PUtofH v iì TP^etnik XX april 198 OBČINSKA KNJIŽNICA 64290_TRŽIC_ glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič KAKOVOSTNEJŠE DELO Programi stabilizacije in izboljšanja našega dela, ki smo jih sprejeli za letošnje leto, nas zavezujejo da se resnično potrudimo in še izboljšamo naše poslovanje. Pri tem pa ne gre več samo za golo fizično povečevanje ptoizvodnje, ampak predvsem za vzpostavitev takih kvalitetnih dejavnikov, ki bodo zagotavljali uspeh, med katere je šteti predvsem: — disciplino v planskem smislu — kakovost proizvodnje — izbiro proizvodnega programa — organizacijo dela OBLETNICA USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE, 1. MAJ, 9. MAJ .. . DNEVI, KI SO TRDNO ZASIDRANI V NAŠI ZAVESTI, DNEVI, S KATERIMI ŽIVIMO, DNEVI, KI NAS SPODBUJAJO, KI NAS SPOMINJAJO ... PRAZNUJEMO Kmalu potem, ko so voditelji stare države podpisali vdajo, so se zbrali v Vidmarjevi hiši, na Večni poti v Ljubljani, komunisti in napredni družbeni delavci. Bilo je 27. aprila 1941. Gosti so prihajali v hišo skrivaj. Za sestanek niso smeli izvedeti ne oblastniki ne okupatorji. Možje v Vidmarjevi hiši so ljubili svobodo. Vedeli so, da je narod, ki vdano sprejme suženjstvo, obsojen na smrt. Sklenili so, da se bodo uprli nasilju. Zato so osnovali organizacijo, ki naj bi združila Slovence v boju za osvoboditev. Ta organizacija je bila OSVOBODILNA FRONTA. Prvi maj, mednarodni praznik dela, je borbeni dan solidarnosti proletariata in delovnih ljudi vsega sveta. Datum je zgodovinsko vezan na dogodke iz leta 1886, ko je v Chicagu preko 40.000 delavcev postavilo zahteve, simbolizirane v tri osmice — osem ur dela, osem ur počitka in osem ur za kulturni dvig. Stavke in demonstracije so bile zadušene v krvi. Na prvem kongresu II. internacionale 1889 leta pa je bilo odločeno, da se v spomin na ta dogodek vsako leto 1. maj organizirajo masovne delavske demonstracije z zahtevo po osem urnem delovniku. V socialistični Jugoslaviji je bil 1. maja razglašen za državni praznik. Letošnji praznik dela praznujemo še posebno svečano ob 30. obletnici delavskega samoupravljanja, ko lahko sebi in svetu pokažemo, da smo dosegli izjemen družbeni, ekonomski in kulturni razvoj. Ljubljana se je prebudila v prazničnem jutru. V vetru so plapolale zastave. V srcih je bila sreča, veselje nepopisno. ZMAGA, SVOBODA. Kaj je moglo zveneti lepše. Partizanske enote so vkorakale v svobodno Ljubljano. Solze sreče in veselja so tekle po razžarjenih licih. Objemi, stiski rok in pozdravi za osvoboditelje. To je bil 9. maj 1945. VSEM BRALCEM ISKRENO ČESTITAMO OB DNEVU OF - 27. APRILU DELAVSKEM PRAZNIKU - 1. MAJU DNEVU OSVOBODITVE - 9. MAJU družbeno politične organizacije, samoupravni organi in uredništvo. Analize preteklih obdobij kažejo, da je bilo poleg nekaterih objektivnih razlogov glavni problem za neizpolnjevanje planskih obveznosti nepravočasna in neusklajena oskrba z materiali in sestavnimi deli za katere smo se bodisi prekasno odločali ali precenili sposobnosti dobaviteljev. Nujno je. da pri zagotavljanju proizvodnih kapacitet izhajamo iz realnih možnosti in se ne zadovoljujemo s papirnatimi kombinacijami. Kakovost proizvodnje je že nekaj časa posebej izpostavljena in je v tesni zvezi s pripravo proizvodnje in izpolnjevanjem operativnih planov. Tudi tu nam podatki zgovorno potrjujejo, da gre predvsem za naše napake in včasih tudi neodgovorno delo, saj je več kot 60 odstotkov izmeta na račun »delovnih» napak, šele potem je vzrok slabe kakovosti v materialih in delovnih sredstvih. Izbira proizvodnega programa je najpomembnejša in najodgovornejša odločitev v procesu poslovanja, saj so kasnejše možnosti za izboljšanje minimalne. Zato je prav. da se na to odločitev čimbolj pripravimo in uskladimo, tako da je končna odločitev sprejemljiva za vse. saj jo bomo le tako spoštovali in uresničevali. O organizaciji dela veliko govorimo, pri tem pa si vsakdo zamišlja nekaj svojega od katerega le neradi odstopamo. Na tem področju bo potrebno storiti dvoje: — postaviti dovolj elastičen sistem vodenja in medsebojnega dogovarjanja ter sporazumevanja in — organizatorje dela usposobiti za svoje delo s permanentnim izobraževanjem. Vse to pa bomo dosegli z nekoliko drugačno delitvijo dela. ki smo jo vajeni sedaj, ko vsakdo trdi, da je on že svoje dobro opravil ali pa ga povsem slučajno tudi malo »polomil«. Pri svojem delu nam ne more biti vseeno, kako so bila izvršena dela pred nami in kako bodo izvršena dela za nami. Dela in opravila bo potrebno združevati, omejevati obseg izvajalcev, le te pa bolje nagraditi. „ .. ... Božidar Meglic Kolektiv Peko — Globus (NE)IZPOLNJEVANJE DELOVNIH OBVEZNOSTI V skladu z zakonom o združenem delu in zakonom o delovnih razmerjih določajo pravilniki o delovnih razmerjih TOZD in delovne skupnosti skupnih služh pravice in obveznosti delavcev na delu in v zvezi z delom. O pravicah govorimo dnevno, vsak jih prebere le enkrat, pa se jih zaveda, jih sprejema in jih uveljavlja. Tudi o obveznostih se govori dnevno, saj zakon in pravilnik govorita o pravicah in obveznostih kot o dveh enakovrednih kategorijah, vendar pa obveznosti nočejo sprejeti vsi, nekateri jih sprejemajo kot nujnost, vsi pa se tudi ne zavedajo, da bi praviloma šele oh izpolnjevanju obveznosti lahko uveljavljali tudi pravice. V skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih je bilo v delovni organizaciji v letu 1979 (brez TOZD Budučnosti) prijavljenih 174 kršitev delovnih obveznosti. V 15 primerih se je v isti obravnavi obravnavalo več prijav zoper iste kršilce, večkrat pa so bili izvedeni postopki proti istim kršilcem obveznosti večkrat. Obutev Poliuretan Gumoplast Trbovlje Mreža Orodja rna DSSS postopki iz leta 1978 30 13 8 4 9 1 3 prijave v 1979 80 25 16 26 15 4 8 izrečeni ukrepi: prenehanje delovnega razmerja 3. 7 2 1 _ 2 pogojno prenehanje 8 3 3 1 6 — 2 denarna kazen — — — 1 — — — razpored na drugo delo 3 — — — - - — javni opomin 20 3 5 5 2 — i opomin 25 8 4 4 7 4 2 oprostitev oziroma ustavitev postopka 25 5 2 7 1 1 i postopki končani v letu 1980 7 4 2 6 4 — V 15 primerih je delavcu prenehalo izvedbo oziroma med postopkom zarad delovno i kršitve razmerje pred obveznosti, v - neprimeren odnos odklonitev dela ali nekvaliteta v 18 primerih v 10 primerih nekaj primerih so kršilci zahtevali prenehanje prav ' zaradi uvedbe — zamuda oziroma izhod iz OD v 10 primerih postopka zaradi kršitve obveznosti. — nered oziroma pretep v 5 primerih V TOZD Komerciala ni bilo nobene prijave kršitve delovne obveznosti. Med obravnavanimi kršitvami so bile najpogostejše: — neopravičeni izostanki z dela v 68 primerih — prinašanje ali pitje alkohola v 20 primerih V letu 1979 je proti odločitvi disciplinske komisije ugovarjalo le 6 delavcev, proti sklepu delavskega sveta pa je bila le v enem primeru vložena zahteva sodišču združenega dela. Pregled števila postopkov zaradi kršitev v preteklih letih: Leto Obutev Poliuretan Gumoplast T rbovl je Mreža Orodjarna K omereiala DSSS Skupaj 1979 80 25 16 26 15 4 — 8 174 1978 76 56 15 7 20 6 2 9 191 1977 48 24 25 11 16 — 39 181 1976 39 57 23 20 26 — 38 203 1975 35 28 8 12 17 — — 21 121 Veliko govorimo o neizkoriščenem delovnem času, o odsotnostih z dela zaradi bolezni, porodniških dopustov itd., vendar lahko tudi iz obravnavanih kršitev obveznosti ugotovimo, da ne izkoriščamo zadovoljivo razpoložljivega delovnega časa. Veliko je neopravičenih izostankov delavcev z dela. v nekaterih primerih tudi po več dni. Nekatere kršitve so bile obravnavane, ker delavci niso sporočili da nameravajo prenehati z delom, nekateri pa so se celo odselili, ne da bi uredili prenehanje dela. Poleg samih neopravičenih izostankov z dela pa bi lahko seštevali še čas odsotnosti delavcev z dela zaradi predhodnih zaslišanj in zaradi disciplinskih obravnav, izgube delovnega časa članov komisije, prič in ostalih, ki morajo sodelovati v postopkih. Kljub temu. da menimo, da ni edini možni način vzgoje izrekanje ukrepov oziroma prijav zaradi kršitve, pa verjetno vse premalo nekateri pooblaščeni predlagatelji prijavljajo kršitve zaradi alkoholizma, saj večkrat ugotavljamo, da je delavec prijavljen zaradi kršitve šele tedaj, ko vodja dela zaradi stalnih kršitev (izostankov, vinjenosti itd) ne more več drugače ukrepati (odobravati dopustov, izhodov). Tedaj pa je navadno za delavca že pozno, da bi spremenil ravnanje oziroma se prostovoljno odpovedal alkoholu. V primerih tovrstnih kršitev bi bilo potrebno hitrejše in boljše sodelovanje delavcev, vodje, socialne in zdravstvene službe, da bi se »bolezen« pravočasno odkrila in zdravila. V prenekaterih primerih sodelavci skušajo zakriti kršitve vinjenosti sodelavca ali pa mu še sami ponudijo pijačo. Morali bi se zavedati, da s tem le škodujejo sodelavcu, ki je nagnjen k pijači, v nohenem primeru pa mu z zakrivanjem kršitve ne koristijo. Horžen Ivanka KVIZ - TITO - REVOLUCIJA - MIR Kulturni program je pripravilo Mladinsko gledališče Tržič Eno izmed treh polfinalnih tekmovanj občinskega prvenstva v kvizu posvečenemu 30. letnici samoupravljanja na temo TITO — REVOLUCIJA — MIR je bilo v naši delovni organizaciji v petek 21. marca. Treba je povedati, da poteka kviz na to temo po vsej državi in je najmnožičnejša manifestacija preko katere mladi izkazujejo pripadnost Jugoslaviji in predsedniku Titu. Od desetih prijavljenih ekip za kviz v občinskem merilu, so se v Peku pomerile ekipe mladih iz Bistrice, tovarne Kos in srpov TOKO in ekipa TOZD Orodjarna. Kljub temu. da je ekipo TOKO v začetku zastopala samo ena mladinka, kasneje se ji je pridružil še drugi član, se je vnel ogorčen boj s tekmovalci iz Bistrice. Zmagala je ekipa Bistrice z 9 točkami pred ekipo TOKO. ki si je priborila 7 točk. Ekipa Orodjarne je bila slabše pripravljena in ni posegla v boj za zmago. Zbrala je 4 točke. V finalu se je ekipa Bistrice pomerila z ekipama 00 ZSMS Podljubelj, Ravne in Tržič-mesto. To tekmovanje je bilo 29. marca v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici. Tekmovanje v naši delovni organizaciji je bilo dobro pripravljeno, popestreno s kulturnim programom v izvedbi mladinskega gledališča Tržič. Obisk pa je bil kljub dobri obveščenosti in propagandi zelo slab. Sašo PRODAJALNA »PEKO« GLOBUS V KRANJU Blagovnica v Kranju. Za blagovnico Globus v Kranju pravijo, da je nekaj posebnega. Zarjavelo pročelje daje svojstveno podobo. Ko kupec zavije v blagovnico ne more naprej, ne da bi se ustavil na oddelku Peko. Vedno je kaj novega. V koših za razprodajo tudi dvakrat dnevno menjajo artikle, to pa zato, ker hočejo prodajati. Ge v dopoldnevu ne prodajo izloženih čevljev, jih popoldne že zamenjajo. Kot je nekaj posebnega Globus, bi lahko rekli tudi za Lojzeta Horvata, poslovodjo poslovalnice Peko Kranj III. Predno se je umiril v Kranju, je obšel .36 poslovalnic Peko po vsej Jugoslaviji. 1960 leta je začel kot vajenec v poslovalnici Murska Sobota Po končani učni dobi je odšel služit vojaški rok. Ko se je vrnil, zanj ni bilo prostega delovnega mesta v Soboti. Ponudili so mu. naj pride v Ljubljano. In tako se je začelo. Kjerkoli so se pokazale potrebe, povsod je bil Lojze za nadomestitev. Postal je »leteči poslovodja«. Ko se je v Kranju odpiral Globus, se je naveličan terena ponudil in prevzel poslovalnico. Tako je 1973 leta začel z letnim prometom 260 starih milijonov. Obraz mu preleti zadovoljen smehljaj, ko pove. da so lani presegli 2 milijardi in prodali 68.158 parov čevljev. Do nedavnega so imeli probleme s skladiščem. Uredilo se je tudi to, lahko se pohvali, da je vso zimsko zalogo vskladiščil v kilometer oddaljenem skladišču. V Globusu, na oddelku Peko. je skupa j z Lojzetom osem prodajalcev in tri učenke. Naročajo in prodajajo redno blago, poleg tega pa tudi robo v B kvaliteti. Imajo veliko stalnih strank in ko pridejo v prodajalno, vedo. da bodo dobile čevlje. Lojze veliko sodeluje s kolegi-poslovodji v prodajni mreži. Ko mu poide zaloga, oziroma še prej, poišče kje podobni artikli ne gredo, naroči predispozicijo. Malo se jezi. ker mu včasih pošljejo material brez dokumentov, strgane in prašne škatle. Malomarnosti in površnosti nima rad. Red zahteva tudi od svojih sodelavcev. Ni mu prav. da še ni urejen in odpravljen problem reševanja reklamacij. Ugotavlja, da je veliko preveč reklamacij iz zaloge. Kon- trola bo morala nekaj ukreniti. Reklamacije jim rešuje čevljar v Kranju. Je izredno natančen, popravila so v redu.'Delovni pogoji v Globusu so dobri. Prodajalna je na dobrem prodajnem prostoru. Blago je razstavljeno v predizbiri. Stranke lahko same izbirajo. Še zaradi nekaterih stvari se Lojze jezi. Preveč je administracije. Prodaja se za prodajnim pultom, vedeti je treba zakaj smo v trgovini. Izgleda, da se bo nekako rešilo, če se bodo obnesle terminalne blagajne. Kolektiv poslovalnice se pripravlja na to, ko bo stekla prodaja za obveznice. Namestili bodo še eno blagajno in tako zmanjšali naval, posebno še. ker izgleda. da se bodo modeli dobro prodajali. Kolekcija pomlad — poletje 1980 je udobna, barve in pete so v redu. Lojze je član poslovnega odbora v TOZD Mreža in predsednik disciplinske komisije. Kot sam pravi se bolj nagiba k temu. da disciplinska komisija ne bi bila samo sodnik, ampak prej svetovalec in vzgojitelj. Rešili so že nekaj primerov prekršitve zaradi neurejenosti poslovalnic in neprimernega odnosa do dela. Predno sem odšla, me je Lojze opomnil naj zapišem, da je premalo sodelovanja med poslovalnicami. Artikle, ki se v nekaterih krajih slabo prodajajo, bi morali čimprej zamenjati in predisponirati. Prav tako se mu zdi. da bi bil promet boljši, če bi vodili pregled o prodaji posameznih prodajalcev. Ge bi bili plačani po parih, bi bil rezultat veliko večji. To se dobro vidi pri učencih. Prodaja za obveznice je stekla. Na blagajni je veliko več dela. RAZVEJANO OBVEŠČANJE Lojze Horvat, poslovodja Sedanji politični in ekonomski trenutek je tak, da zahteva zavzeto delo, zlasti na področju obveščanja. Da bi ugotovili kako poteka obveščanje v naši delovni organizaciji, oziroma kako in na kakšen način so obveščeni naši delavci, so nas obiskali predstavniki odbora za obveščanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije in CK ZKS. Namen pogovora je bil, da bi skupno ugotovili kakšni so rezultati prizadevanj za obveščanje, kje se pojavljajo težave, predvsem pa, da bi spodbudili zanimanje delavcev za aktivno sodelovanje v procesu obveščanja. Sistem obveščanja je zapletena in odgovorna naloga. Pojavljajo se vedno večje potrebe delavcev po čimbolj popolnem in pravočasnem obveščanju o rezultatih dela in o vsem, kar je predmet obravnave na zborih, na sejah delavskih svetov, v delegacijah itd. Gostje so ugotovili, da je sistem obveščanja v naši delovni organizaciji lepo razvejan, da je še najmanj težav z obveščanjem o pogojih in rezultatih gospodarjenja. Z nekaterimi koristnimi predlogi bomo sistem še obogatili. Naloga, ki je pred nami pa je, kako pridobiti čimvečje število dopisnikov in kako spodbuditi povratni pretok informacij, ker nekaj pa le drži: OBVEŠČANJE JE POGOJ UČINKOVITEGA SAMOUPRAVLJANJA. POSLOVNO POROČILO »AFIS« Mešano podjetje »AFIS« s sedežem v Pirmasensu, ZR Nemčija, deluje pravno kot komanditna družba. Ustanovljeno je bilo leta 1969 kot nemško družabniško podjetje, s katerim je OZD »PEKO« navezala poslovne stike. Zaradi stalnega večanja medsebojnih poslovnih odnosov se je »PEKO« s 1. 7. 1972 vključil v »AFIS« kot družabnik z 49 % udeležbo in jamstvom v višini udeležbe. v družbi pa sta ostala kot družabnika z jamstvom v višini vsega njunega premoženja tudi ustanovitelja podjetja, nemška trgovca Siegfried Horst in Josef Schmitt, oba iz Pirmasensa. vsak s po 25,5 udeležbo. Medsebojne odnose med družabniki ureja družabniška pogodba. ki je bila podpisana 8. 8. 1972. z veljavnostjo od 1.7. 1972 dalje. Podjetje »AFIS« opravlja trgovske posle s čevlji na debelo v ZR Nemčiji in v ostalih deželah EGS. Sedež podjetja je v Pirmasensu (Rheinland — Pfalz). Z družabniško pogodbo je obvezano, da posreduje posle v interesu »PEKA« s proizvodi jugoslovanskega izvoza, drugo obutev pa le s predhodnim soglasjem in kot dopolnitev izbire. Sredstva podjetja »AFIS« V letu 1979 je osnovna glavnica podjetja »AFIS« ostala nespremenjena v višini 600.000,— DM. Udeležba v glavnici je znašala: Poslovna analiza V primerjavi s preteklim letom je podjetje »AFIS« doseglo v 1978 1979 indeks — doseženi neto promet 27.266 29.481 108,1 — nah. vred. prod. blaga 22.984 24.806 107.9 — dosežena razi. v ceni 4.282 4.675 109,1 - proviz. za direkt, posle 673 580 86,2 — prejeti skonti 569 703 128,2 — izredni dohodki 178 161 90.4 Skupaj prihodki 5.702 6.119 107.3 Poslovni stroš. in odhodki 5.119 5.685 111,0 Doseženi skupni dobiček 583 434 74,4 »PEKO« Tržič Siegfried Horst Josef Schmitt 49 ali 294.000,- DM 25.5 % ali 153.000,- DM 25.5 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR IME IN PRIIMEK NASE POPEVKARICE OBTEKANJÈ 0F HRIBKPOL- MRAJ5KI... VRSTA TISKA GRŠKA ČRKA IBSENOVA DRAMA ŽIVELPRKim DtLk > CESARSKI URADNIK V STARI KITAJSKI ORGANIZED KI NE POTREBUJE KISIKA > PREDPISAN UČINEK UADELU -nova qviUEM severu SIBIRIJA A ? % v PES, P5ET0 IGRALEC BEZLAJ V PLANINA V SRBIJI ZNANA IZ 1 SV.V0JU1 ^JÌtÌTUTV LJUBLJANI (JOŽEF) KI «MV03A5 FORMACIJA GALATEJIU LJUBLJE- NEC KOŠARA Z ROČEM Novi (S AR .DELA' LAVRO1 MAKEDONSKO KOLO GLASBENI mSTRUMEUl PISCA! TELESNA po5kodba GRŠKA FILOZOFSKA Sola stoikov DALJŠE PESNITVE ALFRED NOBEL KOUTAKT ZAČETNIK SADIZMA IT. BARONI SLIKAR (GUIDO) ljubkoval MOŠ. IME FI5KAR5K0 SITO FILMSKA ZVEZDA UAR.OSV. VOJNA S duša (LATINSKO) KI NAPEV PRED PSALMOM GRŠ.ČRKA OLIVER CROMWELL GREGOR STRNIŠA komet ljubimk:, TUJI VRSTA PORCELAUP S D LETOVIŠČE PRI OPATIJI TELOVADNA VAJA, ODKLON ČEVLJAR INFORMIRA LtStNA PASTIRSKA BAJTA V HRIBIH mongolski POGLAVAR RAS FILM H METKO GABRIJELČIČ NAGRADNA KRIŽANKA Za zadnjo križanko smo dobili 80 rešitev. Nagrade je izžrebal naš sodelavec iz splošnega sektorja JANKO JANUŠ. Nagrade so dobili: 80 din - ALENKA PODGORŠEK - 512 60 din — IVAN MEDIC — transport 40 din - ANČKA VALJAVEC - 512 20 din - IRENA DŽUKANOVlC - 512 20 din - IRENA MEGLIC - 600 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo najkasneje do 30. aprila 1980. ZAHVALI Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem iz nabavnega sektorja in razvrščevalcem usnja za darilo in jim želim veliko osebnih in delovnih uspehov. Janko Stegnar Ob nenadni izgubi brata JANEZA DEŽMANA se sodelavcem iz oddelka 524 zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč. Marjan Dežman TEKMOVANJE V VELESLALOMU V soboto 1. marca se je zbralo 18 tekmovalk in tekmovalcev Gumoplasta v Lomu pod Storžičem na tekmovanju v veleslalomu. Zaradi pomanjkanja snega je imela proga samo 11 vratič, vozili pa smo tri vožnje. Najboljši v vseh treh vožnjah je bil ŠLIBAR Marjan, ostali pa smo se zvrstili: 2. Kutin Janez 3. Gliha Bojan 4. Majcen Marjan 5. Perko Andrej 6. Ahačič Iztok 7. Vrhovšeklvo 8. Kralj Anton 9. Roblek Ivo 10. Ive Anton 11. Japel Vlado 12. Bertoncelj Janez 13. Jančič Slavko 14. Ribnikar Darko 1^ A nrlroi Ženske: 1. Kavčič Jana 2. Perko Olga 3. Stušek Marjeta Bojan Glih i LITERARNI KOTIČEK NISI VEDNO SREČEN, ČE SE SMEJEŠ Dolg sprevod se je vil od mrliške vežice do mesta, kamor bodo položili belo krsto. Mrki obrazi, na katerih so se še poznali sledovi solz. so bili uprti v tla. Njeni prijatelji si niso upali pogledati krste. Tiho. nemo so hodili v sprevodu in od časa do časa popravili žalne trakove, kot da na njih piše nekaj neresničnega — Romani v zadnje slovo — saj ni mogoče. Vedno je bila nasmejana, vedno dobre volje in imeli so jo radi, še več, ljubili so jo. Ljubili zaradi poguma, pomagali so ji v stiski in vedno so ji nudili zavetje, ko jo je pijani oče pregnal od doma sredi noči. Vse to je gotovo ni zlomilo, saj je sama govorila, da je tega že navajena in vse skrbi in gorje je pregnala z nasmehom in spet je bila Romana — kot so jo poznali. Toda zakaj je to naredita? Samomor, beseda ob kateri vsakemu zastane dih, samomor, na katerega je človek pripravljen samo v enem trenutku, v trenutku žalosti, ki jo nosi v svojem izpitem srcu. beseda, ki kot vihar potuje skozi človeške možgane, beseda, ki trpinči in ubija dobre in preproste ljudi. Takšna je bila ona — Romana — ki je ležala na marmornati mizi, obložena z belimi deskami in posuta z rdečimi vrtnicami, hrepenečimi po življenju. Pomilovali so jo. nekateri celo obsojali. O, kako zelo krivični so lahko ljudje, ki sodijo, ne da bi vedeli zakaj je tako. Živela je kot vsak normalen človek, ljubila je zabave, glasbo, planine, samo nekaj je bilo po čemer se je nekoliko razlikovala od svojih prijateljev. To so bile njene oči. Sive oči. ki so veselo gledale v svet, oči. ki so se vedno smejale in nihče ni videl v njih solze. Pa ta težava se lahko premaga. Kdor ne vidi, si lahko natakne na nos očala in vse je spet tako kot prej. Ali je res tako? Ali je to samo zgolj domišljija človeka z očali ali pa samo želja po boljšem vidu. Mogoče pa je to le borba takšnega človeka, da pokaže ostalim ljudem, da on ni za zavreči, da ni le zgolj maska, ki noče zaničevanja, ampak le razumevanje. Nihče ni Romane videl takrat, ko je z obraza snela krinko, nihče ni videl njenih solz. nihče ni videl njenih pogledov obupa, ki so prosili pomoči. Pa kdo ji bo pomagal, kdo ji ho priskočil na pomoč. komu naj razloži kako slabo je z njo. kako s strahom čaka vsakega naslednjega dne in kako si vsak večer zastavi vprašanje, ali bom jutri sploh še videla? Nekega večera, ko se je vračala iz službe domov, je bilo zelo težko. Poti ni več videla in vsak njen korak je bil nestabilen. Vedno je bila pripravljena na korak, ki ne bo narejen na cesti ampak v jarku. Svojih prijateljev, ki jih je srečevala ni videla, ni jih spoznala prej. dokler jo niso ogovorili. Zadnje dni je odpovedala tudi v službi. Oči so se ji solzile, pekle so jo in bolele. Morala je narediti odločilen korak, to je bila pot k zdravniku. Sledila je težka operacija iz katere se je zbudila s povoji okrog oči. Dolge dneve je čakala na odločilen trenutek, ko ji bodo sneli obveze. Ali bo še videla? In prišel je ta dan. Sobo so zagrnili in prav počasi, prepočasi so ji snemali obveze z oči. V sobi je bilo vse tiho . . . »Ali kaj vidite?« Zmajala je z glavo, potem pa z njo udarila naprej — v nekaj trdega in iz ust se ji je utrgal krik, krik. ki je bil podoben ranjeni živali, krik. v katerem je bila izražena vsa bolečina krik — na pomoč. Dolgo je potekalo, da se je privadila novemu življenju, novemu svetu — svetu teme. Na njenih ustih ni več igral prešeren nasmeh in iz mrtvih oči so večkrat polzele solze. Toda niso jo pustili, da bi se zaprla vase. Spoznala je še druge, ki so bili prav tako slepi. Učili so jo delati, pisati in brati z brajevo pisavo, učili in pokazali so ji, da prav tako živiš in se smeješ, pa čeprav te zagrinja tema. Trudila se je, da jih posluša, se učila in jim pokazala, da se je vživela v svojo usodo. Toda nihče ni vedel, kako se z muko prebija iz dneva v dan. nihče niti slutil ni. kakšna velika igralka je. Nekega jutra so jo našli mrtvo, na mizi pa so našli s pisalnim strojem napisano poslovilno pismo: »Dragi moji!« Nikar me ne obsojajte, če sem storila to, nikar me ne imejte za nehvaležno. Hvala vam za vaše razumevanje, za vašo nesebično pomoč, za vse kar ste storili zame, za vse vspodbudne besede, hvala za vso skrb in ljubezen, ki ste mi jo izkazovali ob najtežjih trenutkih, da hi mi temo, ki me je obdajala, naredili vsaj malo svetlejšo. Ne obsojajte me, toda jaz, ki sem bila navajena gledati sonce ne morem živeti več v temi. Zato se poslavljam od vas in vas prosim, da ne žalujete za menoj, kajti to nisem bila več jaz. Umrla sem že. ko me je za vedno zagrnila tema. »Romana« Nisi vedno srečen, če se smejiš, včasih je smeh tudi dobra krinka, da skriješ žalost in skrbi. Človek je lahko tudi igralec, toda življenje igralca je najtežje. Zato ljudje skušajte razkrinkati svoje maske, skušajte najti svoj pravi jaz in ko ga hoste našli in ko boste občutili trenutno srečo, tedaj se zavedajte, da ste našli sami sebe, da ste našli svojo bistveno stvar v življenju, ki jo že tako dolgo iščete. Zmagujte nad svojim lastnim življenjem, ne zatekajte se k samomorom, da vas ljudje, ki ne poznajo čustva ne bodo obsojali kot izprijence ali klateže brez človeških lastnosti. Spomnite se neke Romane, ki so jo premagala lastna čustva in ki se je izgubila v svetu sodnikov, ki so obsojali svet samomorilcev. Pazite, da se med temi sodniki ne boste znašli tudi vi in po krivem obsodili neko Romano. T ISKRICA Vsak vse že vedeti hoče. tako nas usmerja vsak dan. a bolje bilo bi. mogoče, miselnost tako dati na plan. Vsi vse naj bi dobro poznali, vsak pa le to,kar dobro pozna. tako bi bolj umno ravnali in znanje izpili do dna S POTI PO SOVJETSKI ZVEZI Kozmos, vesoljski muzej v Moskvi. NAŠI PETDESETLETNIKI MILENA GRAŠIČ — dokončevanje obutve — odpravljanje napak v 521 montažnem oddelku ŠTEFKA KRANJC — dokončevanje obutve — odpravljanje napak pri dokončevanju obutve v 522 montažnem oddelku MAJDA KLEMENČIČ — pripravljanje vzorčnih zgornjih delov VINKO KERŠIČ — kontroliranje v izdelavi obutve v 511 šivalnici PETER ŠKRJANC — kontroliranje v izdelavi obutve v montažnem oddelku 522 ANA TAVČAR — šivanje golenic — najzahtevnejše v TOZD Trbovlje CVETKA PERKO — kontroliranje in pakiranje PUR izdelkov SABINA KAČIČNIK — pomočnik v poslovalnici Celje II. Iskrene čestitke! ŠUŠTARIADA ’80 Letošnje prvenstvo delavcev čevljarske in usnjarske predelovalne industrije Slovenije v veleslalomu in tekih je potekalo na Zelenici 8. 3. 1980 v organizacije konference OOZS Peko. Za tekmovanje je bilo prijavljenih iz 15 DO preko 300 pri-javljencev. vendar se zaradi slabih vremenskih razmer, tekmovanja ni udeležilo večje število prijavljenih (največ iz Peka). V petek 7. 3. 1980 v popoldanskem času je bilo žrebanje štartnih številk in sestanek pripravljalnega odbora z vodji ekip v hotelu Garni na Ljubelju. Na sestanku smo potrdili tudi organizatorje tekmovanja za prihodnje leto. To bo tovarna usnja Slovenj Gradec, ki je posredovala pismeno ponudbo. Izvedna tekmovanja bo na Kopah nad Slovenj Gradcem. V soboto 8. 3. 1980 nas je presenetilo res pravo zimsko vreme, saj je sneg padal tudi v nižinah tako. da je nastali položaj na cestah marsikateremu od udeležencev povzročil težave. Vendar smo vsi vztrajali, in na koncu se je tudi vreme izboljšalo tako, da je tekmovanje lahko potekalo. Vendar, pa smo že pri Startu v posameznih skupinah videli, da se precejšnje število tekmovalcev ni pojavilo na Startu. Podelitev pokalov, kolajn in nagrad je bila popoldan pred hotelom Garni. Doseženi rezultati po skupinah: 1. TEKI — članice: 1 km 1. OMERZU MILENA IUV Vrhnika 7.56.1 2. KNAFELJC METKA KOTO 8.40.2 2. Člani do 30 let: 3 km 1. STANOVNIK STANE ALPINA 15.27.4 2. RIBNIKAR JANEZ PLANIKA 15.37.3 3. MLINAR PETER ALPINA 16.53.3 - 6. JURJEVČIČ DRAGO PEKO 17.33.2 TROJNA SREČA IN VESELJE Marija CVEK, delavka v izdelavi zgornjih delov 512 je od srede 12. marca 1980 najsrečnejša mamica in središče pozornosti v Tržiču. Njeni dve deklici in deček so poskrbeli za presenečenje. V Tržiču ne pomnijo trojčkov, zato ni čudno, da so postali predmet zanimanja vseh občanov. Otroci so se povsem normalno razvijali, zato so že od tretjega tedna v domači oskrbi. In kdo mamici pomaga pri trojnem delu? Z očkom sta povsem enakovredna, prav pa pride tudi pomoč stare mame in patronažne službe. Mežikanje nekaj ur po rojstvu. 3. Člani nad 30 let: 2 km 1. ZANOŠKAR MATJAŽ TU Slov. Gradec 8.56.9 2. KOPAČ ZORAN ALPINA 9.29.1 3. ZUPAN ANTON TOKO 9.54.7 -5. MEGLIČ MILAN PEKO 10.53.2 6. VALJAVEC STANISLAV PEKO 11.28.4 -10. STRITIH FRANC PEKO 12.25.9 VELESLALOM: 1. Članice nad 35 let: 1. ZORC JOŽICA KONUS 0.36.87 2. ROBLEK DORA PEKO 0.39.65 3. KRIŽAJ MARI PEKO 0.39.86 -5. STRITIH SILVA PEKO 0.41.11 2. Članice od 25 — 35 let: 1. KAVČIČ HELENA ALPINA 0.35.11 2. KRAČUN LENKA KONUS 0.38.06 3. BENČINA OLGA PEKO 0.38.09 -4. GOSAR TATJANA PEKO 0.38.70 -5. KRAMAR CILKA PEKO 0.56.47 3. Članice do 25 let: 1. KRIŽAJ SIMONA PEKO 0.30.00 2. RUPARČIČ BLANKA PEKO 0.31.00 3. LAVRIČ IRENA PLANIKA 0.31.57 4. DOLČIČ MILENA PEKO 0.32.18 -7. SOVA METKA PEKO 0.37.07 8. VOLAVŠEK TATJANA PEKO 0.37.30 -10. RAZUMIČ MAJDA PEKO 0.38.14 -12. MEGLIČ VIDA PEKO 0.39.13 -13. KUHAR ANKA PEKO 0.44.01 4. Člani nad 45 let: 1. ŠVAB VINKO PEKO 0.30.46 2. STRITIH FRANC PEKO 0.31.32 3. GORIČAN IVAN TU Slovenj Gradec 0.31.71 4. KALIŠNIK JANEZ PEKO 0.31.90 5. Člani od 35 — 45 let: 1. PODOBNIK RADO ALPINA 0.29.94 2. HLADNIK NIKO PEKO 0.30.44 3. MOČNIK ŠTEFAN TRIO 0.30.76 -8. MEGLIČ MILAN PEKO 0.32.79 -14. AHČIN JANEZ PEKO 0.36.79 -18. ROBLEK PAVEL PEKO 0.43.13 6. Člani od 25 — 35 let: 1. KOMAC FRANC TRIO 0.47.45 2. PRIMOŽIČ ANTON PEKO 0.49.39 3. MEGLIČ JOŽE PEKO 0.49.60 4. MEGLIČ JERNEJ PEKO 0.50.56 5. SOVA STANKO PEKO 0.52.42 -11. JURJEVČIČ DRAGO PEKO 0.55.14 -15. AHAČIČ DUŠAN PEKO 0.57.69 -26. VALJAVEC MARJAN PEKO 1.04.04 -28. SEIFERT MARJAN PEKO 1.06.65 29. MEDIČ SILVO PEKO 1.09.33 7. Člani do 25 let: 1. KLEMENC MILAN PEKO 0.47.34 2. JESENKO ALBIN ALPINA 0.52.15 3. ŠTAMCAR DAMJAN PEKO 0.55.68 -8. KODOROVIČ ŠTEFAN PEKO 1.02.15 9. CERKOVNIK JANEZ PEKO 1.02.96 -16. ROŽMAN ANTON PEKO 1.19.87 17. DOLČIČ BRANE PEKO 1.23.50 -20. MOČNIK BOŠTJAN PEKO 1.39.90 DOSEŽENI REZULTATI EKIPNO: 1. PEKO 65 točk 2. ALPINA 47 točk 3 K0NUS 27toek Dacar Janez čevljar____________________________________ Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Hgeja uredniški odbor: Janez Kališnik, Edo Košnjek, Nataša Meglič, Marjan Markič, Anton Simonič, Karel Zajc, Ivan Zaplotnik, Vera Umek, Marija Slapar — glavni in. odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3200 izvodov v slovenskem In 1400 izvodov v srbohrvaškem jeziku. — Gladio dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.