Društve11e ''esti - 1989, Steyr - Gornja Avstrija: Ohranitev gozdov, gospodarjenje v ekološkem in socialnem okolju - 1990, Salzburg: Gospoda1je1~e z gozdovi ima pri- hodnost - 1991 Dornbirn - Predarlško: Gospodarjenje z gozdovi v Predarlškem (Vorarlbergu), primeri za bodočnost - 1992, Eisenstadt - Gradiščansko: Trajno gospodar- jenje, bodočnost evropskih dežel - 1993, Dunaj: (Primestni) gozd za (vele)mesto - 1994, Lipnica - Štajerska: Spremembe v gospodar- jenju z gozdovi - 1996, Mondsee- Gornja Avstrija: Naša pot za boljši gozd - J 997, Tel fs - Tirolska: Prostor za drevo - 1998, Oberwart - Gradiščansko: Mnogovrstnost v bodočnosti Kadri ir1 izobraževanje - J 998, St. Polten -Nižja Avstrija: Narava in tehnika Zanimive teme, ni kaj! Slovenski gozdarji si takšnih občnih zborov še dolgo ne bomo mogli privoščiti, morda pa bi o čem podobnem le lahko razmišljali. V vsakodnevnem občevanju je dostojno vrniti po- vabilo, če te kdo povabi k sebi. Nesmiselno je avstrijs- ke gozdarje povabiti na naš občni zbor (razlogov za to tukaj ne bom navajal). Z veseljem pa so sprejeli pova- bilo našega predsednika, da nas za dan ali dva obišče manjša skupLna avstrijskih gozdarjev. Organizacija takšnega obiska je razmeroma enostavna, gostom pa, se v njihovem jeziku lahko posvetiš od jutra do večera . Branko Štampar Dejavnik vpliva pri revijah s področij gozdarstva in vrednotenje rezultatov raziskovalnega dela po merilih Ministrstva za znanost in tehnologijo ter Univerze v Ljubljani Teja KOLER-POVJ-I i.< UVOD Že leta 1998 smo objavili prispevek o vrednotenju uspešnosti raziskovalnega dela s pomočjo zbirke SCT (Science Citation Index) in o vrednostih dejavnika vpliva (Impact Factor), določenega izbranim revijam, s katerim je izražena odmevnost revij v svetu. Pred- stavili smo lestvico revij s področU gozdarstva in nji- hove vrednosti dejavnikov vpliva (KOLER 1998). Dejavnik vpliva se ugotavlja vsako leto znova za obdobje zadnjih dveh let, zato bomo v tem prispevku predstavili nove vrednosti. Ker se pri svojem delu redno srečujem z vprašanji gozdarskih raziskovalcev in pedagogov o vrednotenju njihovega raziskovalnega dela, sem se odločila v tem članku predstaviti tudi kriterije Ministrstva za znanost in tehnologijo ter Uni- verze v Ljubljani za vrednotenje uspešnosti njihovega znanstveno-raziskovalnega dela. *mag. T. K.-P., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarska knjižnica. Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 412 2 ZBIRKA SCI, DEJAVNIK VPLIVA IN GOZ- DARSTVO V zbirko SCI vključene revije so v publikaciji Jour- nal Citation Report razvrščene v vnaprej določene tematske skupine, za enakovredno vrednotenje razis- kovalnega dela različnih tematskih skupin paje mero- dajna srednja vrednost dejavnika vpliva, določena za vsako tematsko skupino posebej. Nova srednja vred- nost dejavnikov vpliva pri revijah, združenih v temats- ko skupino gozdarstva, znaša 0,559. V nadaljevanju prispevka so prikazane vrednosti dejavnika vpliva pri revUah, vključenih v zbirko SCI v sklopu vsebinskega področja gozdarstva (preglednica 1 ), in vrednosti dejavnika vpliva pri revijah, dosegljivih v Gozdarski knjižnici (preglednica 2). V preglednicah navedene vrednosti so veljavne za leti 1999 in 2000 oz. do izdaje novih. GozdV 57 (1999) 9 Pr~gkdn ica 1: V zbirko SCI vključene revije s področij gozdarstva in njihov dejavnik vpliva (IF) za leto 1997, veljaven v len. 1999 in delno v letu 2000, ter primerjava z d~javnikom vpliva iz leta 1996 Naslov revije 1 Dejavn ik Dejavnik (Rang v določenem letu) vpliva {IF) vpliva (l.F) 1997 l996 Tree Physiology 1,640 1.740 (1) (l) Agricultural and Forest 1,570 1,670 Meteorology (2) (2) Joumal of Vegetation Science 1,414 1 1,485 (3) (3) Holzforschung 0,928 0.831 (4) (6) Canadian J0umal of 0,895 0,884 forest Research (5) (5) Trees - Structure and Function 0,863 0,936 (6) (4) Forest Ecology and Management 0,837 0,701 (7) (8) Forestry 0,767 0,571 (8) (12) European Journal of 0,635 0,535 Forest Pathology (9) (14) Vegetatio 0,634 0,601 (JO) (Il) Wood Science and Technology 0,598 0,741 (J 1) (7) Wood Science 0,587 0,456 (12) ( 18) Scandinavian Journal of 0,559 1 0,616 Forest Research (lJ) (9) Agroforeslry Systems 0,559 1 0,345 (14) (22) Natural Areas Joumal 0,549 0,486 (15) (17) lawa Journal 0,508 1 0,409 (16) (19) Al Applications 0,500 O, 189 ( 17) (27) Annales des Sciences 0,490 0,556 Forestieres (1 8) ( 13) Silvae Genetica 0,463 0,491 ( 19) (16) International Journal of 1 0,435 0,277 Wildland Fire (20) (24) Journal of Forest!)· 0,396 0,508 (2!) (15) Forestry Chronicle 0,391 1 0,239 (22) (25) Forest Products Journal 1 0,357 0,387 (23) (21) GozdV 57 (1999) 9 Kadri tn izobrazevanje Naslov revije 1 Dejavn ik Dejavnik (Rang v določenem letu) vpliva (rF) ·Vpliva (IF) 1997 1996 Forest Science 0,320 0.608 (24) ( 10) F orstw i ssenschaftl ic he s 0,290 0,200 Centralblall (25) (26) Allgemeine Forst- und 0,246 1 0,314 Jagdzeitung (26) 1 (23) Biomass & Bioenergy 0, 163 0,3 90 (27) (20) USDA Forest Service lntermountain 0,048 0.000 Research Stat ion Research Paper (28) (29) lllahee 0,000 0,038 (29) (28) (Vir: SCI Journal Citation Reports 1997) Trenutno veljavna srednja vrednost dejavnika vpl i- va za gozdarstvo (0,559) je višja od doslej ,veljavne srednje vrednosti, izračunane za leto 1996, ki je bila 0,535. Pri 17 revijah opažamo povečanje vrednosti dejavnika vpliva v prirneijavi s prej veljavnimi vrednostmi, enajstim revijam pa se je vrednost dejavnika vpliva znižala. Za deset mest naprej se je premaknila revija Al Applications, za osem mest revija Agroforestry Sys- tems, za šest pa Wood Science. Prvima dvema se je vrednost dejavnika vpliva močno povečala . Nobene od navedenih revij ne prejemamo v Gozdarski knjižnici . Za pet mest je napredovala revija European Journal of Forest Pathology, kijo prejemamo tudi v naši knjiž- nici in se lahko sami prepričamo o njenem porastu kakovosti. Kar za štirinajst mest je po lestvici zdrsnila revija Forest Science, za sedem mest revija Biomass & B ioenergy, za šest mest Journal ofF orestry, za pet Annales des Sciences Forestieres ter za štiri mesta reviji Scandinavian Journal of Forest Research in Wood Science and Technology. Revija Silvae Genetica je zdrsnila za tri mesta. Ostale so zdrsnile za eno ali dve mesti, njihova vrednost dejavnika vpliva pa se ni bistveno spremenila (Trees - Structure and Function in Forest Products Journal) . Navidezno velik padec na lestvici revij z dejav- nikom vpliva predstavlja za našim raziskovalcem pa- dec revije Allgemeine Forst- und Jagdzeitung Z? tri mesta, z vrednosti 0,314 na vrednost 0,246. V obeh primerih je vrednost manjša od srednje vrednosti, za- torej Ministrstvo za znanost in tehnologijo za objavo v tej reviji namenja v letošnjem letu isto število točk kot lani, to je pet točk. 413 Kadti iii izobraževanje Preglednica 2: Revije, dosegljive v Gozdarski knjižnici, vključene v zbirko SCI in njihov dejavnik vpliva (IF) za leto 1997, veljaven v letu 1999 in delno v letu 2000, ter primerjava vrednosti z letom 1996 rNaslov revije Dejavnik Dejavni~ vpliva vpliva (lf) 1997 (IF) 1996 ]. Agricultural Engineering 0,077 2. Allgemeine Forst- und Jagdzeitung l 0,246 0,314 3. AMBIO 1,123 1,492 14. Anzeiger flir Schadtitlgskunde 0,185 0,182 1 5. Canadian Journal of Botany 0,980 0,773 6. Canadian Journal ofForest Research 0,895 0,884 7. Conservation Siology 1,832 2,189 8. Ecology 3, 139 3,438 9. Ecologica1 Applications 2,180 2,378 1 O. European Journal ofF oresl Pathol ogy 0,635 0,535 Il . Forest Ecology and Management 0,837 0,701 12. Forest Science 0,320 0,608 13 . Forstwissen_§chafiliches Centalblatt 0,290 0,200 14. Journal of Ecology 2,837 3,040 15. Journal ofForestry 0,396 0,508 16. Joumal of Vegetation Science Opulus 1,414 1,485 17. Journal ofWildlife Management 0,986 1,075 1.8. Wildlife Monographs 2,000 2,000 19. Landscape Ecology 1,310 1,648 20. Molecular Ecology 3,086 2.799 21. Ne\v Phytologisl 1,967 2,208 22. New Scientist 0,388 0,496 23 . Scandinavian J. of Forest Research 0,559 0,616 24. Scientific American 1,3 LO 1 1.609 25 . Silvae genetica 0,463 0,.491 26. Tree Physiology 1.,640 1.740 1 27. Trees- Structure and Function 0.863 0,936 1 28. Zeitschrift fi.ir Jagdwissenschaft 0,183 0,361 (Vir: SCI Journal Citation Reports J 997). 3 V GOZDARSKI KNJIŽNICI DOSEGLJIVE REVIJE IN NJlliOV DEJAVNIK VPLIVA V gozdarstvu so prisotne tudi vsebine drugih znan- stvenih disciplin, ki so v zbirki SCI razvrščene v dmge tematske skupine. Za vse v naši knjižnici dosegUive revije smo izdelali pregled njihovih dejavnikov vpliva. Te revije so predstavljene v preglednici 2. Da je med 70 tujimi revijami, ki so naročene v Gozdarski knjižnici, kar 28 zelo kakovostnih in v svetu odmevnih, je nedvomno zanimiv podatek, ki priča o skrbnem in kakovostnem izboru. Vzpodbudno je, da 414 so kar tri revije z nemškega govomega področja, kar je ob dejstvu, da so v zbirko SCI vključene revije v veliki večini pisane v angleškem jeziku, velik dosežek. Še vedno pa pogrešamo revijo AFZ-Der Wald (prej Allgemeine Forstzeitschrift) in ScbweizeriscbeZeits- chrift fur Forstwesen, ki se nikakor ne uspeta uvrstiti. 4 VREDNOTENJE RAZISKOVALNEGA DELA PO PRAVILNIKU MINISTRSTVA ZA ZNA- NOST IN TEHNOLOGIJO TER UNIVERZE V LJUBLJANI Lestvica za vrednotenje raziskovalnega dela Minis- trstva za znanost in tehnologijo kot glavnega financerja raziskovalnih del ni poenotena z lestvico Univerze, ki jo je treba upoštevati, kadar smo v habilitacijskem postopku na Univerzi, zatorej so raziskovalci neredko v zadregi, ko morajo svojo bibliografija razvrščati enkrat po pravilniku MZT, drugič po pravilniku Uni- verze, odvisno od namena pač. Da pa je zmeda še večja, je na pobudo MZT svoje vrednotenje v sistem COBfSS vnesel tudi Inštitut informacijskih znanosti iz Maribora (IZUM), sicer z resno opombo, daje toč­ kovanje v sistemu COBISS za začetek le poskusno in torej ne moremo prisegati na njegovo neoporečnost, toda ko postanejo pomembne informacije tako eno- stavno dostopne, kot so prek sistema COBISS (za tiste, ki ga želijo in znajo uporabljati, seveda), potem smo hitro pripravljeni pozabiti na njihovo morebitno opo- rečnost in jih uporabljamo kot edino veljavne in abso- lutno resnične. V nadaUevanju je prikazano vrednotenje razisko- valnega dela po veljavnem pravilniku Ministrstva za znanost in tehnologijo. Vrsta objave Največje možno štev. dodeljenih točk CLANKI - članek v domači znanstveni reviji, z domačim uredniškim odborom - članek v domači znanstveni reviji, z mednarodnim uredniškim odborom 2 - članek v mednarodni znanstveni reviji 3 - članek v mednarodni znanstveni reviji z dejavnikom vpliva do X 5 - članek v mednarodni znanstveni reviji z dejavnikom vpliva nad X 8 - članek v strokovni reviji 0,5 - članek v poljudno-znanstveni reviji 0,2 Opomba: vrednost X je srednja vrednost dejavnika vpliva znotraj določene tematske skupine; za gozdarstvo znaša 0,559. GozdV 57 (1999} 9 KNJIGE - knjiga, izdana pri mednarodno uveljavljeni tuji založbi 15 -knjiga, izdana pri domači založbi 10 - poglavje v knjigi, izdani pri mednarodno uveljavljeni tuji založbi 8 - poglavje v knjigi, izdani pri domači založbi 6 - univerzitetni učbenik z recenzijo 1 O - drug učbenik z recenzijo 5 - uredništvo zbornika pri mednarodno uveljavljeni tuji založbi 5 PREDAVANJA NA KONFERENCAH -objavljen sestavek z mednarodne konference - objavljen sestavek z domače konference 0,5 - vabljena predavanje na mednarodni konferenci 5 - vabljena predavanje na domači konferenci 2 - gostovanje na tuji univerzi s predavanji, ki obsegajo več kot lO ur 1 O (Vir: Pravilnik o uporabi kvantitativnih kriterijev za ... nazive, 1994, 1998) Na Univerzi v Ljubljani so izdelali svojo lestvico za vrednotenje pedagoškega in raziskovalnega dela. Predstavili bomo vrednotenje istih zvrsti del, kot so predstavljene v pravilniku MZT. Vrsta objave Največje možno štev. dodeljenih točk KNJIGE - del monografije 8 - univerzitetni učbenik z recenzijo 1 O - nova, dopolnjena izdaja 5 - ostali učbeniki 5 - študijsko gradivo 1 - poljudno-znanstvena knjiga, izdana doma 3 - poljudno-znanstvena knjiga, izdana v tujini 6 - uredništvo-souredništvo knjige, revije- domače 3 - uredništvo-souredništvo knjige, revije- tuje 6 - objavljeni prikazi, poročila, ekspertize 0,5 - gostujoči profesor 8 ČLANKI - članki z recenzijo v revijah, skupina od l do VI 8 - strokovni članki 1 -poljudno-strokovni članki 0,1 PREDAVANJA NA KONFERENCAH indeks citiranosti kandidata (po SCI, SSCI) več kot 20 15 -objavljene v obliki članka 2 - dokumentirani objavljeni referati na kongresih, simpozijih in znanstvenih seminarjih- domači - dokumentirani objavljeni referati na kongresih, simpozijih in znanstvenih seminarjih- mednarodni 2 - uvodno, objavljeno plenarno predavanje na sestankih z domačo udeležbo 2 - uvodno, objavljeno plenarno predavanje na sestankih z mednarodno udeležbo ali v tujini 5 (Vir: Merila za volitve v nazive ... sodelavcev, 1997) Obema lestvicama dodajamo pojasnilo, da se v primeru več avtorjev število točk po množi z 1 ,2. Če so se soavtorji odločili za sorazmeme deleže, se zmno- žek deli s številom avtorjev, možna paje tudi razdelitev zmnožka v skladu z dogovorom med avtorji. Primerjava obeh lestvic pokaže razlike v vredno- tenju raziskovalnega dela, zato je zelo pomembno, da izberemo namenu odgovarjajočo lestvico. Poudariti je treba, da so navedene vrednosti najvišje možne, na kandidatov predlog ocene o dokončni vrednosti dela odloči komisija za oceno raziskovalnega dela. Viri KOLER, T., 1998. Vključenost revij v zbirko Science Citation Index: in faktor vpi iva rev ij pri mer zn področj o gozdarstva.- GozdV 56, 10, str. 487-488. ... , Merila za volitve v nazive visošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. Pregled dela in točkovalnik.­ Ljubljana, Univerza v Ljubljani, 1997. ... , Pravilnik o uporabi kvantilativnih kriterijev za razvrščanje v znanstvene, strokovno-raziskovalne in razvojne nazive.- Ur. l. RS, št. 75-2693/94, Ur. l. RS, št. 35-1519/98 (spremembe in dopolnitve). ... , SCI Journal Citation Reports. Key Figures from thejourna1 rankings.- Phyladelphia, ISI, 1997, l 02 str. GozdV 57 (1999) 9 415