Bomanje v Sveto deželo. Sv. O.e, ki je letošnje leto proglasil kot sveto leto, je pozval vernike, naj poromajo na grob Kristusov v Jeruzalemu. Pozivu rimskega papeža se bodo odzvali Hr-i vatje, ki priredijo pod pokroviteljstvom sarajevskega nad.kofa dr. Šariča v mesecu juliju tega leta jubilejno romanje v Palestino. Odhod iz Zagreba 4. julija, prihod v Sveto deželo 10. jul. V Jeruzalemu ostanejo romarji 7 dni z izleti v Betlehem, k Jordanu in v ostalo okolico Jeruzalemovo, v Nazaretu ostanejo 3 dni z izleti po Galileji. Iz Svcte dežele se odpeljej. 19. julija zvečer ter dospejo v Zagreb 24. julija. Cene celega potovanja so: za 4. razred 4300 Din (stroški potovanja s skrajšanim programom in stanovanja brez hrane), za 3. razred 7900 Din (stroški potovanja s popolnim programom, stanovanja in hrane), za 2. razred pa 12.500 Din. Obvestila o romanju daje »Jeronimslri putnički odbor« v Zagrebu (Trg Kralja Tomislava 21), iki organizira to romanje. Kdor se hoče romanja udeležiti, naj pošlje temu odboru svojo prijavo. Prijave se sprejemajo najkasnejše do 1. maja 1933. S prijavo je treba takoj vposlati 1000 Din, ostalo svoto pa je treba plačati do 15. maja. Čehoslovaškl katoličanl se ne zado-; voljujejo več z obrambo verskih inte-1 resov in pravic napram lažnjivemu svobodomiselstvu meščanskega in socialističnega 'kova, temveč so prešli v ofenzivo = v napad. To so pdkazali, ikakor smo poročali v našem listu, o priliki, iko je bila javnost obveščena o nakanah prosvetnega ministra dr. Dercrja. Ta mož, po svoji politični pripadnosti socialni demokrat, bi rad s svojimi somišljeniki izrinil ikatoliško Cerkev iz šole, vpeljal prisilni civilni zakon ter izvršil vse to, kar svobodomisleci imenujejo laizacijo = poposvetnjačenje države. Katoličani pa so namah organizirali takšen odpor, da so svobodomisleci morali svoje protiverske in proticerkvene nakane umakniti. To je dokaz, da jc čchoslovaški katolicizem danes čisto drugačen, kot je bil 1.1918 po prevratu. Takrat je svobodomiselstvo triumfiralo, husitstvoje vzcvetelo, ustanovila se je narodna cerkev, h kateri je odpadlo precej katoliških duhovnikov. Število dejavnih katoliških duhovnikov je bilo majhno ter se je v neposredno sledečih letih manjšalo, l_er je v bogoslovja vstopalo malo dijaJkov. Tekom let pa se je to zelo spremenilo. Dočim je leta 1922-23 bilo samo 250 bogoslovcev, jih je v letu 1932-33 — 837. Vojujoča se Cerkev na Čehoslovašketn množi vrste svojih pofclicanih bojevnikov ter se od leta do leta vedno bolj usposablja za odločilno borbo, dobro pomneč besedo državnega predsedniRa dr. Masarjrka: »Katoličani bodo v Čehoslovaški imeli toliko pravic, kolikor si jih bodo priborili.« V Mehiki traja preganjanje katoliške Cerkve naprej. Dogajajo se slučaji, iki so slični najtežjim in najhujšim dogodkom v zgodovini cerkvenega preganjanja. Svetni ljudje in zlasti duhovniki morajo trpeti nasilnosti in krivičnosti, o kakršnih poroča zgodovina preganjanja v stari poganski rimski državi in pa v sedanji boljševiški Rusiji. Katoliška duhovščina je predvsem izpostavljena progonom in nasilnostim. Tako je bil v zadnjem času odgnan v zapor duhovnik Miguel Magana v mestu Mehiki, lcer je služil sveto mašo v cerkvi sv. Rozalije, iker se ta cerkev ne naliaja v seznamu cerkva, ki jih država določa za bogoslužje. V Huatusku v državi Vera Kruz je druhal napadla duhovnika R. Espinosa in ga tirala v sodnij&ki zapor, ker je ne- kemu na smrt bolnemu katoli.anu podelil zakramente za umirajoče. Ker je v tem kraju in tudi v sosednili od države prepovedano izvrševanje javnega bogoslužja, je ta duhovnik moral v zapor, fcjer bo trpel kazen, fcer je na prošnjo lcatoličanov težko obolelim delil zakramente in verska tolažila. V isti državi, in sicer v Kordobi, je policija zaprla duhovnika Berzonesa. ker je v zasebni hiši daroval daritev sv. maše. Tudi 4 odlične gospe, ki so prisostvovale sv. maši, so zaprli. V Metepeku v državi Mehiki so zaprli duhovnika Carmona, ker je delil sv. zakramente brez dovoljenja državne oblasti. Takšna svoboda vlada v državi, ikjer vladajo svobodomisleci: framasoni, liberalci in socialisti. Katoliški časniki, Francoski 'katoličani, ki so žal predolgo časa brezbrižno gledali, kako jim nekrš.anski in protivcrski časniki obvladujejo javno mnenje ter pokvarjajo ljudstvo, osobito mladino, so začeli razvijati živahno delavnost na področju katoli&kega časnikarstva. Veliko je število fcatoliških dnevnikov in tednikov, ki jih vneti katoličani izdajajo v raznih mestih Franeos-_e. Največji ikatoliški list na Francoskem je »La Croix = Križ«. Ko je začel izhajati, se je tiskal v 30.000 iztisov, leta 1900 je imel 145.000 naročnikov, sedaj jih ima 300.000, nedeljsika številka pa se tiska v 700.000 iztisov. Ta list ima največ opravka s pošto izmed vseh pariških listov, ker se ga naj več razpošilja po Franciji, dočim se drugi pariški listi prodajajo s ikolportažo po Parizu.