dal poročati, kai se je zgodilo. — Bomba, ki ie ranila toliko ljudi, ie bila napravljena iz velike steklenice, ki ie bila napolnjena z razstreljivom, žeblji in nasekanim svincem.
Sprejem v mestni hiši. — DrugI napad. — Na-padalec. — Podrobnosti.
Po prvem atentatu se je prestolonaslednik navzlic nujnemu nasvetu feldcaigmajstra Po-tioreka, nai ne nadaljuje vožnje, mirno peljal pred rotovž, kjer je čakal na njega cel občinski odbor z županom. Predno pa ga je mogel ta ogovoriti, je nadvojvoda razburjeno dejal: »Kakšno gostolinbje vlada tu? Človek pride v deželo in proti nJemu se izvrši atentat To sem hotel povedati. Sedaj govorite.« Pa sprejemu in ogledu mestne hiše, kar ie trajalo pol ure, Je policijski šef iznova nujno nasvetoval deželnemu šefu Potioreku, da nai naprosi prestolonaslednika, da naj se takoj vrne v vladno palačo. Prestolonaslednik je to prošnjo zopet odbil ter za povedal, da se vrši vse po programu, predvsem pa Je hotel obiskati težko ranjenega podpolkovnika Merizzija v bolnišnici. Deželni šef Potiorek ie nato prosil prestolonaslednika, da naj dovoli vsaj, da policija izprazni ulice, toda tudi to ie prestolonaslednik odklonil in prepovedal. Tako se je avtomobil odpeljal po Applovem nabrežju, da zapelje nato v Fran Jo-sipovo ulico. Avtomobil se je vozil precej naglo.
Spotoma ie deželni šef znova prepričevalno prosi! prestolonaslednika, da naj se vrnejo. Prošnji sta se pridružila grof Harracli in vojvo-dinja Hohenberg. Vojvodinja je bila vsa bleda. 2e se ie prestolonaslednik vdal ter odredil, da se avtomobil vrne. V tem trenotku je bil avtomobil že za oglom Franc Jožefove ulice in se Je peljal pri ovinku tik pri tratoarju. V tistem Upu je stopil iz bližnje krčme I9!etni dijak 8. gimnazijskega razreda Pavel Prlnčip In oddal Iz brovnlng-pištole na nadvojvodov avtomobil dva strela.
Učinek strelov ie grozen. Prestolonaslednikov! ženi ie krogla predrla spodnji del telesa ter se zarila v želodec. Spodnji del telesa ie strahovito razmesarjen. Se strašnejši učinek pa ie imela krogla, ki ie zadela nadvojvodo prestolonaslednika. Krogla mu Je razbila na vratu žilo dovodnico. Kri Je brizgnila po celem avtomobilu in po ulici. Krogla je prodrla iz vrata v usta, ter razbila in razmesarila cel spodnji del obraza. Prestolonaslednik Fran Ferdinand se ie za hip dvignil v avtomobilu, takoi pa ie padel nazaj. Zatrjujejo, da je neposredno nato izdihnil.
Avtomobil se le nato z naivečio naglico peljal k vladni palači. Spotoma Je vojvodinja Hohenberg še živela ter se zatrjuje celo, da si ni bila svesta, da ie smrtno nevarno ranjena. Po drugi verziji pa se je vojvodinja takoj po izvršenem atentatu onesvestila ter unirla par minut pozneje, ko so Jo dvignili iz avtomobila in prinesli v vladno" palačo.
Napadalec le bil, kakor smo že omenili, gimnazijec Prinčip, doma iz Grahovega v okraju Livno v Hercegovini, rodom Srb. Sin Je kmeta v Grahovem, njegov brat ie trgovec. Svoj čas ie bil Prinčip iz sarajevske gimnazije izključen in je na to študiral nekaj časa v Bel-gradu. Pri zasliševanju je izjavil, da ie izvršil svoj atentat iz »narodnih namenov«, in da nima sokrivcev. Temu nasproti pa se ie dognalo, da sta bila Cabrinovič in Prinčip prijatelja, in da sta bivala v Belgradu skupaj.
Utls na cesarja In povratek njegov Iz.Išla na Dunaj. — Utls po celi državi. — Sožalje Iz celega sveta. — Žalovanje v Srbiji in Pašlieva Izjava.
Cesarja so že kratko po atentatu obvestili o groznem dogodku. Zaklical je: »Strašno! Meni ne ostane ničesar prihranjenega« in se je bridko razjokal. Takoi na to pa Je zapovedal, nai se pripravi vse za odhod na Dunaj in v pondeljek se ie tudi že vrnil v Schonbrunn. Oficijelnega sprejema ni bilo, ogromna množica ljudstva, ki Je cesarja čakala, mu je z molkom označila svojo bolest in sočutje.
Na Dunaju ie povzročila vest o sarajevskem atentatu strahovito razburjenje. Po ulicah so stale cele gruče liudi, ki so čakale na nove vesti in obsojale strašen zločin. — V Celovcu, Trstu in Ljubljani so bili ljudje kar ostrmeli, v prvem hipu ni hotel nikdo verjeti. Potem pa so razobesili na javnih in mnogih zasebnih poslopjih takoj črne zastave. — V Brnu se ie vršil v nedeljo 28. junija češki sokolski zlet; došlo je 40.000 sokolov v kroiu. Zlet so takoj prekinili — Brat umorjene voivodinje Hohenberg, frol Chotek Je izvedel o atentatu in smrti svoje
Podružnica ljubljanske kreditne banke v Celju.
H|I»M»» ilnalH ■ »IU«»«T km,	Bcicml zaklad čez 1 Bfljn krom.
—— Centrala v Ljnbljani, podružnice: Split, Celovec, Trat, Sarajevo, Gorica. —
t*'"!*' metla pod oajknlantaejlatf pofoJL — Otvarja tekoče ta čekovne račune. — Sprejema »loge aa knjižice in teko« račun tar J* obrestuje od dae vloge do dne Mp brez odpovedi po 4'AV — Večje vlofe aa tekočem računu prati odpovedi okreitale - :.....■ to *'/«'/. od iae »kne do dae Mg*.— Prodaja ireike aa otrok« Ukor tali promete za vu žiebaaja.
sestre pri konjski dirki v Karlovih varih. Po-ročilo ga ie tako pretreslo, da se je onesvestil.
—	V Zagrebu ie izzvala vest o atentatu istd-tako veliko razburjenje. Slavnost, ki se ie vršila v čast reškim Hrvatom, kateri so prišli na obisk v Zagreb, ie bila odpovedana, — Srbska vlada ie razposlala brzoiav, v katerem najostreje obsoja zločin. V Belgradu so v nedeljo zvečer v znak sožalja zaprli vse javne lokale, celo kavarne ob 10. uri zvečer. Pašič ie kar najstrožje obsodil umor in izlavil,. .da zanj srbska vlada ne more biti odgovorna. — Po vseh evropejskih državah so odredili žalovanja.
Otroci umorjenega prestolonaslednika.
Otroci prestolonasiednikovi so se nahajali ob času atentata na gradu Chlumec na Češkem. So to 13Ictna kneginja Sofija, 121etni knez Maks in lOletni Ernest. Ko je cesar izvedel o atentatu ie takoj mislil na nadvoivodove otroke ter ie naročil svojemu adjutantu, naj jih povabi na Dunaj. Naročil je obenem, naj se otrokom ne pove naenkrat cela resnica. Zatrjuje se, da ie bilo zadnje slovo prestolonaslednika in voj-vodinie od otrok posebno težko in ginljivo. Kratko pred drugim napadom se je ustavil nadvojvodov avtomobil pred pošto, ker le prišel načelnik vojaškega poštnega ravnateljstva z brzojavko,, ki ie obsegala odgovor otrok na nadvojvodovo depešo. Zadnie prestolonasledni-kove besede so bile: »Zofi, živi za naiine otroke.« Nadvojvoda Franc Ferdinand ie še v nedeljo. preden se je iz Ilidža peljal v Sarajevo, svojim otrokom brzoiavil, kako se ie v soboto imel. Brzojavko so končale besede: »Pozdravi in poljubi od papana.«
Novi prestolonaslednik Kari Frane Jožef.
Prestolonasledstvo ie prešlo na nadvojvodo Karla Franc Jožefa, podpolkovnika 39. peš-polka. Novi prestolonaslednik ie bil rojen leta 1887. in je sedaj star 27 let. Oče, nadvojvoda Oton, mu ie kmalu umrl, na kar je mati nad-vojvodinia Marija Jožefa, v tihoti živela do smrti cesarice Elizabete. Po nieni smrti ie postala prva dama na dvoru in idiličnega življenja Je bilo konec. Karel Franc Jožef ie živel pri materi do leta 1905. Tega leta v jeseni Je bil pa uvrščen kot poročnik k dragonskemu polku v Brandisu na Češkem. Od tam je hodil često na Dunaj obiskavat svojo mater in princezinjo Cito Parmsko, h kateri ga ie vlekla ljubezen. Z njo se je 21. oktobra 1911 tudi poročil in ima z njo dva otroka, sina in hčerko.
Balmaziranje trupel v Sarajevu. — Pogreb v Saralevu. — Prevoz v Metkovič In čez Trst na Dunaj. — Pogreb na Dunaiu.
Trupli umorjenih je balzamiralo več zdravnikov in se je pri tem pokazalo, da je bila prestolonasledniku desna žila dovodnica v vratu raztrgana, istotako sapnik. Pri vojvodinji Je bila raztrgana velika trebušna žila odvodnica. V pondeljek 29. junija dopoldne ie nadškof Stad-ler v Sarajevu blagoslovil trupli nadvojvode in nadvojvodinje. Nato so uradno konstatirali identiteto umorjenih, nakar je posebna komisija zaprla ter zapečatila krsti. Ključa so tudi posebno zapečatili. Ze pred šestimi zvečer so zastrazili vojaki vse sarajevske ceste, po katerih je imel iti pogreb. Voiaški špalir ie segal od vladne palače do Bistriške ceste. Trupli sta bili razstavljeni v črno opremlienem muslimanskem salonu vladne palače. Dragoceni kovinasti krsti sta ležali na katafalku, ki ga ie obdajalo mnogo sveč. Krsti sta bili popolnoma zasuti od vencev. Na obeli straneh so stali častniki, "dvorni orožniki in služabniki kot častne straže. Neprenehoma so prihajali civilni in voiaški dostojanstveni ter molili pred krstama.-Ob šestih zvečer so zopet blagoslovili trupli. Nadškof Stadler z vsem kapiteliem, frančiškanski pro: vincijal z vsemi frančiškani so bili navzoči pri obredu. Nato so podčastniki 84. pehotnega polka dvignili krsti ter ju odnesli iz palače na ulico, kier sta čakala mrtvaška voza. Sprevod ' je vodil general Appel, Med zvoki žalostink se ie sprevod pomikal po cestah. 24 topov ie za-grmelo. Na čelu izprevoda ie korakalo Več m-"fanterijskih bataljonov, in oddelek kavalerije. Sledila ie duhovščina. Pred krsto šo vozili voz, tioln vencev. Za krsto Je šlo prestolotlašledm-' kovo neposredno spremstvo ,!« čelu MM Bardolf in grofica Lanjus, nato šef bosanske
-	vlade, Pbtiorek, Voiaški in civilni najvišji doli stolaiistveiiiki in Hužbe®rostlŽa^iikL SprtVbd ase w Pomikal pd Bistriški cesfi. Po.TOeh hliah
i čakala iKiirezletVi* nhkžifft ^ftfe®™®
I glavun-nemo iledalA^sfen .^ra to flbM
i nadvojvode in nadvojvodinje iz Sarajeva. OB
S je StatfPpbkettiti* vlfUc* armrfvjiškto. | so položili obe	Wty<4K' vflfefeŠIm
■Lmlažtvo generalno desaržo. PoiemleJigaSKOT btaalef" žaahjic" U1SKU5IW	p •«
minut se ie odpelial vlak proti Metkoviču v Dalmacijo. V Metkoviču Je vzela krsti na krov
bojna ladja »Virfbns Unitis«, ki ju je peliala v Trst. »Viribus Unitis« so spremljale na poti v Trst številne drivc bojne ladje.
Ko je eskadra prispela v sredo 1. Julija ob 7. zvečer pred tržaško pristanišče, so začeli po vseh tržaških cerkvah zvoniti. V četrtek dne 2. iuliia so začeli ob pol 8. uri zjutraf prenašati krsti z bojne ladie »Viribus unitis«. Spravili so ji na črno drapiran piav, na katerem so gorele svetilke. Med grmenjem topov z vojmh ladii so prenesli mornariški podčastniki krsti na kopno. Tam je tržaški škof Karlin visoka mrtveca blagoslovil, na kar so dvignili krsti na dva voza, ki je vsakega vleklo 6 konj. Vencev ie bilo toliko, da so napolnili z njimi 7 velikih vozov.
Na tržaškem kolodvoru so potem spravili krsti na poseben vlak, ki ie vozil ob 9. uri 45 minut čez Ljubljano, Celje, Pragersko. Maribor in Oradec na Dunaj. Vozil ie ta vlak s hitrostjo brzovlaka m Je imel 5 vozov. V vseh večjih postaiah so čakale vlaka nepregledne množice ljudstva. Po vseh vaseh in mestih so vihrale s hiš in zvonikov črne zastave. Na kolodvorih so gorele črno zastrte svetilke. Krsti sta se vozili v drugem vozu, ki je bil popolnoma zaprt. V ostalih vozovih je bilo opažati mornariške in armadne častnike ter nadvoivodovo spremstvo. Zvečer je prispel vlak na Dunaj.
V	petek dopoldne sta krsti ležali v dvorni cerkvi na odru. Ob 8. uri zjutraj so cerkev odprli. Bila ie popolnoma črno opremljena. Veliki oltar je zagrinjalo črno zagrinjalo s srebrnim križem. Pred zagrinjaiom sta stala dva odra, obdana od neštetih sveč. Na njima sta le-ležali krsti. Naravno je, da so hoteli ljudje še enkrat videti krsti na parah. Zato je nastala huda gnieča. Za red ie skrbel batalion voiaštva. Z naivečjo silo so zadržavali ljudi, ki so celo dopoldne oblegali dvor in čakali prilike, da pridejo v cerkev. Ob 10. so cerkev izpraznili in zaprli. Popoldne ie bilo določeno slovo cesarskih sorodnikov. Ob pol štirih so privedli otroke, da se poslove od staršev. Prišlo Je do ganljivih prizorov. Slovesnega blagoslova se Je udeležil tudi cesar.
V	petek zvečer so potem trupli odpeljali z Dunaja v gradič Artstetten ob Donavi. Tam Je rodbinska rakev, ki si Jo je zase izbral Franc Ferdinand. Drobnica je v skalo vsekana in Je stala mnogo denaria, ker ie izdelana umetniško iz dragocenega kamna. Doslej leži v grobnici en sinček pok. prestolonasledniške dvojice. Tu se je vršil v soboto pogreb. Ob 11. je bil svečani rekviem. Ob tričetrt na 12. so dvignili dra-gonski in ulanski podčastniki krsti ter so iu ponesli iz župne cerkve preko parka v grobnico. Nekaj minut čez 12. so bile končane v grobnici zadnje ceremonije, nakar so se velika vrata grobnice zaprla.
Politične posledice sarajevskega atentata.
Obsedno stanje v Sarajevu. — Stališče nemškega časopisja, — Demonstracije v Zagrebu, Saralevu in celi Bosni.
Žalostne posledice sarajevskega zločina se že kažeio. Nemško, madžarsko in italijansko časopisje dolži kar vse Jugoslovane sokrivde na krvavem dejanju in kliče po biču. Tudi naši spodnještajerski nemškutarski listi pišejo proti nam Slovencem tako kakor da bi mi imeli karkoli opraviti s sarajevskim zločinom. Mislimo, da se z obrekovanjem ne časti dostojno umrlega prestolonaslednika, ki je bil veren in pošten mož. V Zagrebu, Sarajevu in po celi Bosni so začeli demonstrirati hrvatski pravaši in mo-hamedanci proti Srbom. Že v nedeljo, 28. Junija, Je došlo v Sarajevu do hudih protisrbskih demonstracij, v pondeljek, 29. junija, so se pa iste ponovile. Demonstrantie so šli v številnih četah skozi mesto in so povsod vse porušili. Večina čet je obstajala iz muslimanov najnižje vrste. Na Caršiji (sarajevskem bazarju) je škoda ogromna. Demonstrantie so tam porušili mnogo prodajalnic in stanovanj Srbov ter pometali opravo in blago na cesto. Mnogo poslopij le bilo čisto porušenih. Napadli so tudi stanovanje bogatega Srba Jeftanoviča, , razbili opravo ter jO pometali na cesto.Ražbili so oba •omnibusa hotela »Europe«, elevinige to sahi. Velika množica. Je šla pred srbski klub ter razbila tam vso opravo. Napadli so tudi hotel »lm-peflMti.icl Je lašt-SfUarter rartiti
DemoIiralLso okoli dvesto kavarn, prodajabuc Jh, Stari6*dhja .Srbov,
mb«
sto ter popolnoma porušile tla česm zmaane stvari. Policisti in vojaki niso mogli mčisar lOPtajfiti. ysš«ia Sst je .nosila cesarjevo sliko.
NepreiteMfflfsoi;* •vio Tesar Frane-J .jQviiič,:SO„vlRMUi.z„l
______________JPtlJ®!
•..JI prnrialalnifp M
iz bTOwwauf
prileti Kazimirja Jovičiča, ki so ga grozno pretepli in težko ranili. Razrušeni sta tudi tiskarni srbskih listov »Narod« m »Srbska Rieč*. Uffetf so polne blaga, ki so ga zmetali tja iz trgovin: Iz hotelov »Imperial« in »Europa« so se izselili vsi potniki, ker sta oba hotela popolnoma razdejana. Tudi gostilno Čabrinoviča, očeta prvega atentatorja, so popolnoma razdejali, enako tudi tovarno za pohištvo Vekiča. Ulice nudifo žalosten pogled. Do podobnih izgredov ie došlo v Mostarju, Dolnji Tuzli in dragih kraj®. Narekovala jih le boli strankarska: strast, ko prava naklonjemst do umrlega prestolonaslednika.	_
Štajerske novice.
Vest o zločinskem napadu na prestolonaslednika je po celi Spodnji Štajerski vzbudila žalost in ogorčenje. Tem čuvstvom je tudi dal primernega izraza za našo stranko dež. posl. dr. Kukovec v brzojavki na štajerskega namestnika grofa Claryia. Naprosil je dr. Kukovec ob enem namestnika, naj sporoči svetlemu vladarju sočutje in udanost spodnještajerskih Slovencev. — V Celiu so razobesili z javnih m z mnogih zasebnih poslopij črne zastave. V soboto ie bila na glazijii črna maša za vojake. Ko ie vozil zadnii četrtek posebni vlak tu mimo trupli prestolonaslednika in njegove soproge, je bilo na kolodvoru na tisoče ljudstva.
Cenjenim naročnikom »Narodnega lista«! Vsled stavke (štraika) v celjski Zvezni tiskarni nam ni bilo mogoče izdati zadnjih dveh številk »Narodnega lista«. Sedai pa smo se preselili s tiskom v »Učiteljsko Tiskarno« v Ljubljani! Uredništvo in upravništvo pa ostaneta preikoslej v Celju, Rotovška n 1 i c a 3.
Slavnost Clrh-Metodove podružnice na Bregu pri Celiu, ki bi se bila imela vršiti zadnjo nedeljo »Pri grenadirja«, se je preložila za mesec dni. Istotako niso celjski Slovenci v soboto zažgali nobenih Ciril-Metodovih kresov, ker je bil isti dan pogreb nadvoivode Franca Ferdinanda in njegove soproge. Čudili pa smo se celjski Slovenci, da ni naprosil celjski župan dr. Jabornegg po zgledu Ljubljane in drugih mest v petek celjskih trgovcev, naj zapro za nekaj ur v znak žalosti svoje trgovine.
Iz celjske okolice nam piše kmet, ki se čudi, da se zunaj na deželi predpisi pasjega kon-tumaca z naivečjo strogostjo izvajajo in občutne kazni nalagajo, dočim v mestu vsak dan vidiš pse prosto tekati po ulicah.
Celje, Novo sodnijsko poslopje bodo torej; vendarle začeli kmalu zidati, zakai pravkar minulo porotno zasedanje ie bilo zadnie V dosedanjem poslopju. Na prilično istem mestu se postavi v dogiednem času novo veliko poslopje. Staro se popolnoma podre. Bilo ie svoj čas mr-noritski samostan, pozneje je služilo nekai časa v razne svrhe, 1. 1850. pa ie bilo kupljeno za novo ustanovljeno okrožno sodišče. Ze pred 2E>. leti so uiii prostori nezadostni, naravnost zdravju škodljivi, zato ie skrajni čas, da poslopje izgine in se zgradi novo.
Iz Celja. V našem uredništvu sta se zgla-siia zadnje dni gospodč. Verka Daskalova in gospod Petko Daskalov, dijak, časnikar in humorist. Potujeta iz Sofije in sta namenjena peš prehoditi vse zanimive kraje v Evropi, Aziji, Afriki Ameriki in Avstralili, da se poučita o značajih in običajih raznili narodov. Odšla sta iz Zofije z 2*6 vinarjema v žepu m 50 kg prtljage na hrbtu. Prehranjujeta se s prodajo razglednic.
Iz Celia. Zadnii mesec so se vršili tu nabori in takrat Je vedno po mestu precei krika in vika, ker so nekateri fantje prepričani, da moralo biti ta dan pijani. Sedaj že nosijo mnogi naborniki slovenske trakove, klinčke in pojejo prav radi naše narodne koračnice. To pa hudo peče nekatere celjske rogovileže in menda tudi policaje, ker so ob nabofnih dnevih vedni konflikti zaradi slovenskih trakov in koračnic. V četrtek 18. Junija so Šli po mestu teharski fantje popolnoma tfežni in so peli slovensko pesem, katera je poSebiio razburila policaja SchMHtt. Policaji So jih" prijeli in dva aretirali. Eden se je iztrgal m bi bil Ušel, da ni letel za njun in •ga prijel thladi ZamparuttL : Občinstvo, ki le cfcmsžodek žffisledovalo, je bolj zamerilo temu KjSSartttHiU,'^a se ie vmešaval'v: stvari,- ki ga Hič iie brirajo, kakor policajem, ki morajo
žBŽiafciraJfcinfeg^.iPgd?*!*^"
opozorili žujiana. naTm"Še"ptBtfTMH ne Mtopalo kaker proti živinj, Saj,,
in bi zato lahko malo potrpeli, čki-KM1 iMNf'S'S "u a vkuhad
vSneTilkUUUi.il lit mliučuusli vsaka ga
Uti.Tl.ll
ItftoallrttattTO-sUift,* tet,.....
frmflrrrofflBt.fr Mt? »I'
ie tako) vsa divja vrgla na uram JBWHW?W sta zbežala. Delu demonstrantov se Je posrečilo
fttfilfevfoMHi&i
M
OleJ inserafv
Nadaljevanje itajeoMl novic na 5. i
MARIBORSKI GLASNIK
GLASILO NARODNEGA POUTIČ. DRUŠTVA »MARIBOR* V MARIBORU
UrodalKvo t
Maribora, Itogetthollora aeeteitM.
Organizacija slovenskega trgovskega In obrtnega stanu v Mariboru.
Eno najvažnejših društev v Maribora je =Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Maribora-« Njega pomen ni le krajeven, nego sega čez obzidje mariborskega mesta. Vendar je slabotna ta organizacija. Mnogo slovenskih trgovcev in obrtnikov komaj ve, da živi to društvo. Le pičlo število je članov in še ti zvečine ne pojmujejo^ kaj jim more in mora nuditi stanovska organizacija, kakoršno je Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Maribora.
Slov. trg. in obrtno društvo v Maribora ima namen, združiti slehrnega slovenskega trgovca in obrtnika v svojem delokrogu, vzbuditi v svojih članih stanovsko in narodno zavest. Podpreti svoje člane moralno in gmotno, to je važna naloga tega društva. Kreditne razmere za slovenske trgovce in obrtnike v severnem delu spodnještajerske zemlje niso ugodne, zlasti v Maribora ne. Poštenjak sicer, toda zvečine brez potrebnih denarnih sredstev se skuša naš trgovec m obrtnik preriti skozi vse težave trgovskega in obrtnega življenja. Izrabljen od nemških veletriScev, osovražen od nemških tovarišev mora britko občutiti nemško pest, ki mu pritiska na tilnik. Nemški denarni zavodi so mu zaprti. Koliko ie pač v takem slučaju vredna opora, zavest, da imam za seboj organizacijo, ki si je postavila za nalogo, pomagati mi, organizacija, ki šteje večje število tovariševi kateri so pripravljeni stati mi ob strani s svetom in s svojo podpirajočo roko. Vzvišeni pojem o vzajemni pomoči, to je tisto, kar daje slehrni organizaciji njeno praktično vrednost, vsebino, nje dalekosežni pomen za naše današnje družabno življenje. lil v trgovskih ter obrtnih društvih še posebej.
■Toda kakor več naših mariborskih društev ne pojmuje in ne vrši svoje naloge, tako ie tudi z našim trgovskim obrtnim društvom. Majhno ie število njegovih, članov, čeprav je v Maribora samem na desetine slovenskih trgovcev, na stotine slovenskih obrtnikov. Večina njih sploh ni organizovana, drugi so udruženi pri nemških dhištvih. Organizacija našega obrtnega in trgovskega naraščaja ie istotako zelo pomanjkljiva. V nekaterih strokah mariborski Slovenci sploh nimamo nobenega trgovca in obrtnika, akoravno bi lahko izborno izhajal. Prav tako je v ostalem delokrogu našega društva. Ob narodni meji skoraj nimamo nobenega narodnega trgovca niti obrtnika. Poučni in družabni sestanki, ožji stiki med posameznimi člani našega društva bi znatno pripomogli k boljšemu umevanju nalog, ki si jih je nadelo Slov. trgovsko društvo v Maribora. Najboljšo konkretno podlago organizaciji slovenskega trgovskega in obrtnnega stanu pa bi brez dvoma dala kaka solidna trgovsko-obrtna kreditna zadruga.
Ponemčeni trgovci in obrtniki tvorijo zvečine tisto hvalisano nemštvo v naših spodnje-štajerskih mestih in trgih. Ko bi se slovenski trgovci in obrtniki ne ponemčili, bi bilo kmalu konec današnjim žalostnim razmeram na slovenskem Štajerskem. To ponemčevanje pa se da zabraniti le z vztrajnim podrobnim delom, z organiziranjem slednjega našega trgovca in obrtnika, da, pomočnika in celo že valenca v gospodarskem in družabnem ozira. Naloga, ki čaka slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru, je torej velika in težavna; izvršiti pa se bo dala le, ako se bodo vsi člani zavedali velikega pomena organizacije za nje same in za niS mili narod v Mariboru in ob meji.
šah v pozdrav težko pričakovanim gostom. Premnoga hiša ie bila okrašena z lipovimi venci in šopki so padali med sokolske vrste, ki so korakale na slavnostni prostor. Tam ie pričakoval naše vojščake odbor, obstoječ iz obč. predstojnika ruškega, več gospa in gospodičen. Vrstili so se govori, navdušujoče pesmi in godbeni ko-
Ta se ie razvil prapor, nov glasnik čuje-čega Sokolstva, glasnik med bojevniki za naš narodni obstoj. Krasen, srca razgrevajoč prapor mariborskega Sokola! In prihajali so za-stopoki društev in navdušeni posamezniki, vzeli v roko kladivce in žrebeljček ter ga zabili v drog najmlajšega sokolskega prapora. Bila jih ie dolga vrsta! In zopet naprej so se pomikale naše čete po spodnjem delu trga. Navdušenja so prekipevala srca, solzilo se je marsikatero oko pri pogledu na to krasno mladost, na to našo ponosno mladino sokolsko.
Popoldne so prihitele ogromne množice ljudstva iz Maribora ter iz sosednih krajev. Iz Maribora samega ie prišlo okoli 1500 ljudi, ne-vštevši Sokole. Dokaz o močni organizaciji narodno in napredno čutečega Slovenstva v Mariboru! Pri javni telovadbi ie telovadilo proste vaje 63 telovadcev in 18 telovadkinj, od naraščaja 44 dečkov s palicami in 19 deklic, prepevale narodne pesmi. 12 Hrvatov (iz Varaždina) ie izvajalo krasne vaje z vesli. Na orodju je nastopilo 13 vrst v dveh skupinah. Varaždinci so še posebej nastopili zvečer v belih skupinah.
Raznn 10 sokolskih društev mariborske sokolske župe so bila zastopana Celjska Župa, Slovenska Sokolska Zveza (dr. Oražem in Thaler), Sokol Ljubljana L Bratje Hrvatje so poslali iz Varaždina kar 42 Sokolov in Sokolic. — Častno število! Pri slavnosti ie požrtvovalno sodelovalo veliko število gospa, gospodičen in gospodov, katerih imen tu radi pičlega prostora ne moremo navesti. Občinstva Je bilo v celem okoli 3000 oseb. In zopet smo si postavili spomenik, ki bo bodril naše opešajoče vrste k novemu boju, vlival v nas, bojevnike za boljšo bodočnost slovenskega naroda, sveže moči. Ti pa, prapor Sokola Mariborskega, bodi nam hu-ditelj, voditelj, branitelj!
Razvitje prapora »Maribor* skega Sokola".
V nedeljo, 28. junija, okoli 19: ure dopoldne ie bilo. Na mariborskem južnem kolodvoru so se po peronu pomikale gori in doli množice krepkih Sokolovin brhkih Sokolic ter nestrpno čakale na vlak, ki iih popelje v Ruše, kjer se je imel razviti prapor Mariborskega Sokola. Kma-ta k pridrdral vlak in odpeljal naše bojevnike ifi Ofrorrjio število mariborskih Slovencev proti y^>> ,Le*k Prispel kot «k stopnik .jobčine, da. sprejme inile geste n* m-' šjfib. tleh. Sokolska vrsta Selničanov- in Ruša-novie tvorila častno: straža Razvil se je spre-vod od kolodvora v Ruše. V. sprevodu,ie btfo 174 Sokolov in Sokolic v.kroju, približno 20 cilji«; oblečenih Sokoiki.kakih 30 visojcošolcev, •IMtva-»Triglav« i zastavo, 5 .sokfolskih prai-, (Ljutomer, Celje, Trlravfe JCršk6;'Va-' ) Na četa' " " " ~ .....
Osebna vest Mariborski gimnazijski proie-sor dr. Iv. Arnejc je za stalno prideljen naučne-mn ministrstvu v službovanje.
HM—1914. Desetletnico mature na mariborskem učiteljišču so slavili den 28. in 29. Junija sledeči Slovenci: Fran Fink, c. in kr. strokovni učitelj v Sibenikn, Fran Košir, učitelj v St Jurju ob Tabora, Tone Kovačec, provizo-rični šolski vodia v St Andražu v Slovenskih goricah. Janko Lah, učiteli-voditelj v Razboru, Rado Mejovšek, učitelj v Reki pri Hočah, Martin Stante, okrajni pomožni nčiteli za celjski okraj, Fran Segula, nadučitelj v Št Lenartu nad Laškim, Gustav Vodušek mL, učitelj v Trbovljami, Josip Žagar, začasni učitelj risanja na moškem učiteljišču v Maribora. — Umrl je tovariš Martin Koren. — Slavja se je udeležilo tudi 6 nemških tovarišev.
Pred mariborsko poroto sta bili dne 26. junija obsojeni 15letna natakarica Hedvika Hanpt-man m 28Ietna dekla Marija Prelog, obe usluž-beni pri gostilničarju Hauptmannu v Križevcih na Murskem polju. Da bi rešili iz zapora hlapca Jožefa Mandla, ki ie bil osumljen požigov pri Haiiptmanu to zaradi tega zaprt, sta skušali zažgati, da bi tako sum odvrnili od Mandla. Mandl ie bil namreč >šocl« Prelogove in ona ga ie hudo pogrešala. Hedvika Hauptman se je dala od Prelogovke premotiti in ie skušala nekoč zažgati svinjak, a se ji ni posrečilo. Obsojena ie bila Hedvika na osem, Prelogovka pa na trinajst mesecev težke ječe. — Dne 27. junija pa sta bili obsojeni dve I3Ietni tatici od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Antonija Celan in Terezija Orenberg, vsaka v zapor na samotnem prostoru na tri mesece. Kradli sta vse povprek denar, meso, ure, obleke Mj Ker pa sta Cela-novo k prvi tatvini zapeljala njena oče in mati in sta obema tudi pozneje potuho dajala, sta bila tudi onadva obsojena: oče «a 4, lhati pa na dva meseca strogega zapora. - ■. _
Pešlzlet Lenarikee* Sokota k Sv. Jarla v SIovnrtfbgoricah. V nedeljo, dne 2L junija t.U- le Odpravil Lenarški. Sokol-ob krasnem vremenn svoj prvi-ptšizlet* Sv. JiirilaVSlovenske gorice in sto: ob staraj polnoštevilni i udeležbi članstva.'«* t: - Is 6 -i. \ JF Urednik »Star. GoipolMa, .<4* ebMkl klopi. Slamnati urednik *ST Žebotkije bil Selopred dov na deželnega ^poslani je,sedel v_.soboto dne " tapt Lansko Jeto je '«"8 ua&m spora.
fia«, rr.
Roblekom zgomjeponkovski župnik Oorišek, tako poročal, kakor da si je Roblek lastil tuje zemljišče. Na Veliki Pirešici imata namreč zgomjeponkovski farovž in žalski veleposestnik Franjo Roblek skupaj gozdove. Roblek Je kupil svoj gozd prilično pred IS leti in se Je držal mej kakor mu Jih Je odkazal prejšnji lastnik. Župniku Kuneju je tudi ta meja bila čisto po godu in ni bilo nobenih sitnosti dotlej, da je pnšel za Kunejem na Zgornjo Ponkvo za župnika bivši celjski vikar Ivan Oorišek. Ta ni bil naenkrat z mejo zadovoljen. Roblek se ni hotel veliko prepirati za malenkosten košček zemljišča ter je privolil v meio kakor si Jo je želel bojeviti župnik Oorišek. Ali Roblek ima to smolo, da ni istega političnega mišljenja kot župnik Oorišek in žalski kaplan Schreiner, zato je dobil za svojo miroljubnost v »Slovenskem Gospodarju« zahvalo z napadi, v katerih se je sicer previdno, vendar pa precej Jasno namiga-valo na prilaščenje tuje lastnine, prestavljanje mejnikov itd. — Govorilo se je pač tako kakor smo od naše duhovščine navajeni. Roblek ie najpoprej poslal »Slovenskemu Gospodarju« popravek. ko ie pa list s svojim zavijanjem nadaljeval, Je tožit V soboto, dne 20. junija se je vršila tozadevna obravnava pred mariborskim porotnim sodiščem. 2ebot je nastopil dokaz resnice, ki se mu ni posrečil, ker so ga pustile na cedilu lastne priče. Urednik »Slovenskega Gospodarja« je bil kljub temu oproščen, ker so bili porotniki mnenja, da »Slovenski Gospodar« v dotičnem dopisu g.Robleku ni očital kaj žaljivega.
Pretep med slovenskimi In nemškimi faiti
v Mariboru. Poročali smo svoje dni natančno o pretepu, ki se je vršil dne 8. majnika zvečer pred cirkasom onstran mosta ter v Dravski ulici. Poročali smo takrat, da ie Ščurič dva Nemca (Lešnika in Hiršmana), z nožem nevarno ranil in da ie bil dragi dan nato zaprt Meseca junija se je imel Sčurič zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Mariboru zaradi prekoračenja silobrana. Obtoženi pa so bili tudi trije Nemci, namreč Jnlinek, Lešnik in Jan in še eden Slovenec Hrastnik zaradi lahke telesne poškodbe. Obsojeni so bili Sčurič na 1 mesec dni zapora. Hrastnik pa na 20 K globe. Julinek je dobil 8 dni. Lešnik 6 dni zapora, Jan pa 30 K globe. Julinek se sicer tepeža sam ni udeležit pač pa je ščuval Lešnika in drage nemške fantaiine na Slovence. Lešnik ie ndaril Slovenca Lončariča s palico po hrbtu, Jan pa Hrastnika. Ta Je zopet nekaj premikastil Jana. Tako je nemške pretepače prav nepričakovano tudi zadela zaslužena kazen. Sčurič, ki Je ogrski državljan, se je nahajal že od 9. majnika v preiskovalnem zaporu. Ker se šteje preiskovalni zapor kakor kazen, je bil Sčurič takoj po razglašeni razsodbi izpuščen na prosto. Sčuriču in Hrastniku, ki sta člana Narodne socialne zveze v Ljubljani, je poskrbela zagovornika zveza.
Delavci, obrtni pomočniki! Pristopajte pridno Narodni socialni zvezi, ki ima svojo pla-čilnico tudi v Maribora. Uradne ure so ob nedeljah med 10. in 11. aro dopoldne v Narodnem domu (glediška blagajna).
Opozarjamo vse, zlasti pa mariborske Slovence, da se v teh za avstrijsko vladarsko hišo in Jugoslovane težavnih dneh vzdrže slehrne polemike in nepremišljenih govorov. Posebno mladina naj pazi. V Mariboru so nemčurji oči-vidno prevzeli vlogo denunciantov in špijonov.
V	Dravi Je utonil minolo soboto mestni učitelj Franc Kuhar. Star je bil 20 let
V	prvi razred marlb. gimnazije je vstopilo 4. Julija 92 učencev, in učenk (slednjih 8). V slovenski razred Jih vstopi 55, v nemškega pa 37.
Držsvnozborske volitve v Mariboru. Nemci se že pripravljajo. Izvolili so si volilni odbor, ki bo vodil pripravo za volitev.
Zaprli so gimnazijca Kežmana, ker je v: pogovoru z nekim vojakom izustil par nepremišljenih, baje kaznjivih besed. Kakor se govori ne bo'nič hudega!
Zaradi sarajevskih dogodrov'so mariborska slovenska društva odpovedala vse zabave, ki so bile določene za prejšnji teden. Tudi ta. teden se ne vrši nobena slovenska zabava niti v Maribora, niti v bližnji okolici.
Streljanje mariborskih srednješolcev se Je vršilo 27. rožnika na vojaškem strelišču. Izmed gimnazijcev so dobili darila: Hren, Hvalenc,' Repfc; izmpd učiteljiščpikav:. Bezjak, Hočevar,
Dobri katoličani. Ker mt M d ew5čak*v;j _ ške hleve. Je zgrabila Nema
/
|| Priporofajo se stedete tvrdke

Mutda lekaMk ikj-i is. kr. «Wtt v JtABIBORC
ttfttrTTrtttttTtttttTTtttTttftrftttT
FRIDERIK
ei&ftal ttj;, poleg; rotovža. Telefon iL 133.	Poltufc poilljitve 3 knt M dna*
Floid proti protiiia 1 K. — Kapljico proti želodčnemu krču 40 vinarjev. K«A|ali« kftpljice proti tobobblh po l K pomagajo takoj pri izjedenih zobeh. — Mentol, pornben kot nrnžUo in kot ustna voda. — Lluimont odpravlja najhitreje potenje nog.
^fiivMri • VukonAn pletenine k£ot kefaee.' 'dhi, 01UVCUU* ctull ter droge vrtne in fobne oprave
užne delavnice za pletarstvo pH Sv, Barbari v Halozah
ie n»h<]i(o t nlogl * Kkrlhorn pri v«letr|»Tlll
WeiKl, aum «t* «.»*.— Vulcema K il te krene tidelke tanka, ogledati ter tudi priporoHJIre, podpirali domaČo Indiutltio.
One nle alak*.	Iatelkl kraaal*
i FRANC PLETERSEK, ribo«, Koroška cesta 10
J priporoča svojo bogato zaloga politiranega in motnega pohištva iz trdega ali mehkega lesa i za spalnice, obeditiee, salone, lohinje. Divani, otomane, žimnice, mize, stoli in ogledala v i izredno bogati izberi. Domače solidno delo po posebno nizkih cenah. Postrežba točna.
I Od 1. marca se nah«Ja trgovini t Edmnnd Scfamidt-GMM It 8 («ed»J Bop).
Špecerijsko blago, vino v steklenicah, premog in drva priporoča
A. Vertnik
Maribor, Koroška cesta Št 17,
fiogata zaloga. Vedno aveže blago.
i suni ji! m*
%	kupovati aH niročivati blago pri tujih neznanfh tx-* govdh Če Žditc dobiti dabro in cfcno blago za
3	moške in ženske obleke, perilo, predpasnike, dežnike, 3 ovratnike, posteljno perje itd. obrnite se na
I Prvo slovensko spodnještajersko taipoSlljalilca
f J. N. SoStJariC, Maribor, JjSIfS
CtMki In tLCttl «* WJ» brcpUina.
Slavnemu obSnstvu Iz Maribora in okolice v M hotna znanje, da sva poleg sedajne krojsSke in mc trgovine Se otvorila drUgo
tifOVhM tt Ugotovljene f easke, m«5ke In otreske eMeke
tet vsakovrstno perilo in kravate. Izgotovljehe moSke obleke že za 36 K, žetuike za 30 K. — Umerjene obleke za gospode po najnovejše* kfojit, elegantno Ugotovljene že ca 40 K. za dame od 38 K naprej. — Za dobto in aolidno blago se jamči. Na zahtevo se izbire franko dostavlja K obilnemu obisku vabita najvljudneje
Božič In Lorber,
TeietOnOkia etats ISlaSL
Slaščičarna EMANILICH
Maribor, Gosposka ulica št 38.
Vsak dan sreče pecivo, ob *exoni sladoled. — Velika zaloga pristnega oefebtalMug* blaga, čokolada, grozdnega sladkorja, ktad«, raznih peciv in slaBSo.
Naročila za gostije tt vesžllte se tojnoizvršijo. Kejellje ceie, Setidu feitreitl. »•*• arejete a Bgeict.
pokrajinske fc«hKt«*e, »olike mat moinje, fca*pla«,	papir iln
Sploh vše papirne pclretjUEine priporoči
s IVANKA WtlXtOVA, "t MariMr, OMpoikl Mllca HW. ll
I n ih mi ii Ili/Mliillm i m- ■ tfHi
Jakob Vezjak
krojaški mojster v Maribora Gntfskl trg (v Grada)
izdeluje Mino in solidno obleke za gospode dečke po meri in po najnovejšem kroju. Zaloga Ugotovljenih oblek po zelo nizkih cenah.
Oznanil«.
Slavnemu 'obSnstvu v Maribera in okolici vljudno naznanja«, da sem dne 1. mejnika 1914 obrodi
pekovsko obrt
v Maribora, TegetthoHon «. 53 (nasproti kolodvora v Jellekovi hiSi). Prepričan »m, da bo slavno obfinstvo z mojim vedno svefimpecivoal popdootla zadovoljno. Po naročilu poSiljatn pecivo tudi si fiotn.
Z odličnim spoštovanjem
Franc VanpoHČ, pekovski mojster.
Trgovina s ipeceriisklm blatom, deielnlml pridelki In temenom
M. BERDAJS
MARIBOH, ZoHJin trg H. 1 (T grada) M priporofn v naknp nillčnih barv tn Co-Oleev, raznega letnega Unca, a. ar. tk.fov, Srent, vB, (raket), mUnekA kamaov za tmUe. poljskegn men Mnan), najboljših vmotnlk (MU, dajboljie kakovosti ln po najnižjih
strašna nesreča
ia vsakega gospodarja je slaba streha. Stroiki za •ovc drage strehe iz slabega materijala, vedna poplavila, požari, uničijo v kratkem najbolj lega gospodarja.
Tej nesreči se izogne,
kdor si da napraviti
sss streho =
k sarezane opeke
Opekaiue t Račjn na Štajerskeio.
Ta atovenata tovarna izdeluje tod! drage vrste opeke, stresne in zidne, «vi za drtiaJo L t d. iz najboljSe večkrat premlele Ilovice po najnižjih cenah.
Pozor !
Radi ogromne zaloge poiljem ta
37 +37 + 18 cm. odprtina livnika 50 cm, z zvončnico .Starktao* in 10 novih dvostranskih fioK z aij-noveiSinii slovenskimi komadi, zraven 1 album za 12 plott in. 1009,H. igel za tovarniilco ceno: K 47'— 10 .plošč posebej . . . K »— Največja tovimiSk« -zalog. framofbnM' in flodbenlli avtomatov
Ljiibljua, Sodna utica itev. O. Ustna delavnica. Popravita ce«.
Opozarjan slavna šolska vodstva« občine, trgovce in drugo občinstvo
tta -nn^e bti^to ter ha hovo anjMO ztffigo vsHrovfrtaega pa-TDttJ^ Jofelrih-liskovm > fiieaih iolildh pot«b5č%'x(rftM.¥aptr, trgovske in drage zapifaa knjiga, uradneln drage *WiUte,;plsl*eti papir, Hzgleduice i. \. t ter <nito griaMerijtko Mago. 'Sabftt-mi so v vuki «eKko<tL Zdogk Valiik j»ettbin iz driavne ple-DMKe m'*n gv. HBliBe v.lfclonik'- '
IZDm VCl|A0113Mi
tttft brez ta»lwt««ceii;

- -1M
Vrtne veselice
K prirejajo ob .poletm^asa po »od« siovmnisem.:Zak> pa Mpujte prireditelji .take potreHfine, takar: iilillUr faečb? te kače. nngleWw. ;>*o. aetvjjtle ja kreZnilae, tanipij*«: S*, -v fnm ioa»» • le -v alavMlii veMrgmiat
¥9ko Wdx!f Matibor.
SeitniljMtte^)UMU»«wMB*: S0WaMlw«0'W dD 4S K 100 , . - SO . «0 . Hpoafc>> p^tetlh^igtft. -lteBp«M»:War» ■
* tt :spie?rue	m^i toiaii«
^—1— »l^fliraška cesta«
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča del«, kakor lUkmjt aob, ceikev, gledaliških odrov, čikosrikantvo na steklo, les. Zmerne cene.
____J WaiUaa ie bil v Gradcu .otožen
zaradi tatvine. Pri razpravi. ki se je vriHa te dni le' bi W. sicer oproščen M. samo zato, ker je Wastian. Ako bi sedel na obtožni klopi na mestu Wastiana kdo dragi, bi bil brez dvoma obsofcn. Kar so namreč povedale priče, to kaže jasno, da gre za tatvino.
SčHca ob Dravi Sijajno se je obnesla so-kolska slavnost v Rušah. Tudi iz naše lepe Selnice je bilo zraven dosti ljudstva. Pa da je k temu pripomogel ravno nas mladi »odkritosrčni«-!!) g. kaplan, tega pa stami ne bi verjeli! Pri predpoldanski nedeljski.iftidigi je namreč, rar prižriico razgrajal in se togotit.na razvitje prapora v Rušah in to je bila reklama, boljša od vseh plakatov... Hvala mul Tudi v Soli je inet v delu »Sokole«, Prepovedal je otrokom; obisk ruške slavnosti in obljubljal, da poide sam v Ruše in da bo pazil, kdo izmed učencev bo tamkaj navzoč. No. svetujemo mu, naj v šolo ne vlači politike. Za to ga ne plačujemo. Ce pa že res prepove učencem obisk: ruške slavnosti in njim naznani svojo navzočnost pri tej veselici, naj pa tudi ostane mož beseda, in ■aj stopi tje — inače ga razglasimo za lažnjiv-ca. — Najboljše pa bode go»pod kaplan, ako pustite »Sokola« pri mini. S strankarsko politiko .prinas ničesar ne opravite. Spomnite se, svojega prednika, kako se mu je godilo, ko se ie začel vtttcavati v stvari, ki ga skrbele niso. Bodite pa prepričani, da smo vas.faraa kljub ▼aii sladkobi v kratki dobi spoznali za toi kar ste. — Eden v imenu več starišev.
It Celja. V imenik odvetnikov na Štajerskem. so. vpisali dr. Gvidoaa< Srebreta s sedežem. v Celju-
Potovala! učitelj Fr. Goričan bo imel vsled •dredbe štajerskega dež. odbora svoj sedež v Celju.
V	Trboviiafe se ie ponesrečil v rudniku. 4e!*v£C Jožef Mirt Padel- i«- globočino in se abiL
Sadna razstava preložena. Kakor smo se arepričali iz vsestranskih poročil naših pove-rienakov, ko Ietognja. sadila letina na Spodnjem Stajcijiluu slaba, le- V' nekaterih* okoliših siedk nla. Vsled- tega je pripravljalni odbor, sklenil, da se sadna razstava, ki le bila namaajena za tatošnjo jeseav- Celita preloži na Rfibodnje leto. — Kmetijska podružnica Št. Jur ob Južni feL
Sv. Martia pri Vurbarku. V noči na. 20. junija so v župnišče vlomili tatovi is odnesli 192 K 60 v denarja, žensko žepno uro ter jestvin in pijače za več kot 100 K. Storilcev še doslej niso našli.
Iz Sottanja. Predpriprave za veliko so-kobko veselico, katera se vrši 26. julija t. 1, so že v polnem teku. Pri telovadbi nastopijo člani, članice, moški in ženski naraščal. Zvečer se bodo izvajale tudi vaje z gorečimi kiji. Lačnim in žejnim želodčkom bodo dobro postregle naše narodne dame v raznih šotorih.
Iz Polzele. Moški pevski zbor na Polzeli se okrožnemu zdravniku, na velikonočnem daru zahvaljuje g. dr. Vidu Červinki, tukajšnjemu 30 K, ki mu jih je blagohotno poklonil.
V	Šoštanju je prišel v konkurz trgovec Alojzij Kossar.
Iz Celja. V Marijini cerkvi ie neznan tat oropal 3 pušice in odnesel precej denarja.
Velika vremenska nezgoda v Gradcu. V petek okoli 6. zvečer zadela je mesto Gradec velika vremenska nesreča. Več kot pol ure le padala debela toča in pozneje se je utrgal oblak in je strašni naliv trajal tudi nad pol ure. Posebno je trpelo natranje mesto, kjer je voda vdrla v več kleti in tudi v nižje, ležeče trgovine. Toča je uničila vse nasade v Gradcu in okolici, drevesa so gola, na mnogih krajih je vihar odlomil velike veje. Vihar je izbruhnit s tako elementarno silo, da ie bila pomoč popolnoma nemogoča. Tudi električna železnica je morala ustaviti svoj promet. Na cestah Je na <iecimetre visoko ležala toča, tako, dar le izgledalo kakor v najhujši zimi. Na pomoč so prihitele požarne hrambe, ki pa niso mogle povsod nuditi pomoči V neki hiši v notranjem mestu je bila v nevarnosti hišnica, ki Je bila, v kleti, ker je nenadoma vdrla voda in bi bila gotovo utonila, če bi ne prišla pravočasno pomoč. Človeških življenj ta vremenska katastro-
fa k sreči ni zahtevala. Skoda Je ogretima, in se ne da preceniti. Tudi graška okolica je pod točo silno trpela.
I* Tcfcarja pri Celi«. Teharska podružnica »Slovenskega delavskega podp. društva v Celju« je imela dne 14. rožn- tL ob 3. uri pop. svoj redni občni zbor z običajnim vzporedom. Slučajno sem bil tudi jaz prisoten in iz raznih poročil sem posnel, da stoji podružnica na trdni podlagi, kar dokazuje veliko število članov, ki so pripomogli, da ima podružnica že v hranilnici naložen denar. Tndi knjižnica dobro deluje, kajti izposodilo se je 506 knjig. Po občnem zboru se je razvila jako živahna prosta zabava, med katero so tamburaši navedenega društva zaigrali marsikatero okroglo in teharski moški pevski zbor je zapel par umetnih in mnogo narodnih pesmic, ki so tako učinkovale na prisotne, da se je. pevski zbor pomnožil za 6 članov. G. Gobec, predsednik društva pa ie govoril o pomenu delavskih organizacij. Lepo ie bilo število Celjanov, a upam. drugo leto nas bo še več. 2ivijo!
Sedemdesetletnico ie obhajal 28. junija 11. deželni šolski nadzornik, dvorni svetnik Peter Končnik v.Gradcu. Rodom je Korošec od Spod. Dravograda. BO je od L 1883. do L1900. ravnatelj, gimnazije v Celja, potem 3 leta dež. šoL nadzornik za Kranjsko, od L 1903. pa je dež. šolski nadzornik za Štajersko. Spisal je več učnih knjig za slov. ljudske šole.
Iz Onnoin Te dni se vrši v našemokraju klasifikacija konj. H komisiji pritegnjeni trije cenilci so ljuti ormoški nemčurji in to še dva popolnoma za ta posel nesposobna moža, in sicer 1 mesar in I usnjar. Te može imenoval je uradni, vodja ptujskega okrajnega glavarstva g. Netoliczka. Kje je tukaj vaša vedno imenovana nepristranost? Ta gospod kaže vedno bolj svojo nezmožnost voditi slovenski politični okraj. Ta njegov najnovejši čin. da draži 100 in 100 slovenskih kmetov \ temi strastnimi nemčurskimi cenilci, je že višek njegove predrznosti ali pa nerodnosti. Gospod c. kr. namestnik v Gradcu, kazalo fcl da še vzamete tega gospoda par let v Gradec k sebi, da ga izšolate.
Z Vranskega. Častnim, članom »Savinjskega učiteljskega dntštva«~Te*bfl izvoljen g: Simon Meglic, nadučitelj v pokoju in posestnik na Vranskem.
Umri je pri Sv. Marjeti niže Ptuja gostilničar, trgovec in posestnik Ivan Murkovič. Bil le naroden in splošno priljubljen mož.
Odlkovanje. a Henriku Tribnik, c. kr. učjtelj-voditelju na c. kr. kaznilnici v Mariboru, podelil je presvitli cesar zlati zaslužni križec s krono. Castitamo!
Iz Savlnske doline. Davčni vijak jemlje vedno bolj na piko kmečko prebivalstvo in obrtnike izven mesta Celja. Posebno pri odmeri letošnjega pridobninskega davka se godi obrtnikom na deželi naravnost krivica. Oglejmo si razliko med odmero v mestu in na deželi. Najnižji davek znaša za mestnega obrtnika 2 K 46 v in za obrtnika na deželi 2 K 79 v. V istem razmerju raste potem: razlika, ki doseže pri davčnem nastavku 64 K, lepo svotico po 7 K 04 v, ki Jo mora obrtnik ha deželi plačati več nego obrtnik v mestu s prav istim prometom. Se krivičnejša je obdačba pri višjih davčnih nastavkih. Trgovcu v mestu se n. pr. predpiše od prometa kakih 70.000 do 90.000 kron pri-dobninski davek po 97 K. trgovcu na deželi pa od prav istega prometa 99 K. In vendar so stroški trgovca na deželi, oddaljenega od železnice, mnogo višji nego mestnega trgovca, ki ima železnico in kolodvor tik pred nosom. Obrtniki, protestirajte proti taki krivici! (Dopisniku bo najbrže odgovoril kdo iz mesta, tako,, da se bo koncem koncev videlo — da davčni vijak pritiska prehudo ene in druge. Op. uredništva.)
Iz CeHfc Na slovenski nižji gimnaziji je bilo šolsko leto zakljiično zadnjo soboto z mašo in razdelitvijo spričeval. Na zavodu je bilo konce« Šolskega leta 199. dijakov in 4 deklice: od teti Je bilo 181 diskov m vse deklice iz Štajerske. Nemca ni bijo nt gjjnnaziji nobenega. Iz Celja ta bližnje okolice jfr bilo 52 dijakov in
2 deklici. Vsled velikega števila učenčev so morali biti trije razredi delleni in Je na tajtačin štel zavod vsega skupaj 7 razredov. 2e » velik obisk kaže, kako zelo bi bilo potrekop razširiti ta zavod v višjo gimnazijo. Podučevalo ie 10 pravih in.2 pomočna učitelja. Lepo ta skrbela za. dijake »pqdporno društvo« lir »Dijaška kuhinja«; podporno društvo je izdalo za nakup knjig in obleke 1016 K 0» v. Dijaška kuhinja je pa dajala 68 dijakom na teden 19ft obedov. Šolsko leto se Je prav dobro končalo; od 199 dijakov so padli samo štirje; z odliko so izdelali v la razredu: Kolšek Martin, Skasa Franc, Uršič Jože in Voh Franc; v Ib razredu: Belle Ivan. Kac Ferdinand, Petriček Janko. Rojnik Kari. Spindler Ciril. Stante Andrej. Stante Jernej: v lla razredu: Erhartič Ivan. Garzarolli Milko, Godicl Rudolf, Hočevar Mirko, Kolarič Albin, Mejak Ervin, Roš Mirko, Sajko Blaž, Vajd Franc; v lih razredu: Brinar Anton. Červinka Zikmund, Četina Franc, Orel Ivan, Rojšek Franc: v lila razredu: Ahtik Ivan; v Hib razredu: Salmič Raiko, Turk Fortunat; v IV. razredu: Lebič Ivan, Povalej Jakob, Sparhakl Jože in Sparhakl'Leopold.
Beležke.
Občinske volitve v Istri V Pulju je bil v ožji volitvi izvoljen hrvaški kandidat Stihovič & 439 glasovi; Italijan je dobil vkljub temu, da so mu Nemci pomagali, za 80 glasov manj. Slovani napredujejo tudi v tužni Istri!
Četrti slovanski čebelarski shod, združen s strokovno čebelarsko razstavo, se vrši letos v Pragi od 7. do 16. avgusta. Dpslej se je prijavilo tudi 40 slovenskih čehelarjev.
Dražbi sv. Cirila In Metoda Je poslal g. Janko Dijak, tržan v Ljutomeru 16 K s poročilom: »Od posojilnice v Ljutomeru za udeležbo pri občnem zboru dne 7. junija 1.1. izplačanih 16 K darujemo Ciril Metodovi družbi.i G. Mirko Bernard, tajnik izvenakadem. m. C. M. podružnice v Gradcu je nabral 17 K 48 v. kot odgovor nabiranju podpisov za Iex Kolisko. G. Ant Hren, nadučitelj na Muli Je poslal 6 K 40 v. nabranih'ob izletu Mariborčanov v slovenski gostilni na Muti.
»Mitica Slovenska« p. n. poverjenikom ta, čUttta. »Matica Slovenska« h&jvljtidneie opozarja in prosi vse svoje gg. poverjenike in Slane; da Ji naj pošliejo članarino za 1914 leto, ker treba v smislu njenih pravil plačati članarino v prvi. polovici leta.
Slovenskim ablturljentom. »Klub sloven. tehnikov« naznanja, da dajejo sledeči člani informacijo o študiju na češki tehniki in gmotnem stanju slov. tehnika: Perko Ignac, Tolčane p. Zagradec-Fužiue pri Zatični, Dolenjsko; Žerjav Joža, Boljunec pri Trstu, p. Boršt, Istra in Čiaffario Fran. Oorica, Via S. Antonio 9.
Podpirajte funkcije »rojej* želodca!
Domač« sredstvo, ki IS izdeluje Ii najboljših io dobro uHntojočlH sdra-Vilnih zetilč kar naj akrb-
mJ* ki vzbuja laic.lKK
5IH15T-
Sg&ii.F*'-^
apeiuie' prebavo Hati greva, odpravlja, podere neimor-MpFčne^ hrane,
Dr. ROSA balzam ielodec.
Glavna zaloga: Lekarna
* fragner;
„Pri Eroem odo", PRAGA, Mata stran 203. Ib razpOiilja dnevno, vogel NerudovB oL I cais stakieclca (K, «ote*ca t K •:
pifes
.....
1. 1
Mala oznanila.
DtbroMočt trgovina pri veliki cdjikl tovarni ao proda pod ugodnimi po-aojl. Pismeno ponudbo pod K. L. na Jlnr. LUt" v Celjn.	Kmetlla ▼ ljutomerskem okraja na Spod. Štajerskem z 1*2 orali travnikov in niiv, t orali gozda za posekati, z lepo biio in 2 lepima gospodarskima poslopjima. — Cena M.000 K. Polovica lahko obležL Več pove direktnim kupcem brez slroikov uprava .Realitltenmarkt", Gradec, Hamerlinggassa 6.
Ura kol raklana Kdor faoio A imeti aa- X alonjuro ^na^^b in .Icer HKHHg elesaotao mafe&lSr penliako liro za go-^^ »podo ali damo, kakor fell, na] p«. trj owl->a aw—lV. ldM»Mt.	
	Gostilni in trgovina z mešanim blagom v fari z industrijo, klica Maribora ob DravL Nova, jako solidna poslopja z 2 gostilniškima sobama, salonom, verando, sobami za tujce in stanovanji; zraven je Živahna trgovina, skladišča, kleti, žganjarija,hlev, kolamlca itd., 8 orali dobrih travnikov, pri železnici in cesti. — Najemnina znaša okoli 1900 K, lep promet v gostilni in z vozovi. Cena x inventarjem, vrednim 15.000 K, Is 76.000 K. Lahki plačilni pogoji.
Učenec za trgovino z mešanim blagom, poštenih staršev, zdrav in krepek a primemo Šolsko izobrazbo se sprejme. Prednost imajo učenci me-Sčanske Šole. Anton Oilak, Ponikva ob Jnž. železnici.	
Naprodaj je posestvo v celjski okolici, obstoječe iz hiše s kuhinjo, t sobo, 2 sobicama, kletjo, hlevom za govejo Živino in za prašiče, podom za seno. Zraven je 12.000 kvadrat metrov zemljišča. — Cena znaša 7.400 kron. Naslov pove uprava tega lista.	
	Narodna čitalnica v Ptuju išče za začetek avgusta t L novega gostilničarja ki bi opravljal tudi drult-vene in hišnlkove posle. — Prosilci se imsjo zglasiti najpozneje do 20. julija t L pri odboru Narodne Čitalnice v Ptuju, pri katerem ae izvedo tudi vsi pogoji.
Sedlarski pomočnik in pomočnik se iščeta. — Jakob Kralj, sedlar, Železniki, Gorenjska	
Izjava.
Fnuac BanorSeb, c. kr. cestar v Stranicah, obžaluje, da je g. Frančiško Guzej pri različnih prilikah grdo imel ter prosi za oproačenje in se zaveže kazenske stroške plačati.
Razglas.
Okrajni odbor Gornjignd odda napravo, oziroma renoviranje mostu čez Dreto t Pustem Polju potom mtanendo dražbe t izvršitev. T* mtaueudo dražba se vrel na licu mesta pri sedanjem mostu
23. julija 1914 ob 8. dopoldne
Podjetniki in stavbeniki se k tej dražbi vljndno vabijo z naznanilom, da so načrti, stroškovnik in pogoji v okrajni pisarni na vpogled in kateri se tudi lahko na dan dražbe pred začetkom taiste vpogledajo. Pismene ponudbe se sprejemajo do dražbe, če se oddajo zapečatene in poitnine proste.
Okrajni odbor Gornjigrad.
V celiskem,Narodnem domu*
se odda v najem
lokal za trgovino
s i. avgustom 11., dalje bodeta Se dv trgovini v isti hiSl za dobiti v najem s 1. januarjem 1915. Nudi se tedaj prilika za etabliranje narodnih trgovcev na lepem prometnem mestu.
Pojasnila daje Posojilnica v Celju.
RAZGLAS.
Naprava nove šolske sobe v tukajšnji javni ljudski šoli se bo po javni zniže-vaini dražbi oddala dne 25. julija 11. ob 11. dopoldne. Glasom preračuna znašajo / vsa zidarska, tesarska, mizarska in druga dela skupaj 2460 K 10 v ter se bo oddalo vse delo skupaj najnižjemu ponudniku. Pred dražbo je položiti varščine 10'/,,
Proračun in načrt je razpoložen podjetnikom v občinskem uradu ob uradnih urah na upogled.
Krajni Šolski svet v Sevnici,
dne 3. julija 1914.
Načelnik: L. Smole.
Dobro upeljana renomirana
katera se ukvarja z ysemi strokami zavarovanja išče za Celje ta okolico •I
Sproten
pisarniški pomočnik
popolnoma vešč nemi&ne in slovenščine v besedi in pisavi, uren strojepisec in zanesljiv pre-stavljalec v slovenščino, se tako] sprejme pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Celju.
7 do 10 bron
na dan dobe marljivi ljudje kot postranski zaslužek brez truda.
Pišite pod „T. T. H. 1000" na upravništvo tega lista.
Dr. MIlan Oorilek, odvetnik pri 8t. Lenarta t Slovenaklh goricah Oče ta svojo pisano dni mlajia
pisarniška uradnika.
Ponudbe a spričevali In pobdllom morebitnega dosedanjega alužbovanja naj se poaljejo na gorenji naslov.
fflii in piijofi, nazor!
Pritlična hlia za najemnika (Zinskau) T Mariboru, 5 minut od jut kolodvora, ki ae dobro obrestuje, z lepim vr'om ta veliko njivo, v sredini samih vrtnarij, se po jako nizki ceni in majhnim naplačflom zaradi rodbinskih razmer takoj proda. Natančneje pojasnila daje iz pri-Ijaznoati Posojilnica v Framu pri Mariboru.
'.Čudovito zdravilo!
&
s
proti želodčni in črevesni bolezni, kakor tudi proti pljučnemu kataijn; zelo priporočljivo za vsakega, Id trpi na slabi prebavi, sladkorni bolezni, kataraličnem ikterju (zlatenici), kroničnemu katarju mehurja je naravna rudninska voda
»Marijin vrelec*
Gor. Oabernik, Poljčane.
Glavni zaiagatelj za celjski okraj:
ANTON KOLENC
veletrgovina v CELJU.
| Ustanovljeno 1880! | POZOF! | Ustanovljeno 18801 Radi opustitve najstarejše narodne manufakturne trgovine
arol Vanlfe, CclJc> Narodni dom
se prodaja vse WW pod lastno ceno. "VI
v, \ i .. • ... ..t.; ■ j-pwti izvrstni plači. .Ponudbe pod. .A. M";
Pozory kmetie!
Čitalo se je v .Gospodarskem Glasniku", v .Slovenskem Gospodarjn", v .Narodnem listu" in v .Štajercu", da so umetna gnojila od tovarne .Blovsky in drug" (imejitelj Ivan Beranek) v Pragi malovredna. To ni resnica. Podpisani že rabijo več let od te omenjene tovarne vsakovrstna umetna gnojila in tako obilnega uspeha nismo dosegli, kakor od te tovarne. Toraj iskreno priporočamo posestnikom, da si umetna gnojila le od te častivredne „Blovsky in drug" naročajte in ne poslušajte nasprotnikov.
Gregor Čater, posestnik. Breg, Polzela,
Franc Tcraiek, posestnik; Breg, Polzela,
Franc Koliek, posestnik ta ob& tajnik, Breg, Polzela,
Janez Terglav, posestnik. Sv. Juri ob Taboru,
Tomai Horvat, posestnik, Sv. Juri ob Tabora,
Franc Rojnlk, posestnik, v Latkovi vasi,
Marija Ribič, posestnics, Latkovi vasi,
Franc Tkavc, posestnik, v Latkovi vasi,
Franc Menih, Sv, Andraž,
Ivan Stranjčan, veleposestnik, Leve,
Franc Turniek, veleposestnik, Gorica,
Anton Fanrinc, veleposestnik ta občinski predstojnik
okolice Celje, Franc Krajnc, posestnik In obč. tajnik, LaSko, Franc Rataj, posestnik, OniSe, Vlncenc Kračun, posestnik in gostilničar, Loče, Mihael Planine, posestnik, Libna, Blaž Držanič, posestnik, Starigrad, Franc Bernard«, posestnik in gostilničar, SUrigrad, Franc Planine; posestnik; Dolena vas, Franc AmSek, posestnik, Dolena vas. Pavi Arnšek, veleposestnik, Dolena vas, : Franc Skala,' veleposestnik Staravas, Martin Kralj, posestnik, Staravas, Kari Priboiič, posestnik, Staravas, Jožef Koritnik, veleposestnik, Staravas,
«* .......Aleks KraSič, poiatnifctalWi«hiar; CdgT^-- ^
. Juifl, Krušič, posestnik vile, Cdjv,i	OSSVAr;
joief Gbiwald, posestnik Vile^ta nadpiieijal, Lisce, ■	a
"V	{ Ci;.. .v/:.:,,, ,,
Anton Forstnerič, posestnik in gostilničar, Pobre^
Mihael Zagode, veleposestnik in gbstiIriirfiiM^)|ti	_
------------- a
r^l-tkA •
5 n
.liHtfeijHjf
Prvovrstna
Štajersko, Koroška in Kranjsko vcščegv pn gostilničarjih, hotelirjih in vinkft trgovcih dobro vpeljanega
Ponudbe z navedbo Aodajneg« delovanja ter reference in plačilni zahtevki se naj pošljejo pod JDmcnder P««te« 7«01" na anoneno eks-^pSSjo M. Doke« H«eht.A.G,WienI/l.
Ram t. Mi Brašna
odvetnika v Celju, se nahaja od
kjer je bila poprej stara loterija.
s; O- Icr- arorni zalcžnlisi =
A. ZANKL sinovi
tovarne barv, Ukor in lirnežev
52T LJUBLJANA MmVl!'
Centrala: Gradec. Centrala-. Gradec. Tovarne in podružnice:
■ ki v
Priporočajo: vse vrste oljnate,anhe, emajlne In fasadne barve, f irnež, pristni kranjski auvee (Oyps), olje za pod te stroje, karboUne}, čopiče, steklarski te mizanki klej in drage t to stroko »padajoče stvari.

Š000E
3300012
Odvetnik
dr. Gvidon Srebre
naznanja, da je otvoril svojo
odvetniško pisarno
v Celju,
Cerkveni trg štev 4.
Dvelepikmečki posestvi
V sredini Savinjske doline
z dobrimi, deloma novimi poslopji in 15 oziroma 20 orali zemljišča se prodata pod ugodnimi pogoji. Več pove Albin JGkuš, obe. tajnik v Žalcu.
: Samo 4 enotne cene :
K 9-50,12*50,16-50, 20'20
Največja izbira v rnjelegantaejših in najmodernejših čevljih za gospode, dame in otroke. — Redka prilika a nakup! Večja partija čevljev je prišla iz mode, a je izvrstno ohranjena in se proda 30 •/• pod nakupno ceno. SimUli, plitneli Čevlji, tesiis-čeilji — v vseh vrstah in po litin*. Prva največja zalog« te izdelovalniea čevljev
Štefan StraSek,
Celje, Kovaika ulica Stav. 3.
Popravila hitro in po ceni-
Bratje Slovenci,
kupujte kanafase, platno za vsake vrste perilo, blago za obleke, barvano platno, druke le pri češki firmi
Jaroslav Kocian, tkalnica
Cerveny Kostelec, Češko.
40 metrov ostankov kanafasa, blaga za obrisače, platna ali cinika pošiljam za £ K 24'— proti poštnemu povzetju. ■
Meso! Meso!
Cenjenemu občinstvu iz Celja in okolice vljudno naznanjam da se dobi v
mesariji .Pleterskf
fino goveje meso po ... K 1"40
teletina po.......K 1*60
PostraJba totna In soIMna.
Za obilen obisk 60 priporoča
Franc iujat,
meaar na Bregu.
n g
a i i
i

: Kmet je!:

so postali dokaj cenejši. Dokazano najuspešne še. najcenejše nadomestilo za ogljikovo kislino za vse ^vrste zemlje in sadežev, prekaša vsled svojega zenesljivega, hitrega vpliva vea draga priporočena foslornoklsla
gnojila! AMaijitare, kujete, sslpetme-snperfos-fate kot najboljši sredstva za uspešno, iz-plačajofe se gnojenje dobi'e pri vseli to-vaiaafe. trgotcib in kmetijskih druSivib. Osrednja pisarne L. Fortner, Praga • Graben 17.
Wapl/nifA steklenice In aparati vvctrvuvc ^ vkuhavanje =
sadja, zelenja in mesa so priznane kot najboljše, kar spričnjejo mnogobrojna najvišja odlikovanja. — Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov t
Weekove steklenice ima v zalogi
FRANC STRUPI, Celje
veietrgoTina s steklom, porcelanom, svetilkami, šipami Itd.
Opravilna številka E 216/14, 5
Dražbeni oklic.
Po zahtevanjn dr.MDana Goriška, odvetnika "-pri Sv. Lenartu bo dne 14. avgw>fat t L ob- pol 10. ari dopoldne pri spodaj oznamenjeni sodnlji v izbi štev. 10 • dražba'polovice zemljišča vi. 5t 197 k. z. Ziraira. Neprimlčnini, ki jo je prodati na dražbi, je do-ločena vrednost na E 395-05..— Najmanjši po-, nidek 'znaia K'28338, pod tem ineetam se ne •1 prodaj«. — TftažBerie pogoje In listine, ki ae
D = Slikar in pleskar = Q
S JAKOB WENGUST g
! ■'	naznanja, da se je preselil z Glavnega	i [ i
trga v IV Špitalsko ulico it. 10.	I j j
555%
Originalne Mayfarthove ~

n tit^nJT :(t5i8(cft#l p! iirJm.i
Slikar i. pleskar
prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje v krasnih in najmodernejših vzorcih. Postrežba točna in solidna. Cene brez konkurence.
M. Dobrave
CELJE, Gosposka ulica 2.
in rasno moderno Mik« i» moike In tenke obleke razpošilja po ■ajmfftjlli revah
Jugoslovanska ruzpoAilJalna
R. STERMECKI v Celju
Pilite po glavni llostrovani cenik lu vel tl*o2 ttvail, kileri te vsakemu polije tartonj. Pri naročilih ir Sibije, Bolgarije, Nemčije in	- -■---------■ —•—
n Amerike je treba denar naprej potlati.
/S"

Uirjni:aSS bencinovi
pelrolejeri in plinovi motorji
lokomobill
za vse vrste strojev od V/2—10 HP z magnetnim
vžlgalom. Najmanjša poraba goriva. Ugodni plačilni pogoji. NajpriprostejSl motor za
kmetijstvo! I Več tisoč v rabi. Ceniki in obiski zastonj.
II. A. L1STEB A CO., dr. z. o. z.
Dunaj, III/2, Hintere Zollamtsstrasse 9.**

Najboljši češki nakupni vir.
[eno posteljno pirje:
1 kg sivega, dobrega,
puijenega 2 K, boljšega K2"40; pri-mn polbelegaK2 80; belega C 4; belega, ) puhastega K 5-10; 1 kg velefinega sneJnobelega, puljenega K 6-40; K 8; 1 kg puho, sivega K 6; K 7; belega, finega K 10; najfinejši prsni puh K 12. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene postelfe
iz goatonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 k; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, K 3 50,4 K—Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K13'-, K 14-70, K17-80 in K21'—; zglavniki90 cm dolgi, 70 cm Široki K 450, K 6-20, K 5 70; podpernica iz močnega rižastegagradlna. 180 cm dolg«, 116 cm Široka, K 12-80, K 14-80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoče se povrne denar.
S. Benisch t Dešenici, štev. 773, Češko.
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.
NE OZIRAJTE SE
samo na kričečo reklamo, temveč prepričajte se o dobri kvaliteti blaga, katero Ima povsod znana tvrdka
Goričar & Leskovšek v Celju.
Zaloga papirji ter pisalnih in risalnih potrebščin.
- Zahtevajte novi ilustrovani cenik obsegajoč 1000 predmetov. ——
Veletrgovina s špecerijskim blagom In deželnimi pridelki na drobno in debelo
Ivan Ravnikar, Celje
(iraška cesta štev. 81
priporočam vedno svežo In žgano kavo, kakor tudi Ono ' -' Čokolado in kakao. — Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga In vsakovrstnih suhih ln oljnatih barv. Solidna in točna postrežba.	Solidna In točna postrežba.
POLJEDELSKE STROJE
kakor mlatilnice, vitlje, čistilnice za žito, sadne mline, siamoreznice, ročne mline za žito mleti, sploh kmetijsko orodje najboljše vrste
poa„v4n!^incepnrahdaj'a veletrgovina „Merkur"
Peter Majdič, Celje,
Slovenci, širite Narodni List!
= TUDI VASA KORIST =
je, ako kupujete svoje potrebščine v domačih specljalnih trgovinah, ker tu se Vam nudi velika izbera prvovrstnega blaga po najnižjih cenah. — Pri nakupu steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, okvirjev in šip se obrnite z zaupanjem na tvrdko
kjer se Vam bode najsolidneje postreglo.
Fran Strupi, Celje
»Ottomantu, Ottomantam
povsod me iščejo, povsod me ljnbijo".
_ LASTNI DOM _
registr. stavbena in stanovanjska zadruga z omejeno mm v Gaberj« pri Ce««
glOUl muivva« IH	» -i-—*----O—	. 9 ■ .
irejema vlog« od svojih ilanov, M name- gaf gtO 5°L ravajo zidati hlfie In jih obrestute po Pcl uu	I"*
Zadruga ima v Gaberju tik Celja 28 lepih stavbenih prostorov na razpolago.
K. 1* rtari m»m aumtalk«. Ute,	. r>t..M waHW.	pci*tlr».
«P
rav
Pisarna je v Celju, Rotovika ullea 12.
Ar*r. pottn« knaOaic* nBm itn. M-396.
iii,ii:itiiki» t* MfcU« ».«• n,
laatalk ia <i4«|aMJ> Haroiaa aaMka * Cafe.
04p»nr antiki *a«n)Mm-