- N*jv«£ji alofoald dnenzik r V«U* za leto . . . $6.00 S Za pol leta u.....$3.00 % Za N«« York celo leto • $7.00 | Za hwumrtw celo leto $7.00 "TELEFON: CHelsea 3—38T8 GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. Entered ag Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3871 No. 87. — Stev. 87. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 14, 1936 -TOREK, 14. APRILA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. ANGLIJA ZAHTEVA NOVE SANKCIJE PROTI ITALIJI Zadostne mezde in krajši delovnik—predsednikov cilj INDIJA NAJ DOBI SOCIJAUSTIČNO REPUBLIKO Gandhijev naslednik vidi v Rusiji zgled. — Dr. Nehru zahteva revoluci-jonarne izpremembe. LUCK NOW, Indija, 13. apr. — Dr. Javaharlal Nehru, predsednik 4'indijskega narodnega kongresa", ki je bil v nedeljo otvorjen, je za Indijo predlagal socijalistično republiko in je pozival člane kongresa, tla delujejo v nasprotju z novo indijsko ustavo v namenu, da bo vlada tembolj neodvisna. Dr. Nehru je naslednik Ma-hatme Gandhija kot predsednik kongresa, ki nima postavo-dajne moči, temveč je samo politično društvo, ki ima sedem milijonov članov. "Edina rešitev za Indijo je socijalizem v znanstvenem in gospodarskem smislu," je rekel dr. Xeliru udeležnikom kongresa." Seveda so pri politični in gospodarski stavbi dežele ipotrobne največje revolucionarne izpremembe, ki bodo odstranile vso dedno pravico zemlje in industrijskih podjetij." Dr. Nehru pravi, da bi taka izprememba imela za posledico razlastitev zasebnega premoženja. 44 Vtis take nove civilizacije je mogoče dobiti v sovjetski Rusiji," je izjavil dr. Nehru, "četudi moram reči, da mi mnogo stvari, ki se dogajajo v Rusiji, posebno ne ugaja." Dr. Nehru je zatem izvajal, da je organizacija izgubila zvezo z velikimi masami naroda in zato predlaga vstanovi-tev delavskih in kmetskih zvez in društev. VELIKANSKA VLOGA RUSKE MLADINE Tretina ruskih delavcev je izpod 23 let. — Skoro polovica naroda rojena P3 boljše viški revoluciji. MOSKVA, Rusija, 13. apr. — Kako naglo postaja Rusija dežela mladine, je jasno razvidno iz poročila generalnega tajnika "Lige komunistične mladine" Kožar jeva, ki je na desetem kongresu lige iz/javil, da je bilo 46 odstotkov celega ruskega prebivalstva rojenega po boljše viški revoluciji. Kožarjev pravi, da znaša prebivalstvo Rusije 173,000,-000 ljudi. Lansko leto je prebivalstvo naraslo za 4,000,000 duš. To poročilo je izzvalo med 1000 mladimi delegati velikansko navdušenje. Kongres zboruje v prestolni dvorani starega Kremi ja. Tz tajnikovega poročila je tudi razvidno, da je ena tretina delavcev izpod 23 let, in da je med njiimi 43 odstotkov deklet, ki oskrbujejo traktorje na kmetijah, kopljejo podzemske železnice in so tudi zaposlene pri strojih v tovamali. Mladina zavzema v javnem življenju Rusije zelo važno mesto. V vaških sovjetih je 351,000 članov pod 25 leti, v mestnih sovjetih pa 3fi,000. Poročilo tudi pravi, da 43 odstotkov mladih delavcev in 98 starih delavcev ne kadi. ZAPOSLENE NAJ BODO LE OSEBE HAILE SELASSIE V STAROSTI OD 18 DO 65 LET NAČRT ZA NOVO NR A ZRAČNA VOŽNJA V AMERIKI WASHINGTON, D. C., 10. apr. — Urad za zračni promet naznanja, da je v februarju 21 zračnih prog v Združenih državah prepeljalo 41,300 potnikov. Acroplaiii so prevozili 3,957,-795 milj. FORD POROČEN 48 LET DETROIT, Mich., 12. aprila. —Henrv Ford in njegova žena sta se vrnila iz Floride ter sta tiho obhajala 48. obletnico svoje poroke. VIHAR POTOPIL 25 LADU MOSKVA, Rusija, 12. apr. — Vifiar, ki je 2. aprila divjal v "Kola zalivu na skrajnem ruskem severu, je potopil 25 ladij. 32 ljudi je utonilo. naročite se na "glas naroda". največji slo vrarsnn dnevnik v dr WASHINGTON, I). C., 13. apr. — Vlada je naznanila za XRA nov načrt, po katerem bo imel kongres pravico določati upravo cele trgovine in industrije. Načrt se je izognil vsem za-Iprekam, ki so bile po mnenju j najvišjega sodišča v nasprotju z ustavo, in bo kongres mogel v obliki davkov določiti cene blagu in delovne uree. Razsodbe najvišjega sodišča so porušile vso Rooseveltovo zgradbo New Deal a. Po novem načrtu pa najvišje sodišče kongresu ne bo moglo odreči pravice določati davke. Novi načrt vsebuje naslednje določbe: 1. Posebni davek za pravico zaposljevati mlade delavce med 14. in 16. letom. 2. Posebni davek za zaposlje-vanje delavcev, ki imajo manjšo plačo, kot pa jo potrebujejo za svoje življenje. Tozadevni davki bodo določeni za vsako industrijo posebej. 3. Posebni davek za delavce, j ki delajo več ur na teden, kot pa je primerno. Pozneje bo določen delovni čas za vsako industrijo. Ti da viti bodo dovolj visoki, . da se delodajcenn ne bo izpla-I ealo nameščati delavcev, za ka-1 tere bo treba plačevati visok 'davek, BALTIMORE, Md.f 13. aprila. — Pred "Democratic Club of Maryland** je govoril danes predsednik Roosevelt ter s tem otvoril demokratsko volilno kampanjo. Dejal je, da se je socijalno pio-nirstvo šele začelo ter obljubil, da bo stopil New Deal v agresivno akcijo v namenu, da dobi kontrolo nad silami moderne družbe. JEVPOKLICAL REZERVISTE i---------- 300,000 vojakov za o-brambo dežele. — Italijanska zmagoslavna poro čila ne razburjajo Abesincev. GEN. CALLES VSANDIEGU Bivši mehiški predsednik stanuje pri /svoji hčeri. Njegov sin je z aeropla-nom odpotoval v Mexico. LOS ANGELES, Cal., 13. aprila. — Navzlic influenci in naporu na vožnji v izgnanstvo je general Plutarco Elias Calles nadaljeval svojo pot v San Diego, kjer bo stanoval pri svoji hčeri. Medtem ko se je bivši predsednik odpeljal z vlakom iz Los Angeles, je sedel njegov sin Alfred v aeroplanu na potu v Mexico, kjer hoče urediti svoje zase/bne zadeve. Alfredo E. Calles je bil skupno s svojim očetom in tremi mehiškimi visokimi uradniki izgnali iz dežele, pa je nepričakovano prejel od mehiške vlade dovoljenje, da se sme vrniti v svojo domovino. Sam pa še ne ve, koliko časa se bo zadržal v Mehiki. "Mehiške i>olitike imam dovolj/' je rekel general Calles, ko je vstopil v avtomobil. — "Toda zelo rad bi se zopet vrnil v svojo domovino." Bivši "železni mož" Mehike} kateremu je policijski načelnik Jamesa E. x)avis za varnost dodelil posebnega policijskega uradnika, se je s svojimi izgnanimi tovariši odpeljal v San Diego. Tam živi njegova hči Horterosia, ki je poročena z njegovim tajnikom Fernando Torreblanea in bo pri njima stanoval. Calles, ki je star okoli 60 let, je bil izgnan iz dežele, kateri je vladal kot diktator enajst let. Calles ima v južni Califor-niji mnogo sovražnikov, kajti za časa svoje vlade je iz dežele izgnal mnogo visokih častnikov in politikov, med njimi bivšega predsednika Adolf o de la Huerta, vojnega ministra Enrique Estrada, biv šega predsednika poslanske zbornice polkovnika Rieardo Topete in druge. Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar jem. Ze 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov. Njegove besede so bile v prvi vrsti namenjene mladini. V naslednjem navajamo iz njegovega govora najbolj značilne odstavke: — Oil voditelja imate pravico zahtevati vse, kar je v njegovi moči, da da ljudem priliko za delo in napredek. — Nekateri pravijo, da mora v deželi zavladati taka prosperiteta kot je bila leta 1928. To pa nikakor ne zadošča. Najboljše, kar so mogli voditelji pred depresijo storiti za vas, ni bilo tedaj dovolj in ni dovolj -M» vstašev, 10(»7 so jih ujele, 3713 pa se jih je vdalo. Cisto odveč bi bilo preiskovati, k je priljubljen mehiškemu narodu. Zagovarja tisto principe, ki so nekoč napravili Callesa za na j u i < x"*nej šega moža Mehike. Ta načela so: — Mehika Mehikancem. Revežem je treba dati zemljo v svrho obdelovanja. Delavci morajo dobiti več pravic in boljšo zaščito. Inozemskim kapitalistom in cerkvi je treba odvzeti oblast. Callesove zahteve so sčasima j »ostalo bolj zmerne. Zadnja leta je skoro sodeloval s kapitalistični iin cerkvenimi interesi. Brez vzroka gotovo ni postal eden najbogatejših ljudi v deželi, dasi je bil ob nastopu svojega urada istotako reven kakor Cardenas. Močna mehiška vlada je poskrbela, da se zadnja leta niso vršili nobeni resnejši nemiri. Kjerkoli se je pojavilo nasprotje proti obstoječemu režimu, je bilo hitro in brezobzirno zatrto. Ako si danes, kakor so si že večkrat, stoje nasproti kapital in delo, cerkev in vlada, veleposestniki in ubogi dninarji, sebični politiki in po moči stremeči generali, ne gre pri tem izključno le za osdbne zadeve. Mehiška vlada skuša dati Indijancem in mešancem, ki še vedno prestavljajo nad devetdeset odstotkov prebivalstva, nekakšen "New Deal". Načelu "Zemljo onim, ki so brez zemlje" so se pridružila še druga: večje pravice delavstvu in izobrazba najširših plasti naroda. Nasprotja, ki se pojavljajo s tem v zvezi, so tembolj o-stra, ker se je Mehika v teku (kratkih let izpremenila iz fevdalne in agrarne države že vsaj v nekaterih krajih v industri- vejjniki vsak dan zabiča vajo: "Sovražnik stoji tamle na oni strani. Jutri nas bo napadel!" Tam stoji 300,000 Rusov in 150 tisoč Mongolov na eni strani, na drugi strani pa 50,000 Ja-poneov in 100,000 Mandžurcev. Kdor je bil kdaj vojak, ve, da je tak položaj za vojakove živce nevzdržen. Straže kar na lepem začno streljati na prave ali pa samo namišljene sovražne patrulje, nasprotnik pa, pravtako nervozen, začno takoj streljati nazaj, patrulje hite, streljajo, zajemajo ujetnike, poveljniki prosijo ojačenj in jili dobe. Kjer sta si še pred tednom dni stali nasproti dve navadni straži, stoje danes že bataljoni in polki. Tn kjer jo pred tednom dni pokalo le nekaj pušk. ropotajo danes že strojnice in robne oklopni ;iv-tomoibili ter prasketajo letalske bombe. Tako je sed«vj na vsej :ifHlO km doliri meji od Vladivostok a do Riiimorn. Drugače tudi ni mogočo. Sovražni črti sta vedno bolj pripravljeni za boj, naenkrat bo eksplodiralo in začelo goreti, najsi potem vlade to žele ali lie. Obrambne ali |>oizvaloval ne patrulje ol»eh .strani prestopajo mejo in so postale že do KMW» mož močne ter so oborožene z oklopni mi avtomobili in tojiovi. \ra mongolski strani so začela delovati že letala. Rusi pa za te krogle v obliki vsakodnevnih diplomatskih vprašanj in odgovorov, pritožb in protestov med Japonsko in Sovjeti, so čisto brez pomena. Te paipir-nate krogle žal ne morejo usta-viti jeklenih krogel na goreči (meji. Nerodna diplomacija ob- dolže japonce, da hočejo na-urpno počasi štorklja za urnim pa(]ati in da se morajo Sovjeti VABILO NA ZABAVO IN PLES Društvo "Združeni Slovenci", itv. 282 SNPJ. priredi VEČERJO m sicer — ICrnvicc z zeljem, V SOBOTO, 18. APRILA, 1936 v Društvenem Domu, 18 Seeley Street, LITTLE FALLS, N. Y. VABLJENI STE VSI SLOVENCI IZ MESTA IX OKOLICE, KAKOR TUDI SLOVENCI IZ OKOLICE ('OOP-] ERSTOWNA, FLY CREEKA in EATON-A Vstopnina je 50? za osebo. SE PRIPOROČA — ODIiOR\ vozom bojnega boga. Če se diplomati korf^c februarja po dva mesečnem prerekanju še niso mogli zediniti*, ali naj kršitev mojo, ki se je zgodila 30. doc. 1935, preišče mešana komisija ali ne — kdaj bodo pa preiskali desetine novih kršitev, ki so nastale že lotos? Velike pripravljene armade so eksplozivna snov, ki se ravna po svojih postavah. Te postave pa so tako elementarne, da jih je težko ukloniti željam diplomacije. Xik'dar ne morete ugotoviti kdo j«* prvi streljal. Odgovoren pa ge za vso nesrečo tisti, kateri je to eksplozivno snov na meji nagromadil. Nato po-ročevalec skuša dokazati, da Japonska nima več kakor 250 fisoč vojakov pod orožjem, to rej manj, kakor jih imajo Rusi samo na Vzhodu. Ko bi danes vojska izbruhnila, bi proti 450,- fMH> možem ruske mongolske armad«* z njihovimi najtežjimi in najmodernejšimi bojnimi sredstvi stalo nasproti pravzaprav le 50,000 Japoncev. Mandžnr-ska armada namreč je še pre- hrbtdm japonske armade sku- mlada, da bi bila knij prida. šajo z letali in orožjem preskrbovati tolovajske tolpe, ki se potikajo v japonskem zaledju. Zadnjo volj a šk o vajo rdeče armade v Kijevu so nazorno pokazalo, da se Rusi uspešno poslužujejo najnovejše vojaško taktike ter iz letal izkrca vajo večje čete za hrbtom sovražnika. Ta taktika je v daljnih krajih Mandžurije, kjer ni ljudi, zelo dobra. Njen uspeli se izkaže najprvo v tem, da sovjetska armada dobi zvezo z vstaš-kimi tolpami za hrbtom Japon Vrhu tega pa se morajo Maml-žurci še l>ojevati s četniki za hrbtom. Nasproti tm ugotovitvam pa so Moskva sklicuje na to, da je la naj sklenejo z njo pakt, da Japoncem že večkrat predlaga ne bodo drug drugega napadati. Ker so pa Japonci to odklonili, so sedaj ne morejo pritoževati, če so Sovjeti pripravljeni Tem sovjetskim trditvam pa zopet odgovorjajo Japonci: "Bilo bi neumno sklepati pakt, če nam pa žo dragi pogodbenik braniti. Tak položaj je seveda silno težak. Prav lahko veiljamemo zagotovilom državnikov iz To-kija in oMskve, da nočejo vojske. Toda Marsa ni mogoče odipoklicati z žvižgom kakor dobro dresiranega psa. Japonski in sovjetski rajši dosegel svoj namen v miru, kakor pa v vojski, je čisto razumljivo. Kaj se bo pil zgodilo potem, ko bo treba reševati vprašanja, katerim diplomacija ne moro biti kos in jih more rešiti le kri in železo. Najbolj nemiren kraj je sedaj ob mandžursko-ruski meji na eni strani med Vladivostokom in Habarovskom, na drairi strnili pa nasproti te črte. Pri obmejni postaji Matišnli sta na jiiguii dve jezeri: Dalaj Nor in Buir Nor. Skozi zadnje jezero teče mandžursko-mongolska meja. Tamkaj napadajo sedaj Mongoli, najbrže v sporazumu s Sovjeti. Ti napadi so naperjeni zoper na novo ustanovljeno mongolsko provinco Hsin gan, katera je Mongolom in Sovietom trn v peti. bivšega 55-letnega konjederca Gregorja Drakslerja s Pobrežja ki ga je njegova priležnica s tako silo sunila v trebuh, da je padel in zadobil smrtonevaden pretres možganov. V bolnici je nesrečnež ležal dva dni v globoki nezavesti, tretji dan pa ga je smrt rešila trpljenja. Žensko, ki je Drakslerja pahnila v smrt, iščejo rožniki. UBOJ SLABOUMNEGA V GOMILICI fIz Slovenije. ljeno, da je sovjetski letalec ta ki tolovajski tolpi prinesel štiri strojne puške in strelivo. jalno državo, čije glavna vira dohodkov sta srebro in petrolej. L™.*1akih 400'000 vsta"ov' Veliki socijalffii poskusi Cardenasove vlade še niso za- 'a on 1 ključeni. Mnogo nasprotnikov je že premagal, toda uradni termin mehiškega predsednika je prekratek, da bi mogel spraviti s poti vse ovire. Toda moderna Mehika, ki je navzlic temu ohranila velika zgodovinska svojstva, zamore igrati v življenju narodov boljšo vlogo, kakor dežela, ki ji ovirajo in preprečajo razvoj vstaje sebičnih in po oblasti stremečih politikov._ cev. ' Sole te dni je bilo ugotov-jdrži pištolo na prsih." Pištolo DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. W JUGOSLAVIJO $ 2.75----------Dta. t C. 15 _______Din. 200 9 7JE5_________Din. 506 $11.78__1mb. m§ mM___m®, iooo M7.tt__D*. »H V ITALIJO Za $ 9.25...............Lir 100 $ 18.20_________Lir 200 $ 44.00 ______Ur 600 f 81.50________lir 1000 $174.00 ___________Ur 2000 $280.00 _______________ Lir 3000 IJj SE CENE BEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI md hf1^ večjih makov kot non| navedeno, bodla! * . marca. — Mali kazenski senat tukajšnjega sodišča je v soboto dopoldne preložil obravnavo proti 24-let-uemu posest ni kovemu sinu M. Jerebiču iz Gomil ice, ki je 2. februarja z mesarskim nožem zaklal pos<*stnikovega sina Fr. Reščana. C>1» t »»ženi Jereb i č je pri obravnavi d:iljal t:vko nejasne odgovore, da je j>oklical senatni pr<*dsednik s o d no g a zdravnika dr. Zorjana, ki jo u-gotovil. da so »je Jorabiču o-mračil um. Zato so jo razprava prekinila in preložila. Ugotovilo se je, da j«' slaboumnost v rodbini in, da jo bil obtoženi tudi že v umobolnici- SMRT RAVNATELJA J. PINTARJA LJUBLJANA, 26. marca. — NOVI GROBOVI Umrl jo danes v vseh trgovskih T tt^t Tr i i n poslovnih krogih dobro zna- I>Il BLTANA, 1. apr. — V . 'T __ t č} "i Jernej Pmtar, bivši ravna- O DOBITKIH IN LOTKBIJl Loterija se je jh> Ameriki strahovito razpasla. Zato, ker je .strogo prepovedana. Prepovedan sad je pa najbolj slasten. Ajmeriške loterije imajo čudno ozadje oziroma so brez o-zadja, kajti dati dolar za a-meriško srečko, se pravi vreči dolar v vodo. Toda dobitki irske loterije so vzbudili v našili ljudi pohlep. Posebno odkar je bil newyor-ški rojak R. tako srečen, da je ponesreči zadel. Nedavno sem ga videl. Vesel je in okrogel in z vinom podi dolitarje oil sebe. Oe bo še kdaj stavil, — sem ga vprašal. Rekel je, da še in da bo gotovo zadel. Njemu so znane take stvari. Bil je že enkrat v Dub-Iinu na Irskem in pozna skoro vse gospode, ki imajo tisto čudno loterijsko reč v rokah. Koliko je že zastavil v zadnjih dveh letih, mi ni hotel poveda- ti. Ce mu bo dal Bog dolgo Ljutomeru je umrla Ivana Ku-menjakova, ki je bila dolgo let gospodinja zdaj že pokojnega župnika in prleškega pesnika Petra Skuhale. Dosegla je 84 let. Škofja Loka jo izgubila G. Režena, posestnika in sodavi-čarja na Spodnjem trgu. Blagi telj Jadranske banke. Pokojnik je bil zaposlen od vsega počet-ka pri Jadranski banki že v Trstu od časa, ko jo je ustanovil "sedartji senator dr. Gregorin in je že pri ustanavljanju banko in tudi potom ves čas uspes-o sodeloval pri zavodu, izpo-četka kot blagajnik, kasneje TOWNSENDOV NAČRT JE PADEL V VODO mož se ie poslednja leta le ma- , , * ... „ . , „„ , J ' , /. , . I kot prokurist m ravnatelj, kar lo pokazal med ljudmi, zaradij-^ fnrl; ^ ^^^ ^ bolezni, toda poznali so ga sirom škofi jeloškega območja. Napredna društva so ga vedno štela v svoje vrsto. BOJEVITA 2ENA — UBUALKA MARTBOR, 20. marca. — Poročali smo. da so te dni pripeljali v mariborsko bolnico je ostal tudi po prevratu, ko je bila centrala banke premeščena v Ljubljano, in potem še vrsto let. Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden, je 50 centov. Na levi je dr. Fratncrs Townsend, na desni pa Robert Clements, ustanovitelja organizacije, katera je propagirala idejo, naj bi vlada plačala nad 65 let stari osebi dvesto dolarjev mesečne pokojnine. Organizacija je kolektala skoro milijon dolarjev ter bogato plačevala svoje uradnike. Med voditelji je pa prišlo do razkola, *in Townsendcrv načrt je^padel-v-vodo. P: Ste namenjeni v Evropo? ■ ' ffoii i*H Kdorkoli želi potovati letos v domovino, za stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo xa mal denar udobno in hitro potoval. Slovenje Publishing Gempany TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, JT. 7. življenje, bo imela irska loterija bogat dobiček od njegovega dobitka. Igra jc namreč strast. Bog naj se ga usmili, kogar se loti. V stari domovini sem poznal ženice, ki >o raje dale 44na Trst\ "Grac'Yali "Dunaj" zadnje solde kot da bi kupile ž njimi kofeta, cukra in cikorije. Pobožnim ženicam se je i>o-dnevi in ]>onoči sanjalo in so na vse mogoče načine tolmačili sanje ter jih izpremeinjale v številke, ki so jih v cerkvi skrivaj podtikale pod oltarni prt, misleč, da bodo deležne blagoslova in sreče. Pa je segla hudoba vmes iu prinesla namestu sedmice osmi-eo, desetko namesto tridesetke ali pa vse tako pri piki, da bi človek kar iz kože skočil, če bi ne imel upanja, da mu bo prihodnji teden sreča milejša. Pa mine teden za tednom, leto za letom, sreče pa ni. Sempatam je padla kakšna amba ter navdala loteriste z novim upanjem, terne in kva-terne so prihajale tako redke* kakor Halleyev komet, činkvi-na sploh nobenega ni bilo. Jaz sem v svojem dolgem življenju samo enkrat zadel; ne v loteriji, ker v loterijo ne stavim, pač sem pa zadel glavni dobitek zdaj že pokojnega slovenskega pevskega društva. Društvu sem bil baje storil malo uslugo, pa so se mi hoteli oddolžiti. V blagajni ni bilo denarja, bil je pa na mizi lep dobitek, ki ga je nekdo društvu podaril. Predsednik me je vprašal, za številko. Zdi se mi, da je bila 75. Na listek je napisal mojo številko, ga zmečkal, pozval slavno občinstvo, segel v žakelj ter privlekel iz njega, kar je v pesti držal. Že takrat se mi je zdelo in še danes, se mi zdi, da ni šlo vse po pravici, dobitek je bil pa le moj. Izza onega časa i>a ne kupujem več srečk, kajti noben odbornik mi ni toliko naklonjen, kot mi je bil moj prijatelj Jože iz Most pri Ljubljani. (Lej ga zlodja, kmalu bi ga bil izdal!) Ede?n pa vseeno zadene prvi dobitek, — mi bo ta ali oni o-porekal. — Seveda ga zadene, toda možnost zadetka je približno ista kot če bi človek sedel pri oknu velike palače na Broadwayu ter za nabito puško čakal zajca. Ni nemogoče, da bi pritekel zajec, in ni nemogoče da bi ga zadel. Možnost je ena proti milijonu. Včasi pa zajca sploh biti ne more, kajti primerilo se je že, da je vodstvo loterije ponujalo -stotisoč dolarjev za glavni dobitek, v blagajni, iz katere bi bilo treba dobitke izplačati, je bilo pa komaj par sto dolarjev. GLAS NA RODA New York, Tuesday, April 14, 1936 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S3L JAMES WIIITTE: Tom King, stari šampion, jo bil rojen boksae. Imel je mogočno spodnjo čeljust, goste o-brvi nad utrujenimi, skritimi očmi, poševno čelo pod gostimi lasmi, iu nos, ki so mu ga v boju že dvakrat razbili. Vzlic temu pa svoj živ dan ni človeku storil zalega. Na nikogar se ni jezil in skoraj ni imel sovražnika. Toda kadar je stal'aned vrvmi, je zahteval pošten boj. Ko se je pred dvajsetimi lei; ■boril z velikim Gonzerijem, jt zvedel, da je nekdo temu orjaku pred nekaj leti zdrobil spod njo čeljust. Gonzer je moral takrat štiri mesece ležati. King mu je čeljust še enkrat zdrobil, kajti to je bila najhitrejša in najzanesljivejša pot k zmagi. Zdaj pa se je zmagovalec v areni vselej kaj hitro utrudil. Zilc so se mu wseldj napele kakor dve kači. Sree je moralo pognati preveč krvi vanje. Rawen ta-kib neumnih misli ga je mučila Še huda lakota. 14Ali bi lahko dobil še kos mesa!" je vprašal ženo. 4'Zastonj sem šla k Sowlcyu. Noče nama-več dajati na upa nje!" je odgovorila njegova nežna suha ženica. Prej bi mu bili dali trgovci celega vola na upanje, toda kar se je postaral i" si- je moral boriti le z neznatnejšimi borilei. je bilo v vseh trgovinah kredita konec. Tn ves dan si je tako želel mesa! In zadnje čase sploh ni dobil borilca, ki bi s«-z id jim vadil. Tako je moral nastopati skoraj nepripravljen. Tako se pač vselej dogaja, če pride človek čez štirideseto leto. Dvajsetletnim je dosti laže. Segel je po klobuk in hotel oditi. Žena je iztegnila roke. da bi ga objela in orjak se je moral skloniti globoko k njej. 1 'Dosti sreče, Tom," mu je rekla. "Sandela boš že premagal!" "MVrram ura prema.irati, Tjizi. kajti trideset funtov, ki jih bom za zmago dobil, bo komaj dovolj za plačilo dolga za meso, za treniranje, za pot k novim uspehom." Sel je. Dobri dve milji je imel do arene. Dokler je bil še mojster težke trže, so ga hodili jtfmora.j iskat v elegantnem avtomobilu. Zdaj je moral hoditi peš. In ZAČETEK UMETNEGA ŽIVLJENJA ZMAGOVALEC • vsak korak mu je vzel nekaj moči. Med potjo se je spomnil nečesa, kar ga je zabolelo. Koliko starih zmagovalcev je premagal v času svojih prvih bojev. Takrat je bil on vzhajajoča mladost, oni pa zahajajoča starost. Spomnil se je Son-stera Billa, ki ga je premagal v osmi rundi in ki je potem jokal, jokal kakor otrok. Morda je imel tudi on dolgove in ljubljeno, lačno ženo. Zdaj so pa začeli žo njega pošiljati pred mladeniče. San-del je že večkrat zmagal in se je hotel poizkusiti s Tomom Kingom. S to zmago utegne dobiti Sandel vse. Obilo de-nanja, slavo in pot k mojstro- strani. Cena ........................ .80 Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodno-gospodar-ski strokovnjak, je razširil svoje delo tako. da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denar j n. DOMAČI VRT. Spisal M. Itumek. 234 str. Cena Splošno vrtnarstvo; (»osebno vrtnarstvo; sadno drevje; kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 102 sliki. DO OUfHDA DO BITOLJA. I«« <*rnnl. Cena Zanimiv potopis s slikami tistiu krajev naSe stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena .......................... GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. liOfl strani. Cena............."...... Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo iiurli ženam in dekletom v vseh vprašanjih gosjiodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestoliee. GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ...... Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena____ Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznau-Htvu. IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. ^20 strani. Cena ................ Levstik. 220 strani. C^na bros. ...90 vez. JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi In drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del____ .80----II. Del Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. 05 strani. Cena ........ KNJIGA o LEPEM VEDENJU. (Urbani, i Vez. knjiga o dostojnem vedenju. 111 str. KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za Izračunanje okroglega, rezanega ln tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. str. cena...... IFVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani Cena V™ treb knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika. i«esnika, pisatelja ln jezikoslovca. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. Politična Študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke. MISTEK1J DUŠE. Spisal dr. Franc GoestL — 275 strani. Cena ........................ Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja. MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. IDO strani. Cena.........; Nauk o atomih, molekullh ln elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. s slikami. 168 strani. Cena ........................L— Knjiga sa mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena L— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati ▼ rasnih vprašanjih ln neprillkah, ki se dnevno pojavljajo t delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest sve^alec v vsakem domu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Gena .... M Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetn, niegove šege ln navade. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena____ .75 Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in ženitnlh pisem. NAŠA PRVA KNJIGA. Spini Pavel Here. 80 strani. Trda vez. Cena .................. .75 To Je nekak slovenski abecednik, sestavljen po moren ameriških učnih knjig. 8 niKa i»olovica knjige vsebuje nemSko-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškeea jezika. SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V kniigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil. SPOL, LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spisal prof. dr. Zabor ter je namenjena deklieam v starosti štirinajstih let. SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc na k rat ko pojasnil nalezljive spolne bolezni. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena -60 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA — Slovni- nica In slovar. 295 strani. Cena broS.......X25 Vezano......L50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352. strani. Cena ........................L50 VGŠČILNA KNJIŽICA. 03 strani. Cena ...... .50 Zbirka voščilnih listov in j>esmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 1113 strani. Cena......rJS» VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — ■ 100 strani. Cena ......................... ' M VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena ......................... -28 V prvi knjigi so rastni in basni, dočlm ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Cena....... Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... Knjiga je izšla v založbi Vodnikove drutbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 stranL Cena.. . Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporoSklh kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 stranL Cena...... V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohraniš m popravi« svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SRBIH IN HRVATIH. 137 strj Znamenito delo našega znai ga zgodovinarja Josipa Mala. V krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 stranL Cena........IM HI gi Jena doma tn ▼ Bol L Opis bolezni pri mladini. ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠL spisal dr. Just Bačar. Cena ...................... Sestav, delovanje in nega človeškega telesa. .50 JS5 ..59 cm, l99 etnostne-igl je 67 OL'A 8 NARODA" New York, Tuesday, April 14, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN 17.8X Kje je Eva? 34 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. STADIUM ZA OLIMPIJSKE IGRE V BERLINU * "Vse to »i vre«lno, tla govoriva o torn. Pozneje boš 110 sila drage kožuhe; ta je samo za začetek. Tukaj bomo kupili samo najpotrebnejše. In odvadi se svojega skrbnega obraba, Eva: vedeti moraš, da je tvoj oče vesel, da more svoje bogastvo prav rabiti. V resnici sem bogat in svoje želje moreš že nekaj naviti malo višje. Prosim, obleci kožuh še enkrat." Eva ga obleče in se smeje zavija vanj. "Zelo je mehak, oče, in tako gorak! Veselim se ga kot ciganka lepe nove obleke." "Sedaj še želim, da Mr. Brown izbere lepe blcke. Ima zelo dober okus in bo vse pravo izbral. Pozneje boš seveda sama vse določevala, kaj bos hotela nositi. Mislim, da imaš tudi ti zelo dober okus, kajti tudi v tej priprosti obleki, v kateri si nastopali) v Seli revi o vi kavarni, si bila zelo mična." S skrbnim obrazom gladi svojo črno obleko. * * Bila pa je tudi zelo draga, oče; za njo sem dala skoro celo mesečno plačo in s strahom sem že premišljevala, kako dolgo bo vzdržala. Ce človek nosi obleko dan za dnem, se kmalu izrabi.'' Mantel jo potegne k sebi in jo poljubi na skrbi polne oči. "Niti misliti ne smerni na to, Eva, da si se tako težko vbijala v svojem življenju, ko sem jaz živel v izobilju. Kako hvaležen sem svojemu staremu prijatelju Francu Tra-berju, da mi je prinesel sporočilo, da živiš in mi tako pokazal pot do tebe. V Berlinu ga morava obiskati, ker sem mu obljubil. Veselilo ga bo in bo strmel, ko bo videl, kako lepo hčer imam." Zopet s(? razgovarjata o stvareh, ki še niso bile čiste med njima in Eva vedno gladi svoj kožuh. Ne bi bila prava ženska, ako ga ne bi bila vesela. Nato se vrne Mr. Brown in za ujJin pride hotelski sluga z velikim številom šatulj, čez katere je komaj mogel videti. S smrtno resnim obrazom, ki je bil pri njem v navadi, razkala-da Mr. Brown stvari, ki jih je kupil za Evo. V resnici ni ničesar pozabil in Eva ni mogla razumeti, kako je mogel vse tako naglo nakupiti. Prinesel je krasno večerno obleko in obleko za na ulico, dvanajst parov zidanih nogovic, par večernih čevljev, par navadnih čevljev, rokavice, ročno torbico, žepne robce, židano perilo, lep klobuk in vse, kar potrebuje lepo oblečena dama. V ročni torbici so bila tudi barv ila. Eva gleda vse s spotštljivim občudovanjem. Mr. BroWnu izrazi svoje začudenje in Mr. Brown se prikloni in pravi: "Pri klobuku sem se nekoliko bal, ker ga je težko izbrati, ako ga ne pomerim. Zato som prinesel tudi samo enega, pozndjse pa si boste klobuke rajši sami kupovali. Upam, da vam bo vse pristojalo." "Eva, tvoje sobe so sedaj menda že pripravljene. Sedaj se moraš takoj preobleči od nog do glave. Nove frizure danes ne potrebuješ, ker vidim, da ti tvoj la$je v lepih naravnih kodrih padajo na tilnik. Toda Mr. Brown, nokaj pa ste vendarle pozabili: toaletne stvari, Moja hči jih prav nič nima." "Prosim, vse to se že nahaja v njeni sobi. sem kar tja poslal. Vse je že v spalnici in kopalni sobi." Henrik Mantel se snutje. "Saj bi bilo tudi čudno, če bi kaj pozabili. Torej, Eva, sedaj pa hitro. Pozneje se peljemo na tvoje prejšnje stanovanje, ga moram videti. Mogoče pa iimaš med svojimi stvar mi kaj, od česar se nočeš ločiti. Vse to bova takoj vzela S seboj." Eva se oČeta še enkrat okle ne okoli vratu. Mr. Brown pozvoni sobarici, da je Evine stvari odnesla v njene sobe. Ko stopi Eva v svoje sobe, se začudena ogleduje. Globoko in težko dahne; preveč naenkrat je prišlo zadnje ure nad njo. Komaj more razumeti, da so te krasne sobe za njo. Sobarica je že po naročilu Mr. Browna pripravila kopalno vodo in tudi Evi naznani. Eva ji prikima in ko sobarica takoj nato odide, se naglo sikoplje in vsa preoblece. Ko nato stoji v zeleni obleki pred ogledalom, se sama sebi čudi. Ta obleka je k njenim kostanjevo rjavim lasem čudovito pristoja-i.*i. Na glavo si še posadi klobuk, izvleče koderček in se zasmeje. Sama sebi je všeč ter si še enkrat pomeri kožuh. In tako preoblečena gre zopet k očetu, ki se je med tem tudi že pripravil, da se odpelje iz hotela. Zadovoljno in s ponosom je ogleduje. "Mr. Brown je v resnici vse dobro izbral. Nobena barva na tebi ne bi bila lepa, kot ravno svetlo zelena. Čudovito lepo pristoja k tvojim lasem." Mantel jo pritisne k sebi in poljubi prisrčno s ponosno očetovsko ljubeznivostjo. Spodaj je na nje čakal avtomobil. Henrik Mantel po stopnicah vodi svojo hčer za roko in Eva ga z žarečimi in občudujočimi očmi pogleduje. Za nič drugega nima svojih oči kot za očeta in tako tudi ni videla, da je spodaj v dvorani v kotu sedel Ludvik Olden sklonjen nad časopisom. Časopis pa povesi, ko prihajata oče in hči po stopnicah in njegove oči gore na veseldm in srečnem Evinem obrazu. Vidi, kako se ljubko naslanja na gospoda, ki jo skrbno vodi in njen srečni smeh mu reže v srce. Mogel bi posjkočiti in jo iztrgati iz tujčevih rok. Kako je mogla biti tako vesela in srečna, ko se je prodala temu tujomu, bogatemu možu? Ali je ni bilo sram! Saj se je vendar sramovala oni večer, ko je morala od njega sprejeti potrebno hrano in onih sto frankov, ki jih ji je dal, ji je bilo v poniženje. Kalkorhitro ji je bilo mogoče, mu je denar vrnila. Sedaj pa je vzela več, nmogo več od tega tijjca, kajti, kar je imela na sebi, kožuh, elegantna obleka, to ji je vendar vse dal ta tujec I In pri tem J« mogla biti vesela in srečna t Ali pa je mogoče ljubila tega moža? fte vedno dobro izgleda, četudi je bil najmanj trideset let starejši od nje. Ne, ljubiti ga ni mo^la; to ni bilo mogoče. Toliko slabwe, ako je postala njegova ljubiirtka, bi ga ljubila! Kako globoko, kako globoko je padla, je bilo, da jo je moral tako videti! (Dalj« prihodnjič.) __i_^ N» parnikih, U m dffcelo U«fc*ni, vric v domovin« kleti pod vodstvi izkušenega spremljevalca. V predmestju Berlina so zgradili nov stadij, kjer se bodo vršile letošnje poletje olimpijske igre. Mnogo športnikov je odpovedalo soudeležbo, ker Hitler preostro nastopa proti Židom. ZMAGOVALEC Nadaljevanje * 3. strati. zmagovalec je bil razočaran. Če bi se bil Sandel udal, bi imel on že osemdeset funtov v žepu in trpljenja bi bilo konec. Po zmagi nad Sonnsterom Billom je slišal besede: "Mladini je treba pomagati!" Tega se je zdaj spomnil zmagovalec. Njegovo utrujeno srce ne bo imelo več dovolj moči, da bi pognalo vso kri in vse sile v pest. Njegove noge so kakor svinčene. Tisti dve milji ne bi bil smel prehoditi peš. Enajsta runda se je začela. Sandel je napadal, toda vse je bilo samo navidezno. Tudi 011 ni imel več moči. Toni ga je zrinil k vrvem "111 že so mu vsi klicali: "Udari, Tom, udari!" Toda Tom ni udaril. "Mladini je treba pomagati!" Te besede so mu blodile po glavi. Vedel je, koliko moči ima še, vedel je tudi, kako je s Sandelom. Samo en udarec Še in vsega bo konec. Toda tega udarca ni zda. Sandel je stal brez moči pred lvjim. opotekal se je, iz njegovih oči je sijal strah, obup. Nekje je zakričal ženske glas. "Morda Sandelova žena," si je mislil stari zmagovalec in pogledal med gledalce. Tuji obrazi so se začeli sukati okoli njega in Tom King je omahnil. Na da bi ga bil zadel kakšen udarec, je padel na tla in je obležal. Sodnik je štel. Sandela, ki ni razumel, kaj se dogaja pred njitm, so razglasili za zmagovalca. Ko se je Tom spet zavedel, so 11111 z gobo brisali obraz. Nejevoljno ga je vprašal njegov sekundant: "Zakaj nisi udaril, ko si ga imel v kleščah, Tom?" Toda T0111 ni odgovoril. Čeprav je bil strašno lačen, je odklonil prigrizek, ki so mu ponudili in šel. Na klopi v parku je utrujen sedel, skril oblVtz v dlaneh. Zdaj je dobro razumel, zakaj je BiH takrat po izgubljenem boju jokal kakor otrok. Iz Jugoslavije. V GROBNICI JE STANOVAL 17 LET VUKOVAR, 31. marca. — Včeraj so pokopali v Vukovaru 77 let starega Vlado Paniča. Na zadnji poti ga je spremljala velika množica, zakaj vsem je bila znana žalostna usoda tega zadnjega potomca nekdaj u-gledne in bogate rodbine. Od nekdanjega bogastva je ostala samo Še rodbinska grobnica s kapelo, v kateri je pokojni Vlado prebival 37 let. Svoje življenje je končal v občinski u-božnici, kaftnor so ga bili odnesli, ko je v svojem nenavadnem bivališču tako onemogel, da jc bil nujno potreben zdravniške nege. Paničeva rodbina je bila nekdaj zelo bogata in Vlado je imel lepo in razkošno mladost. P»il je edini sin in oče 11*1 Štedil z denarjem, da bi sinil utrl najboljšo pot v življenje. Na študije ga je poslal v razna mesta in naposled celo v Ameriko. Vlado je povsod razkošno živel in se dolga leta ni hotel vrniti domov. Vso Evropo in Ameriko je pre]H>toval. Njegov oče c^a je nrosil in rotil, naj se posveti lepi in bogati domačiji, a vse ^ako prošnje so bile brezuspeš- bogatije ostala samo Še rodbinska grobnica in v njej se je Vlado Panič naselil. Mnogi dobri ljudje so ga vabili pod svojo streho. Vlado pa ni od niko- li. aprila: Eurupa v Bremen 15. aprila: Aquitania v Cherbourg 18. aprila: Lafayette v Havre 22. ai.rlla : Bt-rengaria v Cherbourg 23. aprila: Bremen v Bremen lie de France v Havre 25. aprila: Conte di Savola v Genoa 2. maja: Champlain v Hnvre Europa ▼ Bremen Vulcania v Trat 6. maja: Washington v Havre "V V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovia. >00 81.0 VENI C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St, New York Plfiite nam za cene voznih listov, reservacf jo kabln in pojasnila za potovanj*. ne. Nekaj let pred svetovno vojno je stari Panič napravil o-poroko, s katero je zapustil vse svoje premoženje vukovarski pravoslavni cerkveni občini, kateri je dolga leta vzorno predsedoval. V oporoki je bilo tudi določilo, naj cerkvena občina kot njegov dedič sinu Vladi dnevno izplačuje po eno zlato krono. Za sina je določil tudi poseben delež za primer, da se bo |kj dolgih letih vendar le lotil kakega dela. Ko se je Vlado vrnil iz tujine, j<- bil oče že pokopan v lepi rodbinski grobnici. Oporoka mu sicer ni bila všeč, a bil je zadovoljen, ker 11111 je cerkvena občina izplačevala vsak dan po eno krono in ker je imel poleg tega brezplačno stanovanje in oskrbo. Ena krona na dan za postranske izdatke je bilo v predvojnih časih več ko dovolj. Vlado se je že tudi naveličal potovanja po svetu in vsi so mislili, da se bo dolina umiril. V vojnih letih pa j je propadla očetova dedŠčina,! propadla jo cerkvena občina 111 naposled je tudi zlata krona prišla ob veljavo. Edini potomec nekdanje bogate rodbine je postal siromak. Ko so bile na dražbi razprodane Paničeve hiše in zemljišča, je od nekdanje gar maral pomoči in podpore. Samo od otrok je sprejemal skromno hrano, ki so 11111 jo dajali dobri ljudje. Starega čudaka je poznala tudi širša okolica. Po 17 letih bivanja v kapelici grobnice je stari Vlado preživel še dve leti v občinski ubožnici. v Cherbourg 8. maja: Berengarla 0. maja: Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genoa 12. maja: Ntirmandie v Havro 10. maja: Europa v Bremen VA2NO ZA NAROČNIKE Poleji naslova j«? razvidno rl<» *-daj lir"te plačano naročnino. Prva številka jKiineni mest"«-, dru^a rtnn in tretja i« leto. I »a nam prihranite ni'iM>trt»l«w";ra dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastupniku v Vašem krnji^ali pa kateremu izmed zastopikov. knjili imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Laushin COLORADO: Pueblo, Peter Culi*, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago. J. Bevčič, J. Lukanieh Cicero. J. Fabian (Clih-ago, Cicero in Illinois) Jollet, Mary Bambieb La Salle, J. SpeUch Mascoutah. Frank Augustiu North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard. Agnes Močnik Kimsus City, Frank Žagar MARYLAND: Kttzmiller. Fr. Vodopivee Steyer, J. Čeme (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryland) MICHIGAN: Detroit, Frank Stalar MINNESOTA: ■ Chisholm, Frank Gouže Ely. Jos. J. Pes lie 1 Eveleth, Louis GouZe Gill»ert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina. Frank Brvatich MONTANA i Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderick NEW YORK: Govranda, Karl Strniaha Little Fans, Frank Mad« <1 Cleveland. Anfon Bobek, Cbas. Karl-linger, Jacob Resnik, John S.lapuik OHIO: Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant, John Kumše Youngstown, Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Brnughton, Anton Ii»avec C<>nemaugh, <9. Brezove« Coverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin in Frank Blodnikar Greensburg, Frank Novak Barberton. Frank Troha Johnstown. John Polantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Bulloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Roek Springs. Louis Tauehar Diamondville. Joe RoUch Vsak zastopnik izda potrdilo za svo-to, katero Je prejel. Zastopnike toplo priporočamo. UPRAVA "GLAS NARODA" KRVAVA OTMICA BMOGRAD, 1. apr. — V Ka šieah pri Peči je kmet Abdu-lah Brahnovič prodal svoje posestvo, ker se je hotel izseliti v Albanijo. Večer pred odhodom je bila v njegovi hiši poslovilna gostija. Z Abdulom bi morala odpotovati tudi njegova sestra Zada, v Katero pa je bil zaljubljen Said Suljevič iz sosednje va-si Starodvorcem. Zaljubljenca se nista mogla poročiti. ker Said ni imel denarja za odkupnino. Svojo izvol jenko je nagovarjal, naj ne gre z bratom v Albanijo. Ker je oklevala, jo je sklenil s svojimi prijatelji odvesti. Ko so se Ab-dnlali in njegovi gostije gostili, se je Said oborožen s puško priplazil v hišo in se skril v temnem hodniku, dočim so njegovi tovariši čakali zunaj. O-pazila ga je mala Zadina sestra. ki je prestrašena za vpila. Iz sobe. kjer je bila gostija, je pritekel neki domačinov sorodnik S Saldom sta se spopadla in Said ga je ustrelil. Medtem se prihiteli še drugi z gospodar-jem na čelu. Ta je s sekiro udaril Saida, ki pa je imel še toliko moči, da mn je nož zabodel v nrsa. Oba sta ranam podlegla Tako s«) bile pri nesrečni otmici v nekaj minutah tri smrtne žrtve. BOGATAŠ DAJAL DELAVCEM PASJE MESO NOVI SAD, L apr. — Novo-sadski dnevnik i 1 Dan*' poroča iz Sente, da je uvedena preiskava proti bogatemu posestniku Štefanu Fleischu, ki je svojim dninarjem dal napraviti paprikas iz pasjega mesa. Bogataš je hotel na svoji pristavi kolikor mogoče poceni izvršiti neka nujna dela. Najel je tri cigane, ki so prevzeli delo za samo hrano in zato, da bi jim posestnik prepustil svinjo, ki je poginila. Posestnik je svojemu slugi naročil, naj ubije starega psa in pripravi ciganom paprikas. Paprikas je ciganom teknil, samo meso se jim je zdelo pretrdo. Naslednji dan pa sluga, ki je star kakih 17 let, ni mogel krotiti svoje nagajivo-