LETO XI.
19. JULIJ A 1958.
ŠTEV.230.
DOMOVINA
Odkar smo v emigraciji, je - vsaj za nas - predstavljalo dogaja= nje v domovini in zlasti v duši slovenskega človeka precej veliko ne= znanko, ker pač ni na razpolago načinov, po katerih bi rojaki izraža= li svoja občutja in hotenja ter se opredeljevali. Kot vsi drugi smo bili tudi mi navezani v glavnem na izpovedi posameznikov tako v pisnih kot v obiskih., Objketivno vzeto je bilo in je nemogoče pogoditi naro= dovo dušo in to je tem težji posel, kolikor bolj se odmikamo od tre = nutka, ko smo zapustili rodno grudo. Iz tega osnovnega vidika smo ve= dno motrili razna poročila,ki so bila objavljena bodisi v tem listu bodisi drugod. Nekoliko na boljšem smo se počutili samo takrat,kadar smo pričevalca osebno dobro poznali in če smo bili prepričani,da nima interesa na tem, do bi njegovi pogledi prodrli odnosno da bi z njimi hotel opravičiti eno ali drugo "politiko".
Tak primer je z osebo, o razgovoru s katero poroča prijatelj na= šega lista na drugem mestu. Daši so njegove izpovedi ponekod dokaj splošne,so vendar značilne. Ne mislimo jih posplošiti ali vzeti kot «isto zlato.Öeprav je morda res,da so doma zrelejši kot mislimo, je Lilo znova in znova potrjeno, da nimajo tistega pregleda nad dogodki, ki ga je moč dobiti v svobodnem svetu. Temu se ni čuditi,saj smo to o Pazili doma že pred vojno v dokaj ugodnejših razmerah.
Radi verjamemo,da je za rojake doma osnovni problem vprašanje s\o bodne odločitve ljudi v danem položaju,kot pravi poročilo, in da vidi Oo doma samo eno: kako se znebiti komunističnega režima za vsako ceno. Lo je potem, vsaj v Sloveniji, vse drugo - n.pr.odnosi med Srbi in Hr vati ali Srbi in Makedonci, pa kakšna naj bi bila pokomunistična ust" Vr.* in katere stranke naj bi tedaj osbtojale - čisto drugovrstnega po= ft^na, je več kot razumljivo. Nekoliko nas pa čudi,da se je naš ^riče= valeč v tolikšni meri omejil na platonično izražanje cilja,ne da bi^ se ob tem v eni ali drugi obliki bavil s konkretnimi možnostrni,ali in kako b! bilo moč doseči svobodno odločitev ljudi. Čudili se ne bi, če pri tem za povprečnega, preprostega človeka; v tem primeru smo rioakovali več, cepr-av je priznanja vredna ocenitev naše intcligen = ne, češ da nanjo sploh ne gre računati. Mnoge vesti doslej so se stri njale v tem, da je šla velika večina inteligentov in zlasti študentov ~ vsfj letu 1948. ■- v partijo iz golega oportunizma, da si je tako zagotovila obstoj in mir. V luči današnjega poročila bi torej bilo rezko Pričakovati karkoli revolucionarnega od takega neborbenega ele= ^e^?c	zapisali, da utegnejo biti pravi, toda razočarani
Partijci tisti,ki bodo nekoč odločili o preobratu naše domovine na bo ije, ker prav od Začetka okupacije vse drugo - z nekaj redkimi izjema ■Ml~ Lilo voljno pokazati tiste borbene sile,ki je potrebna za ve= a dejanja^in odločitve# (Borbenost slovenskih protikomunistov se
7La^aZ?'la4-Še}e z1?br9rnbo*) Biilasov primer, čeprav je bila to pre= las^ayica,ki ni prinesla pomladi, utegne to potrditi; res je tudi,da so bili prvi in glavni nosilci upora na Madžarskem in v manj=
Pa so^eHrazočarali ^01^1113^ sami9ki so šli v partijo Iz prepričanja
nen-r^ I emigracijskih razmerah tako gledanje na razvoj sila eortodoksno. Toda ce izključimo svetovno vojno kot sredstvo za reše=
up ?r?a7ell^een Sr0f\raad	svetovoma, potem pri najboljši volji
ie i	k0J ^ vnašanje in uP™je v bodoče generaci
De, v Jugoslaviji ali drugod na vzhodu, ki utegnejo po čistih sociolog


kih zakonih, verjetno tekom dolge dobe, ublažiti levo skrajnost in hu manizirati svoje metode in sredstva. Zdi se nam, da bi s tako možnost jo morali računati tudi naši rojaki doma in temu primerno razmišljati ter iskati kombinacije. Kaj pa drugega?
SVOBODNA JUGOSLAVIJA
Na pobudo Odbora za svobodno Evropo je bil pred leti ustanovljen Odbor predstavnikov držav pod sovjetskim suženjstvom.Temu je prišlo na misel, da bi se predstavniki teh zasužnjenih narodov redno sesta= jali,kadar zaseda glavna skupščina Združenih narodov in kasneje Evrop ska skupščina. Zato se je v septembru 1954. sestal prvi tak parlament Zasužnjenih narodov,ki odtlej zaseda bilo v New Yorku bilo v Strasbotr gu. V tem parlamentu so zastopniki devetih držav onstran Zavese,toda med njimi ni Jugoslavije. Lasi so že na prvem zasedanju sklenili,da je treba pripeljati tudi Jugoslovane v parlament, od tega Joslej ni h. lo nič. Vzrok leži predvsem v tem, da brez pristanka zapadnih vlad skupščina sama ne more sprejeti nobeno novo članico.Jasno je,da zasto pajo zapadne velesile tako stališče samo zaradi svoje politike do Ti= ta, čeprav nekateri svoje stališče tu in tam opravičujejo,češ da Ju = goslovani itak nimajo skupnega predstavniškega odbora,Pa tako itak ne morejo biti zastopani.
kon?em oPrila je bilo to vprašanje spet pokrenjeno in skup sčina je ponovila,da želi med seboj Jugoslovane in da bo njen glavni odbor storil vse, da se to uresniči. K0 pa sta kasneje dr.ToPal ovid in dr.Tupanjanin razgovarjala z nekaterimi emigrantskimi politiki,ki vo dijo vso to reč, je prizlo do prav zanimivih zaključkov:
Dejstvo je, da zapadne vlade zaenkrat ne pristanejo na to,da bi ^ili Jugoslovani zastopani v parlamentu. Ta se je že dvakrat obrnil glede tega na ameriško vlado,ki prvič prošnji ni ugodila, drugič pa je odklonila sprejeti parlamentovo delegacijo,ki je hotela o tem razgovar jati z Amerikanci. Ooividno je, da se je samemu parlamentovemuv giov= nemu odboru teže boriti za članstvo Jugoslavije, če se jugoslovanska emigracija kot celota ne poteguje za to,ker pač nima skupnega vodstva. Ta problem_bi seveda obstojal tudi takoj, kakor hitro bi Amerika spre menila svoj e s tališče in bi dovolila,da more biti Jugoslavija zastopa na. Dr.Tupanjanin je sicer odgovoril,da je vprašanje predstavništva vendar enostavno, saj bi naj Hrvate zastopal dr.Maček, Slovence dr.M. Krek, erbe pa predstavniki njihovih političnih strank,pa bi tako ime=
Ti+nnf0Si0Vv^^° ,r.ePreze?t*nco. Toda na to je predsednik Parlamenta Letonec dr.Vilis Masens izjavil, da so razgovarjali z gospodi,ki jih je naštel dr.Tupanjanin, toda ti da niso pristali na to,da bi bili včlanjeni v parlamentu bilo preko mednarodnih organizacij fn.Pr Kršč demokratske ali Kmečke internacionale) bilo preko skupnega jugoslovan skega zastopstva. Hočejo svoja nacionalna predstavništva pa amen'
Na tem se je razgovor končal in pri tem stvar stoji.
Mnenja smo, da je tudi to pot v neki meri naša lastno krivda da nismo zastopani v begunskem parlamentu. Res je,da je glavni vzrok”a= meriška politika do jugoslovanskega režima, toda istočasno je tudi^
df\ne moremo na to politiko niti najmanj vplivati, nko ne Posta vimo alternativo jugoslovanskemu režimu. Razbijanje Jugoslavije ni
nLb0 noben re3en zapadni politik kaj p.c šele vla= da podpirala ali upoštevala. Zato ni nič čudnega, da tudi vodstvo he gunskega parlamenta stoji na stališču,da moremo \iti v ugodnem primeru zastopani samo Preko skupnega jugoslovanskega zastopstvafne da bi se hotelv-?fi spuščati v vprašanje,kako naj bi bilo sestavljeno.
•	^initel3e,ki ovirajo ali so soodgovorni v eni ali dru
fmednnrodni OTeni:'11'"'“0 3kupneK!1 odborn>ki bl »raall naSo vprašanje
lo razvo^aM0;	M	Hrvati l*«o™j8Jo,Sei da ne more*
Ü° r^S0varjati s orti, ker da ti nimajo skupnega srbskega odbora make ga odbora vendar nimajo niti Hrvatje! HSS si lasti pravilo da sima predstavlja hrvatski narod. P0 isti logiki si torej moHil’las ti« tako pravico tudi srbske Politične stranke glede srblklgj |°rodl «ko jim to pravico odrekajo Mačkovci,Čeč da n! morejo mimf Fotiče?'in Šju=
ićev, potem jim lahko z isto pravico zabrusijo v obraz Srbi,da tudi o ni' na morejo mimo Paveličev in Vranč.ičev itd. Pa smo tam! Gre vendar za princip: če naj velja za Hrvate,da demokratska politična stranka zastopa hrvatske koristi, potem mora to isto veljati tudi za Srbe -si cer imajo takoj v obeh primerih pravico do besede i ustaše i četnici.
Prav iz tega vidika grešijo srbske politične stranke, ker polaga jo preveliko važnost raznim ducam in Fotičem ter tako speljujejo vodo na Mačkov mlinski se potem lahko izgovarja, da ne ve, s kom naj govo= ri. Naj se vendar srbske stranke med seboj dogovore in si ustanove svoj reprezentativni odbor! Iz načelnega vidika je potem čisto vseeno koliko bo zmogel.(Verjetno več ali vsaj toliko kot HSS ali Pa JNO!) Tekom časa bo že rešil notranja srbska vprašanja in našel modus viven di z raznimi nepolitičnimi ali polpolitičnimi organizacijami,ki jih je preko mere v srbski emigraciji.
Ker si težko predstavljamo, da to,kar pišemo, ni prišlo na misel niti enim niti drugim, se nam vse bolj dozdeva, da se niti Hrvati ni= ti Srbi nočejo vezati in sklepati medsebojni sporazum odnosno, da sploh ne Ve^o,kaj hočejo odnosno bi hoteli v danih prilikah. Öe to drži,po= tem pa je seveda vsako prizadevanje zastonj in čas bo opravil svoje.
Tretji Čini telj so Slovenci,ki sestavljajo slovenski Narodni od= bor. Kaj so ti storili doslej samostojnega in učinkovitega, da bi ce= lo zadevo pripeljali za korak naprej? Öe sami zagovarjajo stališče,da spadajo v "narodno predstavništvo" samo politične stranke, potem naj bodo dosledni in naj to stališče branijo tudi pri dr.Mačku in pri Sr= bih. Ne morejo biti enega mnenja,kadar gre za slovenske organizacije, drugega pa, kar zadeva Hrvate in Srbe. Tudi ni dovolj, da dr.Krek o = hišče enkrat ria leto dr.Mačka in z njim pri črni kavi pojamra,kako hu do je v emigraciji. Potrebujemo vendar slovensko politik;,ki bo vede= la,kaj hoče tako v slovenskem kot jugoslovanskem in evropskem merilu; Politiko,ki se ne bo večno ozirala le na druge, običajno na Hrvate,am Pak bo, ce bo treba in ne bo šlo drugače, podvzemala samostojne kora= ke, da zaščiti našo zemljo in naše pravice,kadar in če bo čas napočil. Wa to pa je treba biti vedno pripravi jen,ne pa igrati večno vlogo m*č kovega repka.
KON FEDERACIJA
Dr.Celestina Jelenca so že od nekdaj smatrali kot najbistrej šega m najzmernej šega elana slovenskega Narodnega odbora - poredneži so Prvo lastnost pripisovali njegovi gospe soprogi, z ozirom na odbor,ne 2 ozirom na doktorja samega! - in v številnih pismih in člankih je to tudi dokazoval. V tem smislu je bil napisan tudi njegov nasvet našim oamoslovencem,kot ga je nedavno objavil v "Svobodni besedi".Predlog ie Pravzaprav sila enostaven,toda prav zaradi tega močan in stvaren: ' Predpostavljajoč, da suverene slovenske države ni mogoče doseči s tretjo svetovno vojno niti.ne_s.podporo zunanjih sil, razen morda Ita V.. ^e T' i. Sovjetske zveze, ki bi jima moglo biti do tega, da razbijeta Jugoslavijo, Ain ker tudi s konspiracijo,ustajo ali rcvoluciojo ni ta ko inhko vreči Titovega režima niti nimamo nekake Device Orleanske,ki oi nam mogla prinesti tako državo, je dr.Jelenc nasvetoval preizkuše=
.H^-elo» do ne gre pri reševanju političnih vprašanj iskati najboljših in najpopolnejših rešitev temveč najmanj slabe. Za= slnf? DG stalno napadanje Jugoslavije, češ da bi mogla biti za bamoslovence konfederativna Jugoslavija najmanj slaba rešitev. Sni ka 2e vendar zgodovina, dn je zveza držav najšibkejša in najmanj trajna državna tvorba. Öe odgovarja koristim narodov,ki jo sestavija jo,se kaj kmalu preuredi v federacijo ali celo enotnejšo državo; če pa interes*om stavn^dele nnr°doV ne od^ov^ja,pa prej ali slej razpade v svoje se=
črn vTn Sre-l0g n*m zdi Z^° stvnren» zlasti ker je tudi demokrati= ^•cn.V naprej se obvežemo z^njim, da bomo spoštovali narodovo voljo,kn= or bo ze ta odločil, nudeč mu pri tem obe možnosti,da se odloči. Toda + v1	30 nnšl 3™°slovenci tako zaslepljeni ali pa so že šli
xcKo daleč, da ne morejo vec nazaj, ne da bi pri tem trpel njihov po =
nos,pa ga iato sploh ne bodo proučili. Opetovano smo se čudili,kako malo smisla kažejo ti ljudje za politični realizem, čeprav združuje= jo v svojih vrstah celo plejado študiranih ljudi,ki pa kljub svojim diplomam tudi iz političnih ved ne kažejo,da bi jim bil vrojen tisti šesti čut,ki je v politiki tako zelo potreben. Samo tako si namreč moremo razlagati njihovo enostranost,ker ne dvomimo v njihov patrio* tizem. La bi jim pa pripisovali zgolj slepo željo po oblasti,kot to delajo njihovi strankarsko-politični nasprotniki, tako .daleč pa tudi ne gremo, čeprav je res, da je ta vrabec na strehi zmešal glave mno= gim starinom in mladinom.
Dva vzroka sta,da ni v slovenski emigraciji večje enotnosti in složnejšega nastopanja: eden je programatske narave,drugi pa organi= zacijsko-tehnične ali celo osebne. Oba spadata v pristojnost takozva nega "katoliškega tabora",kot se že to zastarelo sliši,a je za mnogo tere še vedno moderno. Prvo vprašanje bi bilo rešeno, če bi Samoslo= venci pristali na konfederacijo; s tistim trenutkom bi bili s svojo matico, Slovensko ljudsko stranko, na isti liniji. Drugo vprašanje Pa spada v pristojnost vodstva obeh "katoliških" frakcij,da se zedi= nita glede skupne organizacije in nastopanja. V enem in drugem prime ru pa se nam zdi logično, da bi bilo konec Slovenskega državnega gi= banja,vsaj v takem smislu,kot ga ima zdaj. SG morda tega bojijo nje= govi nosilci,pa zato trmasto vztrajajo?
SPE BRNOM AŠNIK, 800' POZDRAVLJEN!
Prve dni julija je daroval svojo srebrno mašo slovenski duhovnik v Angliji č.g.Ignaci j Kunstelj. Prav je, da so se ga pri tej priliki spomnili tukajšnji Slovenci, med katerimi so se gotovo najbolj izka= zali oni v Severni Angliji,ki so na sv.Petra in Pavla pohiteli v Rodi dale in prisrčno,po domače in ob domači kapljici počastili svojega duhovnega pastirja.
Kdorkoli bo kdaj pisal o angleških Slovencih,res ne bo mogel mi mo župnika Kunsti ja,ki je na splošno rečeno prinesel pred skoro dese ' timi leti sem na otok toliko dobre vol j e,požrtvovalnosti in ljubez= ni,da bi povezni slovenski živelj in ga ohranil narodu in Cerkvi.Naj si bodo mnenja o taktičnosti ali pa modrosti nekaterih njegovih de = janj deljena, vendar ni dvoma, da bi bili brez njega revnejši in menj povezani. Toda ko v juliju z njim proslavljamo jubilej njegove prve daritve na oltarju, pozabljamo na njegovo svetno stran - ki jo sicer vedno upoštevamo,kadar razpravljamo o njegovi dejavnosti izven Cerkve - ter gledamo v njem zgolj duhovnika, posvečenega,da deli svete zakramente.in pooblaščenega, da nas uči vero in moralo. To dvoje se nam zdi pri duhovniku tako bistveno in primarno, da tega ne bi smeli nikdar pozabiti, naj že gre pri tem za katerega koli in kogar koli. Čeprav drži, da pri vsem ne gre pozabljati na človeka in do se je treba pri srebrnomašniku spomniti tudi osebe kot take, se nam vendar dozdeva, da je bilo vprav to primarno duhovnikovo poslanstvo v Roch= daleu.pri nagovorih premalo poudarjeno in upoštevano. Ce bi vsi te stvari vedno postavljali na svoja mesta, mislimo, da bi tudi duhovna rast marsikaterega Slovenca na Angleškem , ki še zapada starim pred= sodkom iz domovine, bila v okviru Cerkve, v kateri je bil krščen. In nobenega dvoma, da je takšna tudi najiskrenejšq želja našega srebr nomašnika, kateremu želimo zdravja, moči in božjega blagoslova.
PISANJE ZA TUJI NO
Zamisel, izdati.v angleškem jeziku reprezentativno knjigo o Slo= veniji in Slovencih je prav gotovo vse hvale in podpore vredna.Kakor razberemo iz londonskega "Pisma",ki je vest ponatisnilo iz "Domolju = bn" (to je list, ki je pričel izhajati januarja 1953. v Združenih dr= znvah in je "omejen le na notranje zaupne organizacijske in poslovne zadeve" Slovenske ljudske stranke ter "ga dobivajo samo poverjeništva in zaupniki,ne pa tudi posamezni elani S.L.S.),se je nedavno sešlo v New Yorku nekaj "predstavnikov slovenske povojne emigracij e",ki so o
tej zadevi razgovarjali in že predložili naslov knjige "Ljudstvo na ajdovskih vratih" - "The people in the heathen gate") ter razpored'* snovi. Predlagatelji imajo prav, da je treba za posamezna poglavja Pridobiti sodelavce strokovnega znanja in točnega poznanja snovi.Med= tem ko bo obdelava geografskega in zgodovinskega dela prepuščena stro kovnjakom, "ki znajo prostor in čas motriti skozi prizmo kulturnega, gospodarskega, političnega, verskega in še katerega vidika narodovega življenja in razvoja", naj bi poglavja po letu 1918. obdelali možje, ki so jih somi doživljali.
Vsakomur je jasno, da je obdelava poslednje dobe, zlasti po letu 1940. najtežja in najkritičnejša, (vzemimo že samo 25.ali 27.marec, Konzulto itdjčetudi imamo med seboj celo vrsto ljudi,ki so jo doživlja Ü in v njej soodločali. Da so jo komunisti prikazali po svoje in gr<b Ponečedili, ni dvoma. Nevarnost pa obstoja, da se bo - dasi v manjši meri - isto zgodilo tudi to pot na protikomunistični strani. Dobro se zavedamo, da ni lahko biti objektiven, če si bil soudeležen pri stva= ri,ki jo misliš obravnavati. Toda prav zaradi tega obstoja nevarnost, da bo nameravana knjiga izpadla pristransko, da ne bo v resnici pred= stavljala toliko objektivno in dokumentarično delo kot v prvi vrsti Politični odgovor komunistični propagandi. V tem primeru bo njena vrednost občutno padla in zapadni svet jo utegne - z vsem komunistič= nim prišepetav^njem in kontradokumentiranjem! - sprejeti kot propagan do. Iskreno želimo, da do tega ne bi prišlo in prav zato pišemo te-le vrstice. Vsi vemo, da je zlasti doba po razpadu Jugoslavije pa do kon=
' ca Vojne'silno :3po-rna in da- je vse polno dogodkov in. diQit.ei j,,ev,l?i jih eden bolj poudarja in upošteva kot drugi, da jih eden opušča, 'dru gi Pa potiska v ospredje. Kdor misli, da je tu moč najti kompromis,je na napačni poti. Podajanje zgodovine ni stvar kompromisov ampak ugo= tavljahje dejstev, iskanje resnice.
"Slovenska Pravda" je že leta 1949. sklenila, izdati tako knjigo četudi v skromnejši obliki,kot jo zamišljajo v Ameriki. Polovico denar 'ja zanjo je bilo že zbranega in besedilo izdelano, toda pri prevaja = nju besedila,kjer so sodelovali 1judje,kiijim poznavanje anglosaškega sveta ni bilo ravno tuje, se je vsa stvar razbila. Z avtorjem se niso mogli zediniti, kako naj bo ta "narod v srcu Evrope" predstavljen,da bi bil sprejem pri tujcih .najboljši. V vprašanju ni bilo toliko nava= j anj e dejstev - isto utegne biti tudi v zamišljeni knjigi v Ameriki -ampak način, kako dogodke predstavimo tujini. Prevajalci niso pri tem toliko upoštevali povprečnega Angleža ali Amerikanca,ki nima pojma o Sloveni ji,običajno celo Jugoslavijo zamenjuje s.Češkoslovaško, ampak so mislili predvsem na inteligenta, zgodovinarja, politika in časnikar ja, ki bo knjigo kritično bral in ocenjeval. Prevajalci so pri tem u= Poštevali, da je bilo napisanih že mnogo knjig o jugoslovanskem in s tem slovenskem vprašanjuna Zapađu'in tudi kakšen odmev so.doživele; upoštevali so pozitivne in negativne strani teh publikacij in so bili Po več letih dela in izmenjave misli mnenja, da je bolje ne izdati nezadovoljivo delo kot pa ob j-vi ti stvar,ki bi bila odklonjena. Naj Pri temše dodamo, da je bilo obr-vnavcnje medvojno dobo zelo kritično torej dobe, ki je najbolj spevna z anglosaškega vidika, Pa kljub te mu ni prišlo do srečnega konca.
Čisto možno je, da je "Slovenska Pr-vda" napravila napako,da je Pred dvema letoma celo zadevo likvidirala in nabrani denar vrnila odn. da ni vztrajala in dosegla predelavo celotnega teksta.po več avtorjih. O tem ne mislimo zdaj razpravljati. Le poudariti hočemo, da so bili že drugi prej pred takimi in podobnimi vprašanji, pred kakršnimi se uteg= nejo slejkoprej znajti rojaki v Ameriki, ko se bodo lotevali konkret= nega vsebinskega odnosno prevajalskega posla. Morda jim utegne naša izkušnja v Angliji pri tem kako pomagati.
Sicer pa je ameriška zamisel zelo široka, čisto amerikanska.Raču najo, dabi sam natis tisoč izvodov stal okoli pet tisoč dolarjev in Prav toliko tudi zbiranje snovi, odškodnina piscem in tehnični posel okoli urejevanja.
Naj oL tej priliki tudi omenimo, da je v Združenih državah že v tisku knjiga dr .Janeza Arneža z naslovom "Slovenia in European Affair s - Reflections on Slovenian Political History". Ker ta knjiga ni za = mišljena kot nekako reprezentativno delo in ho seveda podpisana, zato ne obstoja nevarnost,kakršno smo omenili zgoraj,ampak utegne hiti to Arneževo razmišljanje o slovenski politični zgodovini prav zanimiv in koristen doprinos k boljšemu poznavanju Slovencev in njihovega vpra = šanja.	'	. '
Bolj podobno prvemu primeru pa utegne biti s knjigo o Slovencih na španskem jeziku,ki jo je napisal odnosno jo piše naš umetnostni zgo dovinar Marijan Marolt in jo namerava izdati "Društvo Slovencev" v Bue nos Airesu za svojo desetletnico. Naše vprašanje je španskemu svetu mnogo bolj tujs kot je anglosaškemu, pa zato knjige v nobenem primeru ne bodo obravnavali tako kritično kot bo to pri Anglosaksoncih.Öe bo poleg tega naveden še avtor, bo nevarnost odklonitve tudi manjša, da= si bodo komunisti poskusili vse,da knjigo onečedijo.
Da pa nas ne bo kdo napak razumel: ne osporavamo avtorjem ali pis cem teh knjig resnicoljubnosti ali želje po objektivnosti. Gre le za to, katere dogodke in čini tel je bolj upoštevamo in katere manj,za ka= tere smatramo,da so imeli večji ali manjši vpliv. To je bilo v vseh Zgodovinah vedno problematično in zato imamo o istih dobah in predme= tih Zgodovine in Zgodovine. Razlika je tem očitnejša, kadar opisujejo dobo ljudje,ki bo jo ne samo sami doživijali,ampak celo sami otolikova*» 11, Četudi brea konpnega uspeha ali pa prav zaradi tega. Vse to moramo upoštevati tem bolj, kadar nam gre za reprezentativno delo,ki naj nas svetu predstavi in tdmači naše vprašanje.
LIBERALNI KLIC TRIGLAVA Majska številka "Duhovnega življenja",ki izhaja vsok mesec že šestindvajseto leto v Argentini,je prineslo v nekem poročilu-komentarju malo nejasnosti,kar zadeva naš list. K0 je obsodilo način pisanja,kot se je g.Mirko Geratič lani oktobra sposodil prezvišenega g.škofa dr. Rožmana zaradi njegovega govora o zedinjenju,ki naj bi ga imel v Parizu, je zapisalo:"Srpsko glasilo v izseljenstvu ’Rađikal’ pa je škofova izvajanja naobrnilo na politično polje,kakor da se škof navdušuje zn politično zedinjenje v skupni Jugoslaviji.Za njim je v istem smislu priobčil škofovo izjavo »Klic Triglava»,ki je glasilo mlade liberalne struje." Ta-le bi rekli: Ko je lani naš list pisal o tem, je navajal škofov govor,kot j p o njem poročal "Radikal" in pri tem je bil vir cisto jasno označen.Torej smo poročali v dobri veri,ne da bi slutili ali vedeli, da morda škof ni tako govoril odnosno pri govoru ni mislil na politično stran. Kar pa zadevo "mlado liberalno strujo",čije "giasi= lo" da je Klic Triglava,je pa to že stara pesem,tako s tara,kolikor je naš list. Običajno se nam je hotelo pritisniti pečat zloglasnega kranj skega liberalizma_odnosno nas po sili potlačiti v liberalni koš,ker pfč ne spadamo v klerikalnega, pardon "katoliškega" (samo v narekovaju,pro simo.) Pa to je huda pomota.V strankarskem smisluanismo niti liberalci niti klerikalci niti ne socialisti, ker pač nismo stranka niti ne kaka frakcija. To ^mo povedalx ze neštetokrat. Toda če pa kdo pri tem misli n-'T liberalne ideje, pa ni toliko v zmoti,ker smo z njimi gotovo vsaj toliko prežeti,kot so slovenski liberalci,klerikalci in socialisti sku paj, le dase prvi in drugi niso posebno izkazali,ko so imeli za to zlato priliko. Poskrbeli so,da so jih zatirali. Iz tega vidika torej nimamo cisto nie proti, če nam kdo pripisuje,da pripadamo strujam,ki zagovarjajo in se borijo za ostvaritev idej Svobode in Demokracij e,pa oeprnv_imamo med seboj ljudi,ki so vsaj blizu če že niso polnokrvni socialisti, krščanski demokrati,liberal! ali pa nič od tega.
UREDNIŠTVO
NA OBISKU
(Dopis)
Ni dolgo tega»ko sem imel priliko raztovarjati s Slovekom»ki je Prišel na obisk iz Jutoslavije, človekom, ki ga smatram politično mi= slečim in dokaj kritičnim,pa naj gre za našo preteklost ali sedanjost.
Razgovor sva pričela ob dogodkih v satelitskih državah, ko sem mn priklical v spomin vpliv inteligence 'tako na Madžarskem kot na Polj skem pa tudi trenutno manj uspele poskuse razumnikov drugod. Rojak je Üil mnenja, da je kakršna koli primerjava med satelitskimi deželami in Jugoslavijo nemogoča, ker so se pri nas intelektualci obnašali povsem drugače kot pa je to bilo v ostalih vzhodno evropskih državah. Tu je Postal pröletarizirani intelektualec člen v verigi, od katere se sam ne bo več odtrgal in zato nanj sploh ni mogoče računati.Saj je že nje gov pasivni odpor tako malenkos ten,da sploh ne predstavlja kakega po= zitivnega koraka; kje pa je potem sploh mogoče misliti na kak aktivni odpor!? Tako od teh ljudi ni moč pričakovati ničesar, pa čeprav so šli ali bi šli v partijo. Sicer pa to itak sploh ne prihaja v poštev, ker ni nobenih izgledov,da bi se stvari same na sebi spremenile.
Ostaja še vedno osnovno, večno sodobno vprašanje: vprašanje e$ro=~ bodne odločitve Ij^idi v danem položaju in nič drugega. To je punctum sali.ens in tu je treba začeti. V bistvu gre itak samo za dva svetova: za katerega koli se že odločiš, se s tem odločiš za vse posledice, to rej za značilnost enega ali drugega sveta,ki ga torej vsaj v grobem sprejmeš, pa četudi se v podrobnostih z njim v vsem no strinjaš.
Ljudje v domovini so bolj zreli,kot se pa to zdi na prvi pogled in kot to misli emigracija. Toda so tudi mnogo bolj materialistični. Delavci bodo v veliki večini vpilo živijo onemu, ki jim je pripravljen Plačati nekaj dinarjev več na uro. Toda moramo si biti na jasnem:	ne
bodo si pa pustili vzeti tistega,kar so z novim režimom pridobili (n. Pr.socialno zavarovanje).
Iz teh vidikov torej ni treba računati na kakšen poseben vpliv a li akcijo slovenske inteligence.
^ Omenil sem rojaku tudi srbsko hrvatske odnošajc in problem kot tak. Odgovor je bil nekoliko začuden, kajti doma o tem še zdaleč toli 'o ne razpravljajo ali^razmišljajo,kakor dela to emigracija. Sploh te ga vprašanja tam ne občutijo, ker živijo pod vtisom,da pomeni vsako razkosavanje vedno samo večjo nevarnost zn tuje vplive in kupčije.Tu= i je treba najprej rešiti prvo vprašanje, nakazano zgoraj in šele po tam misliti na vse ostalo, ker so v obratnem primeru to le sanje noči ■ki jih dan razblini. Takoje čisto brez haska vsako razpravljanje o tem, kaj bo z malo Slovenijo, ki bi, odtrgana od svojega zaledja ne Predstavljala nič drugega kot lahak plen. Seveda s tem nihče ne zani= Kuje možnosti recimo_odcepitve, toda vse to in podobno je šele vpraša nje dolgoročne politike, o kateri pa trenutno ni mogoče razmišljati, zaenkrat se je multinacionalna razdelitev pokazala kot uspela rešitev.
nČev-,Pa 2e fnol?ac;LonRlna Jugoslavija ali pa unitaristična postal že nekoliko deplasiran pojem.
•p,- Emigraciija temu posveča preveč časa in pozornosti. First things ZalcaJ se nG znnioate bolj za naše gospodars tvo, ki je najbolj Potrebno podrobnega proučevanja, ki je Pepelka našega žitja in bitja? vsaka politika bo nnareS doživela polo« na vsc-j Srti, So no bo sproža 2? * fojpoanwki; uspehom in blagostanjem. I„ vsakdo nora vedoti.dn te o^res ni lahko doseči. Podrobno proučevanje našega gospodarstva in možnosti njegovega moderniziranja bi moralo postati prvi pogoj za vsa ^ S S® Ze-1:L P?i;ltlnno udejstvovati. Tradicije strank in strančic araTr~P0U + nr^n2e n‘51J1?vegr delovanja je samo pretakanje krokodil jih
na1*?’	v sof)1 kpl	in strankarskih prepirov, istočasno
Pa so najboljši znak onemoglosti.
R°Öak se je čudil ob prebiranju emigrantskega tiska in bil ie dal	ugotovitvi, da se mnogi emigranti niso v vsej tej
dolgi dobi naučili ničesar in še vedno živijo v sanjah starih časov.^
Z N A Ni OST IN S V O BO D A
Leta 1954. ustanovljeni "Komite za znanost In svobodo" je avgusta 1956 leta organiziral v Parizu študijski sestanek, na katerem so predstavniki Iz raznih držav brali referate o temi "Znanost In svoboda", v katerih so obravnavali vprašanje akademske svobode na univerzah v SV3 Ih državah.
V	letošnjem junijskem buletlnu Komiteja za znanost In,svobodo je med ostalimi referati bil priobčen tudi govor Branka Horvata, ki je diplomiral na zagrebški univerzi In se je takrat (leta 1956) specializiral v ekonomskem študiju na univerzi v Manchestru.
V	začetku svojega predavanja je ugotovil Horvat, da je bil po vojni za vse uveden brezplačen študij na vseh jugoslovanskih šolah In da je širok sistem štipendij napravil univerziteten študij pristopen vsakomur.
Najvažnejši problem povojne dobe je bil, pravi Horvat, najti finančna sredstva za razstoče število študentov In ker je družba prispevala fonde za univerze, je smatrala, da Ima pravico kotrollratl u-porabo teh fondov. Ta kontrola se je Izvrševala preko vladnih organov.
Gmenlvšl StaljInovo gonjo proti Jugoslaviji teta I948.je°Hor-vat' govorit o delavskih svetih In komunala, torej o principu avtonomije In decentralizacije, katagega ena karakteristika je sistem družbenega upravljanja v šolah., kjer šolski odbori sestavljeni od predstavnikov družbenih organizacij In učiteljskega kadra. Upati je, pravi Horvat, da bo tak sistem nudil učinkovito družbeno kontrolo brez birokratskih nevarnosti direktne kontrole od strani državnega aparata.
Telo družbenega upravljanja je Univerzitetni svet in v takem svetu sede predstavniki fakultet, en predstavnik krajevnega ljudskega odbora, en predstavnik študentov in predstavniki političnega družbenega in kul turnega živijenja,_ki jih imenuje skupščina republike, v kateri je univerza. Tako je bilo na zagrebški univerzi (z devetimi fakultetami) v šolskem jetu 1954-55 od 25 članoc sveta 12 imenovanih od hrvaškega sabora.
Govoreč o samem univerzitetnem delu je Horvat omenil, da je splošni nivo izobrazbe študentov nizek. Pouk je cesto formalističen, memorizacija in ne razmišljanje je potrebno. Vzrok tega je, pravijo kritiki sedanje univerzitetne izobrazbe, da diplomirani visokošolci niso sposobni misliti sami zase, da niso pripravljeni za življenje, kjer se vsaka okoliščina mora tretirati na nov in originalen način in ne po zastarelih knjigah.
Težave, ki jih navaja Horvat so: univerze so premajhne za sedanje število slušateljev, število laboratorijev je tudi premajhno,instrumentov ni in število lektorjev ni zadostno.
Kot je razvidno iz tega kratkega povzetka osnovnih misel Horvata o vseučiliščih v Jugoslaviji, se on ni omejil na temo razprave,ki je bila o svobodi na vseučiliščih, ampak je izrabil priliko, da v svoj govor vnese čim več podatkov o razvoju socializma v Jugoslaviji, o novem komunalnem sistemu in o podatkih o takozvanem samoupravljanju ali avtonomiji podjetij in ustanov v današnji Jugoslaviji. Namesto da bi zajel konkretno problematiko akademske svobode ali pomanjkanja te .svobode, je Horvat zašel v dokaj splošen opis prilik akademske delavnosti, ne da bi pri, tem jasno omenil, ce svoboda na uni.vozah obstoja ali ne. Sicer je iz dela njegovega govora o Staljinovem napadu na Jugoslavijo jasno razvidno, da po koncu vojne te svobode ni bilo, saj prizna da so ^ Jugoslaviji po vojni kopirali sovjetske forme in da so leta 1948. spoznali, da staljinizem , torej sovjetski socializem, katerega so u-vozili teta 1945. ni imel mnogo, skupnega s socializmom. Posledica tega spoznanja je bila, kot kaže - Horvat tega izrečno ne omenja - da so kot obliko staljinizma opustili direktno kontrolo prosvetnega ministrstva nad delom univerz in da sedaj njihovo delo nadzoruje Univerzitetni svet Iz zgoraj omenjenega primera zagrebške univerze pa je jasno, da sistem samoupravljanja na stvari ni nič spremenil, saj večina članov sveta kot taka nima direktne zveze z univerzo in je od 25 članov sveta bilo samo deset zastopnikov fakultet in študentov,odbora. Kako in v kateri smeri onih 15 nadzoruje delovanje univerze, jo menda jasno,
Ker je študijski sestanek obravnaval akademsko svobodo, je Horvat pač moral govoriti tudi o tem. Kaj je za njega akademska svoboda? “V državi, ki ravnokar gradi novi socialni sistem, pomeni svoboda odsotnost omejitev pri najpolnejši izgradnji tega sistema. Uporabljajoč ta zaključek na akademskem polju bo pojem svoboda pomenil, da mora univerza maksimalno prispevati k razvoju svoje lastne države in znanosti v splošnem» Ce je to tako, potdm bo polna univerzitetna avtonomija (z ozirom na državni aparat in ne z ozirom na narod in njegove napore!) vključivši neko obliko družbenega upravljanja pripravna rešitev tega vprašanja”.
Tako Horvat. Svoboda univerze za pblasti doma obstoja torej v tem, da prispeva k razvoju svoje države verjetno na ta način da producira inženerje, zdravnike, profesorje, itd in Horvatu menda ni jasne* da je to funkcija univerze, a da svoboda pomeni način po katerem univerza to dela. Naravnost smešna je tudi njegova trditev, da je najbolj primerna rešitev avtonomije univerze z ozirom države in ne z ozirom na narod, z drugimi besedami* univerza je lahko avtonomna, kar se tiče partijcev v vladi, ne more pa biti avtonomna, kar se tiče partijcev, ki so jih le-ti,istl partijci kot člani skupščine postavili za nadzornike dela in delovanja univerze.
Idiotizem te in podobnih izjav je značilen za marsikaterega člana partije, ki obišče britanske otoke in smatra, da bodo ljudje tukaj kimali in ploskali njegovim izjavam, kot morajo delati doma» Pa Horvat se ni omejil samo na podobne neumnosti: že takoj v začetku predavanja je govoril neresnico, ko je izjavljal, da je bil po tej vojni upetjan brezplačen študij za vse na vseh šolah, medtem ko vsaka od-rastla oseba v Jugoslaviji ve, da je bil brezplačen.študij za vse že v predvojni Jugoslaviji, a da je ravno sedanji režim tisočem prepovedal nadaljevanje ali začetek študija precej let po koncu vojne»
Ob koncu govora se je Horvat potožil, da ni mogel v Manchestru dobiti počitniških mest za. jugoslovanske študente, medtem ko on ni imel nobenih težav zagotoviti podobna mesta gotovemy. številu študentov iz Manchestra, ki so hoteli iti v Jugoslavijo» če bi se jugoslovanski komunistični študentje, katerim oblasti doma dovolijo podobne 'ekskurzij e , ob prihodu v Anglijo bolj zanimali za svoje delo, se manj bahali o izgradnji socializma doma in zlasti govorili resnico,se mogoče Horvatu ne bi bilo treba pritoževati. Toda verjetno je težava ravno v tem, kar Horvat ni mogel priznati, da on in vsi ostali študenti niso svobodni v dajanju javnih izjav, ki ne bi bile všeč'oblastem doma, in da moraj:o govoriti po določenem obrazcu o izgradnji novega sistema, ne glede nato o čem naj bi sicer morali govoriti, tudi če j e to akademska svoboda.	T _
J • VJ •»
.v -" PISMA UREDNIKU
■ r *	*	. , *•	.	• •	•.	-, ■
”RÄVN0G0RCI” IN RAVNOGORČI: G.urednik! G.Vitovec se jezi na nekako "ravnogorsko list j eTr, govori o r^ekakem ”Ravnogorstvu” in prevzema na sebe vlogo tolmača idej ''nesmrtnega” Draže Mihailoviča.On govori o nekakem "revolucionarnem ravnogorskem gibanju”, o "ravnogorskih prvakih”, o ''ravnogorskih višjih komandantih”» G.Vitovec je odločno proti volitvam, ker ve (kot mnogi .njemu podobni), kaj je "ravnogorska ideologija”, kaj in o čem je Draža Mihailovič mislil, kaj je delal,kaj je učil. G.Vitovec zahteva, da se vsi drugo- in tretjevrstni "ravno-gorci” brez kakršnih ugovorov podrede "ravnogorskim prvakom” in obljublja, da bo potem v emigraciji tekel "ravnogorski med in mleko”.
Bodimo že enkrat zreli ljudje. Nikakršne "ravnogorske legitimacije” več ne imponirajo politično zrelim ljudem v emigraciji,istota-ko kot jim več ne imponirajo "legitimacije” predvojnih politikov» G.Vitovec živi v svetu, ki si ga je sam za sebe izgradil, ki pa ni realen. Nikako "ravnogorstvo” ni obstojalo pred Ebolijem, razen v domišljiji nekaj ljudi,- ki so neomejeni prosti čas v Eboliju uporabili za izdelavo fantastičnih načrtov in še bolj fantastičnih ideologij; ena od teh je tudi takozvana "ravnogorska ideologija”» V domovini smo bili enostavno pripadniki Jugoslovanske vojske v domovini, - v Srbiji najčešče nazvani "Dražinovci
Torej ravno gorstvo'1 z vsemi njenimi Ideologijami;, prvaki, legitimacij aml, časopisi, organizacijami In podobnim, je čisto emigrantski pojav - In kot tak do gotove mere tudi koristen za emigrantsko rajo, katera bi bila drugače povsem Izgubljena. Razumem tudi bivše '’prva-ke", katerih ego je strahovito prizadet, ko so se naenkrat znašli v emigraciji brez neomejene oblasti nad ljudmi katerim so poveljevall,In svojega terena, na katerem so gospodarili, oblasti, ki je neredko prinašala neštevllne smrtne "kazni1' brez sodišča In pogosto nad nedolžnimi ljudmi.^
Še večja zmeda se dela, ko se govori o nekaki "revoluciji", oz. "revolucionarnem gibanju". Med Srbi so ljudje, ki delajo še večjo neumnost, da borbo J -.V .v D. Imenujejo "tretja srbska vstoja".
Zato ker je znaten del, mogoče celo velika večina, naroda priznal za svojega voditelja v borbi proti okupatorjem Jugoslavije Dražo Mihailoviča, to nikakor ne pomeni, da so Draža In njegovi "ugledni prvaki In komandanti",od najvlsjega do najnižjega, dobili tudi nekake 'politične legitimacije", univerzitetne diplome In kamen splošne modrosti.
Nekdaj, po prvi svetovni vojni, so se sami Srbi (a kaj šele Hrvati In Slovenci) hitro naveličali raznih "soluncev", ki so hoteli Imeti prvo besedo v državi samo zato, ker so "prebili solunsko fronto". Danes obstoja precejšnja sličnost med nekdanjimi "soluncl" In današnjimi "ravnogorcl .	.. _
G.urednik! Če že g.Vitoveo ne mara "Združenja borcev kr.Jug. vojske", se mora pa kljub temu držati dejstev. Trditev,da je te orge
nizacija poklonila kraljevi pisarni 4000 angleških funtov,ne odgovar ja povsem resnici. Pri združenju je bil pred časom ustanovljen Sklad za vzdrževanje kraljeve pisarne, ki je tudi prevzel nalogo,zbirati pri čkanih združenja prispevke »namenjene izključno za ta fond. Tako denar,ki ga je ta_sklad^dobil, ni bil denar združenja. Sicer pa ni čudno,da mnogi emigranti dajejo denarje za kraljevo pisarno.Vojvodi Djuič in Jevdjevič,pa profesor Slobodan Draškovič in podobni tiči nasploh,so dobivali in dobivajo ogromne vsote od svojih pristašev.
Kaj hočete: vse to je dokaz "demokratičnosti" jugislovanske emigra = cije.	s>
KOROTAN: G.urednik: Z zanimanjem sem bral prvi uvodnik v KT 229. Ne da bi se spuščal v to,v koliko ste pogodili položaj na Ko roškem, moram priznati, da ste se potrudili dojeti položaj,kakor Vam je bilo mogoče nepristransko in brez predsodkov.
Vendar pase koroški bralec uvodnika ne more otre= sti občutka,da je bil uvodnik prežet s prezirom in nestrpnostjo do dr.Zwitterja.To je za emigrabtski časopis sicer razumijivo.Pri nas na Koroškem pa pomeni vsako vnašanje čustvenih momentov.v javno živ= Ijenje veliko nevarnost. Treba se je samo spomniti na leto 1952.,ko je dosegla borba med našima političnima strankama ne samo svoj vrhu= necv politični intenzivnosti, temveč tudi v neokusnosti politične= ga izrazoslovja, potem postane občutljivost za politično neokusnost razumljiva. Naj bodo naši odnosi do političnega nesomišljenika taki ali taki, vedno mora prežemati naše javno razpravljanje osebno spo= štovanje, pä naj gre tu za političnega nasprotnika te ali one stran= ke, tega ali onega svetovnega nazora.
T „	Mirko Travnikar
"SLOVENSKA VOJSKA": G.urednik! Ali se Vam ne zdi žongliranje stemi vojskami že smešno? Dajmo že enkrat ugotoviti dejstva.Kolikor mi je znano,je bil sklenjen sporazum med Narodnim odborom in genera= lom Preži jem,da tvorijo četniki domobranci "Slovensko armado Kr.jugo slovanske vojske",v kateri naj bi bila Ljubljanska divizija,ki bi jo sestavljali domobranci te pokrajine.Poveljnik te divižije naj bi ostal polkovnik Krener,celokupna komanda pa ostane generalu Andreju,ki je bil za to postavljen od Mihailoviča. Kar je pozneje nastalo okoli 3. m9’	samo prelom dane besede, pa naj bo preimenovanje v samo=
stojno Slovensko vojsko ali pa povišanje polkovnika Krenerja v genera la in poveljnika te vojske. Morda se motim. Potem pa naj tisti,ki bolje vedo, postavijo stvari na svoje mesto! Sicer je danes vse to kaj malega pomena,toda vsaj dejstev se je treba držati,če se že o tem razpravlja.	B
RAZ G LED I
POŠTENJE TOTALITARCEV: Od vsega začetka svojega Izhajanja je KLIC TRIGLAVA obj avl jal pisma čitateljev uredniku, ki niso saglašall s poedlnl članki, uvodniki Itd, In so Izražali njihova nasprotna mišljenja. Često so bile razprave med čltateljl ostre toda skoraj vedno za~ nlmlve. KLIC TRIGLAVA je bil dolgo časa edini časopis v jugoslovanski .emigraciji, ki je to prakticiral In je danes brez dvoma edini, ki se ne boji objaviti tudi najostrejšo kritiko. Vse to je primoralo tako u-redntke kakor tudi sodelovalce, da so stalno na preži, ker je gotovo, da bo še tako majhna napaka Izzvala reakcijo pri bralcih In da se bo našel vsaj eden ki bo z manj ali več ostrim pismom uredniku pokazal na to napako. Tako stališče uredništva KLICA TRIGLAVA je po mojem mišljenju edino pravilno In edino koristno, pa tudi edino demokratsko.
Časopisi emigrantskih totalItarcev pa postopajo na drugi način. IJrednlkl takih časopisov se postavljajo nad svoje čltatelje In v vlogi nekakih avtorltetov ter Ideoloških filozofov tolmačijo čltateljen dogodke na svetu v luči svojih totalitarnih Ideologij. Včasih, v glavnem bolj redko, objavljajo pisma svojih čitateljev, v katerih čltateljl hvalijo do nebes pisanje In smer časopisa samega, t.j. objavljajo Izključno ono, kar je v skladu z ''uradno linijo“ dotlčnlh total Itarcev. Tako, na primer, zborašk! tisk (ISKRA ln HRVATSKA ZORA) prinaša edino Pisma .čitateljev, ki slavijo modrost uredništev In sodelovalcev obeh časopisov. To so, naravno, pisma “ideoloških somišljenikov“, vsa ostala' niso za objavo. (Podobno je tudi s komunističnem tisku v Jugoslaviji)
Gornja praksa tiska totalitarnih emigrantov je njihova Interna stvar,. In nihče jih ne more prisiliti, da postopajo na demokratski način, ker je to nasprotno njihovi “Ideologiji“, Protestirati pa je treba kadar totalltarcl v svojem tisku počno nepošteni posel preobračanja pisanja svojih “nasprotnikov“. HRVATSKA ZORA, katere urednik je g. Poko Kaleb, Ima posebno rubriko, pod naslovom:“Ispravij anj e krivih Drina", v katerih je urednik dosegel vrhunec popolnosti v preobračanju, spreminjanju, delnem Izpuščanju In sploh ponarejanju pisanj svojih “na. sprotnlkov“. Tudi podpisani sem bil svoječasno “žrtev" take prakse g. Kaleba, a ne edina. Tako je lansko leto g.Kaleb komentiral članek g.K, St.Pavloviča u člkaškem časopisu SL0B0DA, In popolnoma preobrnil ono,
Par je pisec dejal. Pisec je, povsem naravno, poslal decembra lanskega leta protestno pismo uredniku HRVATSKE ZORE, katerega g.Kaleb sploh ni hotel objaviti, niti ne potrditi prejem. Vse to navaja g.Pavlovič v pismu uredniku GLASA KANADSKIH SRBA z dne 29,maj a 1958, Brez dvoma da g. Pavlovič In podpisani nisva edina, katerih pisanje je g.Kaleb “izkrivil" s tem, da je navedel besede Izven teksta, G.Kaleb se naziva “novinar", a s takimi postopki pada na raven “novinarjev1 vojvode Jevdjevl-ča, a HRVATSKA ZORA na raven Jevdjevlčevlh SRPSKIH NOVIMA.
Na najnovejše “izkrivljanje“ mojega pisanja v HRVATSKI ZORI hi bilo potrebno postati protestno pismo g.Kalebu, ki bi ga on moral objaviti. Pričakovati nekaj takega od urednika HRVATSKE ZORE bi bilo preveč, In verjetno bi moral na koncu poslati pismo komu drugemu da ga objavi, alt pa celo stvar prepustiti pozabi. Namesto tega objavljam pismo uredniku HRVATSKE ZORE tu, pa če g.Kaleb hoče (in sme), ga lahko objavi v svojem časopisu,, kateremu je tudi namenjen,
“Uredniku HRVATSKE ZORE“' V majski številki Vašega časopisa ste objavili v rubriki “Ispravljanje krivih Drina" komentar na gotovo stališče v mojem članku, objavljenem v pariškem S/O/REMENIKU (isti objavljen tudi v KLICU TRIGLAVA), V svojem spisu poskušate Izzvati svoje čt-tatelje k smehu, ko se smejete moji trdttlvl, da je 'hrvatsko-srbskt problem fata morgana, resničen problem je le PROBLEM DEMOKRACIJE V JUGOSLAVIJI'. Niti trenutek nisem pričakoval, da bl VI (ali Vaši Ideološki somišljeniki) to razumeli. Čeprav midva oba uporabljava Iste glasove tn Iste besede - srbsko-hrvatske alt slovenske - vendar oba govoriva ‘dva različna jezika. Zboraška “Ideologija", kot vsaka totalitarna Ideologija, pretstavlja semantično prepreko, da se totalltarec tn netotalItarec razumeta. BI Vam bilo jasnejše, če to Isto povem drugače? Namreč, da je hrvatsko-srbskt spor samo SIMPTOM - posledica, dočlm je pomankanje demokracije VZROK; kot na primer: pomanjkanje gotovega vitamina lahko pov-
zročt Izpadanje zob. Zdravilo ni da postavimo zobe nazaj v čeljust, temveč da pričnemo jemati vitamine.
V Istem članku, ki se je nanašal'na'11 skupno osnovo demokratske emigracije;', sem tudi rekel, da zato ker se smatra, da mora biti bodoča Jugoslavija federativna, ni nujno, da se tudi demokratska eml-. gradj a (prt tem sem Izključil Vas tn Vaše Istomlšljentke) organizira na federativni osnovi. To ste VI preobrnili tn obvestili svoje člta-telje, da sem jaz za centralistično ureditev (kot je to bil zagovarjal, kot pravite, Svetozar Prlbtčevlć 1918, kt se je pozneje tega kesal).
Ko ste tako postavili stvari, Vam potem ni bilo težko v tem smislu nadaljevati In nizati neumnost na neumnost, da bi svojim čltatebjem pokazali svojo modrost. Vprašam ses alt niste morda slučajno VI skrivili Drino? Mogoče je ta bila ravna, dokler nt prišla Vam v roke?
^ koncu svoje krive Drine pišetet '’Medtem pa, dokler nas g. Simonič ponovno ne Iznenadt z neko novo korajžno trditvijo, hočemo sa-rn?~5 P°	ki jih Imamo, stoji za pseudontmom !,Slmo~
ruc' v resnici, neki bivši kraljevsk-jugoslovanski oficir, ali podofl-ctr, karkoli že. Ali ne gre tu za nekekga našega Napoleona (enega od številnih;? Ali pa za nekega novega, topot v slovenski Izdaji... Pero Zivko.vtca?"
Ne sumim v učinkovitost zboraške obveščalne službe, alt Vašega osebnega Secret Servlce-a . Samo vprašanje je, tudi če bt Vaše obvestilo bilo točno, kakšno zvezo trna to s ‘'ravnanjem krivih Drin1'? Ali naj tako stališče smatram kot Vaše podcenjevanje oficirjev In podoficirjev? To ni nikakor v skladu z Vašim nedavnim slavospevom španskemu diktatorju Franku - res ne Jugoslovanskemu, temveč španskemu oficirju.
Prvič ste se dotaknili mojega pisanja v KLICU TRIGLAVA,ko sem obvestil čitatelje o_slavospevih, ki jih HRVATSKA ZORA poje Franku. Imenoval sem Vas-tudi totalitarec, a ne z namenom, da-Vas žalim, ker je to dejstvo. Verjetno bi raje videli če bi Vas imenoval "antikomunisti-eni borec, ker to zveni lepše, toda niti pri najboljši volji bi Vaš ne hotel užaliti s tem, da bi Vas imenoval demokrata. Vaša prva reak»» cija je bila, da ste poskušali osmešiti sam KLIC TRIGLAVA, imenujoč ga 'slovenski petelinček’’, menda zato ker ga ne financira dobro organizirana in bogata totalitarna skupina, kot Vaš časopis, in radi tega ne more biti tiskan. Potem ste nekolikokrat z uporabljanjem nepošteno vzetih besed iz konteksta, kot tudi tokrat, poskušali speljati svoje či~ tatelje« Danes pa na koncu še grozite, da boste "odkrili tajnost B.Simoniča", za katerim psevdonimom se, po Vašem, skriva oseba, ki je že po svojem prejšnjem poklicu nesposobna da misli, piše ali sploh sodeluje v politični razpravi. Z zanimanjem pričakujem Vašega bodočega izkrivljanja. Od člena predvojne fašistične zboraške mladinske organizacije, "Beli Orlovi", kaj drugega pač ni mogoče niti pričakovati.-B.Simonič"
ISKRA, časopis srbskih zborašov, je v številki z dne IS.maja 1958 z velikim zadovoljstvom objavila del ocene zboraške zgodovine g.Karapandžiča "Državljanska vojna v Srbiji", katero je objavil g.Stane Zakrajšek v clevelandskem časopisu AMERIŠKA DOMOVINA (št.8, vol.LVII). G.Zakrajšek je kotJ$tdeti navdušen nad knjigo g.Karapandžiča in ISKRA citira zadnji odstavek njegovega pregleda; "Knjiga je tako zanimiva,da smatram, da bi jo moral prebrati vsak antikomunistični Slovenec. Ta knjiga je najboljši dokaz, da so bili Slovenci, brez ozira na to, ali jih je vodil general Rupnik, ali general Prezelj, na pravem in Bogu dopadljivem potu" . Na podoben način s v emigraciji zboraši v začetku poskušali tudi ostalim Srbom prikazati, da so borbe in delo Mihailoviča in Ljotiča pod okupacijo vodile k istemu cilju, da med njimi v bistvu ni bilo razlike. Tako tolmačenje dogodkov pod okupacijo bi šlo v celoti v prid zborašev, toda v tem svojem manevru niso uspeli, ker so- bili hitro postavljeni na pravo mesto; -sodelovalen z okupatorjem. Potem šele je nastala njihova gonja klevetanja Mihailoviča in ostalih, kar je končno rodilo knjigo zboraša g.Karapandžiča. V tej knjigi se zboraši poskušajo dobrikati Slovencem, da bi jih morebiti pridobili za "zavezni-
ke." proti demokratskim Srbom mu poskusu?
Ati bodo Slovenci nasedli temu zboraške-
B„Simonič
ŠIMOV I CEV PADEC
Dr .Milan G-avrilović je nedavno oLjavil v pariškem "Savremeniku", kako je odletel general Simović kot predsednik vlade.Ker smo marca me seča objavili "Vlade brez programa", smatramo da je povzetek dr.Gavrilo videvega članka koristno dopolnilo:
V času,ko se je bilo bati,da bodo Nemci zavzeli Moskvo,torej jese ni 1941. je dobil jugosl.veleposlanik dr.Gavrilovid v Moskvi brzojavko od gen.Simovida,naj takoj pride v London.Ker se ni takoj odzval,češ da mu v tedanjem položaju res ne kaže zapuščati Rusije,oko ni neobhodno Potrebno,mu je Simovid poslal drugo brzojavko v Kujbišev,kamor se je med tem preselila sovjetska vlada.Sasi vzrok poziva ni bil naveden,je dr.Gavrilovid vendar 16.novembra odpotoval preko Perzije in Egipta v London. Že v Kairu mu je rekla gospa Ninčičeva,da bo v Londonu zame = njal njenega moža,ministra za zunanje zadeve,na kar je dr.Gavrilovid odgovoril,da sploh ne ve,zakaj ga kličejo in da misli,da se bo v kakih 10 dneh vrnil v Kujbišev.Gavrilovida je sicer čudilo,da ni bil klican v London preko svojega šefa,zunanj ega ministra ampak preko sovjetskega diplomatskega zastopstva v Londonu.To je tedaj razlagal kot verjetnost nečesa novega v jugosl.zunanji politiki,ki pač ni imela neke stalnosti v svoji liniji,ker je tudi Ninčič ni imel. Toda po izjavi gospe Ninči= čeve,je obstojala tudi ta druga verjetnost,zlasti ker Simovid ni kli= cal Gavrilovida preko zunanjega ministra.
Ko je v Londonu dr.Gavrilovid najprej obiskal svojega šefa,mu je dr.Ninčid rekel isto,kot njegova žena. Gavrilovid je spet izrazil za= čudenost,nato pa odšel h generalu SlmovIdu,ki ga j e nagovoril:"Pokli= cal sem vas, da sprejmete ministrstvo za zunanje zadeve..3 tistim starim tepcem (Ninčidem)he morem več delati." Dr.Gavrilovid je odklonil ponu= jeni položaj,češ da to mesto pripada bilo Radikalni bilo Demokratski stranki in da ne more dopustiti,da bi se na njegovi osebi razbila ši= roka koncentracija strank. Čeprav dr.Gavrilovid ni odobraval Ninčideve zunanje poli tike,tudi ne pred samo vojno, je bil vendar mnenj a,kakor zdaj piše, da se na tak način ne more ustvarjati vladna kriza. Za tem je šel dr.Gavrilovid k podpredsedniku vlade Slobodanu Jovanoviču in ga rotil,naj ne dopusti v tedanjih prilikah vladno krizo. Jovahovid je bi tudi tega mnenja,a je dodal,da obstojata v vladi dva osebna spora:
Zaradi masovnih pokol jev Srbov na HrvatSkem je Milen Grol prekinil vsak stik z dr.Krnjevidem in vsled tega sploh ni več hodil na vladne seje,ker se ni hotel rokovati z njim niti sedeti z njim za isto mizo. Poleg teg'-' pa je obstojal tudi spor med Simovidem in Grolom.(Podrobnosti dr.Gavrilovid ni navedel.) Da bi pripravili Grola,da bi se udeležil vladne seje,je predložil Slobodan Jovanovid Gavrilovidu,naj jim poroča o stanju v Rusi ji,torej o stvari,ki jo je moči smatrati kot "nevtral= no".Na to je Gavrilovid pristal.
■Ko se je kasneje sestal z Grolom,ga je povabil na sejo.Grol je siear sprva, odklanjal, kasneje pa je le privolil. In je hodil na seje ter celo postal prijatelj z dr.Krnjevidem...
Treba je bilo še poravnati spor med Simovidem in Grolom-.S pristan kom prizadetih sta^vlogo posredovalca prevzela Jovanovič in Gavrilovid. Toda preden je prišel k tema dvema Grol,da bi potem vsi trije zavili k predsedniku vlade,se je Grol oglasil še v kraljevi pisarni,kjer mu je kralj Peter rekel:"Prav je,d^ vas vidim.Malo prej je bil pri meni g.Simovid.Veste,kaj mi je dejal? Rekel mi je, da ste preko nekega urad= nika v Lizboni v zvezi s Hitlerjem." Grol je bil zaradi toga seveda divji in ko so vsi trije prišli k predsedniku vlade,ga je Gavrilovid vprašal,kako je mogel priti do takega zaključka glede Grola. Simovid je na to molčal. Gavrilovid je vprašal drugič, rekoč,da Grolu ni mesta v vladi, oe to drži.Simovid spet ni odgovoril. K0 go je dr.Gavrilovid vprašal tretjič,mu je tudi zapretil, da je konec njegovega predsedstva, ce stvari ne pojasni. Namesto odgovora,je Simovid izjavil.dd ne misli odstopiti. Tako so se razšli.
Jovanovid,Gravrilovid in Grol so nato sklicali vse ministre in so jim razložili vso stvar.Takoj so vsi odstopili in kralj je na njihov Predlog postavil za predsednika vlade Slobodana J0vanovida.Angleži ni= so hoteli dva dni vi-de priznati, a končno so se le vdali.
Tođa Gavrilovič se ni več vrnil v KujLišev.Eden od ministrov ni molčal o njegovem poročilu glede položaju v Rusiji,nakar so Sovjeti izrazili,da bi radi drugega veleposlanika.Ninčič jim je poslal Simiča-
POZNO, VENDAR NE PREPOZNO
Žal mi je,da nisem mogel prej napisati poročila o "Slovenskem vi5 sokošolskem zborniku 1957",ki mi ga je dostavil urednik pred pol leta, toda zaradi "truda,dela,žrtev in predvsem ljubezni" njegovih avtorjev, se spodobi,da tudi Klic Triglava zapiše nekaj misli o tej ediciji.
Kot prejšnji letnik,so tudi tega uredili Edi Gobec,Branko Bistiv šek in Mitja Bregant.Razmnožen je bil to pot v Gorici,kar kaže na or= ganizacijski napredek,poleg tega,da se mi zdi ureditev letos boljša in vsebina pestrejša od lanskega.
0 sami vsebini ne mislim razpravljati na dolgo.Rev.Vodebov uvodni Članek je stvaren in ugotovitve točne.Poštenost in strpnost morata bit podlaga skupnega življenja in zdrave politične borbe in krščanska zapo ved ljubezni mora veljati tudi,kadar gre za politične nasprotnike.Bra tužev opis vpliva slovanske narodne pesmi na Haydna je zanimiv. Pač pa se mi zdi,da Gobec ni bil na trdnih nogah,ko v dolgi razpravi o zgodo= vini,filozofi ji in psihologiji vzgoje govore o angleškem šolstvu.Katoliške farne šole se v bistvu ne razlikujejo po sistemu od državnih^pa jih tako pravzaprav ne gre včleniti pod "Volontary School System",ce^ prav po drugi strani so katoliške šole (izven župnij),ki spadajo tja. Gobčeva razprava je dolga in zelo p&drobna. Slovenci nismo narod filo=f zofov,zato tem bolj preseneti filozof Boh z razpravico o etičnem emoti vizmu. Bregantovo "Kristusovo trpljenje" smatram kot središče in višek tega zbornika.Po francoskih in laških virih nam je medicinec Bregant prikazal Kristusa Človeka,kako je trpel in umrl. Nisem^mogel najti boljšega pripomočka za meditacijo na Veliki petek! Pričakoval sem,da bo kak ng.š katoliški list ponatisnil razpravo, vsaj v izvlečku, toda ne.
Je mar doživela anathemo samo zato,ker ni bila objavljena-v "našem" ti sku? Gobčevi "Temelji sodelovanja" vsebujejo nekaj dobrih konkretnih primerov.Tu in v zaključni razpravi "Pogled na sodobno slovensko pro= blematiko" razpravlja Edi Gobec tudi o svetovnem nazoru,kar mislim ob= delati ob prvi priliki, ker nam je nakazal svoje lastne misli o tem vprašanju,ki je zmešalo toliko ljudi v našem razvoju. Poseben del je namenjen v zborniku Poljakom,kar je pač konjiček g.Pistivška,čigar boljša polovica je poljskega rodu. Ob koncu je uredništvo pozdravilo zlatomašnika škofa Rožmana'(knj je mislilo pod pojmom "vladika"?). Po= leg nekaterih drugih obletnic in osmrtnic, so me posebej zanimala poro čilavo študentih v Ameriki,Angliji, Kanadi in ob mejah.
Že omenjena razprava o slovenski problematiki se bo nadaljevala. To je negativna stran,Čeprav razumem tehnične težave urednikov.Vendar ne bi priporočil nadaljevanja po presledkih enega leta. To je preveč.
Kot je menda bilo že lani na tem mestu rečeno, utegne slejkoprej priti do vprašanja organizacijske povezanosti slovenskih študentov.To se zdaj že nekoliko čuti v samih Združenih državah. Seveda so in bodo na poti številne ovire, izhajajoče iz čistih strankarskih sebičnih pogledov. To je že s tara,rak rana slovenskega naroda, ki se še zdaj ni otresla stare miselnosti,po kateri nekdo ne more biti veren in pošten, Če ni v gotovi politični stranki. Iz tega vidika se mora človek resnic no zgrozi ti,ko prebira vrstice o težkočah okoli Slomškovega dijaškega doma. Da, denar je za kegljišča in plesne dvorane, ni ga Pa za sloven= skega študenta, kajti -"vendar ne boste redili gada.-na svojih prsih"!
Vzdržite in ne odnehajte, študentje! Öas je na vaši strani. p
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu “in ga izdaja "Slovenska Pravda". Njeno mišljenje predstavljajo samo oni prispevki,ki so podpisani od iz vršnega odbora.-Naročnina za. list znaša v Vel .Britaniji L 1.4.0 na le= to odnosno 6/- na četrt leta,v Severni Ameriki pa # 3.50 za navadno in $ 7.00 zn letalsko dostavo, drugod pa odgovarjajoča protivrednost.
Naš naslov:	BM/TRIGLAV,London W.C.I.
OD MESECA
Patriarh srbske pravoslavne cerkve, Vi-kentije Prodanov, je preminul 5*julija po krajši bolezni. Glavni vzrok smrti je bila arterioskleroza. Star je bil 68 let in je bil znan po svojih prijateljskih odnošajih s sedanjim Titovim režimom. Bil je odlikovan za zasluge, ki jih je napravil režimu na mednarodnem področju s tem, da;je dosledno zanikal, da bi*bstojalo preganjanje vere v Jugoslaviji, Zagovarjal je loči tev cerkve od države, kar ima zlasti za pravoslavno cerkev velik pomen.
Za pravoslavnimi duhovniki so sedaj tudi baptistični duhovniki postali socialno zavarovani.
Na posebni konferenci o živijenskih in delovnih pogojih, ki se je vršila v Beogra du pod okriljem sindikatov, sta poro'ćali o položaju Pepica Kardelj in Olga Vrabič,taj niča centralnega odbora jugoslovanskih sin dikatov. Poslušajoč Vrabićevo poročilo, se je človeku zazdelo, da komunistični nacrto valci zares ne vedo, kaj govorijo, odnosno ee vedo, potem tudi vedo, da ljudi namerno varajo. Poznano je, da dolgoletni državni naŠrt (1957-61) predvideva automatišen dv% plat; in mezd za sedem odstotkov na leto. Tega Vrabiieva sicer ni zanikala, toda tuli ni omenila, ko je trdila: "V skladu s splošnimi gospodarskimi naŠeli in našim so cialno-politicnim sistemom, skupnost ne mo re zagotoviti življenski standard ali njegov dvig na 'administrativen našin. Dvig živijenskega standarda mora biti rezultat produktivnosti in proizvodnih uspehov posa Beznikov, delovnih kolektivov in komun. To je realistična osnova za dvig življenskega standarda, ki bo tudi vplivala na dvig pro duktivnosti. To pomeni v praksi, da se Živ Ijenski standard ne bo dvigal enakomerno na vseh področjih in za vse kategorije pre živalstva, ampak se bo dvignil bolj za tiste posameznike, ki bodo pokazali boljšo produktivnost; za tiste gospodarske organi zacije, ki bodo dosegle boljše rezultate; in za tiste komune, ki bodo s svojo politi ko in pomočjo gospodarskim organizacijam, in z boljšo ter bolj racionalno uporabo svojih fondov dosegle boljše rezultate."
Nobenega dvoma ni, da je prednje v skla du z normalnimi gospodarskimi zakoni, toda kako je to v skladu s toliko propagirano politiko enakosti in enakih delovnih pogojev v Jugoslaviji? Vrabiceva 'teorija je teorija, ki prevladuje v praksi predvsem v kapitalističnih deželah, a zelo malo v "socialističnih".
Zvezna zunanje trgovinska komora poroča, da je vrednost uvoza v prvih petih mesecih tega leta prekašala vrednost izvoza
DO MESECA
za pol drugo milijardo dinarjev, čeprav je bil izvoz večji kot lani v istem razdobju, predvideni izvoz rudarskih, tek -stilnih in kemičnih izdelkov ni bil dose žen. Pač pa je plan bil presežen s kovinarskimi, prehranjevalnimi, kožnatimi in tobačnimi izdelki. Plan je prekoračila tudi ladjedelniska- industrija. Izvoz poljedeljskih izdelkov je bil sicer večji kot prevideno, toda izvoz živine in mesnih izdelkov je bil nezadovoljiv. Kljub temu je recimo tovarna mesnih konzerv in slanine 29.N0VEkJBER v Subotici izvozila 900 ton konzerv, predvsem v Anglijo in Zahodno Nemčijo.
1.942 posestev in zadrug in 43.000 privatnih proizvajalcev, ki sodelujejo z zadrugami, se letos udejstvuje pri tekmo vanju za najvecjo proizvodnjo po 'hektarju. Toda kot je Mijalko Todorovič, podpredsednik zvezne vlade, povedal na gospodarskem posvetovanju v Beogradu 15.ju nija, predvidena poljedeljska proizvodnja ne bo dosežena zaradi spremenljivega vremena.
Jugoslavija se bo udeležila letos med narodnih sejmov v Londonu, Izmirju (Turčija), Damasku (Sirija), Dunaju, Solunu, Plovdivu (Bolgarija) in Tunisu.
Sovjetski podpredsednik liLkojan, ministrica Purtseva in bivši sovjetski veleposlanik v Beogradu Firyubin so obiska li jugoslovanski paviljon na svetovni razstavi v Bruslju. Zlasti Mikojan si je paviljon dodobra ogledal.
v
Trgovinski sporazumi: Sporazum s Šved sko so podaljšali za eno leto. Nov trgovinski in plačilni sporazum so sklenili z deželami Beneluxa. Razgovore za podalj sanje dosedanje- pogodbe so imeli s Tunisom. Z Združeno Arabsko Republiko (Naser jevo) je bil sklenjen sporazum o investi cijah in o tehničnem ter znanstvenem sodelovanju.
5.550 metrov dolg podvodni električni kabel so položili med Zadrom in otokoip Uljanik. Kabel je izdelala tovarna v Sve tozarevu in tehta 70 ten. Doslej so take kable morali uvažati in plačati 6.000 do larjev za vsakih 1,000 metrov.
Končno so le spustili v morje 140 metrov dolg rušilec "SPLIT", ki ga je spUt ska ladjedelnica začela graditi Že 1939. leta. Italijani so delo nadaljevali,toda splitski delavci so rušilec sabotirali in potopili. Po vojni so ladjo spet dvig nili, toda ker je bilo več zamud zaradi
prekinitev sovjetskih dobav, so ladjo komaj sedaj dokončali in izročili mornarici 4.julija.
Zvezna skupščina je pred svojim letnim odmorom, ki bo trajal do konca avgusta, u-svojila splqsni zakon o Šolstvu, ki daje ve'čji poudarek strokovnim šolam na račun gimnazij in ki določa, da Študij na fakultetah ne sme trajati dlje kot štiri leta, razen na medicinski fakulteti, kjer bo trajal pet let. Kot doslej, t.j. po vojni,študenti, ki ^RnČajo strokovno Šolo, bodo lahko Študirali naprej na univerzi. Nova stvar je ta, da se bo lahko v bodoče vsakdo vpisal na srednje in višje sole, kakor tudi na uni verzr ., neglede na pretekle kvalifikacije, t.j. s sprejemnim izpitom, kar je še precej razširjeno na Zapadu. Glavni organ, ki bo v bodoče pazil na Šolske zadeve in program^ je tkzv. Prosvetni Svet FLRJ, ki bo sestavljen na isti osnovi kot drugi organi druŠbe ne samouprave.
Rodoljub dolakovič, podpredsednik vlade, ki je predložil ta zakon skupščini, je v svojem pregledu stanja Šolstva navedel, da se sedaj šola v srednje-tehničnih Šolah 52,000 dijakov v primeru z 10.000 pred vojno; v višjih in visokih Šolah pa 72,000 v primeru s 17.,000. Medtem ko se Število sre-dnje-tehničnih Šol ni izpremenilo (53), je število višjih in visokih Šol naraslo od 26 na 98.
Glavna potreba je trenutno za prehrambenimi in živinorejskimi strokovnjaki, tekstil nimi inženirji in urbanisti,
320 študentov s,tehničnih, agronomskih in gozdarskih fakultet bo letošnje poletje na praksi v Angliji, zahodni Nemčiji in Švedski. 60 študentov ekonomije bo Šlo v Francijo in Nemčijo. 70 bodočih inženirjev in ekonomistov bo Šlo na Poljsko, a okrog 60 študentov-jezikoslovcev bo Šlo na enomesečne jezikovne sPminarje v Anglijo, Franci jo in Italijo. Okrog 200 tujih študentov, zlasti tehnike in ekonomije, bo preživelo poletje v Jugoslaviji Študirajoč med drugim tudi jugoslovanski sistem samoupravljanja in delavskih svetov.
Od 30.julija do 6.avgusta se bo vršil v Ljubljani IV.mednarodni mladinski seminar, kateremu bodo prisostvovali študenti iz 20 dežel. Na programu bodo aktualna ekonomska in politična vprašanja ter vprašanja, ki za nimajo Študente in njihove organizacije.
V Novem Sadu se je vršil 17.kongres jugo slovanskih esperantistov, kateremu so priso stvovali delegati iz Avstrije, Zahodne Nemčije, Švedske, Italije, Bolgarije, Nizozemske in Združene Arabske Republike. Po cenitvah kongresa je v Jugoslaviji 10.000 esperantistov. Jugoslovanski radio ima posebne oddaje v esperantu. Kongres se je vršil pod Titovim pokroviteljstvom.
Zvezni odbor Socialistične Zveze "delov nega ljudstva" Jugoslavije je imel svoj plenum, na katerem so automatično usvojili vse zaključke s sedmega kongresa Zveze Komunistov in usvojili resolucijo, v kate ri priporočajo vsem svojim Članom, da se dodobra upoznajo ^ materialom in zaključki VII.Kongresa ter si zastavijo naloge na njihovi osnovi.’ Resolucija je tudi obsodila sedanjo "protijugoslovansko kampanjo", Češ, da dela veliko škodo stvari so cializma v svetu.
Deset bivših kominformistov je pobegni
10	v Albanijo Čim je prišlo do resnejšega razdora med jugoslovanskimi in vzhodnimi komunisti. Med njimi je tudi"polkovnik" Vlada DapČevič, brat Peke Dapčeviča, ki je tajnik za promet v zvezni vladi.
Italijanska Unija za Istro in Reko je imela svoj občni zbor, na katerem so ugo tovili, da ima italijanska manjšina v Ju gošlaviji dva poslanca v hrvatskem saboru in enega v slovenski ljudski skupščini, 15 okrajnih odbornikov in okrog 150 občinskih "ljudskih" odbornikov.
Polio postaja tudi v Jugoslaviji nevarna bolezen. Epidemija je doslej dvakrat zajela Slovenijo, tako, da so se odločili, da kupijo Salkovo cepivo. Erat ko so se odločili na Hrvatskem, medtem ko so se v Srbiji odločili, da bodo poskusili z lastno proizvodnjo. En kubični centimeter cepiva stane poldrug dolar - odnosno to je cena, ki jo plačajo v Sloveniji. Cena cepiva, ki bi zaščiti la tri in pol milijona otrok v.najnevar nejših letih, znaša pet in en Četrt milijona dolarjev. Srbi trdijo, da bi doma proizvedeno cepivo stalo desetkrat manj. Jugoslavija bi potrebovala letno okrog 1.000 do 1.200 litrov cepiva.Začetni stroški za opremo posebnega insti tuta in otvoritev opičje farme bi znaša
11	150.000 dolarjev. Sedaj so se iz tujine vrnili domov tudi doktorji, ki so se nahajali na specializaciji v zvezi z zdravljenjem polia.
N a nedavnem kongres^ jugoslovanskih ftiziologov, ki se je vršil v Opatiji, je bilo rečeno, da živi v Jugoslaviji 200.000 tuberkuloznih ljudi, kar predstavlja okroglo poldrug odstotek vsega prebivalstva. Na vsakih 100.000 ljudi pride 300-400 jetičnih bolnikov.
DIPLOMATSKA SLUŽBA: Stalni Jugoslovan ski delegat pri Združenih Narodih v Žene vi, Sergije Makiedo, je bil izvoljen za predsednika koordinacijskega odbora so-cialno-ekonomskega sveta ZN.
IVAN STANIČ