St. 26.
V Gorici, 27. junija 1890.
ToSiy%X
„S«fi»" iak»j» *«*k petek in velja pa poiti prejemnn* alt t Gorici na dom poSiljana:
Vge leto.....f. 4.
Pol leta.....„ a.
6et?rt leta     .   .   .   .   „ 1 j
Pri Qznanilih iu tako tudi ^i ,.)>c tiinicah" se plaiuje za naYadgfotrfstop
8 kr. te se tiska 1 krat*
Zavefte firke po prostoru.
SOČA
in   v  Kniiskf iHici.
ike fe dobivajo po na Starem trgn
Dopisi naj se poSiljajo Yredniitru, naroSnhm pa opraYtrikii ,;SoL6", S. g AiidMju Tatfaj.o Via Canonioa N.6t St, Roku t Goriei.
Rokbpiti se ne rvt&^o; dcpiii naj te lilagovoljiio fraulujejo. — DolaYcem in drugim nepremoioim »s naro&ntaw wu'ia, ako te ogl»*e pri opraYuiitvu,
Vabilo na naroSbo.
Ker se bliza kotiec prvegn poluletj , vabimo §$. nnrofinike, katerim sedaj na-roeba potefi;,, naj blagovolijo koj ponoviti narofibo, da lie nastanej® neredi pri odpo-Siljanjn lista; oni naroiniki pa, ki nam na narofinini kaj dolzujejo, naj blagovolfe svoj dolg poravnati.
Prijatelje naSega lista tudi prosimo, naj delajw in si prizadevajo, da nam pri-dubiju tudi novih nnroenikov.
Opravniitvo „SoBeB
Delegacije.
Marsikateri izmed nasib braleev bo morda §e vpraial: kaj so pa delegacije ? Zato se nam zdi pri memo prej na to vpraianje odgovoriti, potem pa hofiemo povedati, kake stvari so ss prav letos v dclegacijah razpravljale.
Delegacije so parlamentanm zbornica av-stro-ogcrske driave za skupne, zadeve naie dr-zave, ki obstoja iz kronovin v dunajskem dr-zavnem zboru zastopanih in iz kraljcvine ogerske. Te skupne zadeve so pa: vojska, zastopaoa po skupnem drzavnem vojnera ministra in pa zunanje zadeve, katere zastopa skupni minister za zunanje refii. Poleg teh dveh minibtrov iraa-mo se skup :ega drzavnega finanfinega ministra, kateri ob enem oskrbuje Bosno in Hercegovino, kateri dve deieli je Avstrija vsled pooblastila berolinskega kongresa zasedla.
Delegacije se pa lodijo v delegacijo iz drzavnega zbora na Dunaju in pa . delegacijo ogersko; vsaka L-teje 60 udov, izmed teh je 40 izvoljenih iz zbornice poslancev, 20 pa iz go-sposke zbornice. Delegacije zborujcti vsaka po-sebej, naznanjati si sklepe, kateri pa zadobijo potrdbo od presv. eesarja le tedaj fie so so-glasni; fie ni doseci soglasja, stopiti dclcgaciji sknpaj, pa ne da bi razpravljali, ampak samo da glasujeti o tistih tockah o katerih ni bilo dosefii soglasnega skleps.
Navadno zbornjejo delegacije eno leto na Dunajuj drogo leto pa v Budimpesti; letos so se snidile v zadnjem mestu.
Avstrijska delcgacija je zvr§ila svoj posel v odsekih in pa vpoJnih zborih; ogerska je pa §e hekaj zaostala; vse kaze pa na to, da bodeti ie v tern tednn obe delegacy i svoje delo kon-fiali.
Obravnave v delegacijah so bile in so po-sebno §e letos prav zanimive; razprav se vde-le^oje veliko govoruikov »e le v odsekih, ampak tudi v polnih zborih.
0 zuaanji avstrijski politiki smo v^e v zadnjt ^Sofii11 nekaj porofiali in sicer o na§em odnasaju proti Serbiji. \r istetti zmislu, kakor v odseku so skoraj vsi govorniki avstrijske de-
legacije govorili tudi v poluem zboru, tcr so nagluSali vainost prijaznili razmer med Avstrijo in Serbijo in izra^ali upanje, da sc bode po-srefiilo vladi zboljiati sedanji stanje.
Glede nemiko - avstrijske - lalke zvezt so priznali vsi govorniki, da je zveza teh treh srednje-evropskih velevlasti za vzdr2auje mfru sicer velike vaL<sosti in zelo potrebna, all da provzrofiuje veliko in skoraj ueznosnih stroikov, ker ta zveza, ako jo hofiemo ohraniti, terja, da leto za letom izdajamo vefi denarja za novo oboroLenje in za pomnoienje vojakov, m vpe-ljauje novih iznajdeb, po katerih naj bi se dalo toliko vefi ljudi v vojski pokonfiatK Tako n, p„ nismo se popolnoma preskrbeli celo armado % novlmi pnSkami —- z Manlicher-jevo repetirko — in U so iznajdli nov smodnik brez dlma, katerega moramn imeti tudi pri nas, in to bo zopet poirlo veliko dcnara.
Zanimivo je tudi to, kar so delcgati avstrijski — in sieer prav levifiarji — povdar-jali. Oni so rekli, da je nekako protislovje, fie neinsko ccsarstvo, ki je, kar se tifie zunanje politike, jako prijazno Avstriji, z isto Avatrijo v gospodarski vojskf, ker zabranuje vvafcevatije goveje divine, ^ita in celd lesa iz Avstrije na NemSko, s tern, da terja previsoko carino od refienih pridelkov, fie se hofiejo prava^ai? na Nem§ko. Delegati so sklepali, da bi morala prav Nemfiija, s katero smo v zvezi, ki pa provzrofiuje Avstriji tako velike stroske za vzdr^anje vojne v interest! politiske prijaznosti, bit! na-sproti nam bolj prijazoa tudi na ekonomifincm ali gospodarstvenem polju, in se celo podpirati na§e cesarstvo tudi v finanfinem oziu.
Ce so bili pa stro§ki za armado v2c do sedaj tako visoki, da so jih delegacije in dr-iavni zbori le s tezkim sercem privolivali, po-tem je pa moralo kar vznemiriti delegacijo av-strijsko in ogersko naznanilo vojnega ministra, da ni se konec teh 2crtev in da bode treba se zdatno pomnoziti stevilo aktivnih (sluzijoCih) vojakov vze za fiasa miru, in da bode minister potrebovai za to se 80 do 100, celd do 120 milijonov goldinarjev.
Delegate ogerske je ta ministrova izjava jako vznerairila in terjali so od ministra po-jasnil.
Minister je na to sicer prtznal, da sedaj ne stavi §e te tirjatve, ampak, da se bodo §e le delale studije o tern velevaznem vprasanja; minister je dalje rekel, da bi bil vze za letos terjal vefije svote za vojaske namene, a da je moral odjenjati. ker sti si vladi ogerska in avstrijska iz finanfinih ozirov njegovi tcrjatvi vstavljali; pristavil je pa vendar, do on kot vojak mora to zahtevats, ker, fie nima take ar-made, tudi diiava nima po edni strani na zu-naj prave veljave, po drugi pa tudi za fiasa vojske ni tako pripravljena, da bi mogla na-dejati se dobrega izida.
Vse te ministrovc besede so le malo poto-la^ile delegacije, in ogerski dotifini odsek je sprejei posebno resolucijo, v kateri naglasa, da se ima pri obore^enju armade na to gledati, da
se ne unift gospodarsko stanje drzav;  v edna-kem zmislu so govorili tudi delegati amtrijaki.
Posebno zadoifienje je imcl skupni driavni finanfini minister pi. Kallay glede na oskrbova-nje nove Austrije: Bosne in Hercegovlne. Obo delegaciji, avstrijska in ogorBka, sti priznali z javno pohvalo, da se je v desetih letih, od kar imamo v svoj em oskrbnifitvu te deiele, tarn vse na bolje obrnilo, da napredujo tamoSnje Ij'dstvo du§evno in gmotno, da blagostanje rasto, vtrjuje se vedno bolj in bolj domafii mir, da poataja leto za letom ljudstvo zadovoljnejSo In bolj vdono in naklonjeno Austriji. To je v javnom polnem zboru prizisal dalmatinski delogat D.r Klajfi, kateri pozna novo Avstrijo iz lastne skusnje, On je tudi prizuul in popravil nasproti porofievalcu dr. Bilinski-u, da namrefi vte prebivalstvo v Bosni-Iierccgovini govori le eden jezik, serbako-hervaSki, da spada vse ljudstvo k istcmu-sorbako-lirvaskemu kolcnu, in da tudi tamoSnji Turki, poturfieni nekdanji kristjani, ne delajo v tern nikake izjcme; ljudstvo se ne loci po narodnostl, ampak cdino le po vcri; vefiino ljudstvo jt> tur-ske, za tern je veliko starogrske, in le manjsina je katoliSke vere. Nadalje je svaril isti govornik vlado pred nascljenci drug^ narodnosti, ker bi ue s tern zaneslo tudi v te de^ele narodno vpra-Sanje, ki dela vze v Avstriji prevefi tczav.
Ker menimo, da bode fiitatelje zanimalo, zato naj omenjamo, kako skrbi avstrijska vlada tudi za zboljsanje gmotnega stanja v teh deze-lalu Vlada pomaga, da si nakupujejo posestva tamoSnji kmeti, ki so to, kar pri nas koloni, in tako se vstanovljajo samostalni kmefiki posest-niki. V ta nameu snujejo obfiine posebno med-sebojnc blagajnice, katerim vlada posojuje de-name svote od 4 do (5000 gld. na 4% obresti; ta denar se oporablja v nakupovanje zemljisfi posameznikom, kateri iz obfiinske blagajnice po-sojenc si svote v obrokih vrafiajo. Po tej poti se bode gfiasoma vpeljal pravi, trdni, kmefiki stan, ki je najtrdnejsa podloga vsaki dr^avi. Da bi se tudi poljedelstvo povzdignilo in zemljiSfia bolje obdehvalaje vlada osnovala vefi kmetijskih Sol, katere so popolnoma praktifino urejene. Vsaka sola ima svoje posestvo, katero se tako obdeluje, da sluzi sosedom v izgled in posnema-nje. Ufienci teh Sol dobivajo pouk ne samo v kmetijstvu, ampak nfiijo se tudi fiitati, pisati, racuniti i. t. d. Vpeljuje se tudi boljse kmeti-jsko orodje, in dosedanji leseni p 1 a g se je zacel zamenjati se zeleznim.
Tudi za ceste in poti se je zafielo dobro skrbeti; gradijo se ^eleznice, in vze sedaj je preprczena Bosna-Hercegovina z zeleinifino pro-go, ki pelje od Dalmacijc-Metkovifi-do Avstrijske meje ob Savi; zgradile so se v novejSem fiasa §e druge 2eleznice, ki ve^ejo druga mesta in kraje v dezeli; navadue ceste merijo ie 3500 kilometrov, Leleznice pa skupaj 1500 kilometrbv; res lepo §tevilo!
Glavna prideika zraven navadcih sta Se po» sebaj tobak in les.
Tobak iz Hercegovine je v2e na prav do-brem glasu, in daja na leto doftodkov Viizo $
naflijonov goldinarjev, ker v prorafinnu za leto | 1891 je za to prevdarjenib gld. 2,936.400 med tern ko so znasafcioltodki od tabaka v leu 1880 samo gld. 194kQ$$* Tudi innogo Iesa se na-ksja in sieer mfe verste, posebno pa raste sroreka, hrast in bukev.                                       i
Naj vefi se izpeljnjejo doge za sode, tako da dela Bosna-Hercegovina vie konkurenc© Her-vaski. Sploh imajo bosenski drzavni gosdi, ka-teri obsegajo 1,300,000 bektarov ali 2,258.100 oralov, veliko vrednost, od njih ima driava vie* sedaj lepe dohodke, all ti se bodo s* zdatno pomnozili, kedar se bodo ceste zialjitJs in *e-leznice zgradile, da se bodo lehko U mm fewa-Sevale ne le doge, ampak Se drngi Its, posebno pa les za stavbe.
Pa tudi na dusevnem polju lepo napredojc Nova Avstrija. To pommemo iz tegs, da sc med tamosnjirai uradniki ne nahajajo Ted, ka-kor od zacetka, saai ptujci, ampak vze lepo stevilo domactnov; tako n. p. je domafcinov med pravimi uradniki vie sedaj 13% med uradnimi slugi 75% med gozdnimi cuvaji 70%, med sredujesolskimi nfiitelji 18% med Ijudskuni uci-telji 40% — med te niso vsteti uCUclji na verskih solah, — med carinskimt in financnitni strazniki 37% med ucitelji na kmetijskih in obrtnijskih solah celo 90%, med rudniskimi uradniki 85% in pri reziji ali oprati za tabak pa 920/0,
Vse to dokazuje lep napredek nasih novih sobratov v Bosni-Hercegovini, za kateri jih zna v resnici marsikatcri Staro Avstrijec zavidati.
LIENBACHER.
Ime Lienbacher-jevo xnano je po taej Avstriji, znano bo tudi Slovfneero, ki se pecajo s politiko, ali saj prebirajo polticne casopise. On je drzavni poslancc, do adaj bil je tadi dei>liii poslanec za S »l-nograSko, obe 6astni meati zavzeraal je skuzi ve6 dob ustavueg**. iivljenja v Avatrij*. 3ku3al je vselej veljati za katolicana ia konservativca; na ta program so ma dali njegovi volilci evoj glas. Naj bolj zaslulo, jo njegovo ime, ko je s Taaffe-jevira ministeratvom ]. 1878 deanica dri. zbora zadebila vcfimo. Konaar-vativci ao nanj stavili avoje najtepS>; nade; saj je ucen moi in tndti dober govornik, ki je pobijal libe-ralne apletke v drzavnem zborn z uma bistrim ine-cem. S prvega bil je tudi ud Hohenwartovega kluba. Ali moz nima atalnih uaeel, in valed tega je njegovo dolovanje nepretrgana vrsta nedbstadnosti in nav-skriinosti. Krivo temu pa je nap ah. in castiiakom-nost, ki sta ga prevzela in ga tirata na poti, katerih bi se moral znaeajen in pameten moi srauaovati. Zatrjuje se, da je hotel poatati minister pravosodja, kar mu je pa spodletelo. Od tod njegovo poatopanje proti ministerstvu, do katerega kaie nevgasljivo mrznjo, bodi si prtlicno ali nepriticno.
Ravco tako mrznjo goji do kouaervativne atran-ke, posebno do kluba, v katerem je sprvic sede), iz katerega pa je izstopil && ? teku prvega zaaedanja dri. zbora. Od tega Sasa napel jc vse moft, in na-penja jih Se, kako bi razrusti dosedanjo ve6ino t dii. zoom. V ta namen aka§al je, da bi kocserYa-tivno Nemce odcepil od Hoh^nvartovega kluba, ker ti vaelej akupno'glaaajejo se slovanaktmi poal&nci ja2nih dezel. Santal je vae Nemce proti njfm, 5eS, da ti v takem klnbu zsnemarjajo pravice nenSkega naroda, da trdil je celo, da skupno se Slov&ni pomsgejo za> tirati nemsiri narod. V tern si je eaak z drugimi vstaroveruimi in libaralnimi Nemc:. Suntati pa zna tako zvijacno, da mu ne najdcS para; za aredstva ni v zadregi; vac- mu je dobro, ee le izd-«. Valed tega ao bill tirolski in gornje avatrijski konserv. poslanci Le veckrat v nevarnoati, da jih voliici ne volijo ve6. Lienbacher-ju je malo mar, de pridejo po njegovem rovanji levicarji na kormilo.
T dri. zboru je vecraoma z Ievico roval proti ministerstvu in proti deanici.
Naj hujse pocenja pa zdaj, ko se blizajo vo-litve zadei. zbor aoInograSki. V tern imajo.do zdaj ve6ino konaerrativci, ki ao tako spretno in vestno gospodarili, da so v vaeh toLkah dosedanje del do-klade zdatno znizali. — Da bi razruail doaedanjo za de^elo velezaatuzno katoliiko vecir.o in laglje proti nji agitoval, odloiil je svoj mandat z» delegac;j> v piid JevicarjeY; vp.tanovil jq novo atranko, narodno konservativco, da bi zdatnejSe osl*-.^ 1 kousorvativne Nemce ^ med tsra rnje z besedo in spisi proti svojim nekdanjim tovariSem in zavcznikom tako, da je vie dobiomiaIe5e zbegal.
Nevarnost, da propadejo katoliski poslanci, je tako velika, i*a ao bile vise cerkvene cblaati prist-Ijene, avariti % okroiBieami volilce, naj se varojejo zanjk, katere jim atovlja nova narodna konservativna stranka.
To je aad delovaoja moia, ki hoee veljaU za katolicana ia keasemtivta, — tolikd iaataBJa in ro-vanja» taliko begaaja — vsled aespolajeaa, ialjene ^aatilakonnosti!           ________
Dopisi
IZ 6fHee,24ja»ij^ (Rainoterosti). Pitas ™mU v Gorici, katera je napeljana « Kronberg*, je Drav dobrt, le ia tk.i.la, da j© inwt»> preraalo, kar obeutim* pmdmo p.» teti, ee dalj data ne deiuje in iratmo su$o. Z-»to pt tudi nasi mestni o6etje vze akos ve5 let ?em tnhtaju. kako da bi rwatu preskr-belt dovolj dobre in zdrave p'tnc vode. Edoi so pi poroeali, da naj bi ae itup«*!jAla v met.to Socina voda, dragi a.i mialili na Mrzle^. tietji ae jo hoteli »pr«.viti lam naked iipod Cavna blizo Oaeka, »pet nekalen so avetovali, da bi raestu prav do§Ia Copovanska voda. ako bi jo hoteli Cepovanei prati primerni odakodnioi oditopiti; kakor je b.l«> » »vt»jem eaao iitati in ali-Sati, je bila sla Se celo posetaa kumbija v Cepovan, da bi ae s feimoinji obcitiirji poga|ab. Na zadnje so vai ti naSrti »plavali po vodi in naaU at» je na to zttdelo pogajati I grofom Alfri dom C«>ronini>jemr na 6egar poaeatvn v Kronbergu izviru voda, kt je aedaj napeljnna v Gorioo, da bi on zraven glavwega ara-! drnca pustil ie drnge vretce, ki a» nahajajo r bltzini, I napeljati v meato. Qrof je v to privolil in meatn ne>-katere studence prcpastil, ako mu izpladajo 30 000 I gld. Mesto je pngodbo skleoilo in grofti vie odStelo | na raftm 20 tiao6. Ko «c je pa delo v Kronbergn priCelo, ae je meato nek: hotelo polaatjti 5e drugih tarn blizo izvirajoCih atudencev, o katerih pa meoda pri sklepanji pogodbe ni bilo govora, zato jc grof Co-ronini napel tozbo proti meatu, in v ponedeljek je bila politi6na komiaija v Kronbergn. Izid te pravde naznanimo o avojem iaan. V*e tedaj kaLe da ae bo-demo morali zadovoljiti fie nekaj 5a-a le a toliko vode, kolikor je iiaamo aedaj. — Naj povem Se nekaj o atavbab, katere se vrSijo ali pa ae tmajo v krntkem [ za^eti ziduti v Gorici. Pripavnica za uciteljice je vze pod streho, poalopje je l.»po. vgajala bode stavba po avoji notranji izpeljavi brzkone tudi svojemu namenu, ali v tern ao skoraj vai iiuini, da bi se bilo moralo to poalopje zgniditi na drugi'm kraji meata. — Zoano I je, da je za c. kr, urade tnkaj v Gorici prav slabo preskrbljeno; ti uradi ima jo avoje pruatore po raznib privatnih hiaah, od katerih dr&iva velike najemsSine plaCuje. Yze vec kot dvaji* t <et se miali na to, kako bi se dali odstraniti ti uedoatatki in da bi drfeva aama pozgradila poslopje, v kAterem bi imeli avoje prostore razni uradi, kakor okrozna, in mestna cd-rednjena aodnija, davkarijt In drugi urudi, ki so a prejSnjmii v zvezi. Govori pe, da vtada resno miali v kratkem poataviti tako poalopje, Za to poalopje ee bode neki vkupila in porabila biSa v „Via Dog:inaw, kjer je zdaj c. kt. glavna davkarija, samo da se bude moralo se mnogo priztdati, da bodo imeli avoje pro. i-store vsi dotica: uradi. — Meato gariSko je komaj | 8ezidaIo edno vojaanico za topnicarje, in vojaSko po-veljniStvo bo6e imeti vLe drngo za brambovce in v caau site tudi za drno vojaka. Se ve moato bi n;ij-rajse, da bi ne imelo toliko troskov, povzdigailo za edno nadstropje aodanjo vojasnico v nVia Vogel", ali I vojaStvo s tern nacrtom ni zudovoljiio. ker tarn ni I dobiti dovolj proatora za vezbanje vojakov. Vse tedaj | kaze, da meat a ne bode druzega preostajato, kakor vdati ae in zidati §e edno vojaSaico.
Ker vie govorim o zgradbah in stavbah, naj Se om&nim, da je dalo oerkveno oaktbniStvo posuti zid pred cerkvijo sv. Ivana in napraviti prav lepo zelecno pregrajo. To delo je pravi kinC za cerkev sv. Ivana in za celo ulicn. Kdor prtde v mesto, naj ne pozabi ogledati ai tega dela. Pregiaja in vraca so iz kova-nega zeleza in dunajsko delo.
Predno koncam, se nekaj o naSem meatoem stareSintvu. Jaz sem v2e mislil, da smo se prezgjdaj veselili zmage pri IutoSnjih volitvah v meatni zaatop ; pri volitvi dveh podiupanov ao Be bili namred neka-teri letos voljeni avetovalci odcepiti od avujih tovari §ev in so glasovali z naaprotno liberalno stranko; tudi ae je bilo vie bati, da ti avetovalci res pobegnejo v naaprotni tabor, ali zadnja seja meatnega zaatopa je pokazala, da ao ae svetovalci, voljeut na podlagi skupnega programa, spot naSli, ker glasovali ao vai kot eden moi in bili ediui v vaeh vpraaanjib. Da je bilo priSlo pri volitvi dveh podiapanov do ueke lo-Litve, je bil tudi mnogo zakrivel, kakor vem iz go-tovega vira, neprevidn > pisan Clanek V tukajsnjem I slovenskem listu nN. S."
IZ Blldapelte, 24. junija. V petih javnih sa-j«h je avatrijaka delegacija ie v soboto dovrSila svojo nalogo. OgPT8ka delegacija pa ni bila tako marljiva in isvrSi svoj poael menda §e le v cetrtek, kar je za na se delegate tern aitoeje, ker morajo cakati, da ae v tem btubaju v petek snidejo k zadnji javni aeji ter na znaaje vzamejo sklepe ogerake delegaeije.
Lotosnje delegaeije so bile v marsikterem oziru jako zanimive. Minister voarjth zadev grof K a I n 0 k y je t bndgetaem odaeku pojasnoval nafie vnanje rai-mere. ki ao vsestransko prijateljske in povoljne iz-vzemSi malo Srbijo, kjer radikalua stranka vedno buj-ska proti Avstriji. Minister je vsled tega glede* Srbije
•pregovoril jako   ostre beaede  ki so odinevale v so-'___
aedei deielioi in vsbudile razne obdutke. Sirokoustni radikalci ao zaieli ropotati in iugati a silo, LeS, da edalej nobene reil vec* ne kupijo od avatrijskih trgov* cev, da njih agentov ne marajo sprejemati, da viad» irgovske pogodbe z Avstrijo ne ame ve6 aklepati itd. Da bi to tem laglje doaegli, sklicali ao bili za nedeljo velik shod srbakih trgovcev, da se porazume 0 akup-nem in enakomeraem postopanji. Celo srbski poslaoik na Bunaji se je nekterim dannikiirjom naeproti enako repenetl in a sabljo mabal okoli sebe, ali trczuejsi moije ho sprevidili, da bi namerovana trgjveki voj-bka ikodovala le Srbiji, zato svetujejo k previdoot>ti in k prijatcljaiccmu pora«umijenju. Velikega trgovskega shoda v nedeljo ni bilo, kar jih je bilo pa priSlo, so v resolucijt priporoc'ali pnjazne razmere z Avstrijo ; viada tiiji, da bi bila ona Suntah proti Avstriji, in •rbaki poalanec preklicuje, da ni tako go von I, kakor so poroeali casoikarji.
Razmere proti drugi in dtiavam so prijazne in delegati obeh strank so zarad tega priznanje in zau-panje izrekali ntinistru vnanjib zadev. Dr. Hiegerju se je pa vendar potrebno zdelo ministerstvu vnanjih zadev priporucati veliko opreznost in pozornost, ker nektere prikazni na p:diliLnem nebu kaiejo, da as pripravtjajo diugadne pu!itiLue razmere.
Bazun vnanjega miuiaterBtva <jo bilo jako vaine tudi razprave vojnega miniaterstva. General Bauer je v budgetoem odaeku povdarjal potrebo vecjih atroskov za dcpoloitev oboroianja, ker je dobro obo-roiena vojaska najboljSi porok za obstanek mira. De-Icgstt so popraSevali, naj vstj pov. koliko bode v ta namen ae pottcboval, in minister ae je izrekol malo presplo&no in nejaano, ceS, da bode potrobovul za do-polnitev oboroiewja morda 100 milijonov s!i 120 rai-lijonov gld., da pa tega natauono ne more povedati. Te beaede ao zbudile no le med delegati, ampak tudi med obcinatvom veliko hrupa, ker se je aplob mislilfy da bode minister ie zdaj tirjal velikansk zueaek za vojalke potrcbScine. Ali tega ni storil, ampak jc Ie zahteval nekoliko visjo potrebS6ino za napravo urez-dimntga amoduika. V javni sejl ae je vojni minister celo iigovarjal, da njegovih besed v odsoku niso prav razumeli, in da letosnje njegove sahteve Se tako velike niso, kakor lanske.
Pe Se ena re6 je bila veliko hrupa oapraviia. Yojni minuter je namre5 v odseku rekel, da name-rava pomnoziti tudi Stevilo dejanako aluzbujofiih vojakov. To bi bilo hudo bremo za prebivalstvo; ne ie da ve6 vojakov napravljn tudi ve<i atroSkov, ampak veliko boij ob5utljivo bi bilo pogreSanje delov-nih moc', ako bi moralo vec niladih ljudi sluSiti pri vojakib. Delegati so toraj prav reano ugovarjali tej nameravani pomnoittvi, in so ministra apraSevali, 6e bi v tem siucaji §e zado3tova!a sedanja vojna poata* ya, ali 6e bi tie bilo morda posebno eelo spremeniti jo in ponnicziti Stevilo vojaSkih novincev, kar bi ni-kakor ne mogli dovoliti. Vojni minister je sprevidel veliki upor proti temu poukusu ter je v javni soji od-govarjal, da te reci Se ni zadostno pretresal, da toraj uikakor ne more kaj zanesljivoga reLi. Ali tudi to ae nam ne zdi prdvo, da cedalje vecje oboroionje opr.v-vicajejG z ozirom na naae zaveznike na Nemakem iu Italtjanakem. Namen vsakte»e zaveze mora biti ravno ta, da ni treba enema naponjati skrajnih ril, ampak da si zavezniki drug drugemu z navadnimi mocmi, brez pfsabnih strcSkov na pomoS hite", ako enemu iz-med njih iuga sovrainik. Kij aicer pomiga dr-iavi zaveza, ako zahteva od nje tako velikanske irt-ve, da mora vae od njih denarao propasti I Zato ao delegati pritrjevali naavetu, da naj vlada glavno pozornost cbraca na ploSno razoborolenje, da bodo mo* g!e driave proateje dihati in avoje dohodke obracati za gospodarske namene. Eoako iivo, kakor pri nas duiijo tudi drugod siino breme, ki ga dela oboroieni svet, in prepricuai smo, da bi povsod, tudi na Fran* eoskem zmagala straaka mini, cc bi se geslo pri vo-litrah glasilo: KakSne poslnoce volimo, ali take ki ielc mir, ali pa take, ki hocojo vojsko ? Samo na Buskem bi to ne moglo na dan, kev tarn niniajo Ijud-skegi zastopnistva; sicer bi morda tudi tarn obveljal mir, kterega je Rusija eaako, 5e ne se bolj potrebna kakor pa mi.
Se ene  razprave mi  je iz  delegacij   omenjati,
namred porofiila 0 razmerah v Bosni in Hereegovini,
ki priLa da to deiili   vsestransko napredujete. Viada
i ima skrb za vae potrebe, napravlja Sole iu razne za-
| vode, dela  ceste in ielezniee, se   ozira na  narodne
i laatnoBti itd.  Dohodkl deiele so vecjt kakor stroakj
za define potrebSftne, tako—da kai&e* pioraiun c"ez 50,000 gld. preseika. Vsled nekterih vplivov skuSali so sioer v Bosno spraviti ncmske naseljence, ali minister Kfttlay jo spoznal, da to ni prava politika, ia ne podpira ten poskusov, Sesnr jo hvaievredno omenjal delegat dr, KlaiS. Sicer pa mi je §« porotati, da so bill vsi proracnm od naSe in ogerake delt-gaeije spro-jeti po vladnih predlogih. Ogwaka del<<g:uija jo ho-tela sicer za polovico akrtiti neki znesck za vojaske kubinje po zelezuicah, za ktere vlada zahteva 30'-,000 gld,, aii naposled je tudi tej potrebsfiini pritrdila, tako da se vsaj ni bati naBprotnih sklepov, zarad kterih bi »e  mcralo podaljsati  zborovanje delegacij.
.V bbcini Kalofca na Ogrskem so imeli 2*2. t. m. voliti sodnika, ali tu je prislo med dvema strankama, med vladno in nezavisuo, do rabuke in prelivanja krvi in celo do uboja; tri osebe so na voliScu ostale mrtve, osem pa je bilo tezko ranjenih; vsled tega se jc morala vo-litev odloftti in so Ic tjekaj odposlani vojaki so napravili mir.
Politidni razgled.
Kakor prej v odsekih, tako se je tudi v javnih polnih sejah obeh delegacij mnogo govo-riio o visoki politiki, ko je bil na dnevnem redu in so razpravijal proracun vnanjega ministerstva, Ker je minister grof Kalpoky zbolel, ga je pri razpravi nadomestoval prvi sekcijski naeel-nik Szdgyeny. V avstrijski dclagaciji je vec" delegatov poprijeio besedo, govori so bill podobni onira v fmancnem odseku, vsi govorniki so grofu Kalnoky-u, ki krepko vodi vnanjo politiko in tako obraca, da se obvaruje mir, izrekli prizna-nje in zahvalo. Povdarjala se je, tudi vaznost zveze z Nemcijo, be tudi je odstopil k n e z Bismarck in umrl grof A n d r a s s y, ki sta to zvezo napravtia, Ali ker go levidarskt govorniki in med njiini Se posebno delegat Dcme 1 )e prevec in cez mero vlado hvalisali, se je oglasil tudi dr. Eieger in si §tel v doUuost povedati, da vender ni v.^, tako lepo in mirno, kakor nekateri mislijo in da je med rozlcami in cvetlicami tudi kak trn. Govornik je rekc), da je rec prav tezavna za vlada, ki ima na vzhodu opraviti z prav razdra/Jjivimi elements, in od vlade se na more terjati, da bi svoje ninenjo javno izrekla o tern vprasanji, ker bi njene iz-jave lahko tu pa tarn neprijetoo dregnile; pa tudi delegati morajo biti oprezni in previdnl v svojih govorih in ne smejo svojih razlicnih intionj, katera imajo o domacih narodnih in politiskill razmerah in vpraianjth, zanaiati §e v vnanjo politiko, da se vsij na zujiaj poka^eino kot za-dinjeno moS. Tudt Rieger jc za ivezo z Nem-Cijo, ali zveza z Italijo mu ni tolik> pri sreu, ker la zveza v Italiji nima posebnih privrzencev in ker se je Italija jela zadnjt 5as priblizevati Francoski. Vspehi na§i na vzhodu pravi govornik, so prav slabi; v Rumuniji smo zgubili vso kupeijo in politicni vpliv; v Serbiji pa re6i §e slabie stoje. in Avstrija bi teiko dobila veljavo tudt tedaj, ko bi se tudi kralj MiIan spet vrail na kraljevi prestol. Dr. Rieger je pre-prican, da ima vnanji minister velike tezavo, zato mu tudt ni3esa ne o&ta, marvoc mu tudi on izreka zaupanje. Potem je slediia nadrobna razprava in proracun vnanjega ministerstva je bit sprejet brez premembe.
Po kronovinah, katerih zbori so razpusceni, so se vrsile in se se vrse v kmeckili obcinah prvotne volitve ati volitve voiilnih moz. Za Slo-vence so naStajerskera srecno izpadle in nadejati se je} da bodo izveljeni vsi po sloven-skem drustvu priporo&ani kaudidati, katerih i-mena smo v zadnjem listu naznanili. Todi nasi krvnt bratje na Korosk^m ne drze krizem rok, imajo pogostne shode na raznih krajih in tudi oni se za trdtio nadejajo, da ztnagata vsaj v Velikovskem okraji dosedanja poslanca zupnik Einspieler in posestnik Muri.
Na ^tajerskem pride rnorda med v e 1 e p o-s e s tn i k t do kompromisa; kakor listi porocajo, hoce dezelni glavar grof Wurmbrand osnovati v de^elnem zboru neko srednjo stranko; v ta na-men bi on rad vstaroverue ali liberalne velepo-sestnike pregovoril, da bi oni, ker imajo med veleposestniki vecino, konservativcem prepustili dva mandata. Graska nTagesposta in za njo drugi dunajski zidovski listi so proti takeuiu kompromisu, in mogoSe je tudi, da ostanejo vsa pogajacja brez vspeha.
Vsled izjav giofa Kalnoky-a v financnem odseku avstrijske delegacije so se razmere med Avstrijo in Srbijo se na slabSe obmile in poostrile, trgovinske zveze mod obema drfcavama se znajo popolnoma raztrgati. Razburjeiiost med srbskimi trgovci je velika; in posebea odsekse je sestavil na Srbskem, ki dela na to, da bi se iz Avstrije ne dobivaio nobeno blago ve6; se* veda bi potem tudi Avstrija nasproti Srbiji na-pela enake strune, ona bi n, pr. sceloma pre* povedala uvaSevanje prasicev iz Srbije, prepo-ved&la tudt purnikor. donavske parobrodne dru^be ustavljati se v kateremkoli srbskem kraji i, t. d.
Kakor piiejo nekateri nem§ki listi, sti Ru-sijain Francija tudi sklenili neko zvczo ; proti komu da bt bila ta zveza obrnjena, ni tezko vganiti, — Med tem ko se vse druge evropske vlastt obotavljajo priznati novo republiko v Brt-ziliji, dela edino Francoska izjemo 2 njo, ter jo je priznala; predsednik Oar not je v^e sprejel zastopnika hraziljske ljudovlade ter s tem tudi ob eduem primal, da ima Francija prevrat v Braziliji za dognano stvar.
V Bolgariji bodo imeli volitve v so-branje; stranka vladua je izdala volilni oklic, v katerem opozarja vol ike na veliko vaznost pri-hodnjih volitcv in jim priporofia glasovati za take kandidate, ki obljubijo, da hodojo skrbeti bolj za vtrdbo domaiih razmer, kakor pa vganjati veliko vnanjo politiko,
Domade in razne vesti.
Nj. Visokost uadvojvoda Rainer, vrhovni nadzonnk de^ulue brambo, se jo bil 23. t. ra. is Budona pri Danaji pripeljal t Soiano, da «i je ogtedal brambovco, ki se sedaj t Solanski okolioi vsibajo in imajo vojaske vaje.
Veleu6. g. dr. A. Mahnidu podoisala ae je in v Gorico posiala priznanica z Dobrne, r dekaniji Nova Corkev na Stajerahera. „Sioveaecu pise: wSaj pad za blagostanje 6toveSkt> druibe vnetemu in tru-doljubivemu pisatelju hofics-noies mora hvaleiaa biti vsaka krsfianski zavedna du5a, ako aploh za kraiau-aka naSela kaj mara.tt —
Poziv. Pozivljajo se vsi p. n. gg. druStveniki slov. narodno-politiSkega druStva »S!ogau v Gorici, da placajo zastane letnine do 31. julija prib. in sicer alt neposredno g, denaroiLarju Andreju Jegli&u v Gorici ali posredno po poverjenikik ali njenih na* sledmkih — katori to • teui najuljudnejse naproSoni, da letnino sprejemajo in potem z nataojeuim imeui-kom vred nabrane denarje recenemu g. denarnidarju poSljejo — ker se bodo tisti, ki bi v napovedanem obrokn ne placali vsaj letnine za leto 1880 in 1890, toraj akupaj 1 g!dM v zmislu §. 4. pravil izmod udov izbrisali. V Gorici, doe 26. junija 1890.
ODBOR.
Mestno staredinstvo gorisko je zafielo ste-diti, pa tudi skrbeti za nove dohodke; s tern, da bode nova ura na cerkvi sv. Ignacija razsvitljena le do 11. ure zvc6er in ne celo no6, prihrani mesto oelih 70 gld. na leto, in ker se bode moralo vsled sklepa meetoega sreta od zlaj napiej pladiti od vsakega, ki vmrje v Gorici, a ne bode pokopau na raoatnera pokopalisdu, 25 goldinarjev, zato bode tudi mesto i-melo nekaj duhodkov, posebno ie se bode stevilo onih, ki noeyo, da bi njib trupla po smrii plavala na goriskem pokopali§Lu, tako zaLelo rauozili, kakor se to godi zadnja tri leta sent.
SohuivereixL Pred meseoi smo porocali, da jc protestantiaka nemSka Sola v Gorici pranehala,k«r ni dobila dovolj podpore od nScbulvereina*, sedaj pa aliSimo, da je ravoateystvo ^Schulvereina* sklenilo dati tudi za pilhodnje leto netnSki soli v Gorici 1600 gl. podpore.
V MoSi pri Gorici «ivi vboga kmetioa, ka-tero uapada boijast, ljudje p* mialijo, da je obsede-na; vsled tega trpiiifiijo in nadlegujejo vbogo 2enp ¦ vsemi pripomofiki. «la bi izgnaii iz nje satana pM hudobne duhwe. Rozni venci, svotinje, blagosW-Ijena voda je vodno mi nji, all Imdabni dah sa le no6e uniflknitt. Rad .vdni>2uy in neumne2ev je ved-n'o tlo-tti ukolu njp, knr puc gitovo §« bolj dwiSii njene zivce. Ljudje pravijo, daj govori v tujih jeztkih in da je hotel zupnik izgnati onega aatanaiz nje, toda|na vsem ni p eice resnice. MogoSe, da zabrani politifina obla&t to vraSo ali neumnoat. Kakor govorijo, se je to v2e zgodilo.
Proti koleri. C. kr. pomoraka oblast je od-rcdila v B04!asji a kr. ograko pomorako oblastjo, da s.' jinijo zdravniiko preinkati vse ladije, ki dojdejo iz Sprtiiijo in so zapustile tamosnje luke 16. t. m.
Baron Widmann, oesareki uameatnik na Ti-rolskem in nekdnaji deLelnl pre deed oik na Kranjskem je stopil iz zdravstvenih ozirov v atalni pokoj; pre -Hvitli coaar mu je pri te| priliki podelil voliki krtf Franc JoJiefovoga roda.
V  Ljubljani namorava trgovlnsko mioiitentvo napraviti telet'ou, ako se oglaii dovolj udeleinikov.
V  Pore6u oalli bo !ep motaik, preditavljijofi UdSi'ga Uveliaarja in 12 aposteljnov. Podobe to Se preoej oliranjouo raxen glare Izveltiarjeve, katera jo nekaj poSkodovana.
O dr. Riegru pi§e MSloven6ev« dopiiaik iz Prage potem, ko je navedel beitde, katere je govo* ril presv. cesar dr. Rieger-ju o Selki ipravl f dele» gnoijali, le pomonljive benele: „Zi»poi' vie domafie protivniko Ccftko-iicmftko poravnave io volovaino be-sede ntjviiega fiiiitoiju v driavi, da io spravo mora izvrSiti za vsako ccuo,,,, Danes je polo^aj i za pro* tivnike Riegrovo doati jasen, ker uvidovujo, da je sprava skiajoa potreba, a ne grob, porok %% to m vzviSouo beseda vladarjevs. In do ac iprava bsvrli, oe«ar ni dvojitl, ni li voco ironiju — da bodo to iprava; uehov s Cohi I «»j inladoCoska itranka — kukor w daoes pojavlja — ni nobena politifina Htran-ka % resnim programom in ciljem ona je i*mo: oieb-na strait bratov Grogrovl
0 dr. Riegru so v ponlodnji dobi govori, da *• hoce umakn'ui iz javnegu fcivljenja, Cuda bi ne bilo, aa bl noli, ki je vie svoje iivljenje s poiteno In ne« Hcbifno udanoBtjo eluiil ctikemu naroau, koji ni pol itolotja — niti v najhujSih dobah opaial v navdule-uom rudofjabnom delovanji, vsled lokavili ngituoij in Kcbifinega hujskanja proti njogovi oiebi hotel odsto* piti... Hicgor je v nekem oziru prorok bat v tro-notji, ki kaie 6eikemu narodu pot, koja verte v ob-ljubljeno dezolo. Narod Leski tudi ne bode zatajil svojega duievnega voditolja; 5e bi pa nanj metal kamenje zasramovanja,uresni6ile ao bodo baseae Mic-kiewiczeve: sPrckletstvo nad ljud, ki mori svoje preroke." Pribaj.ijo mi na misel zasluini poljaki raoije zlasti Kosciusko, Staszye, Wielopolskt in Marcinkov-eki. Narod jih nt posluSal in se ne zmenil dosti za nje; vsled tega zadela je narod poljski kruta uesre-Ca. Aii Rieger, dokler $ivi, zahteval je vse same za avoj ljud, za se niL, on je tudi danes to, kar je bil vse zwe dni: B integer vitae !u
Lpauska kraljica Kristina kaLe povaocl javno svoje voiako prepri6anje. 11. t m. bila je v Madridu lepa slavnost pri katert so se posvetili preav, Sreu Jpzusovemu: mali kralj Alfonz XIII. in njegovi se-stri. Ta cin kazo dovolj o verekem prepriuaDji kral-jico Ktiatine, kuora hoce z Bo^jo poraofijo ohraniti malemu sinu prestol.
Ostanke A. Mickiewicza nnjveSega poljs-kega pesnika prepeljali bodo iz Montmorencija pti Pari-zu v Krakovo, kjer potivajo trupla nekdatijib poljskih kraljev. Y ta namen delajo so po vsem Poljskeia velikanske priprave, vsa druStva, mesta, vasi vdeleft-le se bodo slavnosti 4. 5. in 6. julija. To oavdaSen-je oa Poljskem kaze, kako so ponosni Poljaki na Miekiewioza.
Najveda folarica na svetu iivi v Ridnavi na Tiiolskem. Sclarica ima 11 let in visoka je 2 metra. Nek komediant z Dunaja je njenim emriseui ponujal 600 gl. na leto, ako bi mu dovolili kazuti deklico po svetu; starisi so ponudbo odklonili,
Mesto, davkov prosto. Sebastopolj, znano rusko mesto iz kriraske vojsko, je ruski car oprostil vseh davkov, radi brabrega bojevanja v krimski voj-ski proti Francozom in Angleiem.
„Slovenska beseda." S!ov. Matica KupoSilja nastopno vabilo: Odbor „Matice Slovenske* je skle-nil izdajati znunstvea list nSlovenska Beseda", kate-remu naj bi bil glavni namea pospeSevati razvoj na* Sega knjizevnega jezika ter doHtt in utrditi njegov 1 pravopU , ,, . D» bi Be f pravopien wetf* jedi-
nort, pwaWl* bode „S!or. Based*" we atorenske jeaikoslotee k akopnenatt delovanju, da bi a attaint-reniini MwpraYaini ia z fflirno kritiko sedanje pwa™ doIoSili prare oblike,   odloeno pa ispodbijah  kwe
nasore_____Raspratljala  ae bodo  torej r  .Slov.
Betedi11 via tpraSanj* tttoca se elovenake slovnice, katera fe nisb dogoana all Se ne sadoati raqaaojena . . . . Vaa dognuw sUeri ae bodo abirale. in ka-dar se bade na p©dlaf$i teh blfefkoT mogla udati sIot. pratopisna knjiiica, tedaj bode wS!wr. Beseda zanSita. avojo glavno nalogd. . ..•*.,
t» rabila je Videt!, dm bod* Hst jako zamimv ne le a* jesikoalofca, ampsktndi u Tsakega isobra* jteaega alotiaei. Id* bode zaiel frhajati, ko «• uglaai dotolj aotmdiOk©?. Uredoik liitu bode girao. prof. A, Bartel ? Itfabljant.
Na drzavnih leleznicah wceln se je voaiii jake po eeai po novem, tako sveuem ^owvutifa . Po ten terifa pltea ae na kilometer daljave sa I. raired 3 kr., sa H, raw. % kr. sa HI. resr. 1 fcr. Ne t»eb ponajab driafne iolesnice je prom* jaU Telik, kajti vtakdo da prat rad par novice* da g» .lakamatije* prepelje t bliiajo wb. Zeleti je, da bi eat osredUa tudi joloa ielesoica * enakim tarifoml
wKorolkih bulwiC", kater* izdaja in zalaga ft. Wtp HaderUp t Ceiotea. tiska p* t J. Krajee ˇ Notem Mettu, ata izila pr«»d kratkim 16. in 17, aaop>e.   Vsak anopifc velja, le 10 kr.
dasopisov na Dunaji izliajalo je i«ni 662; med temi; 83 politiaWh, 12 goepod*rskib, 93 obrt-nih; dnevnikot je biio 24, ad katerih je imelo 12 «'vojno izdaeje na das. Yecino liatov imajo v rokah 2idi, ki tako delajo javno mnenje.
„Dom in BVet,* Hat zabavi ia pouku, ima v avoji 6. st. nailednjo raznovratno vi< bioo: 1, Sveia brata. I. Rastoimla. Pesem sloi.l A. M, — 2. Luka Vrbec (Zgodovioaka poveat is 16. aiolotja). —-3. Na grobeh (Poveat. Napi^al Vladiboj). — 4. Podobice, HI. Na Ferdinand overa montu. IV. Sir ota. — 5. Tindek Xz Bos n e (daljivi obraa), — «. ZakUto jesero. (Peaet). — 7. Piaata it alot. krajer. — Kri?» pri-sega. (Ptaea). — ». losip Ogrinec pvoto-pjt), — io, Nekoliko o to t ogra f i j i. — 11. Schoppenhauer. (Sltki is novcj§e mo-dronlovne zgodovine). — 12. C a d n o p r e d. e t a v-Ijanje pa mialjenjeiu zakoni mi&ljo-n ja. (Modroalofna raxprafa). — 13 N o k a j p o -rabnih mislij v alorenSdiol v govorn in t pismu. —: 14 Slotatfo. — 12. Noti hrvatSki grobovi. — 16. Raznotecosti. — „Dora in s?etu izbaja doe 20. vaakega me-aeea na. dveh polah in stone sa celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld.
Naznanilo. O.i 30. tek. m. juaija naprej dob bo postreicek (servo di piazza) na takajanjeto kolo dvoru in na Travniku, ki bole narocila p. n. obcin etva hitro in vestno izvricval. Te verste postrezcck bodo zaznamovani z modrim irakom.
Iifstnica nredniStva: g. dorolj jasna.
;. dop. iz 6ep. Sttar nam n
Schwarze  Seidenstoffe von 60 kr. bis iystf*:
mustert (ca. ISO TersGh. Qaal.) —- versendet ro-l>en and stack-weiae porto-and collfrei dasFa-brik-Dfepot G. Hennebe^ (K. n. K.HofUoL>. Znrieh. Master umgehend. Briefe kostsn 10 kr. Porto.
fdjfflja blago date ipwljeao a pomiM ptel
HuUr Slabaaja
nebi t Mb nk Mli k 17-
priporoSa se vljndno pri visoko iastiti dtt-bov^dini r napravo eerkvestfh posod in orodja najnovejse oblike, kot: monstraoc, kelihov ltd. <fd. p>o najnizji ceni.
Stare reft popravi, ter jih v ognji po-zlati in posrebri. Na blagovoljno vpraSanje radovoljno odgov&rja.
Pojiiji bligo lobw i^Tliroa ia psltaint prwtol
St. 974.
Razpis uditeljske slu^be.
Na siovenski osnorni Soli dntitie SV. Ciri-la in Metoda pri sv. Jak^a v Tnti razpisnje se
III. utiteljsko mesto
z lctno placo pet (500) StO forintov.
Sluzba je nastapitt ze v zadetku Ieto§ujega Sofskcga leta.
P»»dpisai)t> vodstvi» sprrjema proSnje s po-trebmim spriLevali do 20. Jmijm t i.
Vodstvo dru^be sv. Cirila in Metoda. V I.juhtjani 1. junija 1890.
C. kr. priv. zavarovalno društvo
> .Inlriiikt FemKs u Maji'
ustanovljeno leta 1860.
Naznanja slavnemu občinstvu da spre-| jema zavarovanja proti toči.
Klavni zastop t (iorici
Nunska ulica &tv. 3.
VINSKE IN SADNE STISKALNICE
najnovejSo aestare prar  pripravno in za 200/ft bolj mo6ne kot drage.
NA DER2AYNI SADN! RAZSTAVI NA DUNAJU
meseca oktobra 1888 kot uaj-
bolj§e apoznane in a Penhn
darilom obdarovane.
MLIHE za gro2djc in sadje
izgotovljajo in prodajajo
Ph. Mayfahrt et Co.
Fabrikon    landwirtbsehaftli-
cher a. Wembau-Maachinen-
Eisengiesaerei   and   Dampf-
hamraerwerk
Dunaj If, Frankfurt a. M. n. Berlin N.
KATALOGI in usako pojaanilo na zuhtevaojo gratis in franko.
- Sposobni zastopniki se ii6ejo ter dobro ptacajo. —
Odlikovanje z svetovnih razstav:
v Londoau 1862, Paiizu 1867, na Dunaji   1^73 in spet v Parizu 1. 1878.
Klavirji za koncerte in za dom, kakor tudi pianini iz slavno znane firme: Gottfried Cramer, Wilh. Mayer na Dunaji prodajajo ae po 380 gl., 400 gl., 450 gl., 500 gIM 550 gL, 600 gl. in 650 gl.
Klavirji drugilt firm po 280-350 gl.; pianini diugih fiim od 350-600 gl.
Dobijo se vpdno v
A. Thierfelder-jevi
prodajalnici in posojilnici klavirjev na Dunaji, VII, Burggasse 71.
,,Unio catholica" f
vzajemni zavod za zavarovanje ikod L
na Dnnaji, I., BfickerMtrasse 14.
kaaeesijtvaa valei aiMattrake aaredbt z dsen 38. fekravartja 1889.
Zavod zaVaroJe:
PreaiaUjiva ia aeprcsiakHIve srestaiasjt vratt iktel pa poiara, a: all ia ekaptaQi — za taka 2*-Tarovaoja jamiijo solidarno prvi vsajemni 2araro< valui zavodi, kaieri to filani razdalilnega druitva Tzaj«oknih xavaroTalnic, Yulod zrezo z Tzajamnimi zararoTalnimi zarodi zamore „UNIOu zararoraoja t najvefi vrednotti tblapati in daje na podlaf 11« zraze •vojim zavarovnacem najvefjo Varnost. Viakolttni prebiteb razdelil «e bodo mod zavaiovaace,
Zavod vpeljcl jo tudi aovo, doslej ia ne po-zaato ttroko zavarovanja, natnree:
Zavaravaaja otrkvaala zvonav prati prilana all raipoHu. V to stroko opHdaja one ikoda, katara nUo nasledki pozara, temreft ki nastanejo tiled druzih katarih-koli siudajef. K vdelezbi ˇ t«j zava-rovalni Htroki vabijo so va» preeastiti cerkveni predstojnifci
Tudi poaredajo Kavod pri prvih rzajemnih za* vardvalnicah
I     nTtfomji m iiTljiQji ia pwli mplm*
Vpr.tJanja eledl zavaroranj blajfovolijo naj aa podpisanemtt gTavnontt zastopu all pa okrajnim gospodom zttBiopnikom dopoAiljati.
Zastopniitra po doieli oddajamo ZAUpoiai o-¦ebam, katere se naj pismeno ali ottno pri podpi-; glatneim za^topa oglaal. %% Ooiico imenoralj
j   amo go«poda M. KoraiLa naSim zafltopnikom. LJabfjaaa, naseca febrnrarija 1890.
fflarai mtsp mh Mti UIWa8 t Ljubljajii
za Kranjsko, Spodnje-Stnjariko la Primorsko, JOSIP PROSENC.
^v^^^^^^i'Hii^^l^M^vf'^i
V  Hatnih osmih k'tih po iaoajdbi na Htotintt pHziianj pridobils ei jc: Bib. Gaertner-jeva tekoia frau-coska likavua mast za ievlje.
V  eni miiiuti   svetijo ae; fieiHi ___             kot  zrcalo,  ne  da  bi jih   |trttoH»
Pamaiejo ae devlji aamo a to maatjo in v tronutku poatanejo in OBtaucjo tudi crni io svotli saj za 8 dni. Mokrota jej niC ue §kodi, da ta mast zabrani ecio, da ae cevlji tako tahko ne premo^ijo. Priporoca so poaebno veleL. duhovsfiini, p. n. oficirjem, oskrb-nikom, logarjem in aptoh vaakorau. Pri c. in kr. yo-jakib je ze davno v navadi. — Tudi konjaka oprava diati se lepo e tern mazilom.
Polilja se proato poit.: 2 ski. za 1.30, 6 akl.za 3 io 12 akl. za 480.
KeraiSna tovarna RIH. GAKRTNEIl, c. in kr. vojni oakerbovalec, Wien, Giaelastraaae 4.
Prodaja ae pri vecih kupcib, uanjarjih in cevljarjih.
Y Gorici ima zalogo: EMILIO GENTILI, V5* Signori.
Izdaten, stalen, postransk dohodek si lahko prislazijo spo-sobne in zanesljive osebe (do-sluzenim zendarmom se daje prcd-nost), bi pridejo veekrat z obcin-Stvom v dotiko.
PopraSoje se: „G. S. IS90," Graz postlagernd.
Hilarianska tiskar na izverSuje vizitni-ce na mocnem papiar-jn Bristol od 80 kr.
Izdajakjlj M dlgmm vredoik: M. KOBSlCL — Hiiarijauika tiikaraa v Gorici