Kamniški OBČAN
Št. 9
41. leto
Kamnik, 16. maja 2002
Petdeset let Arboretuma Volčji Potok in enajsta spomladanska cvetlična razstava
SOŽITJE CVETJA IN MIRU
Letošnja pomlad je v enega najlepših kotičkov naše občine - Arboretum Volčji Potok, ki letos praznuje petdesetlet-
nico ustanovitve, prinesla poleg že tradicionalnega dvomi-lijonskega nasada tulipanov, številnih vrst rastlin, grmovnic
Letošnjo cvetlično razstavo v Arboretumu Volčji Potok je odprl slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Čudovito podobo enega najbogatejših in najlepših parkov v tem delu Evrope sije ogledal v družbi direktorja Arboretuma Aleša Ocepka, kamniš-^cega župana Toneta Smolnikarja in drugih gostov.
in drevja, ki si prav v tem času nadenejo svoje najlepše oblačilo, tudi tisoč cvetočih orhidej. Enajsto spomladansko cvetlično razstavo so v Arboretumu Volčji Potok ob polsto-letnem jubileju poimenovali tako kot prvo - Cvetje in mir, saj po besedah direktorja Aleša Ocepka v ta čudovit hor-tiko pod Kamniškimi Alpami prihajajo ljudje, ki si želijo cvetja in miru. Besedo mir so z barvitimi tulipani izpisali kar v 38 jezikih sveta, mirovne cvetlične napise pa so obiskovalci lahko občudovali tudi z razglednih piramid.
Več na 9. strani Čudovito sožitje cvetja, barv, sonca
in miru.
SAŠA MEJAČ
PRVOMAJSKA PRAZNOVANJA Knjiga - vesolje zakladov
Na predvečer 1. maja so zagoreli številni kresovi na različnih koncih naše občine. Goreli so v spomin na zgodovinska dogajanja in boj delavskega razreda za svoje pravice.
Danes pomeni praznik 1. maja tudi priložnost za razvedrilo,
druženje, pa tudi za predstavljanje zahtev, upravičenih zahtev delovnega človeka. Za del prebivalstva so namreč današnje življenjske razmere zelo težavne. To so bile tudi osrednje teme govornikov, ki so sodelovali na provomajskih srečanjih.
Tradicionalnega srečanja v Kamniški Bistrici se je tudi letos udeležilo veliko ljudi. Kot slavnostni govornik jih je pozdravil minister za notranje zadeve Rado Bohinc.
V Kamniku so zagoreli kresovi na različnih krajih. Najbolj viden je bil kres na Starem gradu in kot je že tradicija, se je ob njem zbralo veliko ljudi. Največji kras je gorel med Petro-lom in SKG na področju Zapric. Že kar nekaj dni pred tem so namreč ljudje tja vozili gorljive odpadke, veliko je bilo vejevja od posekanega drevja. Okrog mogočnega kresa se je zbralo nekaj sto ljudi, ki so občudovali plapolajoči ogenj in iskre, ki so švigale proti nebu, v zrak je poletelo tudi nekaj raket. Kres je dogo reval še naslednji dan, prav na praznični dan.
Praznični predvečer so osvetljevali kresovi v bližini Šmarce, v Kamniški Bistrici, po Tuhinjski dolini vse do Motnika.
Več na 2. strani
Aprilje mesec, v katerem veliko govorimo o knjigah 2. april je mednarodni dan knjig za otroke, 23- april pa svetovni in tudi slovenski dan knjige. Tem praznikom knjig se je pridružila tudi naša občina in v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik 23- in 24. aprila pripravila na Glavnem trgu knjižni sejem. Založbe so prodajale svoje knjige s sejemskim popustom, predstavila se je Matična knjižnica Kamnik, kupili smo lahko publikacije, ki jih je izdala Občina Kamnik, pa najrazličnejše stare knjige...
... ali proučevali starodavni tiskarski pripomoček.
SAŠA MEJAČ
V Titanu začeli ekološko sanacijo livarne
V okolici Titana kmalu čistejši zrak
Te dni so v Titanovi livarni začeli uresničevati obsežen program ekološke sanacije, ki ga bodo v treh fazah končali do konca letošnjega oktobra. Monterji nemško-ameriške korporacije Torit-Donaldson so namestili prvi odpraševalec, ki bo prispeval k izboljšanju delovnih pogojev v livarni in hkrati tudi k zmanjšanju emisije prahu v okolico.
Več na 2. strani
BREZ STREHE NAD GLAVO
V nedeljo zjutraj so plameni ognja dobesedno pogoltnili hišo Rozmanovih na Žalah. Ogenj, ki naj bi vzplamtel v prostorih lesene mansarde, so zjutraj opazili sosedje in obvestili gasilce Kamnika, ki so prihiteli na kraj nesreče. Kljub temu, da so se požrtvovalno spopadali z ognjenimi zublji, je hiša pogorela do tal. Ogenj je tako povsem uničil domovanje petčlanske družine Rozmanovih, kijih v času požara ni bilo doma. Ostalo je le nekaj zoglenelih stvari, ki jih žalostno spominjajo na čas pred nesrečo. Družina je ostala brez vsega, brez strehe nad glavo. Predsednik Krajevne skupnosti Kamnik-Center Janez Repanšek nam je povedal, da že zbirajo prispevke za gradnjo novega doma Rozmanovih na žiro računu 50104-645-67245 s s%li£$m 00 714100. Upajo, da bo humana akcija naletela na razumevanje in sodelovanje čim širšega kroga ljudi, ki bodo s svojim prispevkom dodali kamenček k nastajanju novega doma nesrečne družine Rozmanovih.
Odlok o javnem redu na območju Velike planine
Bliža se čas poletnih obiskov gora in takrat je več ljudi tudi na Veliki planini. To pa pomeni večjo obremenitev in večjo verjetnost neustreznega ravnanja. Pred leti je občina že izdala odlok, ki je vnesel določen red, a ga je vladna uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju postavila na glavo. Zato je v septembru lani občinski svet sprejel Odlok o javnem redu na območju Velike planine, ki je bil objav-
ljen v Uradnem listu RS št. 80/ 2001. Vendar večina obiskovalcev in uporabnikov Velike planine ne bere Uradnega lista, prav gotovo jih mnogo več dobi v roke Kamniški občan. Da bi nek odlok zaživel, ga mora najprej spoznati čimveč ljudi, da bi ga nato lahko sploh upoštevali. Ker je besedilo v uradnem listu predolgo za objavo, predstavljamo nekaj najpomembnejših določil.
Več na 2. strani
Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 30. maja. Članke oddajte najpozneje do srede, 22. maja, oglase,, zahvale in obvestila pa do torka, 27. maja.
Sena
lastne proizvodnje
ŽIVAHNI POLETNI MODELI
V TPC na Duplici, Ljubljanska 21a, (HIP), tel.: 839-46-89 od 9" - 18\ sobota od 9h - 12h
2 16. maja 2002
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
Odlok o javnem redu na območju Velike planine
Osnovni namen odloka je, da bi na območju Velike planine, ki zajema Veliko, Malo in Gojško planino, Konjščico, planino Dol in Ki-sovec, bilo urejeno varovanje okolja, prometni režim in način ravnanja z odpadki, da bi celotno območje čimbolj ohranilo svoje edinstvene naravne in antropogene lastnosti.
Tako je dolžan vsak obiskovalec tega območja varovati okolje in naravne lepote. Da se ne sme sekati brez dovoljenja je jasno že od prej, vendar je tu še posebej poudarjeno. Ne sme se požigati trave, kuriti ogenj na prostem ali sežigati kakršnekoli snovi ali predmete. Kresove je dovoljeno kuriti le na podlagi odločbe upravnega organa za notranje zadeve in ob prisotnosti požarne straže.
Počitniške in planšarske koče (pastirske koče niso omenjene) se lahko ogrevajo samo s pečmi na drva, na plin ali na elektriko, kurilne naprave, dimovodi in dimniki pa morajo biti vsako leto pregledani v času od 1. junija do 30. septembra s strani koncesionarja za dimnikarske storitve.
Na Veliki planini je prepovedan promet z vsemi vozili na motorni pogon, razen ko gre za službene vožnje pri opravljanju zdravstvene, reševalne in veterinarske službe ali za inšpekcijski nadzor, za delo preiskovalnih sodnikov in državnih tožilcev, vojske, policije in gasilcev, kadar gre za gospodarjenje z gozdovi, opravljanje kmetijskih, geodetskih in geoloških del, urejanje vodotokov in hudourniških območij, vzdrževanje infrastrukturnih objektov, pomoč pri reševanju v primeru naravnih in drugih nesreč, pripravo in vzdrževanje vseh vrst smučarskih prog ter naprav na zasneženi površini, oskrbovanje pastirjev in prevoz starejših pastirjev, prevoz živine in odvoz kadavrov ter za izvajalce gospodarskih javnih služb. Za oskrbovanje planinskih domov in dostavo gradbenega materiala in orodja za gradnjo, adaptacijo ali vzdrževanje z motornimi vozili pa je potrebno prej pridobiti ustrezno dovoljenje občinske uprave.
Seveda se na Veliki planini ne sme odlagati prav nobenih odpadkov v naravno okolje. Uporabniki koč ter lastniki oziroma upravljalci gostinskih objektov in planinskih domov morajo skrbeti za čistočo okolice objektov. Mesto za odlaganje smeti določi pristojni organ, koši za odpadke pa morajo biti izdelani iz lesa. Odpadke iz tipskih zbirališč, košev, oziroma zabojnikov in greznic odvaža pooblaščeni izvajalec gospodarske javne službe. Pri tem pa so lastniki planšar-skih koč na območju planšarskih naselij (mimogrede, na Veliki planini so samo pastirske koče in pastirska naselja!) dolžni sami odvažati odpadke z območja Velike planine.
Do 20. oktobra letos morajo imeti vsi objekti na Veliki planini nepropustne greznice. Kazen za tistega, ki je ne bo imel, je 10.000 tolarjev.
Seveda pa odlok predvideva tudi sankcije za tiste, ki ne bodo spoštovali njegovih določil. Tako bo tisti, ki se bo vozil po planoti Velike planine z motornim vozilom brez dovoljenja (razen v 14 primerih, ki so posebej navedeni), ali s kolesom izven utrjenih cestnih površin, moral plačati 5.000 tolarjev, če ga bo ujel pristojni občinski organ za nadzor. Kazni za posameznike v ostalih primerih so 10.000 SIT. Za pravne osebe oziroma posameznike s samostojnim opravljanjem dejavnosti pa 200.000 SIT oziroma 50.000 SIT za odgovorno osebo pravne osebe.
B. POLLAK
Ukrepi kmetijske politike 2002
Popolne vloge za pridobitev denarnih sredstev
Tudi v letošnjem letu Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vabi k izpolnjevanju obrazcev za pridobitev denarnih sredstev iz naslova Ukrepi 2002.
Pri izpolnjevanju vloge, ki jo bodo lanskoletni upravičenci dobili na dom, ostali pa na območnih kmetijsko gozdarskih zavodih, bodo pomagali kmetijski svetovalci, ki bodo vsako vlogo pred oddajo na agencijo tudi prekontrolirali.
V nadaljevanju vas želimo opozoriti na tisto, kar je potrebno upoštevati za pravilno izpolnjeno in popolno vlogo. Ne pozabite: rok za oddajo vloge je do 24. maja 2002.
Vlogo dobite na območnih kmetijsko gozdarskih zavodih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lanski vlagatelji jo bodo prejeli po pošti.
Vlogo izpolnite čitljivo, s tiskanimi črkami. Bodite pozorni na pravilno in čitljivo pisanje številk. Nečitljivo napisanih številk ne bo mogoče pravilno razbrati in jih vnesti v računalniško bazo podatkov.
Priložite vsa potrebna potrdila in dokazila (če je to potrebno):
- izjavo o zakupu zemljišč za leto 2002, podpisano s strani zakupnika in zakupodajalca;
- kopijo zakupne pogodbe, če gre za zakup zemljišč v lasti države, lokalne skupnosti ali pravne osebe;
- komasacijsko odločbo za zemljišča, ki so v komasacijski postopek prešla po 6. juliju 2001;
- podatek, v katerem območju se nahaja kmetija, če gre za območja s težjimi dejavniki;
- fotokopijo bančne kartice (obe strani) in tisto stran hranilne knjižice, iz katere je razvidna številka računa. Pravne osebe naj vlogi priložijo fotokopijo o odprtju transakcijskega računa (odprtega do 30. junija 2002) oziroma žiro računa.
Bodite pozorni na spremembe in novosti!
V Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2002 in spremljajočih uredbah ter
tržnih redih je v primerjavi z letom 2001 nekaj sprememb. Tudi v Slovenskem kmetijsko okoljskem programu se letos obeta nekaj sprememb. Med drugim bodo upravičenci v letu 2002 podpisali pogodbo, na podlagi katere bodo ukrepe SKOP izvajali naslednjih pet let. Upravičenci bodo letos lahko zaprosili tudi za sredstva iz naslova dveh novih ukrepov. Ta dva sta Ozelenitev njivskih površin in Prestrukturiranje reje domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri. Sprememba pa je tudi pri ukrepu Planinska paša, pri katerem upravičenci lahko uveljavljajo dodatek za pastirja.
Uskladite ... - podatke, s katerimi razpolagate sami, s podatki iz katastra; - stanje vpisa v Centralnem registru govedi s stanjem živali v hlevu; - stanje v Registru pridelovalcev grozdja in vina s stanjem v naravi; -stanje, ki je zavedeno pri hmeljni komisiji, s stanjem v naravi; - stanje v Registru trajnih nasadov (oljčniki, nasadi jablan, hrušk, jagodnjaki, špargljišča, ...) s stanjem v naravi.
Predno vlogo oddate, jo izročite v pregled kmetijskemu svetovalcu.
Pregledal jo bo in s svojim podpisom na zadnji strani potrdil, da so vse rubrike izpolnjene in da je vloga popolna in čitljiva. Čimprej stopite do svetovalca, da boste lahko vlogo oddali v začetku roka za oddajo vloge. Pri tem vas opozarjamo, da je za pridobitev nekaterih potrdil in dokazil pri pristojnih institucijah potrebno čakati tudi po 8 dni.
Držite se roka za oddajo vloge:
od 25. aprila do 24. maja 2002. Čimprej jo pošljite priporočeno po pošti na naslov:
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Dunajska 160, 1000 Ljubljana, s pripisom »zbirna vloga«
Kopije vloge, vseh dokazil in potrdil OBVEZNO shranite doma še najmanj 4 leta po tistem, ko boste prejeli denar.
V Titanu začeli ekološko sanacijo livarne
V okolici Titana kmalu čistejši zrak
Nadaljevanje s l. strani
S sanacijskimi ukrepi bodo v Titanovi livarni preprečili tudi dosedanje onesnaževanje od-
padnih voda s prahom, ki so ga doslej z odpadno vodo »pošiljali« na domžalsko čistilno napravo, saj bodo namesto mokrega zajemali suh prah in
Kamniški OBČAN - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a.
Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ckon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesećno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./faks: 83-91-311,041-662-450. Nenaročenih Člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo TČR d. d, tisk Set d. d. Ljubljana, dne 11. 4. 2002.
ga v vrečah odvažali na deponijo.
Kot nam je povedal Jože Prezelj, vodja oddelka za investicije in vzdrževanje, je po naših sedanjih predpisih najvišja dovoljena količina prašnih delcev v zraku 50 mg na kubični meter zraka, ob naročilu čistilnih naprav pa so od dobavite-
Čistilna naprava bo sesala prah z avtomatske livne proge, ki se pojavlja pri čiščenju odlitkov. To pomeni bistveno izboljšanje delovnih pogojev za delavce v livarni.
6. maja so v Cimos-Titanovi livarni pognali odpraševalno napravo TORIT, prvo od treh faz ekološke sanacije.
lja zahtevali, da ta količina ne sme preseči 10 mg na m3. Tako bodo lahko zadostili tudi možnim ostrejšim predpisom. Po zagotovilih dobavitelja bodo prečiščen in ogret zrak lahko spet vračali v tovarniške prostore, kar pomeni tudi prihranek pri energiji.
F. SVETELJ
Sodelovanje
tudi na gospodarskem področju
Občina Kamnik je v ponedeljek, 22. aprila, v sodelovanju z Območno obrtno zbornico in Agencijo za razvoj turizma in podjetništva pripravila okroglo mizo oziroma srečanje kamniških podjetnikov in obrtnikov s predstavniki Občine Tro faiach z Avstrijske Štajerske.
V uvodnem nagovoru je župan Anton Tone Smolnikar predstavil dosedanje aktivnosti med občinama, med drugim tudi na gospodarskem področju. Po sodelovanju na tematskih konferencah (Izzivi slovenskega gospodarstva v EU, Vloga in pomen povezovanja lokalnih skupnosti v regije), skupnih prijavah na razpise PHARE in večletnem sodelovanju kamniških joodjetij na sejmu malega gospodarstva v občini Trofaiach (Švilanit, ETI SVIT, KIK, TITAN, PAX, TONI JOŽE s. p., PERNE GREGOR s.p., KREMŽAR FRANC s.p., Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik,...) je bil namen tokratnega srečanja oblikovanje konkretnih programov povezovanja gospodarskih subjektov med občinama oziroma regijama (Avstrijska Štajerska in naša Podjetna regija).
Predstavnik Občine Trofaiach g. CIaus Kastner je povedal, da je dosedanje gospodarsko sodelovanje zadovoljivo in predlagal nadaljnje gospodarske vidike sodelovanja: prodaja izdelkov iz Kamnika v Avstriji po principu »trgovina v trgovino« skupni razvoj in zaključna dela ter »know-how« zamenjava, iskanje poslovnih partnerjev in podobno. Predlagal je obisk kamniških podjetnikov in obrtnikov v Trofa-iachu in Avstrijski-Štajerski in navedel možne obiske: Veos-talpine Standort Donawitz, ATS Leiterplattenwerk, Monta-nuniversitat Leoben, VA Erzberg...
Po predstavitvi dejavnosti kamniških gospodarstvenikov in po razpravi na temo trgovinske menjave, delovnih viz, patentnih zaščit, atestov in podobno je bilo na koncu sprejto stališče, da se s tokratnimi udeleženci v začetku junija ponovno pripravi srečanje, po možnosti tudi z zainteresiranimi avstrijskimi partnerji.
OBČINA KAMNIK
Prvomajska praznovanja
Nadaljevanje s 1. strani
Udeleženci so se razhajali šele okoli polnoči, po tretji uri zjutraj pa so že prihajali novi. Seveda ni šlo brez tradicionalnega golaža.
Osrednja prvomajska proslava je bila pri Planinskem domu v Kamniški Bistrici, veliko ljudi je bilo tudi na nasprotni strani - pri Jurju.
V priložnostnem programu so se predstavili pevci Solidarnosti iz Kamnika, ki so ob spremljavi Mestne godbe Kamnik že 79-ič zapeli delavsko Internaciona-lo. Slišali več recitacij, primernih praznovanju, pevci so zapeli več pesmi, Mestna godba pa je zaigralo vrsto skladb.
Na samem začetku proslave je župan Kamnika Tone Smolnikar s pozdravom spomnil vse navzoče na pomembnost praznika 1. maja.
Slavnostni govornik Rado Bohinc, minister za notranje zade-
ve, je govoril o zgodovini delavskega praznovanja. Predstavil je vlogo Slovenije v sodobnem svetu in v povezavi z njim. Posebej je poudaril vlogo sindikata pri uveljavljanju pravic delovnega človeka. Seveda v predstavitvi ni mogel mimo današnjih aktualnih vprašanj, kot so sprejem nove zakonodaje - o delovnih razmerjih, sprejetje zakona o plačnem sistemu...
Člani Združene liste socialnih demokratov iz Kamnika so udeležencem delili rdeče nageljčke, zbirali pa so tudi podpise za referendum o pristopu v NATO.
Nekatere skupine so prihod v Kamniško Bistrico izkoristile še za hojo v Spominski park, nekateri so odšli še višje proti Kamniškemu in Kokrskemu sedlu ali pa se odpeljali na Veliko planino. Saj je bil vendar lep praznični dan.
STANE SIMŠIČ
OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU
V novi dvorani Doma kulture v Kamniku je bila v četrtek, 25. aprila, proslava v počastitev Dneva upora proti okupatorju.
Na lepo prenovljenem odru so nastopili številni izvajalci. Po državni himni so indijski bobnarji na svojstven način odigrali nekaj melodij, člani KD Priden možic pa so v besedi podali kratek prerez skozi zgodovino in uporniško misel, ki je združevala slovenski narod v osvobodilni vojni.
Govornik prof. Jože Osterman, znan kulturni delavec, je obudil spomin na dogodke iz obdobja 1941-1945. Pokazal je na veličino upora proti okupatorju, ki je razdelil Slovenijo pod okupacijo Italije, Nemčije in Madžarske. Upor, ki so ga bojevali slovenski partizani skupaj z ostalimi jugoslovanskimi narodi, je doživel podporo velike večine prebivalstva. To je bilo veliko dejanje, ki je bilo leta 1945 zaključeno s popolno zmago in porazom nacifašis-tičnih sil in njihovih sodelavcev.
STANE SIMŠIČ
OSNOVNA ŠOLA ŠMARTNO V TUHINJU PODRUŽNIČNA ŠOLA ZGORNJI TUHINJ
Zg. Tuhinj 45
Vas vabi v soboto, 1. junija, ob 17. uri
na prireditev ob 100-letnici šolske zgradbe.
Učenci šole. bodo pripravili pester program, na ogled bo razstava in izšla bo kronika šole.
Vabljeni!
Kamniški OBČAN
IZ URADA ŽUPANA IN OBČINSKEGA SVETA
16. maja 2002 3
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Zastoji terjajo preureditev križišča na Duplici
Zaradi zelo povečanega prometa v križišču Korenove ceste z regionalko Dupliea-Men-geš in posledično v semafori-ziranem križišču na Duplici prihaja do zastojev, še posebno takrat, ko so spuščene železniške zapornice, pravi v svoji pobudi Marjan Schnabl in predlaga, da se ponovno razmisli o odprtju dela Ljubljanske ceste, ki bi delno razbremenila obe navedeni križišči. Meni, da bi bil promet potem bolj tekoč.
Občinska uprava mu odgovarja, da je bila v začetku marca na oddelku za gospodarske javne
službe predstavljena delovna različica projekta hodnika za pešce v Šmarci. Takrat so se dogovorili, da se projekt dopolni s PGD in PZF semaforizacije v križišču cest Domažle-Duplica in Duplica-Kamnik, predvsem zaradi razmer, ki bodo nastale z izgradnjo obojestranskega hodnika iz Šmarce proti Duplici.
Gre torej za razširitev križišča, za rešitev levih zavijalcev, prehodov za pešce in ustrezno avtomatizacijo cestne signalizacije.
Urediti pešpot od Titanove brvi do trgovskega centra ob obvoznici
Janez Repanšek je predlagal, da se zaradi bega življenja iz
Občina Kamnik objavlja na podlagi 93. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 21/94, 23/96, 24/96, 44/96, 1/00, 22/00) in Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 32/02)
RAZPIS
ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM V OBČINI KAMNIK
1. SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV NEPROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM:
Upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Kamnik, katerih mesečni dohodki na družinskega člana se v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj v lasti Občine Kamnik gibljejo nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem po določilih 100. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91) ter po 26. členu zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92) in ne presega naslednjega merila:
Število članov gospodinjstva	Skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana ne sme presegati spodaj navedenega odstotka nad povpreč no neto plačo v državi (v letu dni pred razpisom)
1	80%
2	50%
3	20%
4	5%
5 in veččlansko	največ do povprečne plače v državi (oziroma 0%)
V letu 2001 je znašala povprečna neto plača v Republiki Sloveniji 134.856,00 SIT.
2. POSEBNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI PROSILCI ZA DODELITEV NEPROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM:
- da je prosilec in da so njegovi ožji družinski člani državljani Republike Slovenije,
- da imajo prosilec in njegovi družinski člani (6. člen stanovanjskega zakona) stalno prebivališče v Občini Kamnik najmanj pet let pred objavo razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem,
- da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hiše ali druge nepremičnine, oziroma premičnine, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja,
- v primeru pritožbe prosilca se vrednost nepremičnine ugotovi na podlagi cenitve sodnega cenilca na stroške pritožnika,
- da ima prosilec stalen dohodek oziroma, da je v rednem delovnem razmerju.
3. PODATKI, KI JIH MORAJO UDELEŽENCI RAZPISA NAVESTI V VLOGI:
- ime in priimek prosilca,
- stalno bivališče,
- enotna matična številka občana,
- podatki o zaposlitvi prosilca in njegovih ožjih družinskih članov,
- izjavo, da prosilec ni lastnik stanovanja, odkupljenega skladno z določbami stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj oziroma, da ni lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše oziroma, da ni izgubil po sklepu sodišča stanovanjske pravice za že dodeljeno družbeno stanovanje v času do uveljavitve stanovanjskega zakona.
4. DOKUMENTACIJA, KI JO MORAJO UDELEŽENCI RAZPISA PRILOŽITI VLOGI:
- potrdilo o državljanstvu prosilca in njegovih ožjih družinskih članov,
- potrdilo o stalnem prebivališču prosilca in njegovih ožjih družinskih članov (z navedbo od kdaj),
- potrdilo delodajalca o bruto plači prosilca in ožjih družinskih članov oziroma druga dokazila o skupnem neto dohodku družine za leto 2001,
- izpisek iz rojstne matične knjige za vsakega otroka,
- najemno oziroma podnajemno pogodbo za stanovanje, ki ga prosilec zaseda,
- potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih ožjih družinskih članov,
- potrdilo, da so poravnane vse obveznosti iz naslova najema in uporabe dosedanjega stanovanja,
- dokazilo o kvaliteti bivanja (točkovalni zapisnik, leto izgradnje, površina stanovanja itd.),
- potrdilo ustrezne institucije, da je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, invalidna oseba s priznano 100 % invalidnostjo oziroma invalidnostjo I. kategorije z gibalno oviranostjo/trajno vezanostjo na invalidski voziček,
- potrdilo o invalidnosti (izvid in mnenje pristojne komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS oziroma odločbo o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo, oziroma mnenje specialista, pri katerem je otrok evidentiran in obravnavan, iz katerega je razvidno, da je otrok upočasnjen v razvoju, vendar še ni razvrščen),
- potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca in njegovega zakonca (fotokopija spričevala, diplome itd.).
5. ŠTEVILO IN VRSTA NEPROFITNIH STANOVANJ IN DATUM, KO BODO NEPROFITNA STANOVANJA, UPRAVIČENCEM PREDVIDOMA ODDANA V NAJEM:
- predmet razpisa je oddaja štirih neprofitnih stanovanj v najem v poslovno-stano-vanjskem objektu v Kamniku, Frančiškanski trg 3 (2 stanovanjski enoti po 56,1 m2 in 2 stanovanjski enoti po 70,82 m2),
- stanovanja bodo upravičencem predvidoma oddana v najem v mesecu septembru 2002.
6. ROK ZA VROČITEV VLOG IN OBJAVE IZIDA RAZPISA:
- vloge s prilogami je potrebno oddati do 31. 5. 2002. Vloge, ki bodo prispele po razpisnem roku, se zavržejo,
- izid razpisa bo objavljen v roku 15 dni po potrditvi župana.
7. VIŠINA NEPROFITNE NAJEMNINE:
- najemnina za stanovanjsko enoto v izmeri 56,1 m2 bi za mesec maj znašala 44.803,70 SIT oz. 4,88% od letne vrednosti stanovanja,
- najemnina za stanovanjsko enoto v izmeri 70,82 m2 bi za mesec maj znašala 55.234,08 SIT oz. 4,88% od letne vrednosti stanovanja.
V letu 2003 bo znašala neprofitna najemnina za stanovanje 4,98% in v letu 2004
5,08% od letne vrednosti stanovanja. Obrazec vloge dobijo prosilci v sprejemni pisarni Občine Kamnik. Vloge z vsemi prilogami prosilci oddajo v sprejemno informativno pisarno Občine Kamnik »ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM« ali pošljejo po pošti na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik z oznako »ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM«. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo, skladno s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00,44/00, 81 /00,33/01,41/01 in 45/01), kar znaša 800,00 SIT.
Vse dodatne informacije se pridobijo na Občini Kamnik, soba št. 20/I, tel.: 8318-118.
ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN
centra uredi pešpot od Titanove brvi do trgovskega centra ob obvoznici. Pravi, da vsi mladi nimajo prevoza, nova pot ob obvoznici pa ni varna. Za starejše pa bi bilo smiselno vpeljati mestni avtobus ali kombi, ki bi morda vozil po krožni progi po obvoznici skozi Duplico, Podgorje, morda tudi skozi Mekinje, Godič in Stranje nazaj v Kamnik.
V odgovoru občinske uprave je rečeno, da je bil pred nedavnim na občini sestanek z avtobusnim prevoznikom, kjer so
ženi denar podaljševanje agonije, vendar mora o tem odločati lastnik, to je Občina Kamnik.«
Kamniško-Savinjske alpe regijski park?
»Območje Kamniško-Savinj-skih Alp doslej še ni bilo zaščiteno kot regijski park. Zaradi vedno bolj agresivnega poseganja v dragoceno naravno in kulturno dediščino, ohranjeno na tem področju, dajem pobudo, da v mednarodnem letu gora župan predlaga vsem občinam na tem območju, da skupaj s pristojnimi državnimi organi začnejo postopke za
Zlasti ob konicah in ob zaprtem prehodu preko železnice na Korenovi cesti nastane na obeh križiščih na Duplici velika gneča, kije velika ovira normalni pretočnosti in seveda tudi varnosti prometa.
se pogovarjali o možnosti uvedbe mestnih prog z manjšimi avtobusi, ki bi omogočali prevoz potnikov v samem mestu Kamnik in v okolici. Ta pobuda bo uresničena, če bo avtobusni prevoznik zagotovil primeren avtobus in tako omogočil mestno in primestno vožnjo zainteresiranim občinam.
Glede predloga o pešpoti ob Kamniški Bistrici proti poslovnemu središču ob obvoznici pa v odgovoru občinske uprave ni ničesar rečenega.
O (ne)podaljševanju agonije Zaklada narave na Veliki planini odloča lastnik družbe - Občina Kamnik?
Franc Orešnik je v zvezi z nesrečnim dogodkom v začetku letošnjega leta, ko je v Tihi dolini z nosilnega stebra vlečnice Tiha 2 padla vlečna jeklenica in poškodovala več smučarjev, postavil vprašanje odškodnine, ki jo bodo verjetno od občine zahtevali poškodovani smučarji. Zanima ga, koliko časa bo občina še vlagala denar v Veliko planino. Dosedanji denar je bil namreč vložen brez pravega učinka in samo podaljšuje agonijo družbe in tako ogroža varnost obiskovalcev Velike planine. Družbo Velika planina je treba takoj prodati, dokapitalizirati ali zapreti, pravi Orešnik. Odgovor na vprašanje je pripravil Stane Kavčič, direktor družbe Velika planina - Zaklad narave d.o.o.
Direktor se sprašuje, kako lahko občinski svetnik napiše »po vsej verjetnosti bodo poškodovani smučarji tožili Občino...« in pravi, da se ponovno srečujejo z natolcevanji ali ugibanji. Nihče ne bo in ne more tožiti Občine, niti družbe Velika planina, niti najemnika vlečnic - podjetje S-Kit, saj je položaj takoj preučila ustrezna inšpekcija in po njenem zapisniku je jasno, da vse morebitne poškodbe krije Zavarovalnica Triglav, kjer je zavarovana odgovornost. V tem primeru namreč ni bil kriv človeški faktor oziroma malomarnost, pač pa je šlo za tehnično napako naprave, ki je imela vsa potrebna dovoljenja.
Glede vprašanja vložkov Občine Kamnik v Veliko planino pa direktor Kavčič pravi: »Naprave na Veliki planini so resnično zastarele, domala muzejske in se strinjam z g. Orešnikom, da pomeni vlo-
pridobitev posebnega statusa teh območij,« pravi v svoji pobudi Tatjana Rot Djalil.
Občinska uprava s tako pobudo soglaša in pravi, da je na osnovi prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kamnik območje Kamniških Alp predvideno za razglasitev v okviru Karavanško-Kamaiško-Savinj-skega regijskega parka in to predvsem zaradi kakovosti prostora. Za to območje in za objekte bi moralo pristojno ministrstvo pripaviti strokovne osnove za razglasitev naravnih znamenitosti in jih označiti na preglednih katastrskih kartah. Omenjeno območje kot regijski park predstavlja v prostorskih dokumentih obvezno izhodišče prostorskega plana lokalne skupnosti. Za določitev potrebnega statusa - rigijskega parka pa je pristojno ustrezno ministrstvo, ki pripravi tekstualni in gafični del.
Občina Kamnik bo na sestanku Skupnosti slovenskih občin podala pobudo vsem lokalnim skupnostim na tem območju za začetek postopka za pridobitev statusa regijskega parka.
Za vodenje dejavnosti v Kulturnem domu razpisati koncesijo
Marjeta Humar je v imenu svetniške skupine NSi predlagala, da občina za vodenje dejavnosti v Kulturnem domu razpiše koncesije.
Občinska uprava odgovarja, da bo za vodenje in upravljanje Doma kulture v Kamniku poiskala najustreznejšo varianto. Po sklepu kolegija župana je smiselno počakati tudi na novi zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, ki med drugim ureja tudi upravljanje s kulturnimi objekti. Poleg tega bo šele po sprejemu tega zakona jasen status sedanjega javnega zavoda Kulturni center - Muzej Kamnik, kar tudi pogojuje bodočo organiziranost celotne kulturne dejavnosti, financiranja in ponudbe v očini Kamnik.
Stolova energetika v hrvaške roke?
»Krajani Duplice so me obvestili, da namerava lastnik Pirolize oziroma Tise sporni energetski objekt v bivšem Stolu na Duplici prodati. Obe kurilnici naj bi kupilo neime-
Vi sprašujete, župan odgovarja
Številni krajani Krajevne skupnosti Novi trg sprašujejo, kdaj bo saniran plaz v območju stanovanjske zazidave soseske B-8 Zgornje Perovo?
Obravnavano področje se nahaja v naselju Zgornje Perovo in sicer v območju zazidave B-8 Zgornje Perovo, natančneje v sosedstvu S-7, to je med cestama Prisojna pot in Na jasi. Sosedstvo S-7 zajema območje 11 individualnih ter 12 vrstnih stanovanjskih hiš. Občina Kamnik je od sprožitve plazu v septembru 2001 aktivno sodelovala pri odpravi posledic plazenja. Poškodbe, ki so nastale ob sprožitvi zemljin, so med drugim poškodovale tudi komunalno infrastrukturo in sicer vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Za nemoteno oskrbo krajanov s pitno vodo in za zagotavljanje odvajanja komunalnih odpadnih voda občina namenja del proračunskih sredstev, kipa se zaradi neizvajanja inšpekcijskih odločb o odpravi posledic plazu posameznih investitorjev na tem območju iz meseca v mesec še povečujejo. Občina je do sedaj financirala in pridobila poročilo o geomehanskem pregledu splazi tve zvrisanim območjem in plačala stroškeprevezave vodovoda in prečrpavanja kanalizacije v skupni višini 3,5 mio SIT. Občina je omenjene ukrepe realizirala na osnovi sestanka 8. 10. 2001, na katerem je bila podana tudi ocena stanja s predlogi izvedbe potrebnih sanacijskih ukrepov, predvsem v smislu preventivnega ukrepanja ter ukrepanja pri odpravljanju posledic plazenja tal po določbah Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Iz vsebine stro-kovno-tehničnih poročil izhaja, dajeplazišče nastalo kol posledica več okoliščin, ki so nastopile hkrati Najpomembnejše med njimi so strm teren, naravna pozicija ob in nad staro hudourniško grapo, neusklajena izvedba zunanje ureditve na posameznih parcelah, nedokončana zunanja ureditev in odvodnja meteornih vod, vodenje kanalizacijskega koleklorja v hudourniški grapi. Sanacijo stanja otežujejo poleg naštetih okoliščin še temeljenje objektov, ki ni v celoti skladno z zahtevami geotehnič-negaporočila, izvedba objektov, komunalnih vodov in zunanje ureditve, ki ni dokumentirana, kot tudi nepoznanost sestave tal in hidrogeološke situacije v območju plazu.
Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, je z inšpekcijsko ureditveno odločbo naložil investitorju komunalne infrastrukture lastnini, d.o.o., izvedbo sanacijskih ukrepov in pridobitev uporabnega dovoljenja in sicer z rokom izvedbe ukrepov 10. 10. 2002. Dejstvo namreč je, da občina ni lastnik zgrajene komunalne infrastrukture in da z njo ne upravlja.
Občinska uprava je na sestanku, kije bil 9. 5. 2002 v zvezi s pregledom in določitvijo operalivno-tehničnih ukrepov, potrebnih za zavarovanje življenja in premoženja ljudi ter sanacije poškodb na komunalni infrastrukturi, med drugim sprejela odločitev, da začasno založi potrebna finančna sredstva za dokončno izdelavo projekta sanacije plazu, ki ga bo izdelalo Podjetje za urejanje hudournikov v roku enega meseca, da financira prečrpavanjepoškodovanega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja in da predlaga ustreznim inšpekcijskim službam celovit inšpekcijski nadzor nad izdano gradbeno in projektno tehnično dokumentacijo glede na izvedene posege v prostor. Z vsebino celovitega projekta sanacije plazu, kot tudi s predlogom financiranja sanacijskih ukrepov, bo občinska uprava seznanila krajane prizadetega območja soseske B-8 Zg. Perovo.
ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN
Novejša nekdanja Stolova kotlovnica (na desni) po prenehanju delovanja Stola sploh še ni začela obratovati, pa skupaj s staro že prehaja v drugo (tretje?) roke. Kaj pa si od tega obeta varstvo okolja na Duplici, bomo pa še videli...
novano hrvaško podjetje,« pravi v svojem vprašanju Franc Orešnik in ugotavlja, da v primeru, če se bo to res zgodilo, še nekaj časa ne bo mogoče zapreti velikega onesnaževalca okolja. Sprašuje župana, kaj bo občina storila pred prenosom lastištva in po njem?
V odgovoru občinske uprave je rečeno, da Občina Kamnik nima nobene zakonske podlage, da bi morebitno prodajo lahko preprečila, saj gre za zazidano stavbno zemljišče, na katerem občina nima predkupne pravice.
Občina tudi nima sredstev, da bi sama sodelovala v po-
stopku prodaje kot kupec objekta, pri čemer pa se postavlja tudi vprašanje interesa za nakup.
Če bi se pozneje ugotovilo, da novi kupec objekta zaradi občinskih ali drugih predpisov ne bo mogel uporabljali, je to stvar morebitne odškodninske odgovornosti prodajalca (če bodo zamolčana pomembna dejstva v zvezi z objektom, med katere nedvomno sodi tudi aktivnost KS in okoliških prebivalcev zaradi onesnaževanja) ali pa izpodbijanja pogodbe. Vsekakor pa lahko lastnik nepremičnino v skladu z veljavnimi predpisi proda komur hoče.
F. S.
7
4 16. maja 2002
NAŠI LJUDJE IN DRUŠTVA
Kamniški OBČAN
V spomin Ivanki Jerman
Občinski svetniki so se v torek, 9. aprila, poklonili spominu kolegice v občinskem svetu svetnice Ivanke Jerman.
O delu dolgoletne neutrudne sodelavke občinske uprave in članice občinskega sveta je na žalni seji v sejni dvorani Občine Kamnik spregovoril župan Tone Smolnikar.
Ko smo se 24. oktobra lani po seji občinskega sveta razšli, ni nihče pomislil, da ji zdravje ne bo več dopuščalo, da bi se srečali ob zaključku štiriletnega mandata konec letošnjega leta. Njen čut za reševanje socialnih problemov naših ljudi je prišel še posebej do izraza, ko je postala vodja socialne službe občine Kamnik in nato v delu občinske službe socialnega skrbstva. Vložila je veliko naporov v ustanavljanje Centra za socialno delo leta 1982, ki ga je nato vodila vse do svoje upokojitve leta 1991. V tem času je s svojimi sodelavkami in sodelavci najbolj spoznala težave in življenjske stiske mnogih Kam-ničanov. S svojim čutom za pomoč, ki mu je bila zvesta vse življenje, Z marljivostjo, s skromnostjo in osebnim zgledom je svoj socialni značaj še poglabljala.
To je dokazovala tudi na številnih področjih družbenega življenja, saj ji ni bilo težko prevzeti številnih zadolžitev na občinski ali krajevni ravni, v Volčjem Potoku, kjer je živela.
Njene misli, kadarkoli jih je izrekla, so bile vedno preudarne in vredne premisleka ... . <
Svoj nagovor je župan Smolnikar zaključil z izrekom iskrenega so-Žulja v imenu občinskega sveta in občinske uprave navzočim najožjim sorodnikom pokojnice.
Ob zaključku žalne svečanosti so občinske svetnice in svetniki z minuto molka počastili spomin na Ivanko Jerman in se nato vpisali v žalno knjigo.
F. SVETEL/
Draga Ivanka!
Prižgana svečka na oknu tvoje sobe v Volčjem Potoku v petek zvečer je bila nemo sporočilo, da se je iztekla tvoja življenjska pot. Nemo sporočilo sosedom, prijateljem in znancem, da te ni več. Veliko sporočil si nam dajala tudi brez besed in mi smo tvoja nema sporočila znali razumeti. Prepoznali smo tvoje poslednje sporočilo, ki nas je vse, ki smo te poznali, globoko pretreslo. Vedeli smo, da te je napadla zahrbtna bolezen, a v vseh nas je gorelo upanje, da jo boš premagala. Poznali smo tvojo vztrajnost in prav to nas
je opogumljalo, da ti bo uspelo. A usoda je hotela drugače. Izmučena si, ob neizmerni podpori svojega moža, tiho zaključila svojo življenjsko pot v petek zvečer. Nič več te ne bomo videvali na kolesu, ki je bilo tvoje najljubše prevozno sredstvo, nič več se ne boš s svojim vnukom sprehajala po ulici ... pa vendar boš z nami. Bila si soseda, kakršno bi si želel vsakdo, iskrena, poštena in nesebična.
Te vrline si prinesla s seboj, saj si se pred 67 leti rodila v majhni vasici Trobelno, na obronku Kostavske in Menine planine, kjer si odraščala v po-
Bregova bo težko premostiti
22. marca so se zbrali delegati PCD občine Kamnik na rednem občnem zboru Gasilske zveze. Na gasilsko zborovanje so prišli tudi predstavniki občine in sosednjih gasilskih zvez. Predsednik zveze Anion Prelesnik je izrekel vsem navzočim in gostom dobrodošlico in lope! pozdrav. Po izvolitvi organov zbora je j>rebral poročilo o delu zveze v preteklem letu. Za njim so poročali še drugi funkcionarji in člani delovnih teles, ki delujejo v okviru zveze.
V 120-lelni zgodovini gasilstva na Kamniškem je bil to sedeminšlirideseli občni zbor po letu 1945. To obdobje je bilo polno preprek in izzivov za razvoj in utrjevanje gasilske tradicije. Najtežje je bilo premostiti materialne težave, od gradnje sodobnega gasilskega doma, nabave sodobne opreme, avtomobilov, do skrbi za vztrajno usposabljanje operativnega članstva. Potrebe po gasilni opremi niso nikoli povsem pokrite, saj jih vedno bolj prehitevajo sodobni stroji in naprave. Kljub desetletju osamosvojitve financiranje gasilskih potreb in akcij še vedno ni primerno rešeno. Sodobna tehnika in denarni viri so si v nasprotju kot ogenj in voda. Vsi vemo, da gasilstvo kot najmočnejša družbena organizacija ne obstaja zato, da bi kupovali avtomobile in druge stvari, pač pa zato, da gasi požare, rešuje življenja in imetje v primeru elementarnih nesreč. Učinkovitost pa je možno doseči le s sodobnimi gasilnimi napravami. Odgovoriti na vprašanje, kako s slabim materialom premostili Bistrico, ni enostavno. Gasilska zveza kot strokovni in povezovalni organ gasilskih društev ter usmerjevalec programskih nalog požarne varnosti bi v letošnjem letu za svoje delovanje potrebovali najmanj 80 milijonov SIT, občinski proračun pa pogojno zagotavlja komaj 40 milijonov SIT. S tem denarjem pa gasilske organizacije ne morejo učinkovito delovati - v občini je 13 gasilskih društev, gasilski domovi, 34 motornih vozil za razne potrebe in še veliko druge opreme in orodja, pa teh ne morejo vzdrževali ali kupovali nove. Predsednik zveze je v svojem poročilu poudaril, da se kot rdeča nit vleče skozi večino sej vprašanje najprimernejšega načina financiranja oz. delitev sredstev na posamezna PGD na območju občine. Vsi podatki kažejo, da sredstva, ki so na voljo ne omogočajo nemotenega delovanja zveze. Glede modernizacije gasilskega avtoparka kaže slabo, saj je zapisano, daje njegova povprečna starost 18 let. Pritisk družbenih bremen čutijo gasilci tudi v tem, da njihovo dejavnost na določenih področjih urejajo državni zakoni in uredbe, čeprav gasilstvo deluje na prostovoljni osnovi, le malokdo pa daje plačilo za opravljeno delo.
Predstavnik, občinske uprave je odgovoril, da se zavedajo težke finančne situacije, vendar je težko ugoditi vsem zahtevam. Ves čas je v ospredju vprašanje denarnih virov za uspešno izvajanje gasilske dejavnosti. Težko bo premostili Bisfrico, če se občinski svetniki ne bodo poglobili v bistvo problema, ko gre za varnost ljudi in premoženja. Z vsemi akcijami gasilcev na območju občine so seznanjeni in naj jim ne bo težko sprejeli najboljše odločitve svoje gasilce.
ALOJZIJKONDA
tudi kakšno
manjkanju in skromnosti. Življenje na oddaljeni in majhni kmetiji ti je dalo dovolj vztrajnosti, da si po uspešno končani OŠ na Selah nadaljevala šolanje na kamniški gimnaziji in v Ljubljani, kjer si uspešno zaključila študij socialnega dela, ob pomoči staršev, ki so zate, da si lahko študirala, morali kdaj pa kdaj posekati smreko.
Odslikovanje drugega življenjskega obdobja najbolj zaznamuje poroka z možem Francem in rojstvo vajinih dveh otrok Francija in Tatjane. Zaznamujeta ga domova* ki sta ju postavila na Duplici in Volčjem Potoku, zaznamuje ga 32-letno delo na Občini Kamnik, kjer si bila socialna delavka, zaznamujejo ga tvoji obiski neštetih družin, ki si jim pomagala rešiti osebne ali družinske stiske. Razdajala si se za druge, nikoli nisi rekla ne grem, pa čeprav je bilo treba iti v dežju ali snegu. Veliko tega si obšla peš, veliko s kolesom, veliko kilometrov pa si naredila tudi z motornim kolesom.
Tretje življenjsko obdobje je čas od upokojitve do tvoje prerane smrti. To je čas, v katerem si s svojimi izkušnjami, s svojo preudarnostjo, s svojim videnjem ciljev, željo pomagati vsakomur in vedno, uresničevala v Krajevni skupnosti Volčji Potok in Občini Kamnik. Če je nastopil problem in vprašanje, kako ga rešiti, smo se obrnili nate, če je bilo tre-
Iranku Jerman z družino: mož France, sin Franci in hčerka Tatjana
Začetki strokovnega socialnega dela v občini Kamnik so povezani z imenom Ivanke Jerman. Ob brskanju po zgodovini smo našli naslednjo zaprisego, ki jo je Ivanka podpisala ob nastopu: »Izjavljam, da se bom pri svojem delu držala ustave in zakonov, da bom kot uslužbenka vestno opravljala službo in si prizadevala prispevati k uresničevanju načel in h krepitvi socialističnega reda Federativne ljudske republike Jugoslavije.«
Z majhno ekipo je začela ustvarjati obliko in vsebino socialnega dela in s svojo vztrajnostjo, trdnostjo, aktivnostjo, znanjem in razumom soustvarjala tudi socialno politiko v takratni občini Kamnik. Ustanovitev Centra za socialno delo pred dvajsetimi leti je bil rezultat njenega trdega dela in pogajanj. Delo je postajalo zahtevnejše, zato smo na centru kmalu postali številčnejša družina. V takšnih pa je življenje vedno dovolj pestro.
Delo je bilo Ivanki vedno na prvem mestu. Poleg trdega dela pa smo skoraj 15 let občudovali njeno vestnost, natančnost, načelnost, znanje, vztrajnost, trdnost, skoraj neizprosnost, kar se je dela tikalo in klenost, kar so bile njene vrline. Ivanki Jerman je bil njihov pomen jasen, mi smo se jih šele učili. S svojim vedenjem nas je vodila k znanju, samostojnosti in lojalnosti. Ob pripovedovanju o naših otrocih in dogodivščinah smo se skupaj smejali, ob doseganju uspehov smo se skupaj veselili, delili srečo ob pričakovanju novega leta, na skupnih izletih, znali pa smo tudi burno preverjati
ba nalogo narediti takoj, smo se obrnili nate, če smo želeli dobiti informacijo, ali je bila zadeva obravnavana na občinskem svetu, smo se obrnili nate. Če je bilo treba napisati članek za krajevni Informator, smo se obrnili nate. Vse to potrjuje, da nikoli nisi rekla ne, tega pa ne bom naredila. Pripravljena si bila pomagati povsod tam, kjer smo te potrebovali. Ni ti bilo težko biti popoldan na občinskem svetu, zvečer pa na svetu Krajevne skupnosti. Ko smo ustanavljali turistično društvo, si z velikim zadovoljstvom priskočila na pomoč. Ko smo presojali o pravilnosti konkretnega primera, smo se s pogledom vedno obrnili nate. Ob svoji kretnji roke in pripombi, to pa ni tako, smo vedeli, da smo na napačni poti.
Ivanka! Pogrešali te bomo na naših sestankih, pogrešali te bomo na naših vsakdanjih poteh, ko si ti hitela s kolesom, mi pa ponavadi z avtom. Ostal bo trajen spomin na vse dobro, kar si naredila za kraj. Svet Krajevne skupnosti Volčji Potok
predsednik TONE ZIBERT
stališča. Spoštovala je naše odločitve in tudi zaradi tega se je ob izrednih primerih pokazala pripadnost delavcev veliki družini. V njej je s svojim znanjem znala ustvariti varnost. Ob takih trenutkih smo lahko spoznavali drugačno Ivanko Jerman, odkrila se nam je njena topla in občutljiva duša.
Ob njenem odhodu v pokoj smo se tiho razšli, čez čas pa smo se zopet srečali in poklepetali kot v starih časih. Želeli smo si druženja z roko v roki še veliko let.
.Usoda pa je imela drugačne načrte. Kljub hudi bolezni smo verjeli in upali, da bo Ivanka s svojo voljo do življenja, ki se je kazala skozi ves čas njenega bivanja in delovanja, premagala tudi to oviro, kot je premagala že marsikatero težavo.
Ni se izteklo, kot smo pričakovali. Slovo je bilo kratko, vendar zgovorno.
Prišli smo do konca poglavja naših skupnih delovnih doživetij v knjigi življenja Ivanke Jerman. Ostal nam bo spomin na njeno polno in plodno obdobje, usmerjeno na spreminjanje kvalitete živ-jenja in bivanja, na izboljševanje socialnega položaja vseh ljudi v občini. Njene lastne potrebe so bile v drugem planu, ker je svoje poslanstvo razumela kot delovanje na socialnem področju. Kakor je v svoji zaprisegi obljubila, tako je tudi vseskozi ravnala.
Sodelavke in sodelavci se bomo težko sprijaznili z mislijo, da Ivanke Jerman ni več med nami, pa vendar smo lahko ponosni, da je bila naša učiteljica, da smo z njo delali, da smo jo poznali.
V spomin gospodu Francu Balohu
8. marca je po dolgi in hudi bolezni umrl gospod Franc Baloh, župnik v Šmartnem v Tuhinjski dolini.
Franc Baloh se je rodil 2. 4. 1939 na Pšajnovici, župnija Češ-njice v Tuhinjski dolini. Starši so mu zgodaj umrli. Ko je obiskoval osnovno šolo, je kot sirota živel v Kamniku v internatu, kjer je zanj skrbela občina. Kot otrok bi bil rad postal trgovec ali učitelj. Ker pa ni imel nikogar, ki bi ga šolal, se je njegovo življenje izpolnilo drugače. Gimnazijo je obiskoval v Pazinu. Ker se je odločil za duhovniški poklic, se je po vojaščini vpisal na teološko fakulteto v Ljubljani in bil posvečen 29. 6. 1965. Služboval je v različnih krajih Slovenije: leta 1968je bil kaplan v Kamniku, od 1970 do 1976 Župni upravitelj v Podzemlju, od 1976 do 1989 Župnik v Domžalah. Leta 1989 pa se je vrnil v rodno Tuhinjsko dolino.
Za njegovo življenje v celoti, zlasti pa za obdobje delovanja v Šmartnem, veljajo besede, ki jih je sam napisal za svojega predhodnika Franca Mihaela Paglovca v članku, objavljenem v Paglovče-vem zborniku: »Temeljita izobrazba, naravni talent in globoka duhovna formacija so napravili iz njega močno duhovno in intelektualno osebnost. Zelo uspešno je kot dušni pastir vodil veliko župnijo sv. Martina v Tuhinjski dolini.«
Franc Baloh je izšel s podeželja in se vrnil k svojim ljudem kot duhovnik na vrhuncu svojih duhovnih in telesnih moči, z bogatimi dušnopastirskimi izkušnjami, vešč sodelovanja z ljudmi in poln načrtov.
Kot dober govornik, odličen pevec in skladatelj je skrbel, da so bili verski obredi vsebinsko in kulturno bogati. S svojim preprostim, vedrim nastopom in jasno mislijo je znal pridobiti za svoje načrte v dobro ljudi in sodelovati pri uresničevanju zamisli drugih, zlasti krajevne skupnosti. Značilno je bilo, da je znal pritegniti tudi mlade.
Njegovo delovanje se je opla-jalo ob velikem predhodniku Francu Mihaelu Paglovcu. Povojni čas ga je odrinil v pozabo. Franc Baloh pa je, zavedajoč se pomembnosti narodovih korenin, znova obudil spomin nanj. Leta 1999 so svet krajevne skupnosti in župnik Franc Baloh ob finančnem sodelovanju občine Kamnik ob pokopališču na prostoru, kjer je nekdaj stala cerkev sv. Martina, uredili Paglovčev spominski park. Osrednji del parka predstavlja dvodelna kapelica. Proti parku je obrnjen Paglovčev doprsni kip, proti pokopališču pa plošča z imeni vseh žrtev druge svetovne vojne. S ploščo so krajani povrnili svoj človečanski
dolg do vseh, ki so izgubili življenje v drugi svetovni vojni in prva leta po njej na katerikoli strani. Župnik Baloh je opravil tudi simbolični pogrebni obred za vse, katerih posmrtni ostanki niso bili deležni človeka dostojnega pogreba.
Občina Kamnik je s sodelovanjem KS Šmartno in župnika Ba-loha leta 2000 pripravila simpozij o Paglovcu. Ta je potekal v Kamniku in v Šmartnem. Franc Baloh je v svojem predavanju pokazal Paglovca, vikarja pri sv. Martinu v Tuhinjski dolini, njegovo skrb za duhovnike, za lepoto cerkva, bogoslužja, kot organizatorja romanj, pisatelja in prevajalca ter človeka, ki je vse
France Baloh je dvanajst let življenja posvetil svojemu predanemu duhovniškemu poslanstvu v župniji Šmartno. Živel in sodeloval je z okoliškimi kraji in domačini in podelil božji blagoslov številnim pridobitvam - med njimi je na binkoštno nedeljo, 26. maja 1996, blagoslovil novo kapelico in kip Matere Božje v Snoviku...
Življenje pomagal svojim ljudem in najrevnejšim zapustil tudi del svojega imetja. Skratka: kot zgled ustvarjalnega in zelo delovnega človeka.
Tak je bil tudi Baloh. Kot dober gospodar je ob podpori župlja-nov, krajevne skupnosti in občine obnovil cerkev sv. Tomaža na Lokah, sv. Miklavža na Gori, sv. Doroteje v Kostanju, zvonik cerkve v Češnjicah, župnišče in kaplanijo v Šmartnem, kjer je uredit veroučno sobo in prostor za mladince. Pripravljen je imel tudi idejni načrt za novo župnijsko cerkev v Šmartnem, ki ga bodo morda uresničili drugi.
Rad je sodeloval na prireditvah v krajevni skupnosti. Vrata žup-nišča v Šmartnem so bila odprta vsem, ki so prišli tja po uradnih opravkih ali so se želeli z njim pogovoriti. Vsakomur je skušal po svojih močeh pomagati - z dobro besedo in tudi materialno.
S Francem Balohom je umrl mož, kije znat vse življenjske preizkušnje oplemeniti s svojim delom in darovi in jih obrniti v dobro ljudi, kije cenil sebe in druge, zato so ga podpirali pri njegovih zamislih in ga imeli radi.
Marjeta Humar
Posvečal se je tudi delu z mladimi, s katerimi je preživel prenekatero uro ali dan, jim razkrival življenjske resnice... Pred tremi leti se je z njimi odpravil iz Šmartna peš na Brezje.
Kamniški OBČAN
IZ ŽIVLJENJA IN DELA DRUŠTEV
16. maja 2002 5
Predstavnice SILE v varstveno delovnem centru Sožitje na Lokah
Laže do potrebnega znanja...
Pred dnevi, 23. aprila, je bilo v Varstveno delovnem centru Sožitje na Lokah zanimivo srečanje. Predstavnike društva Sožitje in varovance centra, ki do-muje v nekdanji podružnični šoli, so obiskale predstavnice Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA, ki je s svojo donacijo 700.000 SIT omogočilo centru nakup računalniškega
viru zaposlitvenega programa opravljajo kooperantska dela, izdelujejo tudi razna darila, igrače, voščilnice in podobno. Vodilo dela v centru je v tem, da je vsaka aktivnost korak k ohranjanju spretnosti, znanja ter k pridobivanju novih veščin.
V centru, ki predstavlja ose-murno dnevno obliko varstva in zaposlitve, so od začetka letoš-
Predstavnice združenja SILA v pogovoru z delavci in varovanci VDC Sožitje na iMkah
programa Combo. Ta program z vgrajenimi metodično didaktičnimi načeli omogoča izobraževanje oseb s posebnimi potrebami.
Gostjam in ostalim udeležencem srečanja je delo centra, ki ga je pred dvema letoma ustanovilo društvo Sožitje, predstavila vodja Irena Bizjak. Danes je v centru našlo svoje mesto in delo že 12 varovancev, ki v ok-
njega leta trije zaposleni, v precejšnjo pomoč pa so tudi delavci, zaposleni preko javnih del, študentje in prostovoljci. Varovanci se na delo vozijo s kombijem, zagotovljeno imajo tudi prehrano v bližnjem gostišču, malico in drugo pa si pripravijo kar sami v čajni kuhinji. Pravijo, da so hvaležni tudi Občini Kamnik, ki je jeseni poskrbela za igrala na njihovem igrišču in
OBVESTILO
Na podlagi 37. čl. Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/ 93. 39/95 in 44/97) in 36. člena Statuta Občine Kamnik (Ur. list RS, št. 47/99, 40/01) obveščamo vse zainteresirane, da poteka v času
od 18. 5. 2002 do 17.6. 2002
JAVNA RAZGRNITEV ODLOKA 0 ZAZIDALNEM NAČRTU OBMOČJA B25-FRUCTAL
JAVNA OBRAVNAVA
bo v sredo, 5. junija 2002, ob 19. uri v prostorih KS Podgorje I.
javna razgrnitev bo na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24, v II. nadstropju in v prostorih KS Podgorje.
Pripombe in predloge na javno razgrnjeni predlog lahko podajo vsi zainteresirani na mestu razgrnitve v knjigo pripomb, oziroma jih v pisni obliki posredujejo Občini Kamnik, Oddelku za okolje in prostor, Glavni trg 24, Kamnik.
Obrazložitev:
Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka B 25 Fructal, ki je bil izdelan in sprejet v letu 1989, je temeljil na izhodiščih in potrebah tovarne Fructal, ki so bila opredeljena tudi v konceptih razvoja urbanistične zasnove Kamnika v okviru prostorskih sestavin planskih aktov občine, to je v formiranju območja industrijskih površin ob Korenovi cesti.
V kompleks obravnave se zajame celotno območje zazidalnega otoka 825 Fructal. Na tem območju se bodo strnile dejavnosti družbe »Meso Kamnik, d.d.« in družbe »Fructal, d.d.«, ki ima tudi potrebo po širitvi svojega proizvodnega programa.
1. PROGRAM DRUŽBE »MESO KAMNIK, D. D.«
Družba Meso Kamnik, d. d., opravlja na sedanji lokaciji dejavnost klavništva, ki jo želi preseliti v območje zazidalnega načrta B25 Fructal. Za nemoteno funkcijo novega obrata je potrebno min. 12.000 m2 površine v strnjenem kompleksu s pripadajočo dovozno cesto. Vključuje sledeče prostore:
• prostor za obdelavo črev in vamparna, zbiranje in hlajenje konfiskata, zbiranje krvi, pred čistilna naprava in servisna delavnica,
• hlevi, klavnica, hladilnice, razsekovalnica, skladišče z expeditom - 3.000 m2,
• proizvodnja mesnih izdelkov, hladna predelava, pakirnica, pripadajoče hladilnice, skladišča izdelkov z expeditom -1.600 m2,
• prostori uprave, garderobe in sanitarije za zaposlene, kuhinja z jedilnico in del predelave.
Potrebna infrastruktura:
• dovozna cesta širine min. 8 m,
• 100 parkirnih mest za osebne avtomobile - pred objektom in prostor za vratarnico,
• dovozna cesta z dezo - bariero v nečistem delu dvorišča s pripadajočo rampo za čiščenje in dezinfekcijo kamionov za prevoz živine,
• dovozna cesta z dezo - bariero v čistem delu dvorišča s pripadajočo rampo za čiščenje in dezinfekcijo kamionov za prevoz mesa in izdelkov,
• gnojišče v velikosti 50 m2 (shranjevanje gnoja in vampove vsebine),
• kompresorska postaja (ob objektu),
• kotlovnica s plinskim priključkom,
• transformatorska postaja.
2. POTREBE PO ŠIRITVI DRUŽBE »FRUCTAL, d. d.«
Za realizacijo plana razvoja, družba Fructal, d. d., potrebuje okvirno 23 000 m2 površine. Namen novih objektov je polnjenje brezalkoholnih pijač; vrsta, tehnologija in pakiranje je prilagojeno potrebam trga. Proizvodni obrat bo sestavljen iz naslednjih prostorov:
• skladišče za surovine,
• skladišče za embalažne materiale,
• sestava,
• polnilnica,
• skladišče za končne proizvode,
• CIP postaja,
• priročni kontrolni laboratorij,
• garderobe,
• sanitarije,
• delovodska pisarna.
Potrebna spremljajoča infrastruktura:
• pokriti nadstreški med obstoječim in novim proizvodnim obratom,
• objekt namenjen servisnim dejavnostim,
• objekt za pred čiščenje tehnoloških vod,
• razširitev industrijske prodajalne,
• ureditev dodatnih parkirnih mest,
• ureditev dodatnih transportnih poti glede na potrebe novih objektov.
Oba programa se umesti v razpoložjiv prostor tako, da bo možno izvajanje dejavnosti obeh uporabnikov prostora. Del območja se namenja oblikovanju mestoslužnih dejavnosti.
Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar
Pravijo, da jim v Centru dela nikoli ne manjka. Med drugim se lotijo tudi izdelave ličnih otroških igrač, čestitk in podobnih izdelkov...
domžalskemu Lionsu za video-kamero. VD Center pa dobro sodeluje tudi s krajevno skupnostjo Srednja vas.
Predstavnicam SILE so varovanci VDC obljubili, da bodo z no-. voletnimi čestitkami sodelovali na njihovem novoletnem bazarju.
»Za osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ni ravno na pretek ustreznih računalniških programov, ki so sicer izredno motivacijsko
sredstvo za učenje, zato smo darila še posebno veseli. Nedvomno je združenja SILA storilo korak naprej v možnosti in pravici odraslih ljudi z motnjo v duševnem razvoju do vseživljenjske-ga učenja, ki se zlasti pri njih ne konča s koncem formalnega šolanja, ampak se nadaljuje tudi v dobi odraslosti in starosti,« je ob zaključku poudarila vodja VDC Irena Bizjak.
F. S.
Izplačilo dela odškodnine do konca letošnjega leta
Tako so bili obveščeni člani Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije v Kamniku na letnem zboru 20. aprila. Za izplačilo odškodnine je zadolžena Slovenska odškodninska družba, ki je že konec lanskega leta pričela z izdajo odločb. Omenjeni sklad je začel z izdajanjem odločb najstarejšim osebam in bodo po načelu od najstarejših proti mlajšim tudi nadaljevali. Pomembo je to, da upravičencem ni bilo potrebno ponovno vlagati novih zahtevkov, ampak bodo vsi, ki imajo status žrtve vojnega nasilja, po uradni dolžnosti prejeli izplačano odškodnino. Odškodnina bo izplačana v gotovini v dveh obrokih, preostanek pa v obveznicah.
Pravico do odškodnine imajo žive žrtve vojnega nasilja in svojci oziroma dediči pokojnih žrtev vojne, ki odločbo prejmejo, vendar
je upravičenca smrt prehitela. Dedičem bo odškodnina izplačana na osnovi postopka o dedovanju in bodo odškodnino prejeli med zadnjimi upravičenci.
Zelo počasi poteka izplačilo odškodnin za prisilno oz. suženjsko delo v drugi svetovni vojni v Nemčiji oziroma Avstriji. Iz Avstrije je prejelo izplačano odškodnino okrog 25%, iz Nemčije pa niti 10% kamniških upravičencev.
Da je bila tematika na letnem zboru krajevne organizacije Društva Izgnancev zanimiva, so dokazali člani s številno udeležbo. Zbora se je udeležil tudi poslanec DZ Maks Lavrinc, predsednica Društva izgnancev Slovenije prof. Ivica Žnidaršič, ki je podala zanimivo in težko pot do uresničitve pravic žrtev vojnega nasilja, župan Občine Kamnik Tone Smolnikar in predstavnica Upravne enote Kamnik Bogdana Ravnik._M. Ž.
v
Zlata poroka pri Zavbijevih
Zlato poroko sta Stanislava in Ivan Žavbi s Kranjske ceste v Kamniku praznovala 9. februarja letos. Poročila sta se pred davnimi petdesetimi leti. Stanislava, rojena 23.4. 1928, je delala v KIK-u več kot dvajset let. Ivan, rojen 5.2. 1928, pa si je večji del delovne dobe nabral pri milici (policiji). V petdesetih letih skupnega življenja sta doživela veliko lepih trenutkov, a tudi težav ni manjkalo.
Njuni poti sta se začeli srečevati v Titanu, kjer sta bila v prvih letih zaposlena. »Pogumnejši je bil Ivan, je žarečih oči povedala Stanislava. Medsebojno spoznavanje in zaupanje se je utrjevalo in zaključek je bila seveda poroka, pravi Ivan.
Ob zlati poroki so jima zaželeli še veliko srečnih let njuni najdražji, obe hčerki, vnuk in dve vnukinji, številni prijatelji in znanci.
STANE SIMŠIČ
BOGATO KULTURNO DOGAJANJE V MEKINJAH
V pomladnih mesecih se v Mekinjah vedno kaj dogaja. Šport in kultura z roko v roki animirata in zabavata krajane, ki se tako športnih kot kulturnih prireditev udeležujejo z veseljem in v velikem številu. Pa se na tem mestu omejimo le na kulturni del, ki ga z veliko vnemo pripravljamo člani Športno kulturnega društva Mekinje.
Že do marca se je v mekinjskem domu zvrstilo mnogo zanimivih prireditev (predstavitev krajanov, pustovanje, prireditev za mame,...), pomlad pa je tudi sem zanesla veselje in smeh. Prvi aprilski vikend je naš oder gostil številčno igralsko zasedbo iz Adergasa, kije z izvrstno izbranim besedilom dramatika Joža Vombergarja in odlično igro vseh 25 članov dramske skupine, prepričala slehernega gledalca kmečke komedije z naslovom VODA. V soboto, 20. aprila, je v Mekinjah zavel svež, primorski veter. V goste so prišli člani KD Domovina iz Ospa in med nas zanesli dobro poznane PRIMORSKE ZDRAHE, satirika Carla Goldonija (njegovo komedijo Stric Ihta smo v Mekinjah videli marca). Režiser te igre je profesionalni igralec MGL-a Gašper Tič, kije - po tem, kar smo imeli priložnost videti - svoje delo opravil zares profesionalno. Dvanajst igralcev je s primorskim dialektom ter situacijsko in besedno komiko do solz nasmejalo občinstvo. Glasen smeh se je ves čas razlegal po polni dvorani in nemalo gledalcev je zatrjevalo, da boljše predstave zares še niso videli. Nas kulturnike, je posebej navdušila preprosta scena, ki je na trenutke prekinila dogajanje na odru in dovolila pogled v z.akulisje... Skratka temperamentni Primorci so očarali mekinjsko publiko in si že zagotovili gledalce za prihodnja gostovanja.
Ob teh predstavah pa ne gre pozabiti niti domače, mekinjske dramske sekcije, ki s svojo igro KAM IZ ZADREG gostuje v domači občini in mnogih slovenskih krajih na Gorenjskem, Primorskem, Koroškem ... ter se spogleduje celo z gostovanji v zamejstvu. Z veliko igralsko strastjo smo pred zglednim številom gledalcev stopili na oder tudi v prenovljenem kamniškem Domu kulture. Štirinajstič!!! Ker pa se v Mekinjah ne ukvarjamo Zgolj z gledališčem, kot bi po teh vrsticah nemara kdo pomislil, nas je na predstavi spremljal mladinski pevski zborček Športno kulturnega društva Mekinje. Zborovodja Andrej Bernot je za uvod v kulturni večer izbral šest pesmi, ki so zbranim segle v srce ...
Prav ta isti zborček pa je na istem odru občinstvo navduševal v petek, 19. aprila, ko je v Domu kulture potekala Revija otroških in mladinskih pevskih zborov.
Člani športno kulturnega društva sodelujemo tudi na odmevni prireditvi »Dober dan življenje« in še marsikje, kjer naše krajane lahko razvedrimo in kulturno obogatimo, ter dodamo svoj kamenček v mozaik kulturnega življenja. IRENA KALIŠNIK
Športno kulturno društvo Mekinje s svojo igro Kam iz zadreg uspešno gostuje v domači in sosednjih občinah.
Marjana v družbi z jubilantoma Stanislavo in Ivanom Žavbi
Republika Slovenija, Upravna enota Kamnik organizira na podlagi 13. člena Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Uradni list SRS, št. 31/76, 4/ 92, 29/95, 98/99), skladno z določili Zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95, 29/95, 80/99)
JAVNO DRAŽBO
najdenih stvari na območju Občine Kamnik:
KOLESA IN MOTORJI:
ROG, bordo rdeče barve, NN številk ROG, sive barve, št. 300143 ROG, metalno zlate barve, št. 620755 SPY, temno zelene barve, NN št. FBP, oranžne barve, št. 0062438 ROG, kovinsko modre barve, št. 220018 HERVIS-BIKE, modre barve, št. 207809 ROG, amater, srebrvne barve, št. 137290 ROG everest, rdeče barve, št. 68939 TOMOS avtomatik, modre barve, št. 679360 DAVVGS gorsko kolo, modre barve, št. HD0116412 ROG, modre barve, št. 117108 ROG holland, rdeče barve, št. 344715 ROG maraton, vijoličaste barve, št. 794780 ROG SPORT, srebrne barve, št. 247877 ROG CLASSIC, rjavobele barve, št. 124868 ROG MOUNTAIN, vijolično-rdeče barve, št. 534798 MISTRAL MX, modro-rdeče barve, št. SC 92500862 TOMOS A3 ML, bele barve, št. 579010 OSCAR, vijolične barve, št. SF 96042483 ESPERIA4400, vijolično-rumene-rdeče barve, NN št. CARNIELLI, vijolične barve, NN št. PIAGGIO, črne barve, št. DGM 533460M
OSTALO:
Varnostna čelada, rdeče barve, zvizirjem, neznane znamke in št. Mobilni telefon znamke AUDIOVOX, model GDX300E1, št. IMEI 449287630590690
Mobilni telefon znamke ERICSSON T 10S, vijolične barve Mobilni telefon znamke ERICSSON T 20S, sive barve, št. 520257-63-120510-8
Ribiška palica znamke Luxus, tip 13 2101 02, dolžine 2100 mm, z nameščenim mlinčkom SHAKESPEAR tip 20003 GG Motoristična čelada, črne barve, z vizirjem, neznana znamka Motoristična čelada, črne barve, brez vizirja, neznane znamke Ženska toaletna torbica, sive barve, z modrimi ročaji Ročna ura znamke ACTIVE s sivim kovin, pasom Ročna ura znamke ACTIVE s črnim usnjenim pasom Zapestnica iz sive kovine
Mobilni telefon AUDIOVOX IME 449287630845300 Zapestnica iz rumene kovine, dolžine 09 cm Usnjena torbica, znamke ININI, črne barve
Javna dražba bo v soboto, 25. maja 2002, od 10. do 12. ure na dvorišču Osnovne šole 27. julij v Kamniku. Ogled predmetov je možen pol ure pred pričetkom dražbe.
Upravna enota razglaša najdene stvari na oglasni deski v avli poslovne stavbe Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, v zakonskem roku.
UPRAVNA ENOTA KAMNIK
a)
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23.
b)
24. 25.
26. 27.
28.
29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37.
6 16. maja 2002
POGLEDI
Kamniški OBČAN
PISMA - ODMEVI - MNENJA
Iz torbe
Krištofovega Pepeta II.
Ob letošnjem praznovanju prvega maja, prazniku dela v Kamniški Bistrici, kamor Kamni-čani zahajamo že več kot osemdeset let, smo spet lahko ugotovili, kako se časi spreminjajo. Nekoč so žandarji preganjali delavce, ki so z rdečimi nageljni s kolesi ali peš prihajali ta dan v dolino pod Grintovci, kjer so poslušali navdušujoče govore sindikalnih zaupnikov o štrajkih, potem so se neposredni proizvajalci v Bistrico vozili s kamioni in avtobusi po sindikalno klobaso in liter vina in poslušali govore politikov o uspehih socialističnega samoupravljanja, zdaj pa izletnikom v organizaciji občinske oblasti govori kar sam policijski minister. Zupan pa pošteno okrca sindikate, ker mora namesto njih organizirati »delavsko srečanje«. Sicer pa sindikati v mestu v naročju planin nimajo več kaj početi, saj je večina nekdanjih SOZDOVin TOZDOVže zdavnaj šla na boben, brezposelni pa sindikata ne rabijo. Naj živi praznik (ne)dela!
Q*icerpa se našemu občinskemu kJ gospodarstvu kmalu pišejo lepši časi. Tako lahko sklepamo iz javnega poziva, naj se zberejo vsi
nekdanji upokojeni direktorji, individualni poslovodni organi, predsedniki uprav in kar je še takih upokojenih šefov, da bodo malo skritizirali in rekli kakšno pametno o »cvetočem« kamniškem gospodarstvu, h kateremu so svoj delež prispevali tudi sami. Dovolil bi si skromen predlog, da se zberejo kar na praznem Stolovem skladišču lesa na Duplici, kjer je za vsakega že postavljen betonski stolček. Kako so že rekli nekoč: Po toči zvoniti ali po bitki je lahko biti general...?
Pred Veliko nočjo, na Veliki petek so pred kloštrom po starem običaju skavti »strašili Boga« tako, da so razbijali stare kište in gajbe. Kakšne škode pri tem ni bilo, kvečjemu korist, saj so tako namesto Publicusa zmanjšali prostornino odpadnega materiala. Veliko škode pa je povzročil drug »običaj«, ki so ga pred prvomajskimi prazniki potihem izvedli vse bolj številni zmikavti, vlomilci in podobni nepridipravi, ki so vlomili v kulturni dom, zavod za usposabljanje invalidne mladine, v nekaj lokalov na Šutni, garderobe športne zveze in nekaj hiš, lotili so se celo samostana. Kot kaže so s
tem želeli »prestrašiti« lokalnega šerifa, pa se še ne ve ali jim je to uspelo. Vseeno pa bi bilo dobro in koristno, tako pravijo ljudje, če bi ob tako masovnih predprazničnih akcijah kdaj tudi ponoči poslal svoje varovance na teren. Ali pa bo moral župan, če drugače ne gre, mestno redarstvo okrepiti z »javnimi delavci«. Drugače bo kmalu ogrožena tudi občina in njena sicer ne preveč polna blagajna ...
Mnogo hrupa za nič, bi vsaj za sedaj lahko rekli o silni reklami za takoimenovano elektronsko upravo, ki naj bi pospešila in pocenila upravne postopke. Če bi bilo drugače, ne bi več videli dolgih vrst pred vrati naših uradov, kjer se občani drenjajo za avtomobilske tablice, za potne listine in podobne stvari. Drugače občanu ne bi bilo treba čakati leto dni za to, da pridobi gradbeno dovoljenje, recimo za gradnjo stopnic v stari bajti in podobno. Pravijo, da nekateri toliko časa zbirajo razna soglasja, da ko si priborijo zadnjega, jim prvi že zapade in je treba začeti znova. Ali se temu res reče program za zmanjšanje birokracije, je pa drugo vprašanje...
KRIŠTOFOV PEPEII.
f \
Grohat v ognju in dimu
Kako nevarno je ob robu gozdov in na nepokošenlh travnikih kuriti ogenj vsakodnevno opozarjajo gasilci in radio. Vsa ta opozorila pa kaj malo zaležejo, saj je bilo v sušnem obdobju skoraj vsak dan okoli 30 novih požarov v naravnem okolju. S temi se v glavnem bojujejo gasilci In tudi krajani. Glavno breme gašenja je na skrbi gasilcev, saj imajo za to primerno opremo. Po uspešnem gašenju pa morajo največkrat na določenem območju postaviti še gasilsko stražo.
Tako je bilo tudi na Grohatu nad kamnolomom Kalcita v Stahovici, ko je 12. marca nastal gozdni požar. Kdo je bil povzročitelj požara visoko nad kamnolomom, ni ugotovljeno. Sam požar sicer ni naredil večje škode, lahko pa bi zajel pogorje Velike planine in ekološka nesreča bi bila lahko katastrofalna. Na alarm se je odzvalo 80 usposobljenih gasilcev iz PGD Kamnik, Kamniška Bistrica, Gozd, Nevlje, Srednja vas in Tunjice. Na kraj požara oz, do kamnoloma so prispeli z orodnimi avtomobili in opremo, ki je primerna za gašenje gozdov In podrasti. TI gasilci so prostovoljno zapustili svoje delo doma ali na drugem delovnem mestu. Razdajali so se na 350 m visokem hribu na strmini, kjer so bili življenjsko ogroženi. Gasili so z vso prizadevnostjo s protipožarnimi metlami in brentačami z vodo, ki so jih na ramenih nosili po strmem bregu. V dobrih štirih urah jim je uspeh Grohat pogasiti in zadovoljni so se vrnili na zborno mesto pri Galci tu. V tem primeru gasilci izrekajo vso zahvalo vodstvu podjetja za malico, prostor in pomoč, ki so jo nudili skupini gasilcev, ko so gasili in nadzorovali požarišče.
Kdo bi varoval naše naravno okolje In domove, če ne bi bilo prostovoljnega gasilstva? Država ali lokalna skupnost bi morali v nasprotnem primeru v izogib budim posledicam takšne akcije plačati. Ko pa gasilci prosijo za primerno oceno svojega dela pa zadoščenje ni na ravni pričakovanega. Za take gozdne požare, ki jih Je kar preveč in za posledice nihče ne odgovarja, javnost pa se kaj dosti ne vznemirja. Več je besed, če zgori kakšna hiša ali baraka. Ko gasilci po gasilski akciji napravijo bilanco stroškov, ti dosegajo kar velike zneske. Gašenje na Grohatu po oeetji stane omenjena društva kar dober milijon tolarjev. V kapitalističnem sistemu nt nič več zastonj in pred vrati je čas, ko bo vsak za svoje delo zahteval plačilo.
ALOJZU KONDA
V J
O obnovi rojstne hiše generala Maistra
Oglašam se, da dopolnim poročila o obnovi rojstne hiše generala Maistra v Kamniku.
Iz govorov in zapisov dobimo vtis, da različne ustanove in njeni predstavniki kar tekmujejo, kdo bo več lepega povedal o generalu Maistru. Ravno tako pa tudi vsi pozdravljajo obnovo njegove rojstne hiše, le da je Župnija Kamnik omenjena mimogrede, kot da je skoraj ni zraven. Predsedniku vlade se je celo zapisalo, verjetno je dobil takšne informacije, da je pobudo za obnovo in spominsko sobo dala Občina Kamnik in da ta pobuda zasluži vso podporo.
V mesecu juliju 1997, torej pred petimi leti, smo imeli izdelane načrte za obnovo in jih seveda tudi plačali.
Nekaj let prej smo hodili po sodiščih, ker se dve stranki od treh nista hoteli izseliti iz hiše in pri tem nam je priskočila na pomoč Občina Kamnik, da je priskrbela najemniško stanovanje.
V lanskem letu smo za nevrnjeno nacionalizirano zemljo dobili obveznice Slovenske odškodninske družbe in takoj, ko smo prejeli te obveznice, smo se odločili, da jih vložimo v vsaj delno obnovo Maistrove hiše.
Z Občino Kamnik smo se dogovorili za zbiranje ponudb za izvedbo obnove. Ponudbe smo iskali od več izvajalcev in kot najbolj ugoden ponudnik je bil izbran Graditelj iz Kamnika. Prva gradbena faza je bila ocenjena na 43 milijonov tolarjev, kasneje pa se je zaradi slabih temeljev izkazalo, da bo že prva faza precej dražja. Kljub vsemu smo se na sestanku dogovorili, da Župnija Kamnik prispeva 30%, Občina Kamnik 30%, Ministrstvo za kulturo 20% in Ministrstvo za obrambo 20%. Od obljubljenih sredstev je Župnija Kamnik že plačala 25 milijonov, Občina Kamnik 10 milijonov, ministrstvo za obrambo nič in ministrstvo za kulturo nič.
Ministrstvo za kulturo je tudi že tretjič zavrnilo sofinanciranje obnove Maistrove hiše in sicer z zanimivo argumentacijo. Ob ocenjevanju Maistrove hiše je bil kriterij za posebni strokovni interes ocenjen z nič točk, za ovrednotenje kulturnega spomenika pa je bila Maistrovi hiši prisojena ena točka od petih možnih. Potem pa poslušajmo mag. Milana Dtvrenčiča, da obnova Maistrove hiše ni le zadeva občine Kamnik, (Župnija Kamnik tukaj ne šteje) pač pa vseslovenska. Za potrditev velikih besed še navedem besede predsednika vlade dr. Janeza Drnovška: »Vašapobuda (Občine?) za obnovo Maistrove hiše v starem kamniškem mestnem jedru in za ureditev njegove spominske sobe je zato dragocen prispevek k ohranjanju skupnega zgodovinskega spomina in si zasluži vso podporo!«
Država Slovenijo pa svojih predstavnikih uporablja zanosne besede in zato me resno skrbi, da bo kdo župnijo Kamnik in njenega župnika obtožil vtikanja v čisto državne zadeve, ker vlaga denar v propadajočo stavbo, ko je to vendarle stvar vesoljne, posebno z umetniškim čutom in zgodovinskim spominom obdarjene Slovenije.
FRANCE ŠUŠTAR
Odgovor
Na prispevek Damjana Hančiča, objavljen v zadnjem Občanu, mu dajem naslednji odgovor: - Človeka zavede samo tisto kar želi. Nič odgovora je tudi odgovor.
ALOJZIJ KONDA
Dopolnilo k članku Prostor za mladinski klub v kleti kulturnega doma iz Kamniškega občana z dne 25. aprila 2002
Zaradi boljše obveščenosti kamniške javnosti, vseh mladih, ki so že vpleteni v prizadevanja za ustanovitev mladinskega kluba in tistih, ki bi radi bili, predvsem pa zaradi vseh tistih, ki odločajo o porabi proračunskih sredstev, moram dopolniti informacije, kijih prinaša zgoraj omenjeni članek brez avtorja. Deloma se tako dopolnjuje tudi članek Brigite Crljenič, kije bil objavljen na isti strani z naslovom Kako smo preživeli prvi pomladni dan.
Oba članka sta - prvi popolnoma in drugi skoraj popolnoma - povsem prezrla dejstvo, da je vse to delo in vsa dejavnost vzklila izključno zaradi pobude in predvsem DENARJA IN PROSTORA,.ki ga je njihovemu delu namenila Matična knjižnica Kamnik. Dr. Albert Mrgole je znotraj našega Infocentra za mlade oblikoval program z naslovom Druženje - čas za uresničevanje sanj.
S kolegico bibliotekarko Andrejo Štorman sva projekt Infocenter za
mlade prijavili na razpis Ministrstva za kulturo, kjer sva tudi uspeli pridobiti sredstva za izvedbo najinih zamisli. Vsebinsko je projekt zasnovala v celoti kolegica Štormanova, ki ga je tudi organizirala. Seveda je bila osnovna misel usklajena s poslanstvom knjižnice in pogoji razpisa, torej smo lahko organizirali in izvedli tisto, kar sploh spada pod našo streho. V okviru Infocentra smo oblikovali več sklopov, med njimi tudi Šolo filmske estetike in pripovedi, ki jo je vodil dr. Dušan Rutar, Zvočno galerijo in počitniš-ke delavnice za mlade iz filozofije ter brezplačen dostop do Interneta. Del honorarjev je plačala knjižnica iz lastnih sredstev, del pa s sredstvi ministrstva, s tem denarjem pa smo plačali tudi materialne stroške. Tako je torej tudi s tistim delom Infocentra, ki ga je prevzel dr. Albert Mrgole. Za vse delo in tudi za izobraževanje mentorjev je prejel plačilo, pa čeprav ne v roku, kot je on sam pričakoval, saj smo kot neprofitni javni zavod odvisni od proračuna in nakazil proračunskih sredstev.
Z dr. Mrgoletom smo napisali tudi dogovor o sodelovanju. V ta dogovor smo zapisali, da knjižnica nudi vse pogoje za delovanje programa Druženje - čas za uresničevanje sanj in da je kot voditelja in avtorja dolžna navajati Mrgolela, Mrgole pa se je s podpisom zavezal, da bo projekt izvajal v imenu knjižnice in za knjižnico. Hkrati je podpisal, da ho poskrbel za izvajanje naslednjih dejavnosti: pomoč pri učenju in izdelavi seminarskih nalog, pogovori in okrogle mize o aktualnih temah ter dva manj zahtevna projekta v zvezi z bralno kulturo ali knjigo v širšem smislu. Nič od tega, razen projekta Pomlad mladih, ni bilo realizirano, kot organizator te prireditve pa se je pojavilo Društvo aktivne mladine. Skupaj z dr. Mrgoletom razvijajo idejo o mladinskem klubu. Kar je čisto v redu, če bi se le njihov mentor držal našega dogovora. Sama imam občutek, da je knjižnico in njeno pripravljenost in denar izrabil za uresničevanje svojih vizij.
Ali v to vizijo spada tudi profesionalizacija mladinskega dela, kot je zapisano v članku? Torej služba?
BREDA PODBREŽNIK VUKMIR direktorica
Pripombe za zakon o delovnih razmerjih
Najprej nekaj načelnih pripomb glede na veljavni zvezni in republiški zakon o delovnih razmerjih - v nadaljevanju: ZDR Sedanji zakon prične veljali s I. 1. 2003.
Ukinja se načelo odločanja v dveh stopnjah o pravicah delavcev, saj bo o pravicah delavcev odločal na prvi stopnji dokončno le direktor ali oseba, ki jo bo on pooblastil. S tem je bistveno poslabšan položaj delavcev, ki so ostali sedaj v delovnem razmerju do dokončne odločitve drugostopnega organa. Zakon predvideva možnost direktnega sodnega spora na delovnem sodišču.
Bistveno je poslabšan položaj delavcev v disciplinskih postopkih. Sprejeto je, da je disciplinska odgovornost urejena v kolektivnih pogodbah dejavnosti in ne več v celoti v ZDR. Zako predvideva le temeljna načela, ne pa več vrst disciplinskih ukrepov, zlasti pa ne disciplinskih kršitev delovnih obveznosti, zaradi katerih se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, vrsto olajševalnih in oteževalnih okoliščin, ki lahko pridejo v poštev zlasti pri odloženem ukrepu prenehanja delovnega razmerja. Veljavni ZDR določa postopek, vrsto, organe, disciplinske sankcije, skratka vse je določeno v zakonu. Delavec bo po zakonu odvisen od poznavanja kolektivne pogodbe, ki jo običajno sploh še ni videl, pa tudi od moči sindikata, koliko bo uspel zadržati vsebino sedanje ureditve v kolektivni pogodbi, saj bo sedaj veljavni zakon prenehal veljati 31. 12. 2002. Edina pozitivna stran sprejete ureditve disciplinske odgovornosti je skrajšanje rokov zastaranja. Takšna oblika disciplinske odgovornosti je nepotrebna, saj zakon predvideva zaradi kršitev delovnih obveznosti izredno odpoved prenehanja delovnega razmerja po predhodnem pisnem opominu.
Tudi poglavje o pogodbi o delu je izpadlo iz predloga zakona, ker je vsebina urejena v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ), ki velja od 1. I. 2002. Sedaj je določena omejitev pogodbenega dela na 90 dni v letu oziroma največ 10 ur tedensko. Določeno je tudi, da ni dopustna sklenitev pogodbe o delu, če bilo mogoče skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas ali za čas, krajši od polnega delovnega časa, ali če gre za av-
torsko delo. Podatke o sklenjenih pogodbah o delu in številu delovnih ur je potrebno evidentirati pri zavodu za zaposlovanje. Ker ZDR ne vsebuje nobenih omejitev sklepanja pogodb o delu, pomeni sklepanje leteh brez omejitev. To pomeni manjše sprejemanje brezposelnih v delovno razmerje, saj so stroški pogodbenega dela veliko manjši v primerjavi s stroški redno zaposlenih.
88. člen ZDR poleg znanih razlogov za trajno presežne delavce (sedaj je v predlogu govora b poslovnih razlogih), predlaga sankcijo za to, da se v primeru, ko delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov in neizpolnjevanje z zakonom ali drugimi predpisi določenih pogojev pogodbenih in drugih delovnih obveznosti, določi kot redni odpovedni razlog, kije subjektiven, a ni krivden, s strani delodajalca. Delodajalec je dolžan preveriti možnost prerazporeditve delavca, če pa ta ni mogoča, delavcu preneha delovno razmerje. Menim, da sprejeta rešitev ni skladna s konvencijo MOD št. 158, ker se uveljavlja posebna oblika odgovornosti, podobna objektivni odgovornosti v obligacijskem pravu. Sedaj veljavni ZDR pozna le prenehanje delovnega razmerja po volji delavca, razen če je subjektivno odgovoren za kršitve delovnih obveznosti in se mu zato izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja ali če je trajni višek in mu delovno razmerje preneha tudi proti njegovi volji. Zakon je bistveno slabši za delavca, saj uvaja nov način prenehanja delovnega razmerja po izrednih razlogih za prenehanje delovnega razmerja.
Nova je sprejeta ureditev problema trajno presežnih delavcev v 96. členu zakona. Sedanji zakon pozna začasno presežne delavce, ki ohranijo delovno razmerja in zato niso problematični. Novi zakon te kategorije ne pozna, kar ni dobro, vendar je sprejemljivo. Nesprejemljiva pa je rešitev, da se sedanja ureditev trajno presežnih delavcev bistveno spreminja v delavčevo škodo in v korist delodajalcev. Z novim zakonom so dobili delodajalci pravico do neomejenega odpuščanja delavcev, saj je sedanja zaščita delavcev s 6 mesecev padla na vsega 30 dni. Takšna rešitev v zakonu je v nasprotju z zakonskim smislom, določenim v 1. členu zakona, saj je v nasprotju z varstvom pred samovoljo delodajalcev in je tudi nasprotna smislu ustavnega zagotovila po 66. členu. Ustave o varovanju zagotovoljenih pravic in varovanju pred brezposelnostjo kot tudi ustavnem načelu o pravni in socialni državi v
2. členu Ustave ter načelom enakosti pred zakonom določenim v 14. in 15. členu Ustave.
Nesprejemljiva je vsebina, I., 2. in
3. odstavka 118. člena ZDR, ki na novo ureja primer, če delavec uspe s pravnomočno sodbo razveljaviti sklep delodajalca o prenehanju delovnega , razmerja. Sprejeto je, da se upošteva čas in obstoj delovnega razmerja le do izdaje sodbe delovnega sodišča prve stopnje, potem pa ima nezaposlen delavec pravico do denarne odškodnine in ne več do pravice do ponovne zaposlitve pri istem delodajalcu kot je veljalo do sedaj. Veljalo je, da ima delavec pravico zaposlitve pri istem delodajalcu za nedoločen čas v skladu z zakonom o obligacijskih razmerjih, kije veljal do 31.12. 2001. Gre za očitno kršitev načel civilnega prava, kije urejen V OZ od 1. 1. 2002. Zakon namreč ureja v 11. členu, da se uporabljajo načela civilnega prava za pogodbene odnose delavec - delodajalec. Konkretno je nasprotna ureditev 164. členu OZ. OZ določa pravico do popolne obnove stanja pred nastankom škode od delodajalca, to je pri navedenih konkretnih primerih nezakonitih prenehanj delovnega razmerja pravico delavca do ponovne zaposlitve pri istem delodajalcu. OZ dopušča zmanjšanje odškodnine le za primere fizičnih in ne pravnih oseb in še to le za primere, ko ni bila sodno ugotovljena namera ali za primere iz hude malomarnosti. Po mojem prepričanju daje delodajalec odpoved delovnega razmerja vedno namenoma, to je zato, da se delavca znebi.
Ker je državni zbor z večino glasov poslancev sprejel zakon, ob glasovanju proti le nekaterih poslancev opozicijskih strank, je sprejel takšno krčenje pravic delavcev v korist delodajalcev, da bo prav gotovo prišlo do povečanja brezposelnosti, revščine, števila tožb zaradi prenehanja delovnega razmerja pred delovnimi in socialnimi sodišči ter tudi upravičenih predlogov pred Ustavnim sodiščem RS.
KOŠIR DUŠAN, upokojeni sodnik Delovnega
in socialnega sodišča v Ljubljani
Iz Nove Slovenije
Nov občinski odbor NSi tudi na Komendskem
V tem času, pred letošnjimi občinskimi volitvami, naša Krščanska ljudska stranka Nova Slovenija hiti po celi Sloveniji z ustanavljanjem svojih občinskih odborov v tistih občinah, kjer ti še ne obstajajo. Na gorenjskem področju občinskega odbora NSi nimajo le v občini Jezersko in v sosednji občini Komenda.
Nekaj članov iz kamniškega OO NSi skupno s člani in simpa-tizerji NSi na Komendskem so ravno te dni sredi priprav na ustanovitev občinske organizacije Nove Slovenije tudi v občini Komenda. Ustanovni zbor OO NSi Komenda naj bi bil v petek 31. maja, morda v prvih dneh junija. Udeležil se ga bo vsaj eden najvidnejših voditeljev Nove Slovenije, morda celo sam predsednik dr. Ba-juk. Pričakujejo tudi obisk vodiškega župana g. Kokalja, ki je eden najbolj aktivnih v vrstah NSi. Občani Komende, Most, Križa, Su-hadol,... bodo o točnem kraju ustanovitve obveščeni predvsem s plakati. V Novi Sloveniji pričakujejo, da bodo na ta zbor poleg njihovih novih članov in prijateljev v občini prišli in se jim pridružili tudi nekdanji SKD prijatelji in bivši člani-ce SKD na Komendskem.
Visoka inflacija - vzroki tudi na Kamniškem
Večino naših občanov pesti visoka inflacija. Menimo, da naša občina ljudem ob teh stiskah premalo pomaga, izgleda pa ravno obratno. Zakaj? Občina je nedavno občinskim svetnikom predložila v potrditev visoko povečanje cen za odvoz smeti, ki naj bi bilo tudi manj pravično od dosedanjega. Svetniki iz vrst Nove Slovenije so tem predlogom nasprotovali. Zaenkrat je odločanje o tej zadevi preloženo na naslednjo sejo. Upajmo, da se bodo prvotni predlogi spremenili in zvišanje cen občutno omililo.
Tudi telefoniranje predrago, Telekom naj vrne občini vlaganja
Več kot 100% zvišanje cen telefoniranja seveda tudi zelo prizadene številne naše občane. Ker se o tem odloča na državni ravni v LDS, smo glede tega v občini zaenkrat nemočni, lahko pa bi Občina ukrenila kje drugje kaj več, npr.:
Pri izgradnji telefonije se je v občini Kamnik vložilo poleg sredstev občanov še 1,5 milijarde SIT (že revalorizirano) iz občinskega proračuna. V kolikor bi Občina vezala ta denar v banki, bi samo z obrestmi mogla pričakovati v osmih letih 1,4 milijarde SIT. Telekom se torej vsa ta leta okorišča s kamniškim kapitalom, s'kup-no sedaj že z 2,9 milijarde tolarjev. Je naša Občina, ob velikih prizadevanjih mnogih drugih občin, pozabila na to in, če je, zakaj?!
Celo poroke dražje za 100%
Državni zbor je sprejel spremembe o upravnih taksah, s katerimi je vladna koalicija kar podvojila takse za sklenitev zakonske zveze. V času, ko se vse manj parov odloča za poroko, je takšen predlog popolnoma zgrešen. Zato je poslanec NSi Janez Drobnič predlagal dopolnilo, naj bi bile poroke proste takse, vendar ga je koalicija pod taktirko LDS preglasovala.
Kupna moč pokojnin vse nižja
Še pomnimo, kako so sedanje vladne stranke pred volitvami strašile upokojence, da jim bo Bajukova vlada znižala pokojnine. Številni upokojenci so jim verjeli in jih volili. Še po volitvah so pri oblikovanju velike koalicije obljubljali, da bodo uredili usklajevanje pokojnin tako, da pokojnine ne bodo rasle niti počasneje niti hitrje od rasti povprečnih plač. Ko pa so prevzeli oblast, so obrnili ploščo in s spremembami zakona kar po hitrem postopku dosegli, da so se pokojnine v letu 2001 povečale le za 8%, čeprav so plače porasle za 12%. Z naslednjo spremembo zakona so še dodatno poslabšali način ohranjanja kupne moči pokojnin. Stranke velike koalicije so si lahko čestitale za prvo zmago: do tal so potolkle polmilijonsko armado upokojencev. Poleg tega pa so dokončno vzele verodostojnost stranki DeSUS, ki se sicer imenuje upokojenska stranka, vendar je podprla te spremembe. V luči tega udarca po upokojencih je bila razkrinkana tudi politikantska vloga Zveze društev upokojencev, ki je v nasprotju z interesi upokojencev podprla te spremembe.
Iz Odbora za informiranje pri OO NSi Kamnik
METOD KOMATAR - DRUGI NAJBOLJŠI V SLOVENIJI
Metod Komatar obiskuje 4. letnik klavirske harmonike v Glasbeni šoli Kamnik v razredu Etelke Posel. Je izredno priden in prizadeven učenec. Nastopa v Glasbeni šoli Kamnik,
v osnovnih šolah, vrtcu, kot tudi na javnih nastopih v občini Komenda in Kamnik, kjer se predstavlja z zelo zahtevnimi skladbami na svojem instrumentu.
Eden izmed pomembnejših nastopov v lanskem letu je bil Koncert učencev harmonike Glasbene šole Kamnik v Polhovem Gradcu, kjer se je Metod predstavil kot solist in v orkestru harmonik.
Komaj 10-letni Metod je že lani dobil srebrno plaketo in 3. mesto na Mednarodnem tekmovanju mladih harmonikarjev v Puli. Februarja letos pa je dobil na Regijskem tekmovanju mladih glasbenikov zlato priznanje. Njegov največji dosežek je zlato priznanje in 2. nagrada na 31. državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije marca letos. Ob tem Metodu in njegovi učiteljici želimo tudi v bodoče čimveč nagrad in uživanja ob igranju harmonike.
prof. DARKA SKALAR
Mladi nadarjeni glasbeniki
Glasbena šola Kamnik je 1. marca priredila slavnostno akademijo v čast mladim in nadarjenim glasbenikom kamniške občine. Prisluhnili smo učencem dvanajstih oddelkov, ki so izvrstno predstavili svoj program.
Ravnateljica Glasbene šole Darka Skalar je ob tej priložnosti razdelila nagrade in priznanja učencem, ki so jih dosegli na različnih tekmovanjih v letošnjem letu.
13. in 14. februarja je potekalo 5. regijsko tekmovanje glasbenih šol, učenci Glasbene šole Kamnik pa so dosegli naslednja priznanja:
- Izak Mrgole, učenec trobente, iz razreda g. Franca Lipični-ka, je v kategoriji 1. b. osvojil bronasto priznanje,
- Jože Gros, učenec harmonike, iz razreda ga. Etelke Posel, je v kategoriji 1. b osvojil srebrno priznanje,
Lidija Pavlic in David Jagodic, učenca klavirja, iz razreda prof.
Marije Holcar, sta v kategoriji klavir štiriročno 1, osvojila srebrno priznanje,
- Ana Grkman in Lea Rihtar-šič, učenki klavirja, iz razreda prof. Martine Golob-Bohte, sta v kategoriji klavir štiriročno 1, osvojili bronasto priznanje,
- Katja Rener in Mateja Po-lak, učenki klavirja, iz razreda prof. Martine Golob-Bohte, sta v kategoriji klavir štiriročno 1, osvojili srebrno priznanje.
13. marca je potekalo 31. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije. Na njem sta učenca Glasbene šole Kamnik dosegla naslednja priznanja:
Metod Komatar, učenec harmonike, iz razreda ga. Etelke Posel, je v kategoriji 1. a osvojil 2. nagrado in zlato priznanje,
Gašper Seiko, učenec trobente, iz razreda g. Franca Lipični-ka, je v kategoriji 1. b osvojil priznanje.
Učenci citer iz razreda g. Tomaža Plahutnika, so se udeležili 5. državnega tekmovanja citrarjev Slovenije in dosegli naslednje rezultate: Martina Močnik je v kategoriji 1. b osvojila srebrno odličje, Barbara Komatar je v kategoriji 2 osvojila srebrno odličje, Lidija Pavlic je v kategriji 2 osvojila srebrno odličje, Mojca Ko-ritnik je v kategoriji 3 osvojila srebrno odličje, Spela Ravnikar je v kategoriji 3 osvojila bronasto odličje, Blaž Ravnikar in Martin Zlobko sta v duetu citer, v kategoriji 5. a osvojila zlato odličje, Blaž Kladnik, Martin Zlobko, Mojca Korit-nik in Barbara Žunič so v kvartetu citer, v kategoriji 5. b osvojili zlato odličje.
Glasbena šola Kamnik razpisuje vpis novih učencev v šolskem letu 2002/2003
INSTRUMENT	Število novih učencev
KLAVIR	0
ORGLE	3'
HARMONIKA	10
VIOLINA	10
VIOLA	1
VIOLONČELO	2
KITARA	0
KLJUNASTA FLAVTA	9
FLAVTA	2
OBOA	1
KLARINET	5
SAKSOFON	3
ROG	1
TROBENTA	6
POZAVNA	2
TUBA	2
TOLKALA	4
CITRE	2
DIATONICNA HARMONIKA	4
PETJE	3
BALET	20
Vpis bo potekal v tajništvu Glasbene ,šole Kamnik od 20. maja do 23. maja 2002 od 8. do 11. ure in 22. maja in 23. maja 2002 od 16. do 18. ure. Sprejemni izpiti novo vpisanih učencev bodo v petek, 24. maja, od 17. do 19. ure
Ravnateljstvo Glasbene šole Kamnik
Dika Dolenc Majce in Vanja Repič razstavljata v galeriji kluba Galion v Kamniku
Vsekakor je zanimiv in umesten skupen razstavni nastop dveh likovnic, članic Likovnega društva Kamnik. Obe slikarki obiskujeta likovno združenje, ki ga vodi prizadevni mentor, likovni pedagog, Lojze Kalinšek, vendar izhajata, vsaka zase, iz povsem specifičnih in (samojsvojih likovnih izhodišč.
Dika Dolenc Mojce je sodelovala že več kot na dvajsetih skupinskih razstavah, slikarskih kolonijah in likovnih srečanjih, vendar je tokratna razstava, njena prva širša predstavitev svojega slikarskega snovanja.
Najštevilnejši in publiki nemara najbližji je ciklus njenih cvetlic v oljni ali akrilni tehniki. To so bolj aH manj realistično naslikani šopki rož kot so: marjetice, vrtnice, tulpe, sončnice, ali pa teloh - »Pomlad v januarju«. Pomenljiv in rahlo samoironičen je naslov slike »Šopek za 55. rojstni dan«! Slikarka sledi naravnim barvnim in oblikovnim zakonitostim in jih skuša barvno nadgraditi in svojsko likovno determinirati. Zanimiva sla popotna slikarska zapisa »Motiv iz Pariza« in s potepanja jx> Italiji - »Hiša s cipresami«.
Dva pastela (Poletne igre) in gvaš Jutro - preplet drevesnih debel in vej, so slikani vehementno, sproščeno. Prav tako ciklus treh slik »Trave«, kjer so slikarski prepleti travnih bilk že nastavitve za abstraktna likovna videnja.
Nekaj zadnjih slik, denimo, slikarkin likovni odgovor na temo »Kdo smo - kam gremo?«, pa so že globlja filozofsko likovna razmišljanja in podoživljanja slikarkinih in naših občečloveških stisk in življenjskih (pre)izkušenj.
Slikarki Dika Dolenc-Majce iz Kamnika in Vanja Repič iz Domžal predDikinim ciklusom treh slik Trave oh odprtju razstave. Dika se je slikarskih veščin učila v likovnih tečajih pri akademskem slikarju Tonetu Račkiju. Pred desetimi leti pa je uspešno slikarsko izpopolnjevanje v Likovnem društvu Kamnik pod mentorstvom likovnega pedagoga Lojzeta Kalinška začela na pobudo znane kamniške slikarke Grete Boltar. (VERA MEJAČ)
Vanja Repič je po končani šoli za oblikovanje zaključila šolanje na likovnem oddelku Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, sedaj pa je zajjoslena kot likovna pedagoginja v Domžalah. Ze ti skopi podatki govore o teoretsko široko razgledani likovnici, ki gradi svoj pristop k slikarski problematiki bolj ali manj na izkustvenih in eksperimentalnih izhodiščih.
Svoje krajinsko slikarstvo v jjastoznih nanosih barv s slikarsko lopatico, gradi v značilnih hladnih ali pa toplih, že kar »vročih« tonalitetah. Tokrat so to nekateri zanimivi pogledi v krajino iz okolice Krvavca, Iškega Vindgarja in iz Škofjeloškega hribovja. Še posebno je impresiven triptih cerkvice -rotunde, nekje iz Avstrije, kjer detajli posamezne slike, s filmsko stripovskim kadriranjem - tvorijo celostno podobo.
Drobne akrilne skice »Zgodbe iz grajske kuhinje« so nastale kot neposredne in igrive slikarske zabeležke v slikarski koloniji na Dolenjskem. Vanji Repič ni tuje sproščeno študijsko odslikovanje danih motivov, kar izpričujeta tudi dva akrila na papirju: Tihožitje z jabolki in popotna barvna skica z otoka Brača z borovci in morjem v ozadju.
DUŠAN LIPOVEC akademski slikar in likovni publicist
Prizorišče prijetnega kulturnega večera v Galionu, 18. aprila, so do zadnjega kotička napolnili številni ljubitelji likovne umetnosti in člani likovnih društev Kamnik. Zbrala se je tudi prva generacija kamniških maturantov prof. Tine Romšak iz leta 1965: Dika Dolenc-Majce, Ste-vo in Nada Irt, Jožica Burkeljca Repanšek, Miro Cvetko, Veronika Per-ko Ukmar, Matjaž Kovačič, Jasna Mišic Malovrh, Ivana Janežič Vodnik, Emil Vidic in razredničarka Tina Romšak.        (VERA MEJAČ)
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik
TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER
Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net: http://www.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
DOM KULTURE KAMNIK
Fužine 10, Kamnik, tel.: 839-76-06
Dodatne inf.: KD Priden možic - 031/414-389,
www.kdpm.org/domkulture
Četrtek. 16. maia. ob 20. uri
INPROKLUB, improvizacijsko gledališče Sobota. 18. maia. ob 20. uri
ZA ZAPRTIMI VRATI. Gledališka predstava gledališke skupine Samorog Četrtek. 23. maia. ob 20. uri SLON IN SADEŽ, glasbeni kabaret Petek. 24. maia. ob 20. uri
CAS ZA SPREMEMBO, gledališka predstava; Teater 55 Sobota. 25. maia. ob 10. uri
KAMNIŠKI VRTCI SE PREDSTAVLJAJO, prireditev v izvedbi otrok iz kamniških vrtcev
Četrtek. 30. maia. ob 20. uri
DEBBIE DA DOL DALLAS, gledališka predstava; Monospolno gledališče
to
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ
Japljeva 2, Kamnik, tel.: 831-75-56 e-mail.: zko.kamnik@siol.net
Petek, 17. maia. ob 20. uri. Dom kulture Kamnik
Prireditev ob jubileju, 5-letnici delovanja Mešanega pevskega zbora
ter Folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik
Zborovodkinja: Karla Urh
Vodja folklorne skupine: Franci Poljanšek
Nedelja. 19. maia ob 19. uri. Dom kulture Kamnik
Koncert Mladinskega pihalnega orkestra Nabburg (Bavarska, Nemčija)
Dirigent: Markus Ferstl
Vstopnina: 500,00 SIT
Petek. 24. maja, ob 19. uri. Galerija Veronika. Kamnik Pozdrav pomladi
Otroški pevski zbor Vrabčki, DKD Solidarnost Kamnik Zborovodkinja Marina Aparnik.
Predstavitev ilustrirane pesniške zbirke »Žabona« avtorice Bernarde Zaje. Sobota. 25. maia. ob 20. uri. Dom kulture. Kamnik Območno srečanje pihalnih orkestrov Vstopnina: 500,00 SIT
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, tel.: 01/831-12-17 Petek. 17. maia.
b 19. uri v prostorih MKK
rte, linije in ploskve novih podob.
I. OC
Zvočna galerija: Črt
Izhodišče za razgovor: med grafikon in slikarstvom, strukturizem. Vodi: Mitja Reichenberg. Petek. 24. maia. ob 19. uri v prostorih MKK Šola filmske estetike in pripovedi: MOŠKI IN ŽENSKA (po filmu Drakula) o ljubezni, Erosu, Tanatosu; o večernem življenju. Predava: Dušan Rutar.
to
MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, tel.: 041/957-609
Sobota. 18. maia. od 10. do 12. ure, na Gradu Zaorice
GRAJSKA DELAVNICA - ob dnevu muzejev in dnevu družin (v sodelovanju z Muzejem Kamnik). Četrtek. 23. maia. ob 20. uri, na Šutni 38 »DDV« - zadnje srečanje med počitnicami Petek. 24. maia ob 20. uri, na igrišču O. Š. T. Brejca Z GLAVO NA ZABAVO - v sodelovanju s SK Kamnik - Domžale Sobota. 25. maia. od 10. ure daNe, na igrišču 0. Š. T. Breica DAN MLADOSTI - športno zabavni program za vse »mlade po srcu«.
K)
KULTURNI CENTER KAMNIK
Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 01/831-76-47, 831-76-62
Sreda. 15. maia. ob 17. uri in
Sobota. 18. maia. ob 12. uri. Galerija Mihe Maleša v Kamniku
Program ob razstavitvi Maks Koželj - slikar gora Javna vodstva avtorice razstave Barbare Savenc Sobota. 18. maia. ob 10. uri, na dvorišču Gradu Zaprice MALEŠEV OTROŠKI LIKOVNI SALON (ob mednarodnem dnevu muzejev)
Prispevek za material: 300,00 SIT Nedelja. 26. maia. predvidoma ob 10. uri
IZLET PO KOŽELJEVI POTI - v sodelovanju z Mladinskim centrom, Kamnik Obvezne prijave! - Inf. na 041 957 609 in 831 76 62
5»
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
Zg. Palovče 5, tel.: 831-20-62, 041/545-580
Odprta ob nedeljah od 14. ure do mraka
Za skupine nad 12 oseb - kadarkoli po predhodni najavi
Petek. 17. maja, ob 17. uri
Otvoritev razstave prof. dr. Petra Fistra
ARHITEKTURA IN PROSTOR ROŽ, PODJUNE, ŽILE
Kulturni program izvajajo naši Koroški Slovenci iz Rovdiše
Sobota. 18. maia. ob 20. uri, farna cerkev Sv. Urha v Vranii Peči
Koncert KOMORNEGA PEVSKEGA ZBORA SUTNA
Nedelia. 26. maia. ob 16. uri
Uprizoritev igre ZUPANOVA MICKA, dramske sekcije iz Komende. DRUGE PRIREDITVE
KLUB TRISPORT
Inf.: g. Miro Kregar 041 641 527
Petek. 17. maia. start v Termah Snovik ob 17. uri
AOUATLON KAMNIK - plavanje in tek
Nedelja. 19. maja, start v centru Kamnika ob 12. uri
DUATLON KAMNIK - tek-kolo-tek
ŠOLSKI CENTER RUDOLF MAISTER
Novi trg 41 a, Kamnik, tel. 830 32 00
Sreda. 29. maia. ob 11. uri
SPREVOD MATURANTOV PO ULICAH KAMNIKA
Informacije: ga. Veronika Matjašič - Kališnik - 830 32 00
8
16. maja 2002
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Iz združenih pevskih grl Solidaren: od najmlajših do najstarejših je pod taktirko Marine Aparnik zadonela Mi-helčičeva Domovina naša je svobodna...
Srečanje pevcev Solidarnosti
OBUJENI POZDRAV KAMNIKU...
S pesmijo Lastovki v slovo so Vrabčki, najmlajši pevci Solidarnosti, začeli že tradicionalno srečanje sedanjih in nekdanjih pevcev Solidarnosti. »Ponosni smo, da smo edino kulturno društvo v Kamniku in okolici, ki v svoj program vključuje tudi delo z najmlajšimi,« je v pozdravnem nagovoru pevcem Solidarnosti, ki so skupaj s sorodniki in ljubitelji pesmi Solidarcev napolnili razstavišče Veronike, dejal dolgoletni predsednik društva Janez Maleš, ki je med gosti pozdravil tudi dr. Avguština Laha, nekdanjega ravnatelja kamniške gimnazije in dolgoletnega kulturnega delavca v naši občini.
Vrabčkom so z nekaj pesmimi pritegnili še Cicibani, ki jih prav tako vodi izkušena roka Marine Aparnik. Pevke ženskega pevskega zbora z zborovodkinjo Marjeto Kočar so nadaljevale program z Dek-
Povabilu Solidarcev na srečanje se je Z veseljem odzval tudi nekdanji kamniški kulturni in prosvetni delavec dr. Avguštin Lah z leno (prvi z Uve).
Na idilični, odprti lokaciji gradimo:
liško in Drežniško. Uvodni del srečanja pa so zaključili pevci moškega zbora, ki jih je v letošnji pevski sezoni prav tako vodi mlada Marjeta Kočar. Še posebej je odmevala pesem Pozdrav Kamniku, ki jo je na besedilo Avguština Laha uglasbil Viktor Mi-helčič. Pesem, ki je bila skozi desetletja kar nekako pozabljena: »Stoletni Kamnik je premagal vse viharje vesela pesem se glasi s planine v dolini tihi se blišči prirodni biser, med hribčki išče svojo pot potoček bister ...«
Slišali smo še eno pesem, ki jo je prav tako uglasbil Viktor Mihelčič: Župančičevo zdravico iz leta 1944, z njo so pevci Solidarnosti pocatili bližnji dan upora proti okupatorju. »Kozarec dvignimo in proti luči, skoz nje poglejmo - zlat se dan nam svita ...« je pred več kot šestimi desetletji zapisal veliki slovenski pesnik.
»Pesem Pozdrav Kamniku je nastala v petdesetih letih. Leta 1958 sem odšel iz Kamnika, nekaj let prej pa je doživela svojo premiero. Besedilo sem napisal glede na ljudi, ki so tu živeli. Predvsem smo se trudili, da bi povezali različne kolektive in sloje. Zato sem tudi to poanto vpeljal v pesem. Viktor Mihelčič je bil takrat profesor glasbe na šoli in sem sodeloval z njim, saj je vodil zbore Solidarnosti. Napisal sem več pesmi tudi za druge skladatelje, ki so jih uglasbili,« nam je povedal dr. Avguštin Lah.
V pevski sobi Solidarcev pa je še dolgo v ta pomladni večer tekla beseda, prepletena s pesmijo, o doživetjih pevcev na mnogih koncertih in nastopih po domovini in v zamejstvu, še posebej po Koroškem.
F. SVETELJ
Južna dežela (IV.)
Zame je danes najtežje pričakovani dan. Začel se je že sredi noči, kajti let aviona smo imeli že ob šestih. Ker pa so vsa letališča kar nekaj deset kilometrov oddaljena iz mest, si lahko predstavljate, da nas je res zgodaj naročeno bujenje dobesedno pognalo iz postelje. A nič zato, saj je pred nami nekaj edinstvenega - videti, otipati, povzpeli se na Urulu, sveto goro Aboriginov, je prav gotovo doživetje, ki človeka napolni, mu da novo energijo.
Že sama oblika gore je nenavadna, sredi ravnine deluje kot poveznjena skleda na mizi. Njena starost je šeststo milijonov let -mimogrede Alpe so stare šest milijonov let. Glede nastanka pa znanstveniki še do danes nimajo enotnega mnenja. Nekateri trdijo, da je meteorit, drugi pa, da je vulkanskega izvora. Menije vseeno, kakšnega izvora je, vem le
rije. Imajo posebno metodo slikanja, vse je iz samih pik in pikic.
»Zapičila« sem se v majhen bumerang in skušnjava je bila prevelika, da ga ne bi kupila, čeprav je bil dražji kot v prodajalnah za turiste mnogo večji in še lepo okrašen. Na poti do avtobusa pa me je potolažil naš vodnik, rekoč, da je ta bumerang iz pravega lesa, ker ni vsak dober za to vrsto orožja. Ni mi treba poudarjati, da sem ga do večera ponosno prenašala in tudi poskušala metati - a bilo je vse zaman - ni in ni se hotel vrniti.
Piknik, kjer smo si sami izbrali meso in si ga spekli na žaru pri 33° C, je bil zame prehuda preizkušnja. Zgolj iz radovednosti sem izbrala meso kenguruja, a ga zaradi vročine nisem mogla niti speči do konca, kaj šele jesti. Vabljiva vsebina solatnega bara pa se je hitro zmanjševala.
I
Brez vode Kraljevega kanjona ne bi »osvojila«
to, da je enkratna - tako glede oblike kot barve - peščenjak in fgg^^^ bazalit ji dajeta nenavadno rdečo barvo. Če pa vidiš še poslikane jame - in teh ni malo - se lahko samo čudiš v nemem spoštovanju. Slike po stenah in stropu jam jo krasijo že dvajset do trideset tisoč let.
Na za domorodce sveta mesta, kot je ženski ali moški del, kjer dobijo iniciacijo, je turistom vstop prepovedan. Nihče se zaradi tega ni razburjal, s tihim spoštovanjem smo mirno nadaljevali pot okoli gore in potem proti naselju plemena Ananga, kjer smo si ogledovali njihove uporabne izdelke in slika-
Pogorje Kata Tjuta, sestavljeno iz šestnajstih hribov in petnajstih dolin je tako drugačno, da je njegovo sosedstvo z Urulujem še manj razumljivo. Je 170 m višje, kar je pri čisti ravnini dokaj opazno, podobna je le barva. Kljub vročini smo odšli do kanjona v pogorju, se tu ovekovečili in se spraševali, kakšne sile so ustvarile to čudo. Pogorje je vulkanskega izvora, kanjon s stenama, ki se odpirata proti dolini, pa priča o delovanju ledenika.
Ob Uruluju smo čakali na sončni zahod, ko se začnejo spreminjati barve tega edinstvenega osamelca, a bogovi nam niso bili naklonjeni, ker so poslali oblake. Tudi ti nam niso preprečili nazdraviti prihajajoči noči s šampanjcem. Bili smo prava atrakcija. Prikrajšani za lep zahod sonca smo začeli peti slovenske narodne pesmi. Snemali so nas kar s tremi kamerami - Japonci, Angleži in Američani. Še danes ne vem, ali so bile pesmi ali mi vzrok takšnega zanimanja. Vsekakor to ni bilo pomembno, saj se nismo pustili motiti in smo odigrali svoje vloge zvezdnikov več kot dostojno.
Pot do Kings Canyona se je vlekla, kar po dnevu, polnem tolikšnih vtisov, ni bilo čudno. Ker je Severni teritorij skoraj nenaseljen, ima samo dve asfaltirani cesti po nekaj tisoč kilometrov, ki sta zelo ozki. A brez strahu, nasproti vozeči avtomobil opaziš že z velike razdalje. Večja nevarnost so kenguruji, ki nenadoma skočijo na cesto, zato so vsa vozila opremljena z zaščitno ograjo.
Prespali smo v turističnem naselju, zgrajenem šele pred enaj-
Ledeniška dolina pogorja Kata Tjuta
Skrivnostna gora Urulu, stara 600 milijonov let
stimi leti, ima pa obliko krokodila. Tega tu nismo videli, pač pa lep primerek kače, kije lezla pod leseno hišico. Čeprav so vsa okna zamrežena, sem preiskala vse 1 prostore predno sem se spravila k počitku,
Po tako intenzivnih dneh se nam je prilegel malo bolj umirjen dan s kopanjem v bazenih, ogledom kamelje farme, popoldne pa se nas je večina odpravila na hojo po robu Kraljevega kanjona. Bolj ko spoznavam naravo, toliko manjša se počutim.
JOŽICA REPANŠEK
PNEUMATIC CENTER
Perovo 27, Kamnik,« 01 83 08 350
mm pusto
..........-t*^*
kjer vam nudimo NOVA STANOVANJA različnih velikosti po UGODNIH CENAH. Cena m' vključno t. DD V znaša že od 1. J 04 EUR do 1.310 EUR, v tolarski protivrednosti
Prodaja: Metropola d.o.o., Ljubljana 01/839 48 30 www.metropola.si
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI
16. maja 2002 9
Petdeset let Arboretuma Volčji Potok in enajsta spomladanska cvetlična razstava
Letošnja pomlad je v enega najlepših kotičkov naše občine - Arbo-retum Volčji Potok, ki letos praznuje petdesetletnico ustanovitve, prinesla poleg že tradicionalnega dvomilijonskega nasada tulipanov, številnih vrst rastlin, grmovnic in drevja, ki si prav v tem času nadenejo svoje najlepše oblačilo, tudi tisoč cvetočih orhidej. Enajsto spomladansko cvetlično razstavo so v Arboretumu Volčji Potok ob polstoletnem jubileju poimenovali tako kot prvo - Cvetje in mir, saj po besedah direktorja Aleša Ocepka v ta čudovit hortikot pod Kamniškimi Alpami prihajajo ljudje, ki si želijo cvetja in miru. Besedo mir so z barvitimi tulipani izpisali kar v 38 jezikih sveta, mirovne cvetlične napise pa so obiskovalci lahko občudovali tudi z razglednih piramid. V času cvetlične razstave, od 27. aprila do 5. maja, je ta lepo urejen košček narave, ki ga je na začetku stoletja skrbno uredil prvi lastnik Leon Souvan, privabil kar 60.000 ljubiteljev cvetja in narave, ki ob živopisanih poljanah cvetja, v francoskem parku z značilnimi geometrijsko obrezanimi puš-pani, angleškem parku, ob jezerih in v drugih kotičkih enega najbogatejših evropskih botaničnih vrtov najdejo mir in sprostitev.
parku je postavil njegov sin Leon, ki je zasnoval francoski park kot najrazpoz-navnejši del arboretuma in skrbel zanj vse do smrti leta 1949. Po podržavljenju posestva sta bila park in parkovni gozd leta 1950 razglašena za kulturni spomenik.
24. junija letos bo minilo petdeset let, odkar je bil z oblastveno odločbo ustanovljen Arbore-tum v Volčjem Potoku v okviru Agronomske in gozdarske fakultete iz Ljubljane, ki je tu načrtovala zbirko dreves in grmov za učne in znanstvene namene.
Tudi letošnjo pomlad je obarvalo Arboretum Volčji Potok dva milijona tulipanovih cvetov najrazličnejših barv in sort, nasajenih v skrbno oblikovanih gredicah ali kar v travnatih poljanah.
Pred odprtjem letošnje cvetlične razstave ob 50. jubileju Arboretuma Volčji Potok so direktor Aleš Ocepek, Melita Miš in Matjaž Mastnak na tiskovni konferenci, ki jo je vodil Matjaž Brojan, predstavili novosti razstave ter delo in načrte v arboretumu. Tako nadaljujejo z označevanjem in poimenovanjem drevesnih vrst, grmovnic in cvetja, prenovili so rozarij, zasadili 150 novih gredic s 150 vrstami vrtnic, urejajo namakanje...
Posebnost letošnje spomladanske razstave s spremljajočimi razstavami slovenskih vrtnarjev, drevesničarjev, grosistov cvetja, vrtne opreme in konjeniškimi prireditvami je bila prav gotovo razstava orhidej, kakršne v Sloveniji še ni bilo. Pod velikim plastenjakom v starem delu parka so lahko obiskovalci v naravnem tropskem okolju z dovolj vlage in toplote občudovali tisoč cvetočih orhidej petdesetih različnih gojenih vrst. Kot je povedal Matjaž Mastnak, razstavljene orhideje ne predstavljajo divjih vrst iz narave, temveč gojene okrasne tropske lepotice, ki rastejo kot prirastni-
ce, saj se s koreninami čvrsto oprimejo debel in vej dreves in vse, kar potrebujejo za življenje, najdejo na površini drevesne skorje.
Petdeset let Arboretuma Volčji Potok
Volčji Potok omenja že Valvasor. Še konec 19. stoletja je tam stala propadajoča graščina, ki jo je kupil ljubljanski trgovec Ferdinand Souvan, ki je uredil grad in okolico ter začel zasajati različne rastline. Temelje današnjemu
Vrtnarji Arboretuma so oblikovali zanimive zasaditve cvetja, med katerimi smo poleg cvetočih gosenic in slonje družinice občudovali tudi velikega pisanega metulja.
Za ustanovitev arboretuma v Volčjem Potoku je najzaslužnejši prof. Ciril Jeglič, eden najbolj znanih slovenskih botanikov in vrtnih arhitektov, ki je opravil pionirsko delo na področju hortikulture v Sloveniji. V času njegovega direktorovanja je arboretum s pestrimi naravnimi danostmi, ki omogočajo gojenje zelo raznorodnih rastlin, v prvih petih letih doživel izjemno nagel razvoj.
1'
Posebnost Arboretuma Volčji Potok je v tem, da je bogata rastlinska zbirka harmonično vključena v parkovne prizore tako spretno, da večina obiskovalcev sploh ne zazna, da se sprehaja po enem najbogatejših botaničnih vrtov za lesnate rastline v tem delu Evrope.
Jegličevo delo je nadaljeval Miha Ogorevc, ki pa je delal v bistveno drugačnih razmerah. Ker se je univerza odrekla arboretumu, je morala ustanova sredstva za vzdrževanje zaslužiti sama. Finančna samostojnost je razvoj arboretuma nekoliko zavrla, vendar so ves čas rastlinske zbirke dopolnjevali, posest zaokrožili in ogradili, uredili rozarij in vplivno sodelovali v hortikulturnem gibanju.
Ob velikih političnih in družbenih spremembah v začetku devetdesetih let je bil obstoj arboretuma ponovno ogrožen. S pravilnimi in drznimi poslovnimi potezami je
Cvetovi orhidej so nas z neizčrpno pestrostjo oblik in barv prepričali, da so te tropske lepotice mnogo slikovi-tejše kot smo jih poznali doslej...
Na letošnji spomladanski cvetlični razstavi, ki je nosila pomenljiv naslov Cvetje in mir, so se srečali župani Kamnika in sosednjih občin, ki so se predstavljale v skupnem turistično-informativnem centru.
novi direktor Aleš Ocepek omogočil arboretumu nov razvoj in življenje. Tudi po zaslugi odmevnih prireditev, kamor sodijo spomladanske cvetlične razstave, je Arboretum Volčji Potok postal privlačen in poznan širši javnosti, lahko rečemo skoraj vsakemu Slovencu. Leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, kar pomeni tudi večji prispevek države k vzdrževanju te ustanove. Organizacijske oblike in financiranje javne služ-
be pristojno Ministrstvo za kulturo še ni doreklo, si pa vsi, ki delajo in živijo z Arboretumom Volčji Potok, želijo, da bi bila rešitev ugodna in dolgoročna. Arboretum, ki se razteza na 88 hektarih, od tega ima 35 hektarov parkovnih površin in kar 3500 različnih trajnic, grmovnic in lesnatih rastlin, namreč z leti postaja lepši in zanimivejši.
Besedilo in fotografije: SAŠA MEJAČ
Kako dobro poznamo svojo občino?
Urejene sprehajalne poti so obiskovalce popeljale tudi k domiselni razstavi vrtne opreme.
Na fotografiji v prejšnji številki Kamniškega občana je bil del kraja ŽUBEJEVO. To je prijazno naselje nad Selami oziroma Znojilami, malo odmaknjeno od asfaltirane ceste, ki vodi od Podhruške do So-vinje Peči, kjer se spremeni v makadamsko cesto do Črnivca (čez Poljano) oziroma do glavne ceste Kamnik-Gornji Grad. Šteje samo nekaj hiš, vendar je dovolj visoko nad dolino, da ima čist zrak in velikokrat sonce, ko je v Kamniku še megla. In povezava s Trobel-nim? To je cesta.
Izmed pravilnih odgovorov je žreb izbral: Klemena Osolnika s Tro-belnega 4, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku.
Danes sprašujemo po imenu kraja na sliki, za katerega lahko povemo, da je eno od »mejnih« postojank ne samo naše občine, ampak celo dežele Kranjske. Naselje, ki nima stalnih človeških prebivalcev, leži na SV delu naše občine in sega do 1500 m nad morje.
Odgovor pošljite na dopisnici do 22. maja na naslov Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VELE.
10      16. maja 2002
IZ ZGODOVINE - ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
UTRINKI IZ PREDVOJNEGA
IN MEDVOJNEGA KAMNIKA (IV)
Kmalu sem odkril, da' se z naše podstrehe vidi navzdol skozi okno gestapovske zasliševalnice in mučilnice v sosednji hiši. Zato sem večkrat prisluškoval, glavo pa sem si pokril s temnim predpasnikom, da me ne bi mogli opaziti. Čeprav so bila okna zaprta, sem lahko slišal vse, kar se je tam dogajalo. V sobi so bili ponavadi trije gestapovci in dva partizana. Eden od gestapovcev je bil Slovenec, ki je prevajal vprašanja partizanom, ki so bili večkrat te-peni s pasom in bičem. O tem prisluškovanju nisem nikomur povedal.
Obiski gestapovcev v naši hiši so se kar nadaljevali. Večkrat sem slišal nemir v hlevu. Tam smo poleg konj, krav in prašičev imeli tudi angora zajce, ki sem jih sam vzredil. Takrat je namreč primanjkovalo mesa, zato je gojenje zajcev postalo moderno in tudi zanimivo za mlade fante. Imel sem celo posebne kletke zanje.
Tisto noč me jc spet zbudil nemir. Skočil sem pokonci in čez hip skozi okno videl prižgano baterijo na dvorišču, takoj za njo pa še drugo. Obe sta se srečali ob moji zajčnici in takrat sem spoznal, da sta tam dve uniformirani osebi. Ko sem o tem poročal svojemu očetu, mi je rekel, naj bom miren in naj o tem ne govorim naokoli.
Z leti so ti zlobni »belokožci« postajali vse bolj predrzni, partizanov pa je bilo vedno več in so bili tudi aktivnejši. Pridružila sta se jim tudi moja strica Benkovi-ča.
Neke noči sem spet slišal čudne glasove in kmalu mi je bilo jasno, da so gestapovci na naših vratih. Slišal sem ostre nemške besede in prva moja in bratova misel je bila, da nas hočejo prisilno preseliti v Srbijo, na kar smo bili že tri leta pripravljeni. Oče naju je poklical v spalnico in povedal, da bodo mamo odpeljali na zaslišanje. V spalnici se je nato zbrala cela družina, torej osem otrok, nekateri so od strahu jokali. Opazili smo, da so omare in skrinja razmetani. Mame potem ni bilo kar dva meseca, saj je ta čas preživela v zaporu v Begunjah.
Spominjam se, da so 30. junija leta 1942 v Kamniku, na mestu današnjega spomenika generalu Rudolfu Maistru, Nemci javno obesili osem na slepo izbranih talcev, kar se mi je zdelo še posebno grozno dejanje. Obešanje so prej v obeh jezikih objavili na plakatih kot so to naredili tudi pred vsakim streljanjem talcev. Starša sta nam, otrokom, prepovedala prisostvovati tem dogodkom, vendar ju sam nisem vedno ubogal.
Okupator je bivši kamniški okraj povečal vzhodno od Trojan do Šentgotarda, Šentožbol-ta in Kandrš, v južni smeri pa do Vač, Šentlamberta, Litije in Šmartna, vse do ljubljanske pokrajine. Tudi grad Bogenšperk je bil vključen, tam pa je takrat živel grof Windischgr3tz, ki se je takoj po italijanski predaji septembra 1943 preselil na avstrijsko Koroško.
Okupator je začel graditi nov športni stadion ob Nevljici, kjer je danes dom za starejše občane. V ta namen je položil tračnice in pripeljal vagončke za zemeljska dela. Vojaški bunker na Starem gradu, ki so ga zgradili in uporabljali Nemci, je po vojni zelo koristil našemu planinskemu društvu, ki ga je preuredilo v planinsko kočo, pozneje pa je po načrtu gradbenega tehnika Iva Ko-vačiča nastal pravi planinski dom.
Američani so vse do konca vojne preletavali Kamnik. Otroci smo med seboj tekmovali, kdo bo naštel več bombnikov. Vendar pa smo bili mestni fantje pri tem prikrajšani, saj nam je Stari grad zastiral pogled. Sam sem si celo uredil opazovalnico na podstrešju domače hiše. Vseeno pa so fantje iz okolice Kamnika vedno videli kakšno jato, ki je štela od trideset do petdeset letal, več. Ta letala so bila običajno štirimotorci, leteče trdnjave s propelerji, vmes pa so leteli še lovci za varstvo. Naš rekord v štetju je naštel približno 320 bombnikov in 40 lovcev. Šipe v oknih so zaradi preleta številnih letal krepko žvenketale. Nekoč je nemška protiletalska obramba zadela ameriški bombnik, ki je strmoglavil za Godi-čem v Podjelši. Seveda nismo smeli zamuditi ogleda.
Leteča trdnjava na tleh
Nepozaben dogodek se je zgodil 29. maja leta 1944 na Mali planini, ko je v bližini Fortu-nove koče padlo ameriško letalo
tipa B-17. Z našega podstrešja sem opazoval jato letal, ki se je približevala iz Domžal, ko sem zagledal dim iz repa enega od letal, ki je tudi izgubljalo višino leta. Nad Tuhinjem in proti Črnivcu so se začela pojavljati bela padala, nad Malo planino pa je letalo v dimu zaokrožilo in takoj nato eksplodiralo ter izginilo. Oče mi sprva sicer ni verjel, vendar pa je pozneje o tem dogodku slišal od Nemcev. V mestu je veljal alarm. Že uro po padcu letala je vojaški terenski avto s tremi gestapovci pripeljal dva vklenjena Američana. Eden od njiju je bil črnec, zato sem se po osvoboditvi ob gledanju filma Dolina miru vedno spomnil na ta dogodek. Takrat sta pilot in kopilot v bombniku umrla. Planšarji so ju pokopali na Mali planini in postavili dva križa, na katera so obesili njuni čeladi. Nekaj dni po nesreči sva bila z bratom že pri razbitinah, tam pa so bili tudi drugi ljudje, ki so dobro ohranjen material ostankov letala nalagali na konjske vozove. Videti je bilo še vsaj deset velikih letalskih bomb, razkropljenih in zaritih v zemljo, dve veliki strojnici in dve ogromni letalski kolesi.
Kakšno leto pozneje je moja mama od livarjev iz Titana kupila nekaj velikih posod za kuhanje, narejenih iz aluminijastega ohišja letala. Te lonce v planinski koči uporabljamo še danes, predvsem za kuhanje golaža, polente, žgancev in pražen-ca. Iz belih platen padala so šivilje sešile srajce zame, za očeta in brata in še nekaj let veljale za naša boljša oblačila. Ženske so nosile bluze iz tega materiala, ki so bile rahlo prosojne. Sam sem iz razbitin odnesel samo kose pleksi stekla, ki sem ga takrat videl prvič.
Dogodki ob osvoboditvi Kamnika maja 1945
Tisti čas sem bil skupaj s svojimi sošolci in še nekaterimi Kamničani na prisilnem delu na prelazu Kozjak v Tuhinjski dolini. Zaradi grozečega prodora sovjetske armade v preostanek Velike  Nemčije smo kopali
obrambne protitankovske jarke. Po nas se je s konjskim vozom pripeljal naš oče in nas naložil na voz, kolikor nas je šlo nanj.
Po dvomesečni odsotnosti smo se v začetku maja vrnili nazaj v Kamnik in ugotovili, da je v našem mestu le še majhno število Nemcev in skoraj nobenega domobranca. Ti so pobegnili v Avstrijo, ko so spoznali, da je njihov boj izgubljen in njihov zaščitnik, Hitlerjeva Nemčija, v razpadu. V Kamniku torej ni bilo nobene organizirane oblasti, okupator pa je bil na begu.
V tem času medvladja so se na srečo znašli kamniški gasilci, ki so organizirali nekakšno dežurstvo samoobrambe. Nekateri bolj izkušeni možje pa so vedeli, da je treba čimprej vzpostaviti stik z novo oblastjo, s partizani, ki naj bi prišli iz gozdov in zasedli Kamnik. Pri tem je bil najbolj aktiven velik prijatelj partizanov, gospod Peter Klavčič.
Vodstvo gasilcev je poslalo dvojico mlajših članov v Kamniško Bistrico, drugo dvojico pa v Tuhinjsko dolino, da bi našli partizane. Med temi gasilci je bil tudi moj prijatelj Dušan Slatin-šek, ki je bil prav tako na prisilnem delu na Kozjaku, skupaj z Romanom Nerima in elektri-čarjem Vinkom Habjanom. Že naslednji dan smo v mestu izvedeli, da so partizani prevzeli oblast. Dopoldne so se ljudje zbrali, da bi spremljali prihod partizanov, ki so prihajali v majhnih gručicah in do večera se jih je zbralo res že veliko.
Tudi jaz sem bil na Glavnem trgu, kjer sem opazil prijatelja Borota Klemenčiča s cekarjem v roki. Boro je bil edini otrok gospe Klemenčič, ki je bila z mojo mamo zaprta v Begunjah, moža pa so ji Nemci ustrelili kot talca. Imela je trgovino na Šutni, nasproti zvonika farne
cerkve. Boro je imel v cekarju šest steklenic z likerjem, viskijem in domačim žganjem ter sendviče, kar sva razdeljevala našim osvoboditeljem.
Zvečer mi je mama povedala, da pridejo k nam v goste partizanski poveljniki in naši kamniški prijatelji. Zato sem moral k sosedom Pucljevim in tovarnarju Knafliču po razne dobrote. Med obiskom sem zlezel na krušno peč in tam skoraj neopazno poslušal pogovore odraslih, saj me je to neznansko zanimalo. Od Kamničanov je bil navzoč tudi inženir Birk iz Frančiškanske ulice, eden od petih partizanov pa je bil celo vojaški poveljnik za občino Kamnik. Menda je bil navzoč tudi Kamničan Flere. Naša mama je za to priložnost pripravila obilno večerjo, ki so jo predvsem partizani zelo hvalili. Po večerji je beseda končno nanesla na prihodnost države in na politiko nove vlade. Zaradi nacionalizacije naj ne bi bilo več privatnih podjetij in trgovin. Vsi naj bi dobili državne službe in med plačami naj ne bi bilo veliko razlik. S tem se niso strinjali gospod Knaflič, dr. Pucelj, ing. Birk in moj oče, ki so bili mnenja, da bo s tem utrpelo gospodarstvo. A so pozneje vsa podjetja postala last države.
Moje spoznanje življenja mladega Kamničana tik pred vojno in četrt stoletja pozneje (to je okrog leta 1965) je takšno, da se je v tem času življenje tako močno spremenilo kot prej v dveh stoletjih ali celo več, torej v času pod Avstro-Ogrsko in kraljevino Jugoslavijo. Ob tem ne upoštevam političnih pretresov in trpljenja ljudi v obeh svetovnih vojnah, v NOB in socialistični revoluciji, temveč le vsakdanje življenje. (konec) JERNEJ ŠTELE
Dopolnilo in pojasnilo
V 3. nadaljevanju v prejšnji številki K. O. se je na začetku prvega odstavka poglavja »Na pragu 2. svetovne vojne« prikradla napaka. Pravilno bi moralo biti napisano:... Eden od dogodkov, kije to dokazoval, je bila (1937) razstrelitev križa na Malem gradu sredi razvaline gradiča. Križ je bil postavljen v počastitev Evharističnega kongresa v Ljubljani. ...
AVTOR: J02EF CAJHEN
OSEBNI ZAIMEK
NAJSLABŠE KAKOVOSTI, LESENEC
POMEMBEN DEL SKOKA
SL. ALP. SMUČARKA BOKAL
ALFI NIPIČ
DESETNIK, K0RP0RAL
GLAVNATA KAPUSNICA
PODELITEV IMENA
UGOVARJANJE
KRMILA EMONA LJUBLJANA (KR.)
SL. SMUČ. SKAKALEC (ROBERT)
MESTO V ROMUNIJI
ZADNJI DEL PRI
nekaterih Živalih
LUKA V IZRAELU
SLAB UČENEC, CVEKAR
STUDENEC, IZVIR
UTRJEVANJE
TAL S TLAK0VCI
EL. CESTNA ŽELEZNICA
T0MAZ MAR0LT
VRSTA KRP ZA ČIŠČENJE
ALEŠ JAN
DOBA, VEK
TEKMEC, ZLASTI V LJUBEZNI
PREDSTOJNIK FAKULTETE
ČLAN DUHOV.
REDA V SAMOSTANU
ZAČETNIK ARIJANSTVA
KRALJ ŽIVALI
GL. MESTO TIM0RJA NA FILIPINIH
SLOVENSKI MLADINSKI PISEC VITAN
DESNI PRITOK GANGESA
LUPA (DVOJINA)
DODATEK, VSTAVEK
VRSTA MOKE ZA ŽGANCE
FR. DIRKAČ FORMULE I, ALEŠI
PLANOTA NA VIPAVSKEM
STV ODDAJNIKOM
ELIZABETH TAYL0R
OBELEŽJE TALCEM NOB PRI TUHINJU
AM. FILM. IGRALEC LEMM0N
MESTO NA FILIPINIH
SL, SKLAD. IN DIRIGENT (DEJAN)
STANOVANJ PROSTOR ZA KOPANJE
OBOKANO STEBRIŠČE ALI HODNIK
UPRAVNO SREDIŠČE 0E MURI NA ZG. ŠTAJERSKEM,
AVSTRIJA
REKA V JUŽNI FRANCIJI
HRIBOVJE V BE0CIJI
SL. PEVEC SM0LAR
AM. OPERNI
IN * SIMFONIČNI DIRIGENT (FRITZ)
PISATELJICA M0RANTE
PREBIVALCI IDRIJE
GLADKA POVRŠINA
PEVEC HUDNIK
ORGAN VI0A
SL. FILM, IN GLEDALIŠKA IGRALKA KRAVANJA
MESO OD JAGENJČKA
DELAVSKI SVET
AVTOR TRAVIATE (GIUSEPPE)
GLAS, IZG0V. SKOZI NOS
ITALIJAN. TOVARNA KAMIONOV
USNJEN JERMEN
NEP0RASEL SVET V GOZDU
KAR0L NAGLIč
MESTO V HONDURASU
PRIJETEN VONJ
MESTNI GOSTINSKI LOKAL
KRAJ OB TIHOJSKEM J
MESTO V KONGU
NEKD. GUVER, BS (FRANCE)
SKUPNO IME ZA SEDEM ONI
SL. PEVKA ŠUMNIK-ZG0NEC
GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO, AJANT
SEKRETARKA
ČLAN IT. GRADITELJEV GODAL IZ CREM0NE
ŠVEDSKI PISATELJ HANSS0N
0DISEAS ELITIS
NAŠA ALP, SMUČARKA MAZE
VEZIVO ZA ZIDAKE
RIM, BOG LJUBEZNI
KRAJ PRI POREČU
REKA V UKRAJINSKI REPUBLIKI
KLICNA BARVA PRI KARTAH
JURKA FIŠER
PREBIVALEC A0NIJE
REVA, UB0ŽICA
SL. PESNICA J0B
ZIMSKA PADAVINA
ZAČETNI
DEL BESEDILA
DRŽAVA NA BLIŽNJEM VZHODU
MESTO V NEMČIJI
VERDIJEVA OPERA
NAŠICE
PRIMORSKI VEZNIK
FILMSKI IGRALEC NAVARRO
BOLEZENSKO PRETIRANA SPOLNA SLA , PRI ŽENSKAH
ORGAN VOHA
VRSTA ČISTILA ZA POSODO
UGODEN POLOŽAJ' TELESA V JOGI ZA MEDITACIJO
OTOK ČAROVNICE
KIRKE V GR. MIT.
GOSTINSKI DELAVEC, T0ČAJ
NAPLAčlLO
S0PRA-NISTKA PUSAR-JERIČ
Kamniški (jBČAN
ZANIMIVOSTI
16. maja 2002      11
Prireditev ob materinskem dnevu v OŠ. 27 julij
Skupaj lažje rastemo
Skupaj lažje rastemo - to je bil moto prireditve, ki so jo konec marca z velikim trudom zopet pripravili učenci in učitelji OSNOVNE ŠOLE 27. JULIJ. Letos smo se na pobudo učiteljice Danice Grabnar, ki je. bila idejni vodja prireditve, vključili tudi starši s posebnim namenom: starši in učitelji skupaj vzgajamo otroke, prav vsak otrok je osebnost zase, ki ga je potrebno sprejeti takšnega, kakršen je, mu dajati oporo in ga spodbujati, tudi če je drugačen.
Ob vključitvi v to prireditev sem zelo veliko razmišljala predvsem o medsebojnih odnosih, o posluhu in pomenu, ki jo naša družba namenja temu. Veliko podpore so deležni glasnejši in močnejši, kar za politične razmere ni nič novega, na robu preživetja pa ostajajo tisti, ki znajo, njihovo delo rojeva uspehe, imajo znanje, dolgoletne izkušnje in posluh, pa ne najdejo pravega mesta. Koliko otrok prav zaradi prehude obremenjenosti in nerazumevanja prestaja psihične travme, pa si svojim vrstnikom ne upajo povedati, ker jih bodo zaničevali, svojim učiteljem, ker jih mogoče ne bodo razumeli in jih bodo kaznovali s slabo oceno, svojim
staršem, ker že tako premalo naredijo za to in so si sami krivi. Ja, srečo mora imeti, da ga kdo sploh opazi. Res je, šola je zelo pomembna, vendar pa je šele začetek težkih preizkušenj, na katere našo mladino premalo pripravimo. Prav je, da vsi skupaj prisluhnemo in razumemo otroka takrat, ko to potrebuje, da si ne zatiskamo oči pred problemi in da jih ne razumemo »po svoje«. Na Osnovni šoli 27. julij prisluhnejo prav vsakomur, vsak otrok je deležen pozornosti in vzpodbude. Povabilo k sodelovanju sem zato sprejela s posebno radostjo, hkrati pa z odgovornostjo, saj je ta prireditev skozi vsa leta, ko jih spremljam, izbrana s skrbnim programom, otroci pa se nanjo pripravljajo s posebno skrbnostjo in vnemo. Te prireditve so resnično nekaj posebnega, vanje je vloženo veliko truda, predvsem pa veliko ljubezni. Vsakdo je lahko slišal spodbudno besedo tudi zase, ta prireditev se človeka dotakne na poseben način.
Letošnjo prireditev so popestrili tudi gostje: Tunjiški oktet s pevovodkinjo prof. Ano Štele, ki so se za uvod predstavili z Mojcej, le vzemi m'ne. Ja,
Ze drugič jezikovne diplome na kamniški gimnaziji
Šelestenje v zraku, sijoče oči, polne pričakovanja in vznemirjenja - to je bilo vzdušje za uvod v podelitev mednarodnega jezikovnega certifikata o znanju nemščine (DSD) v torek, 9.4. 2002, na kamniški gimnaziji.
Kulturni ataše Nemškega veleposlaništva iz Ljubljane gospod Kol-ley, predstavnica občine Kamnik gospa Benkovič, direktorica Šolskega centra Kamnik gospa Kališnik in koordinator priprav na DSD v Sloveniji gospod Proksch so v svojih govorih dali priznanje vnemi in zavzetemu pedagoškemu delu v današnjem času zbliževanja v Evropi.
Za pridobitev jezikovne diplome DSD (Deutsches Sprachdiplom II. Stufe), ki med drugim potrjuje zahtevano raven znanja jezika za študij v Nemčiji, so postavljene visoke zahteve pri pisnem in ustnem delu izpita, ki ga opravljajo četrtošolci. Vendar ob tej uri uspeha so vse prepreke že zdavnaj pozabljene.
18 dijakinj in dijakov je v slovesnem-razpoloženju, ki so ga s kulturnim programom popestrili tretješolci, ponosno prevzelo jezikovna spričevala. Gospa Adomeit, nemška programska učiteljica iz Bran-denburga, ki-je od septembra 2001 zaposlena na šoli, jim je izročila potrdila in vsakega dijaka prisrčno pospremila na njegovo pot s poetično življenjsko modrostjo.
Večer je izzvenel ob bogato obloženi mizi v šolski jedilnici.
Jezikovna spričevala postajajo na kamniškem šolskem centru tradicija!
PETRA ADOMEIT
za Aktiv nemškega jezika
Vztrajne pevke zbora Stane Habe
Pevke ženskega pevskega zbora Stane Habe iz Domžal, kar 21 let jih je vodil znani glasbeni pedagog na kamniško-domžalskem območju Stane Habe, so pred dnevi dva dni intenzivno vadile v dvorani hotela Slovenija v Rogaški Slatini. Pravijo, da se tako največ naučijo in združujejo prijetno s koristnim. V zboru, ki ga sedaj vodi Marika Haler, na vajah pa ji pomaga tudi Kamničanka sop-ranistka Jožica Vidic, že dve desetletji poje Marija Robida, nekdanja dolgoletna učiteljica na podružnični osnovni šoli na Lokah v Tuhinjski dolini.
F. S.
Jožica Vidic pri vaji s sopranskim delom zbora v Rogaški Slatini
Opravičilo
V predzadnji številki Kamniškega občana je na prvi strani v besedilu pod fotografijo cvetja pred cvetličarno Letnar na Šutni nehote prišlo do napačnega zapisa - cvetličarna Flere. Obema cvetličarnama in bralcem se'iskreno opravičujem!
VERA MEJAČ
vse skupaj se tako začne. Najprej je en velik nič, nato drobcena pika, ki bi bila rada velika in dvojni srčni utrip, sledi začetek, nato jok in spet posije sonce. Lepo je kadar sije sonce, ko pokukajo zvončki, vendar pa je najlepše, kadar smo skupaj, ko si vzamemo čas drug za drugega, so odrecitirali naši najmlajši. Sledil je zbor, ampak ne pevski, pač pa zbor s številnimi domiselnimi inštrumenti, ki so prav lepo zazveneli, lepo in ubrano. Dolgih pesmic ne znam, zato šopek ti dam, da ti povem, kako rad te imam - te besede fanta so izžarevale iskrenost, ki jo premore le otrok s čistim srcem. Tudi za dobro voljo jc bilo poskrbljeno: otroci so se ob skečih in vicih izkazali kot pravi igralci. Sledila je Ferrari polka, ki je res dobra stvar, ob njenih taktih se krasno pleše.
Številen zborček je bilo zelo prepričljiv z pesmijo Ko bi vsi starši na svetu, s katero so zahtevali, naj ljudje roke si dajo, nemiri naj se končajo, solze naj se posušijo, dobro naj bo. Mame naj se smejijo, kdor je sam naj dobi brata, v šoli naj bo veselo; dajmo, zahtevajmo to. Občinstvo in otroke jc navdušil Tunjiški oktet, ki je zapel še Eno devo le bom ljubil in Nocoj pa, oh, nocoj. Verjetno je bilo to za ■ marsikaterega od otrok nekaj novega. Prireditev je zaključil šolski zborček z zelo doživeto pesmijo Pridi, podaj roko, saj skupaj lažje rastemo. Na koncu se je ravnateljica šole Milena Brajer zahvalila vsem in zaključila prireditev z besedami: Če ljubezni toliko užiješ si bogat, in tudi mi smo bili po tej prireditvi bogatejši. Ob tem so nam otroci pripravili še eno presenečenje: vsi smo prejeli ročno izdelana darila, ki so jih izdelali za ta praznik. Po koncu prireditve smo ob kavi in pecivu, ki so ga pripravili otroci sami, še nekoliko poklepetali. Dolgo je odmevala v meni ta prireditev, ki je bila pripravljena z ljubeznijo in predanostjo, saj tisto delo, ki ga ustvariš z ljubeznijo, največ velja. Šc enkrat se vam iskreno zahvaljujem, ob tem pa vam želim še veliko uspehov, vztrajnosti in potrpežljivosti.
CECILIJA PLEVEL
PODROČNO TEKMOVANJE IZ MATEMATIKE
V soboto, 6. aprila, so se učenci sedmih osnovnih šol kamniške in ko-mendske občine pomerili v znanju matematike. Področno tekmovanje iz matematike smo organizirali na OŠ Frana Albrehta - Kamnik. Tekmovali so učenci 6,7. in 8. razreda. Učenci so bili zelo uspešni. Od 108 tekmovalcev je 35 učencev dobilo srebrno Vego vo priznanje. Najboljše učence pa je denarno nagradil naš dolgoletni sponzor - NOVA LJUBLJANSKA BANKA. In najboljši:
med 6. razredi: I. Tomaž Mohorič (OŠ Toma Brejca), 2. Matej Berlec (OŠ Šmartno) in Luka Pajek (OŠ Marije Vere),
med 7. razredi: 1. Matej Mavric (OŠ Frana Albrehta), 2. Martin Hergouth (OŠ Frana Albrehta), 3. Nejc Gantar (OŠ Frana Albrehta), Manca Homar (OŠ Šmartno), Živa Mitar (OŠ Frana Albrehta), Jernej Omovšek (OŠ Marije Vere) in Urša Pcrčič (OŠ Frana Albrehta) ter
med 8. razredi: i. Tina Pogačnik (OŠ Stranje), 2. Aleš Ručigaj (OŠ Frana Albrehta), 3. Anja Jeglič (OŠ Frana Albrehta).
Vse leto se učenci in mentorji trudijo, da bi se učenci čimveč naučili. Nagrada za skupen trud so priznanja, ki jih učenci dobijo. ČESTITAMO!
Najboljši učenci 7. in 8. razreda so se udeležili državnega tekmovanja 20. aprila v Ljubljani. Zlato Vegovo priznanje so osvojili Anja Jeglič (OŠ Frana Albrehta), Tina Pogačnik (OŠ Stranje) in Matevž Nagode (OŠ Toma Brejca).
Čestitamo!
Organizatorka področnega tekmovanja MAJDA KALAN
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Nek kitajski pregovor pravi menda takole: »Ko načrtuješ za eno leto naprej, posej pšenico; ko načrtuješ za desetletje, posadi drevesa, in ko načrtuješ za življenje, usposabljaj in izobražuj ljudi.«
In prav to počnemo že leta in leta... Pa ne izobražujemo samo mladih, tistih, ki jim je srednja šola logična posledica osnovne, izobražujemo tudi malo starejše, in vse, ki si želijo pridobiti izobrazbo ali le izpopolniti svoja znanja. V okviru Šolskega centra Rudolf Maister namreč že dolgo deluje enota IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH, ki vsako leto izobražuje od tristo do štiristo slušateljev in tečajnikov. K nam prihajajo domačini iz Kamnika, pa slušatelji iz Tuhinjske doline, Domžal, Moravč, Kranja in celo Celja ter Ljubljane.
Že res, da smo šola, in k temu sodi, da izobražujemo druge, pa vendar to ne bi bilo mogoče, če se ne bi vzporedno nenehno izobraževali tudi sami. Naši učitelji se zato udeležujejo strokovnega izobraževanja, poleg tega pa se vključujemo tudi v različne raziskovalne projekte, povezovanja in sodelovanja s šolami s sorodno problematiko.
V želji, da bi izobraževanje odraslih naredili •kar najbolj dostopno in učinkovito, smo se prijavili tudi na javni razpis Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in bili (skupaj s tremi drugimi slovenskimi srednjimi šolami) izbrani za sodelovanje v razvojnem nacionalnem projektu PONUDIMO ODRASLIM KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE, skrajšano POKI. Oblikovali smo razvojno skupino, ki aktivno sodeluje s skupinami iz drugih projektnih šol ter skupino iz Andragoškoga centra Slovenije. Upoštevajoč potrebe prakse izobraževanja odraslih želimo dograditi model kakovostnega izobraževanja za namene njegove uporabe v srednjih šolah, ki izvajajo tudi izobraževanje za odrasle. Vsaka šola na podlagi dogovorjenih temeljnih izhodišč oblikuje lasten model zagotavljanja in razvoja kakovosti izobraževanja. Z izkušnjami, ki jih bomo posamezne šole - razvojne projektne skupine - dobile pri oblikovanju lastnih modelov, bomo ob koncu oblikovali splošni model kakovosti v izobraževa-
nju odraslih. Ponudili ga bomo tudi drugim srednjim šolam, ki izobražujejo odrasle in ki bodo želele z njegovo pomočjo preveriti kakovost in s tem graditi lastni razvoj.
Izkušnje prt delu z odraslimi nas učijo, da je pri takem izobraževanju še kako pomemben oseben pristop in način, ki je slušatelju čim bolj pisan na kožo. Zato smo se tudi v okviru projekta POKI odločili (prvi cilj) za raziskovanje individualnega izobraževalnega načrta za posameznega udeleženca. S tem želimo izpopolniti postopke oblikovanja in spremljanja osebnega izobraževalnega načrtovanja ter jih narediti čim bolj dostopne in uporabne.
Poleg tega se ukvarjamo z motiviranjem slušateljev in učiteljev za učenje in medsebojno delo ter komuniciranje. Naša želja je, da so seveda oboji čim bolj motivirani, zato bomo z naslednjim šolskim letom uvedli motivacijske delavnice in predavanja za slušatelje in učitelje, ki delajo z odraslimi.
S komunikacijo med učitelji in udeleženci izobraževanja pa je povezan tudi tretji cilj, ki smo si ga zastavili znotraj projekta POKI. Vzpostaviti želimo svetovalno internetno stran za komunikacijo med udeleženci in učitelji, saj smo mnenja, da bi na ta način lahko komunikacijo v veliki meri sprostili in tekoče reševali organizacijska, svetovalna in strokovna vprašanja. Ta del projekta bo vsekakor vsestransko zahteven, saj bomo morali zagotoviti tehnične pogoje in ustrezno dodatno usposabljanje za udeležence in učitelje.
Pred nami je torej kar nekaj izobraževanja in usposabljanja za obe strani katedra, če pa ste pomislili tudi vi, da je znova čas, da naredite nekaj zase, za svoj razvoj, ne odlašajte predolgo. Priključite se milijonom ljudem po vsem svetu, ki se nenehno spreminjajo, osvajajo nova znanja, odkrivajo nove svetove in ob tem spoznavajo, da ni, kot je rekel J. Ruskin, največja nagrada za vloženi napor tisto, kar za opravljeno delo dobimo, pač pa tisto, kar ob njem postanemo.
ANDREJA SABATI ŠUSTER, prof. vodja izobraževanja odraslih pri ŠCRM
Tradicionalni balinarski turnir
ob občinskem prazniku
V okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku so dup-liški balinarji pripravili že tradicionalni balinarski turnir. Udeležilo se ga je deset štiričlanskih ekip balinarskih klubov iz Ljubljane, Zaloga, Vodic, Mengša, Količevega, Kamnika in domačega Balinarskega kluba Duplica.
Prvo mesto in pokal turnirja so osvojili tekmovalci I. ekipe BK Duplica, na odlično drugo mesto so se uvrstili balinarji kamniškega Društva upokojencev, ki so sodelovali z dvema ekipama, tretje mesto pa so si priborili balinarji vodiškega KUBUja.
V polfinalu jc I. ekipa Dupličanov s 13:6 opravila z igralci KUBUja, balinarji B ekipe DU Kamnik pa s 7:4 z balinarji Svečar-stva Osolin.
V finalu pa sta se pomerili ekipi BK Duplica 1 in B ekipa DU Kamnik, dvoboj za prvo mesto se je končal s 13:0 v korist rutiniranih domačinov. Srečanje za drugo mesto med KUBUjem in Svečarstvom Osolin iz Ljubljane pa se je s 13:7 končalo v korist vodiškega KUBUja.
Še posebej velja pohvaliti mlade balinar-je Budničarja, ki so se s prizadevno igro uspeli uvrstiti kar v sredino končne lestvice.
Čeprav je na začetku igralce zaradi nočnih snežnih padavin nekoliko oviral razmočen nepokriti del igrišča, so kljub temu izkušeni domači organizatorji uspeli turnir us-
Zmagovita ekipa BK Duplica Podgoršek Klemen, Lukežič Roman, Bedič Franc (manjka Blatnik Tine)
Dollar d.o.o.
Domžale
t: rfA r
razpisuje prosto delovno mesto KNJIGOVODJA - RAČUNOVODJA
Pogoji:
- končana V. stopnja ekonomske smeri,
- poznavanje predpisov iz računovodstva, knjigovodstva in DDV,
- poznavanje dvostavnega knjigovodstva,
- najmanj 5 let delovnih izkušenj,
- poznavanje dela z računalnikom
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom treh mesecev.
Pisne vloge z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Dollar d.o.o.. Aškerčeva 59, 1230 Domžale.
pesno zaključiti v devetih urah. Glavni sodnik turnirja je bil izkušeni Marjan Prelovšek, ki mu je pomagal tudi Marjan Kristan, tajnik in gospodar kluba, sicer zadolžen za organizacijo.
Stane Rak, predsednik BK Duplica, se je ob koncu zahvalil vsem sodelujočim in prvim štirim ekipam podelil lične pokale.
Rezultati: 1. BK Duplica 1, 2. DU Kamnik-B, 3. BK KUBU Vodice, 4. Svečarstvo Osolin Ljubljana, 5. BK Budničar - mladi Količevo, 6. BK Duplica II, 7. BK Duplica Veterani, 8. DU Kam-nik-A, 9. BK Zalog. 10. BK Mengeš. F. S.
ROKOVNJAŠKI POHOD
V letošnjem programu izletov PD Kamnik ni bilo zapisanega Rokovnjaškega pohoda. V času, ko je bil natisnjen Program planinskih prireditev v letošnjem letu se namreč še ni točno vedelo, ali ta tradicionalni pohod bo ali ne ho. V preteklem letu gaje organiziral Kamniško-Bistriški MDO,' letos pa naj bi ga po dogovoru Ljubljanski MDO. Ta je tudi objavil razpis za neposrednega organizatorja, a se nanj ni prijavilo nobeno PD iz Ljubljane, ampak PD Moravče, kije član Kamniško-Bištriškega MDO. Zaradi skupščine PZS, ki bo 25. maja, bo letošnji Rokovnjaški pohod namesto konec zadnjega tedna v maju v noči med 1. in 2. junijem s tradicionalnim startom na Trojanah ob 20. uri in predvidenim prihodom v Moravče ali pa na GEOSS. Morebitni kandidati za ta pohod naj spremljajo objave v oglasni omarici PD Kamnik in spletno stran PD Kamnik (http-//www.druxtvo-pdkamnitsi).
Pohoda, ki se uvršča med najtežje planinske akcije in ture, se vselej udeleži nekaj sto pohodnikov. Vsi udeleženci morajo imeti s seboj svetilke in ostalo opremo, primerno vremenskim razmeram.
Omogočen bo prevoz z avtobusom do Trojan (proti plačilu), odpeljal bo izpred A P Kamnik v soboto, 1. junija, ob 18. uri. Vrnitev bo iz Moravč v nedeljo med 11. in 12. uro.
Vsi pohodniki bodo prejeli posebno diplomo, udeleženci, ki bodo na tem pohodu že desetič pa posebno diplomo in naziv ROKOVNJAČ.
12      16. maja 2002
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
h marčevske in aprilske črne kronike
Prevelika hitrost nas še vedno ogroža ...
Policisti policijske postaje Kamnik so meseca marca letos obravnavali 53 prometnih nesreč, kar je skoraj enako lanskoletnemu Številu. Od tega se je 49 nezgod končalo samo z materialno škodo, dve nesreći pa s telesnimi poškodbami. Ena nesreča je zahtevala človeško življenje.
Število kaznivih dejanj se je letos v primerjavi z lanskim marcem nekoliko zmanjšalo. Policisti so letos zabeležili 104 kazniva dejanja, lani pa 153. Med kaznivimi dejanji še vedno prevladujejo vlomi (16) in tatvine (17).
Nekoliko se je povečalo število intervencij policistov zaradi kršitev javnega reda in miru. V marcu so morali policisti zaradi razgrajačev in pretepačev posredovati 31-krat, od tega 18-krat v zasebnih prostorih, 13-krat pa na javnih krajih.
Z najhujšimi posledicami se je 29. marca končala prometna nesreča pri Žejah, na cesti Mosle-Vodice. Voznik motornega vozila je zaradi nepravilnega prehitevanja zapeljal preveč v levo in zato trčil v drevo. Pri tem je bil sopotnik na prednjem sedežu, ki ni bil privezan, tako hudo ranjen, da je na kraju nesreče umrl. Voznika in sopotnika na zadnjem sedežu pa so hudo ranjena odpeljali v ljubljanski klinični center. 31. marca je pri naselju Nasovče voznik skuterja zapeljal z lokalne ceste na glavno cesto in tako izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila. Pri trčenju je bil voznik skuterja hudo poškodovan in so ga odpeljali na urgentni blok kliničnega centra. Med vožnjo ni
uporabljal varnostne čelade. Analiza pa bo pokazala, če ni nesreči botroval tudi alkohol. Kot smo že omenili, je bilo med kaznivimi dejanji največ tatvin in vlomov. Tako je 4. marca ponoči neznani storilec prišel v prodajalno na Pcrovem in ukradel za okrog 150 tisočakov raznih oblačil. Po vsej verjetnosti je bila trgovina odklenjena, saj preiskava vložka cilindrične ključavnice iz vhodnih vrat ni pokazala sledi nasilnega odpiranja.
8. marca je občanka s Klavčiče-ve ulice sporočila, da je v stanovanju zalotila vlomilca, ki je nato pobegnil čez balkon. V stanovanje je prišel tako, da se je s silo zaletel v vhodna vrata, vendar ni imel časa, da bi karkoli odnesel s seboj. Zaradi dobrega osebnega opisa so mu policisti že na sledi. 19. marca je na Kajuhovi ulici sedaj že znani storilec izza hrbta neki starejši občanki iz žepa vzel denarnico in ključe stanovanja. Po begu je iz denarnice vzel denar, nato pa denarnico in ključe vrnil občanki. Zato z ugotavljanjem njegove istovetnosti policisti niso imeli težav.
20. marca je na ulici Matije Blejca mlajši moški iz vrečke, ki jo je držala neka občanka v roki, vzel denarnico in jo s tem oškodoval za 35 tisočakov. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da gre za istega človeka, ki je prejšnji dan kradel na Kajuhovi ulici.
24. marca je doslej še neznani vlomilec vlomil v osnovno šolo 27. julija in iz šolske blagajne odnesel 75 tisočakov. 26. marca so
O suhi prenovi oken (II.)
Pri zasteklitvi priporočam nizkoemisijsko steklo (gl. Kamniški občan 4. 10. 2001). Med navadnim dvojnim izolacijskim steklom z zrakom (4-16-4 mm, k=3,0) in enakim sodobnim z nizkoemisijskim nanosom in argonom v medsteklenem prostoru (k=l,l) gre torej za skoraj trikratno razliko v toplotni prehodnosti oz. izolativnosti, cenovno pa po podatkih enega od izdelovalcev le za razliko okrog 1.300 SIT/m2. Izračun pokaže letni prihranek na toplotni energiji 164 kWli/m2 oz. 16,4 litrov EL-KO (ekstra lahko kurilno olje), kar po trenutni ceni 87,70 SIT/l znese J.438 SIT na vsak m2 steklene površine. Razlika v ceni med sodobnim nizkoemisijskim in navadnim izolacijskim steklom se pri trenutnih cenah tako povrne v slabem letu, torej že v prvi kurilni sezoni. Z energetsko učinkovitimi okni pa lahko kandidirate tudi za subvencijo, s katero vam država povrne razliko v ceni. Več o tem si preberite v predprej-šnji številki KO.
Kaj s suho prenovo pridobimo? Predvsem zamenjavo oken brez poškodb fasade in notranjosti. Zaradi boljšega tesnjenja, izdelave in zasteklitve bodo stroški z.a ogrevanje nižji, nova okna pa so tudi boljša zaščita pred zunanjim hrupom. Ker se okna izdelajo za znanega kupca, lahko ohranimo arhitekturne značilnosti stavbe.
S suhomontažno zamenjavo torej veliko pridobimo, žal pa včasih nekaj malega tudi izgubimo na svetlobni površini. Odvisno je tega, za kakšno okno in kakšno prenovo gre. Pri trokrilnih škatlastih »svetlobo« celo pridobimo, če jih spremenimo v dvokrilna. Pri dvo- in enokrilnih prenovljenih na star okvirjih spremenimo v dvokrilna. Pri dvo- in enokrilnih prenovljenih na star okvir pa se svetla površina nekoliko zmanjša. Če pa zamenjamo tudi »škatlo« oz. okenski okvir, torej okno v celoti, »svetlobo« lahko ohranimo, ni pa to več čista suhomontažno prenova, če so potrebna zidarska popravila. Suhomontažno prenova omogoča obnovo oken v vseh letnih časih, tudi pozimi.
Pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor oz. njegove Agencije z.a učinkovito rabo energije (AURE) poteka preko energetskih svetovalnih pisarn (ESP) projekt brezplačnega energetskega svetovanja občanom (ENVEST). ESP Kamnik je na Tomšičevi 23 (objekt tržnica), kjer dobite občani brezplačne nasvete ter informacijsko gradivo. Obiščite nas lahko vsak torek od 17. do 20. ure. V izogib daljšemu čakanju pri-jjoročamo predhodno najavo na tel, 8318 191.
ESP KAMNIK IVO GAŠPER1Č, energ. svetovalec
Iskrica za varčno rabo energije
Za 75.000 SIT ceneje do plinskega ogrevanja
Vsem, ki imate zemeljski plin napeljan do hiše in se odločate za nakup plinskega kotla, bo dobrodošla akcija Adriaplina in proizvajalcev:
• Junkers in Kon Tiki: staro za novo 30.000 SIT in še 5% popusta
Če zamenjate stari kotel na olje, trda goriva ali plin za novo plinsko peč, vam odobrimo 30.000 tolarjev, pri zamenjavi stare stenske plinske peči pa 20.000 tolarjev. Dodatno dobite še 5% popusta na cene po veljavnem ceniku
• Adriaplin: Brezplačna dobava plina v vrednosti 45.000 SIT
Pod pogojem, da boste imeli plinsko ogrevalno napravo priključeno do 1. septembra
• Buderus: 10% popusta na plinske in oljne peči do 31. maja
Nasvete o varčnem ogrevanju, o plinu, o sončnih kolektorjih, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za pridobivanje elektrike dobite v podjetju Kon Tiki Šolar.
Največja izbira sončnih kolektorjev v Sloveniji.
Kon Tiki
Šolar
PODJETJE ZA VARČNO ENERGIJO
Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel.: 01/8310-380 www.kontiki-solar.si
policisti na regionalni cesti Kamnik - Ločica opazili vozila, ki so prevažala ilegalce. Z enim vozilom so uspeli zbežati proti Zg. Tuhinju, kjer so jih policisti izsledili, čeprav so že bežali proti Menini planini. Policisti PP Kamnik, PP Celje in policisti vodiči službenih psov so v iskalni akciji prijeli voznika in štiri ilegalce. Skupaj je bilo prijetih 12 Kurdov in trije vozniki.
V marcu je zaradi suše in kljub prepovedi kurjenja v naravi zagorelo na marsikaterem travniku in
v gozdu. Eden izmed požarov, ki je od gasilcev zahteval veliko naporov, se je zgodil 13. marca na pobočju Grohata, kjer je zagorela podrast v gozdu. Vzroka požara, ki so pogasili gasilci PGD Kamnik in PGD Kamniška Bistrica, še niso ugotovili.
16. marca je v Zgornjem Tuhinju med nameščanjem žlebov na stanovanjski hiši delavec padel z lestve in se pri udarcu z glavo ob betonski robnik tako poškodoval.
da je na kraju nesreče umrl.
Izkušnje črne kronike iz meseca marca kažejo, da so policisti zabeležili več tatvin denarnic in mobitelov v kamniškem zdravstvenem domu. Zato policisti opozarjajo občane, naj. med obiskom zdravnika ne puščajo denarnic, mobitelov, dokumentov in drugih stvari v oblačilih na hodniku. V primeru, da opazijo sumljivo osebo, naj takoj o tem obvestijo Policijsko postajo Kamnik ali pokličejo na tel. številko 113.
Policisti ponovno opozarjajo vse motoriste in kolesarje na obvezno uporabo varnostne čelade in ponoči svetlobnih teles pri vožnji s kolesi, z motornimi kolesi in kolesi z motorji.
Iz aprilske črne kronike
Kot da bi prihod pomladi vplival tudi na porast števila prometnih nesreč. Kaže, da pozimi zaradi slabih vremenskih razmer vozimo počasneje, neprimerna hitrost pa je še vedno eden izmed najpogostejših vzrokov prometnih nesreč. Prav zato, da bi se neugnani vozniki vsaj nekoliko spametovali, so policisti v maju začeli z akcijo radarskega merjenja hitrosti.
V letošnjem aprilu so policisti zabeležili na naših cestah 64 prometnih nesreč, od tega se jih je na srečo 60 končalo le z razbito pločevino, v 4 primerih pa so morali udeležencem pomagati zdravniki.
V primerjavi z marcem je v aprilu nekoliko poraslo tudi število kaznivih dejanj. Najpogosteje neznani storilci so ta mesec zagrešili 117 kaznivih dejanj, od tega jc bilo 28 vlomov in 26 tatvin, ki so še vedno najpogostejša dejanja te vrste.
Na področju kršitev javnega reda in miru je bilo meseca aprila 36 intervencij policistov, od tega so v zasebnih prostorih morali miriti razgrajače in pretepače 18-krat, prav tolikokrat pa na javnih mestih, v gostinskih lokalih, na ulicah in podobno.
Med prometnimi nesrečami naj omenimo nenavadno prometno nesrečo, ki se je zgodila 10. aprila na križišču ceste Duplica-Men-geš z železniško progo na Mengeškem polju. Voznik avtomobila je zaradi prevelike hitrosti trčil v predstojeći avtomobil, ki je stal pred zaprtim semaforom. Voznik ni počakal na kraju trčenja, pač pa je hitro odpeljal naprej. Toda policisti so ga kmalu izsledili v nekem gostinskem lokalu. Ko so ga preizkusili z alkotestom, se je izkazalo, da je bil precej vinjen. Poleg stroškov pri sodniku za prekrške bo moral sam poravnati tudi nastalo škodo na obeh vozilih.
Še bolj nenavadno nesrečo je povzročil pes, ki je 7. aprila na Palovški cesti kolesarki, ki je peljala proti Novemu trgu, skočil pred kolo. Lastnika psa so napotili k sodniku za prekrške.
Število vlomov, ki so skupaj s tatvinami med najpogostejšimi kaznivimi dejanji, se je aprila v primerjavi s prejšnjim mesecem skoraj podvojilo. 1. aprila je neznani storilec po vlomu v trgovino Avtoakustika odnesel s seboj kar 30 mobilnih telefonov in tako lastnika oškodoval za okrog 800 tisočakov.
8. aprila ponoči so vlomili v gostinski lokal v Stahovici in odnesli nekaj denarja. S ključi, najdenimi v stanovanju, so iz garaže odpeljali osebni avtomobil.
12. aprila ponoči je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Volčjem Potoku, kjer je vlomilec našel ključe avtomobila in z dvorišča odpeljal osebni avtomobil Audi A4.
15. aprila ponoči je neznanec vlomil v trgovino Univerzal tako, da je na drsnih vratih preščipnil obešanko ter odpeljal nekaj plinskih jeklenk.
20. aprila je vlomilec razbil sleklo na trgovini Vele na Ste-letovi in odnesel več zavojev cigaret.
21. aprila je neznanec vlomil v Osnovno šolo Toma Brejca in s seboj odpeljal železno blagajno z (neznano?) vsebino.
23. aprila v zgodnjih jutranjih urah so vlomili v stanovanjsko hišo v Novem trgu. Vlomilcu je uspelo odnesti ključe od vozila BMW. Če se ne bi pravočasno prebudila lastnica hiše, bi neznanec verjetno odpeljal tudi vozilo.
26. aprila ponoči so neznanci vlomili v štiri lokale na Šutni. Povsod so zlomili cilindrične vložke ključavnic. S seboj so odnesli glasbeni avtomat, več cigaret, kavo in denar. Isti dan so iz odklenjene garderobe športne zveze več osebam ukradli ure, zlatnino, mobilni telefon in denar.
29. aprila so pri vlomu v trgovino z avtoradiji v Šmarci odnesli več avloradijev znamke KENWO-OD.
30. aprila je neznanec vlomil v frančiškanski samostan in odnesel 150.000 SIT. Isti dan je neznanec skozi priprto okno v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine vstopil v sobo in vlomil v predal pisalne mize ter s seboj odnesel večjo količino.
To so bili le nekateri od 28 vlomov v mesecu aprilu. Ker se njihovo število povečuje, še zlasti pa v času praznikov in dopustov, kaže ponovno opozoriti na potrebno našo večjo pozornost, na primer, kje hranimo avtomobilske ključe, denar in razne dragocenosti. Vlomilci namreč prav zaradi naše pozabljivosti in premajhne pozornosti varovanju svojega premoženja največkrat nimajo težkega dela.
Da se včasih kak predrzni zmikavt le ujame v policijsko zanko, kaže primer prijetja storilca, ki je 2. aprila pred vrtcem na Duplici iz avtomobila ukradel žensko torbico z dokumenti in mobilnim telefonom. Policisti so ga prijeli že naslednji dan. Sumijo, da je pred tem opravil tudi dve drzni tatvini v središču Kamnika.
Med kršitvami javnega reda in miru, ki jih zabeležijo naši policisti, so pogosti tudi pretepi v stanovanjih. 20. aprila je v stanovanju pijani mož pretepal ženo. Ker se ob prihodu policistov še vedno ni pomiril, so ga odpeljali v prenočišče na Povšetovo. 24. aprila je v stanovanju v Mekinjah sin pretepel mamo in ji povzročil telesne poškodbe. Policisti so zoper pretepača napisali kazensko ovadbo in predlog sodniku za prekrške.
Da je novi evropski denar ev-ro že postal zanimiv za ponarejanje, kaže tudi podatek, da je 23. aprila neka občanka v banki SKB nameravala položiti devize na račun. V banki so posumili, da je bankovec za deset evrov ponarejen. Ugotovili so, da je občanka ta bankovec prejela v neki menjalnici v Domžalah. Policisti so bankovec poslali Banki Slovenije za pridobitev izvedenskega mnenja.
21. aprila so policisti zasegli dvema moškima posušeno zeleno rastlino, za katero sumijo, da je prepovedana droga. Zato so jo poslali v analizo. Če bo rezultat pozitiven, bodo kršitelja poslali k sodniu za prekrške.
F. S.
PLANINSKI
Tečaj za varnejšo hojo v hribe v kopnem
Tudi letos vodniški odsek PD Kamnik organizira kratek tečaj za varnejšo hojo v planine v kopnem. Namenjen je predvsem tistim, ki bi radi čim varneje hodili po zavarovanih poteh, tudi z uporabo varovalne opreme, pa imajo malo izkušenj ali pa bi želeli svoje dosedanje izkušnje dopolniti ali preveriti. Tečaj sestavljajo predavanji o opremi in nevarnostih in pa praktične vaje uporabe opreme in tehnike hoje med turo, ki bo predvidoma potekala skozi Kamniško Belo na Presedljaj in čez Konja na Rzenik, nato pa navzdol čez Požar in Martinj steno na Kopišča.
Cena tečaja, 2.500 SIT za člane PD Kamnik, 3.500 SIT za člane drugih PD in 4.500 SIT za nečlane planinske organizacije, vključuje pokrivanje stroškov predavanj, svetovanja, praktičnih vaj, vodenja na turi, morebitne sposoje delov opreme in ilustrirano brošurico s 34 stranmi, v kateri so zapisane osnovne reči o opremi, nevarnostih in tehniki gibanja. Prijave na tečaj, ki bo v sredo, 29. maja, z začetkom ob 17. uri (tura je predvidena 2. junija) so na tel. št. 041 826-375 do vključno nedelje, 26. maja.
Trim pohod na Veliko Planino
Tradicionalni pohod, že 23. leto zapored, bo v skladu s tradicijo prvo soboto v juniju. Za spremembo bo tokrat potekal po drugi trasi, po kateri do sedaj še ni - od Jurčka na Kisovec in Malo planino, nato čez Veliko in Gojško na Volovljek in nazaj k Jurčku. Točna smer pohoda bo odvisna od vremenskih razmer, želja in možnosti udeležencev. Odhod bo ob 7.40 izpred gostilne »Pri Jurčku« v Krivčevem oziroma ob 7.20 s Trga prijateljstva z lastnimi avtomobili na lastne stroške. Tisti, ki nima avtomobila, naj vseeno pride na Trg prijateljstva, verjetno bo imel kdo še prostor v avtomobilu.
Občni zbor postaje GRS Kamnik
V letošnjem letu praznuje postaja GRS Kamnik 80. obletnico ustanovitve. V tem času je bilo opravljenih približno 720 reševalnih akcij. Vendar redni letni občni zbor postaje, kije bil 28. marca v prostorih GRS na Pe-rovem, ni bil posvečen temu častitljivemu jubileju, ampak je bil predvsem delaven. Udeležilo se ga je 29 od 42 članov in pripravnikov postaje.
V preteklem letu je postaja GRS Kamnik opravila dejansko 24 akcij (po podatkih GRS pa 21) kar je štiri (oziroma 7) manj kot leto dni prej. To pomeni 9% vseh akcij, kijih je v lanskem letu opravilo vseh 17 postaj slovenske GRS oziroma slabih 9 akcij več (57% oziroma 38%) od povprečja na posamezno postajo GRS (15,53). S tem številom akcij spada kamniška postaja GRS med bolj obremenjene v Sloveniji. Pred njo so postaje GRS Bohinj s 30 akcijami, postaja GRS Mojstrana z 28 akcijami, postaja GRS Bovec s 26 akcijami, postaja GRS Tolmin s 25 akcijami, medtem ko jih ima postaja GRS Tržič 22, sledi ji pa postaja GRS Celje s 17 akcijami. Poleg osnovne aktivnosti, to je pomoč ponesrečenim v težko dostopnem svetu, pa so člani postaje veliko naredili tudi pri usposabljanju za čim bolj kvalitetno nuđenje te pomoči. Tako je postaja imela kar štirikrat vaje iz kopnega reševanja, poleg tega so se člani usposabljali še v specialnostih - letalskem reševanju in reševanju s pomočjo plazovnih psov. En inštruktor pa je obnovil inštruktorsko licenco. Seveda pa je bilo opravljeno še veliko drugega - od preventivnih spremljanj na raznih prireditvah v hribih, do sodelovanja z drugimi postajami GRS in delovanjem posameznih članov postaje v vzgojno-izobraževalni dejavnosti v okviru planinstva.
Veliko energije, dela in časa je bilo namenjenega tudi izgradnji zavetišča na Zelenem robu, ki pa mu do uspešnega konca in s tem tudi izročitvi svojemu namenu, manjka še kar precej denarja. Zato pa bolje kaže z izdajo knjige o reševanju v kamniških hribih, ki naj bi izšla v maju. V njej bo na 420 straneh na zelo zanimiv in privlačen način popisana zgodovina reševanja na kamniškem koncu od samih začetkov pa do danes.
Na občnem zboru so spregovorili tudi o dveh aktualnih problemih, ki sta med seboj povezana in od katerih eden ne tare samo kamniške postaje GRS, ampak tudi druge. To je pomanjkanje mladih članov. Pred leti, ko je bila tudi fizična povezava med AO in GRS tesnejša, je bilo za alpinista čast, če so ga povabili v reševalske vrste, danes pa je vse več alpinistov, ki v GRS ne vidijo nobenega posebnega izziva oziroma motiva. Tako je povprečna starost članov postaje krepko čez 40 let in je štirje pripravniki, kolikor jih postaja trenutno ima bistveno ne znižujejo. Drug problem je pomanjkanje inštruktorjev. Težko je dobiti nekoga, ki bo poleg osnovnega usposabljanja, reševalnih, poizvedovalnih in iskalnih akcij pripravljen dodatno dajati svoj prosti čas še za svoje in nato za tuje usposabljanje.
BOJČ
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko
01/56-55-120.
■i
IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV j-SSSi IN STREŠNIKOV -
AVBELJ MILAN, s.p.
Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215
Kolesarske
Slovenski Pariz-Roubaix ima svoje junake
KAMNIŠKE VATERPOLSKE NOVICE
Štirinajst dni za predvidenim datumom, ki bi sovpadal s 100. izvedbo slavne francoske klasične cestne dirke Pariz-Ro-ubaix, so prireditelji KD Cal-cit z nekaj nagajanji raznih »peklenškov« in Butov na ve-
Koncilja (Suhadole).
In kaj je največje zadovoljstvo prirediteljev? Zadovoljni obrazi in odločitev vsaj enega od mladih, Aleksa Sedušaka, da se bo gorskemu kolesarstvu posvetil še bolj aktivno.
selje 97 kolesarjev in še trikrat več gledalcev izpeljali 6. slovensko ponovitev po poljskih poteh Mengeškega polja. O kakovosti dirke pove že to, da sta zmagala Kranjs,kogorec Grega Miklič in Škofjeločanka Blaža Klemenčič, sicer najuspešnejša kolesarja prvega dela sezone. Iz rok podeljevalcev priznanj, pravih udeležencev francoskega »severnega pekla granitnih kock« Primoža Čerina in Zorana Klemenčiča, so s kamniškega konca priznanja prejeli Aleks Sedušak, zmagovalec in Marko Alpner, tretjeuvrščeni najmlajše kategorije, in njuni sestrici Vesna Alpner (2.) in Klara Sedušak (3.). Med starejšimi osnovnošolci Mohor Vrhovnik (2.). Med mladinci sta Domen' Berlic in Boštjan Hri-bovšek morala zmago prepustiti Domžalčanu Jerneju Muz-gi. Med člani pa je bil najvišje na osmem mestu Luka Pustos-lomšek. Med amaterji pa si je drugo mesto privozil Miha
Luka Kodra prvak, Mohor Vrhovnik tretji
Luka Kodra, 16-letnik z Laz, je novi - stari državni prvak v gorskem kolesarstvu. V vzponu, disciplini, ki sicer ni v olimpijskem sporedu, med kolesarji pa velja ravno toliko kot kros, je največji up kolesarjev Calcita pometel s konkurenco med mlajšimi mladinci na makadamski cesti na Krim. »Bom zmagal, kaj čem,« je bil o zmagi prepričan že dan prej. Kar 3:16 minute je zaostal zmagovalec Slo-Pariz-Roubaix Domžalčan Jernej Muzga, tretji kot največje presenečenje pa Mohor Vrhovnik. Mladi osmošolec iz Tunjic ni član KD Calcit niti leto dni, pa je premagal že mnogo bolj izkušene tekmece. Poleg gorskega kolesarstva, treningi dolgi po dve, tri ure niso redkost, trenira tudi karate. Med starejšimi mladinci so Boštjan Hribovšek, David Vogrin in Domen Berlic
''ttffismsu
Na državnem prvenstvu v gorskem kolesarstvu so ponovno blesteli Kamničani. Luka Kodra je znova prvak med mlajšimi mladinci, na tretjo stopničko pa je presenetljivo stopil Mohor Vrhovnik (na desni).
(vsi KD Calcit) zasedli mesta od petega do sedmega. Boštjan je bil vsekakor razočaran, ciljal je pač na kolajno, ki mu je bila po letošnjih rezultatih potihem že namenjena. David izkušenemu prijatelju še ni bil tako blizu. Tudi Domen je bil v istem tednu že višje od sedmega mesta.
TK KIK GROUP KAMNIK
VABILO
Teniški klub KIK Group Kamnik vabi vse člane in simpatizerje kluba na
redni letni občni zbor v četrtek, 30. maja, ob 18. uri v dvorani nad kavarno Veronika.
Dnevni red:
1) Poročilo predsednika kluba
2) Finančno poročilo
3) Poročilo nadzornega odbora
4) Volitve novih članov upravnega odbora
5) Razno
Ob tej priložnosti tudi vabimo vse ljubitelje športa in družabnega življenja, da obiščejo naš športno-rekreacijski center, kjer že lahko igrate tenis in namizni tenis oziroma se lahko udeležite skupinskih ali individualnih tečajev tenisa za mladino in odrasle. Če pa ste bolj tehničen tip, lahko v našem bifeju obiskujete spletne strani in igrate razne igrice na računalnikih ter si ogledate DVD filme (preko 60 filmov) po vaši izbiri.
Marko Smole Predsednik TK KIK Group Kamnik
V kategoriji elite je slavil Mariborčan Jure Golčer, pred Marjanom Jaukom, oba težko dosegljivi legendi slovenskega gorskega kolesarstva. Tretje pa Primož Grkman. Potem, ko je Godičan prestopil k ljubljanskemu Uni teamu, je osvojil celo bronasto kolajno. »Zame, ki doslej na vzponih na državnih prvenstvih nikoli nisem bil med deseterico najboljših, je tretje mesto ob tako eminentnih kolesarjih res odličen rezultat,« pravi Grkman, vse boljši tudi na mednarodni sceni. Piko na i odličnim dosežkom kolesarjev kamniškega Calcita, pa je postavil Luka Pustoslem-šek s petim mestom, kar je tudi eden najboljših dosežkov v njegovi karieri in morda tudi tako presenetljiv kot tretje mesto Vrhovnika. Kot zanimivost, med člani KD Calcit v elitni članski kategoriji sta doslej najvišje, četrto mesto osvojila Jure Kukovič, ki je bil daljnega leta 1993 tretji, in Metod Močnik, ki je bil četrti dvakrat - leta 1995 in 1998.
(mm)
V eni od zadnjih številk Kamniškega občana smo na kratko predstavili vaterpolsko dogajanje v Kamniku in vse člane in ljubitelje tega izrednega športu povabili k prvemu občnemu zboru Vaterpolskega društva Kamnik. Vendar prvi občni zbor ne pomeni tudi začetkov vaterpola v Kamniku. Nasprotno, vaterpolo se v Kamniku organizirano trenira že od leta 1973. Do lanskega decembra je Vaterpolo klub Kamnik deloval v sklopu Plavalnega društva Kamnik. Na začetku sezone 2001-2002 je bil zaradi slabega finančnega položaja obstoj Vaterpolskega kluba vprašljiv. Zato smo starši, trenerji in tisti, ki želimo ohraniti in razvijati to športno panogo v Kamniku, decembra lansko leto ustanovili samostojno Vaterpolsko društvo Kamnik. Delovanje društva finančno v največji meri podpirajo starši (polovica proračuna), iz občinskega proračuna in od pokroviteljev pa naj bi društvo dobilo še preostala sredstva, potrebna za nemoteno izvajanje programa. Ker se razen poletnih mesecev redno trenira v Kranju, so prevozi stalen in pereč problem, še posebej odkar je v okvari društven, že precej dotrajan kombi. Zato društvo nujno potrebuje novo prevozno sredstvo, za katerega že zbiramo sponzorsku sredstva.
Vse, ki imate ta šport radi in vse, ki bi se z njim radi bolje seznanili, vabimo na že 9. dan va-terpolistov, ki bo v soboto, 29. junija na kamniškem bazenu.
Na prireditvi bo sodelovalo od 200 do 300 vaterpolistov vseh starosti iz Slovenije in tujine. Če se bo prireditve udeležilo več kot 20
Strelstvo
Mladinci državni prvaki
Na 11. državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem, kije bilo organizirano v Postojni, je nastopilo kar246tekmovalcev, 147 s puško in 99 s pištolo.
Zelo uspešno je nastopila ekipa kamniških mladincev s puško, ki je z rezultatom 1696 krogov osvojila 1. mesto in s tem naslov državnih prvakov.
Ekipa v sestavi Jure Ugovšek, Anže Radej in Simon Podgoršek je za 1 krog premagala drugouvrščeno ekip iz SD leskovca in tako presenetila vse tekmovalce.
Posamezno so zasedli naslednja mesta:
4. Jure Ugovšek - 672,5 kroga po finalu (572 kr. v rednem delu); 7. Anže Radej - 671 kr. po finalu (571 kr. v rednem delu); 23- Simon Podgoršek - 553 krogov.
Prav tako So solidno nastopilipištolaši v članski konkurenci, ki so osvojili .5. mesto ekipno, posamezno pa je Roman Radej zasedel 12. mesto s 557 krogi, Slellan Johansson 17. mesto s 553 krogi in Martin Pogačnik 39. mesto s 539 krogi.
V članski konkurenci s puško sta nastopila Damjan Burja, ki se je uvrstil na 20. mesto - s 579 krogi in Miha Radej na 55. mesto s 565 krogi.
V članski konkurenci s puško sta nastopili tudi Vesna Zore,, ki je osvoljla 6. mesto s 486,2 krogi in 7. mesto Bojana Bombačs 484,4 krogi V članski konkurenci s pištolo je nastopila tudi Urška Pogačnik, kije osvojila .9. mesto s 534 krogi.
Na 11. državnem prvenstvu sta bila dosežena tudi dva državna rekorda, in sicer pri članih s puško je Rajmond Debevec v predtek-movanju dosegel 600 krogov od 600 možnih, pri mladincih pa je Željko Moičevič dosegel 694,1 kroga s finalno serijo.
IRENA RADEJ
ekip, se bo prireditev začela že v petek, 28. junija. Prireditev je sestavljena iz uradnih in prijateljskih tekem. Tekmujejo vaterpolisti vseh starosti v moških kategorijah in v enotni ženski kategoriji. Poskrbljeno bo tudi za zabavo, jedačo in pijačo ter za igre v vodi za gledalce. Kot vsako leto, bomo tudi letos organizirali izredno bogat srečolov.
V zadnjem vaterpolskem članku smo na kratko predstavili celotno dogajanje v
tem športu, danes pa vam trener Bojan Jovanovič natančneje predstavlja mini ligo oziroma kategorijo dečkov do II let.
V tej kategoriji nastopajo dečki, rojeni l. 1991 in mlajši. V letošnji sezoni dosegajo zelo dobre rezultate, saj za favorizirano ekipo Triglava med osmimi ekipami suvereno zasedajo drugo mesto.
Tekmovanja v tej ligi potekajo v obliki osmih turnirjev, na katerih ekipe odigrajo po dve tekmi in se z vsakim nasprotnikom pomerijo dvakrat.
Igra je prilagojena tej starostni skupini, saj se igra na manjšem igrišču z manjšimi goli. Moštvo sestavljajo vratar in štirje igralci (sicer vratar in šest igralcev).
Po treh odigranih turnirjih ekipa VK Kamnik zaseda drugo mesto s petimi zmagami in enim porazom v šestih tekmah.
Na prvem turnirju v Kranju so dečki iz Kamnika visoko premagali ekipo iz Gorice, v drugi tekmi pa naleteli na čvrsto ekipo Triglava in izgubili. Poraz je bil predvsem posledica precenjevanja nasprotnika; fantje so namreč po začetnem vodstvu nasprotnika v nadaljevanju vzpostavili ravnotežje s trdno obrambo, a jim je za preobrat zmanjkalo moči, kar je posledica »kratke klopi« (beri: premalo rezervnih igralcev na klopi). Po prikazani igri obstaja kljub porazu utemeljeno upanje na dober izid v povratni tekmi s tem nasprotnikom.
Sledil je turnir v Kopru, kjer je naša ekipa, ki je z eno zmago in porazom zasedala šele 4. mesto, pokazala veliko željo po dokazovanju in dobro igro iz Kranja nadgradila z nekaj lepimi goli, ki so bili plod kolektivne igre in zavidljivega individualnega znanja. Prepričljivo so premagali ekipi Kopra in Olimpije, čeprav so večji del obeh tekem odigrali brez pomoči Matica Žagarja in Juša Dob-nikarja, ki sta v tej kategoriji med najboljšimi igralci v Sloveniji. Ta-
ko so mlajši igralci prevzeli breme in odgovornost in z disciplinirano igro z visokim rezultatom odpravili oba nasprotnika. Tako so na najboljši možni način upravičili trenerjevo zaupanje, z odliko opravili preizkušnjo in dokazali, da so sposobni tudi v naslednji sezoni,ko jih zapustita Matic in Juš, nadaljevati z uspehi. V Kopru in Kranju je igral tudi Jan Podgoršek.
Tretji turnir se je odigral v ma-
riborskem Pristanu, kjer je bil razpored tekem za ekipo Kamnika zelo neugoden, saj sta si tekmi namreč sledili le z nekajminutnim odmorom, vendar so fantje tudi to preizkušnjo uspešno prestali.
Z visokim rezultatom so premagali Kokro, po kateri jih je že čakala tekma s tretjeuvrščeno mariborsko ekipo. Mariborski navijači so pričakovali zmago, saj jih je zavedel pogled na maloštevilčno, le šestčlansko ekipo Kamnika, medtem ko njihova ekipa šteje približno 15 igralcev. Kamničani pa so z učinkovito igro, v kateri sta ob Maticu Žagarju blestela strelsko razpoložena Kristjan Novak in Ti-len Leskovec, hitro razblinili njihove sanje o drugem mestu. K odlični igri so svoje prispevali še Juš Dobnikar z neverjetno borbenostjo, Sebastjan Novak z igro v napadu in asistencami strelcem ter Kristjan Zupan z disciplinirano igro v obrambi in nekaj vratarskimi akcijami.
Seveda pa ti uspehi niso naključni, temveč so plod načrtnega in kvalitetnega dela z mlajšimi igralci, saj to ekipo sestavljajo dečki, ki so se nam pridružili s sedmimi ali celo petimi leti v Vaterpolski šoli VD Kamnik. Uspešni nastopi teh fantov dokazujejo pravilnost odločitve trenerja Darka Homarja, trenutno tudi pomočnika selektorja slovenske mladinske reprezentance, da v redno vadbo vključimo tudi najmlajše. Trenutno skupina otrok v Vaterpolski šoli šteje devet > članov oziroma sedem fantov in dve deklici, ki bodo v naslednji sezoni že zaigrali v Mini ligi.
Zato ponovno vabimo nove člane, naj se nam pridružijo. Vse informacije dobite na naslednjih telefonskih številkah: 041 376 503 (Dare), 031 355 023 (Žare) in 031 651171 (Uroš). M. Š.
Kamniška Liga na elektronskem pikadu »301 Master's out«
Rezultati zadnjega 18. kola:
Bar Baci I. : Bar Bac II 07:09, Strelček : Gr. Škofic 06:10, De Cecco : Gost. Bunder 16:00, Ru-šovc : Gost za Tunco 13:03, Hram Rožce-Gr. Škofic : Kamra 16:00.
Lestvica Prve lige:
1. Bar Bac I. - 205:83 - 33, 2. Gr. Škofic - 192:06, - 28, 3. Rušovc -178:110, - 27, 4. Bar Bac II. - 180:108,
- 26, 5. Hr. Rožce. Gr. Škofic -164:124, - 18, 6. Strelček - 122:166,
- 14, 7. Gost. za Tunco - 142:146, -
Posamezni zmagovalci zaključnega turnirja z leve: Zvonko Potočnik - gost. Bunder, Marko Štupar - Hram Rožce
- Gradbeništvo Škojic, Jože Lombergar
- Bar Bac II.
14, 8. Gost. Bunder - 110:178, - 10,
9. De Cecco team - 93:195 - 3,
10. Kamra - 70:218 - 0.
Že tretje leto zapored poteka tekmovanje na elektronskem pikadu med posameznimi ekipami, ki zastopajo različne lokale in gostilne.
Liga šteje 10 ekip, v vsaki ekipi je 6 članov in se igra sistem »301 master's out«.
Tako kot v lanski jc tudi v letošnji sezoni I. mesto suvereno osvojila ekipa Bac L, ki jo sestavljajo: Frenk Ost rež, Igor Zamijeti, Sandi Krizman, Sandi Spruk, Maks Šimenc in Brane Potočnik.
Boj za drugo in tretje mesto se je bil do zadnjega med ekipami Rušovc, Gr. Škofic ter Bac II.
Velik skok iz zadnjega na tretje mesto jc v letošnji sezoni uspel ekipi Rušovc, prav tako pa tudi ekipi Bac II., ki ji je do tretjega mesta manjkala samo ena točka. Pohvala vsem ekipam, ki so sodelovale v kamniški ligi, saj so se borile in vztrajale do konca.
13. aprila smo imeli zaključni turnir posameznih članov naše lige ter podelitev pokalov naj-
boljšim ekipam. Na turnirju posameznikov je zmagal Marko Stu-par iz ekipe hram Rožce-Gr. Škofic, 2. mesto jc osvojil Jože Lombergar iz ekipe Bac II. ter 3. mesto Zvonko Potočnik iz ekipe gost. Bunder.
Ob zaključku letošnje lige pi-kaderjev se je podelitve in zaključka ob živi glasbi in prijetnem druženju udeležilo okrog sto ljubiteljev pikada. Vodstvo lige se zahvaljuje vsem ekipam za sodelovanje in vas pozdravlja do jeseni, ko se zopet vidimo.
BRANE POTOČNIK
Kapetani zmagovalnih ekip z leve: Janez Močnik - Rošovc, Brane Potočnik - Bar Bac I. in Dejan Loren-čič - Gradbeništvo Škofic
TEČAJI TENISA
ZA ODRASLE IN OTROKE
V novem teniškem centru GTC 902 Črnivec organiziramo 10-urne začetne tečaje tenisa.
V skupini 4-6 tečajnikov. Prevoz iz Kamnika zagotovljen.
Info: 040 882-912
Tenis 91
14      16. maja 2002
Kamniški OBČAN
'Trgovina za mlade in najmlajše .STVARI JTj,
TA MOSTE 80h ^
VA^1      .^.ick' KOMENDA
ZMENEK W01/8341.757 PLAZMI
pon.-pet.: 9-19 PROGRAM sob.: 8-13_
Zmagovalec serijsko
• 8 KM DO KRIŽIŠČA LJUBLJANA-CRNUCE
• BLIŽINA SREDNJE IN OSNOVNE ŠOLE, ZDRAVSTVENEGA DOMA, KOPALIŠČA...
• BLIŽINA ŽELEZNIŠKE IN AVTOBUSNE POSTAJE TER ŠTAJERSKE AVTOCESTE
• BLIŽINA KAMNIŠKIH ALP
• PARKIRNA MESTA V DVEH KLETNIH GARAŽAH
VČERAJ OBRT, JUTRI NOV STANOVANJSKO POSLOVNI CENTER
V samem središču Domžal smo pričeli z gradnjo novega stanovanjsko poslovnega centra Krizant, ki se sestoji iz štirih objektov, s šestimi samostojnimi stopnišči. V polkrožnem objektu, ki stoji ob cesti, se v pritličju nahajajo lokali, v delu prvega nadstropja pisarniški prostori, ostali del prvega nadstropja ter nad njim pa stanovanja, velikosti 37m do 117m . V treh stanovanjskih stolpičih je pritličje ravno tako namenjeno lokalom.
Omogočamo vam obročni nakup.
INVESTITORJA IN IZVEDBA: PRIMORJE d.d., Ajdovščina • SGP KRAŠKI ZIDAR d.d., Sežana PA-KZ d.o.o., Domžale
PRODAJA:
Metropola d.o.o., Ljubljana, Parmova 37, Ljubljana Prodaja Krizant: Slamniltarska 1, Domžale T: 01/721 92 01, F: 01/721 92 11, E: metropola4@'siol.net, I: www.metropola.si
ZNANJE JE POT DO USPEHA...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so:
VVINDOVVS, VVORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU...
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel.: 01/721 94 61
-10% popust nudimo za skupine E-pošta: clip@clip-domzale.si
■ 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom
- delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih.
(Oi
Več kot nas je, bolje nam gre.
Peugeot 307 - Slovenski avto leta 2002.
Samozavest zmaguje. Kot evropski avto leta je moral prepričati 55 izkušenih novinarjev s področja avtomobilizma iz 21 držav.To mu je z lahkoto uspelo. V klub njegovih občudovalcev se je zdaj vpisala tudi Slovenija. S svojo samozavestjo je očaral novinarje in bralce slovenskih dnevnikov in avtomobilističnih revij.
SAMOZAVEST SERIJSKO.
RODEX d.o.o.
Rova, Rovska c.2,1235 Radomlje, tel.: OI 722 77 98
PEUGEOT
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
DOMŽALE
Ljubljanska 72,
tel.: 722 04 70, 721 68 01
Ob preoblikovanju žiro računov iz APP v transakcijske račune Hranilno kreditna služba Domžale obvešča, da ODPIRA TRANSAKCIJSKE RAČUNE ZA DRUŠTVA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE.
Našim komitentom lahko ponudimo tudi knjigovodske storitve.
Tudi če ne uživate v gneči, je boste tokrat veseli! Sploh če kupujete nov avto in boste izbrali Megana.
Čim več Meganov bomo prodali, tem več kupnin vam bomo vrnili!
1 - 100 naročenih Meganov: 1 vrnjena kupnina
101 - 200 naročenih Meganov: 2 vrnjeni kupnini
201 - 300 naročenih Meganov: 3 vrnjene kupnine
301 - 400 naročenih Meganov: 4 vrnjene kupnine V žrebanje za vračilo celotnega plačila se boste uvrstili vsi, ki boste od 1. 5. do vključno 30. 6. 2002 kupili ali naročili novega Megana ali Scenica.
Žrebanje bo 10. julija 2002, imena srečnih nagrajencev bomo objavili v Delu, 13. 7. 2002. Do takrat pa premislite, kaj boste z vrnjenim denarjem!
Avto Car d.O.O. Svetčeva 1, Mengeš,
Tel.: salon 723 74 14, servis 723 72 79, Fax: 723 74 31 Renault pomoč: tel.: 080 1 080
Urejen starejši par išče enosobno stanovanje ali garsonjero v Kamniku ali okolici. Tel.: 031/634-416, 839-26-77.
TRGOVINA ZGAJNAR
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA!
pokemon žogice z igračo 199,90
Ta boljša moka gladka, 1 kg 99,90
moka tip 400, Žito, 1 kg 119,90
cekin sončnično o|je PVC, 11 250,00
pizza šunka, 1 kg 550,00
hamburger pečena slanina, 1 kg 1.199,90
goveja salama, 1 kg 1.499,90
meso mladih kokoši, 1 kg 449,90
sir Livada, 1 kg 999,90
margarina Rama, 250 g 149,90
alpsko mleko 3,2% m.m., 11 137,90
narezek Belmur, 150 g 169,90
Ponudba velja do prodaje zalog.
V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure
in ob nedeljah od 8. do 12. ure.
sladoled čokolada, 11 lešnikove napolitanke, 1 kg jabolka zlati delišes U. kv., 1 kg paradižnik, 1 kg jabolčni sok, 11 sok ACE 1,51 ■ oranžada 1,51 toaletni papir 2-slojni 8/1 oglje za žar, 3 kg zemlja za rože, 501 zemlja za rože, 201
249,90 499,90 130,00 199,90 99,90 179,90 79,90 179,90 399,90 555,00 299,90
DOMŽALE, Ul. Antona Skoka 2, tel. 729-27-20, in LJUBLJANA, Topniška 5, tel. 430-77-30
svetovnega proizvajalca NEW FORM in kuhinje lastne produkcije
❖ 35% tovarniški popust
❖ izdelava po merah
❖ v akciji BREZPLAČNA montaža in prevoz
❖ NOVO: KUHINJA PROVENC1ALE
v petih barvnih odtenkih in neštetih kombinacijah
Opel Corsa
POSTAVLJA MERILA.
Posebna ponudba: samo 1.660.000 SIT
OPEL CREOIT
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL OPEL Avtotehna VIS in KOSEC, Domžale,
tel. 01/ 721 60 92 (prodaja vozil), tel. 01/ 721 53 33 (servis)
Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, Domžale telefon: 01/122 03 60; 01/722 00 20 fax: 01/72132 88; e-mail: dom -sam.si
Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje la, Stahovica telefon: 01/83 27 030; 01/83 27 035 fax: 01/83 37 045; e-mail: st@sam.si
Od 21. do 25. maja dnevi odprtih vrat v SAM-u
VELUX|T0NDACH
STRESNA OKNA
SLOVENIJA
DODATNI POPUSTI SVETOVANJE STROKOVNJAKOV V PETEK 24.MAJA
Vljudno VABLJENI
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo
- UMETNA GNOJILA
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
- MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE
- SEMENA V VREČKAH
Pri nakupu nad 10 vrečk vam 1 podarimo.
Semenske trave, travnik II., lucerna, črna detelja
RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE,
primernega za krmo, po 30 SIT/kg.
Cene za krmila so tovarniške.
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Streh ovec
Potočnikova 15, Domžale teU 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h~18h torek, petek 9h-12h
Počivaj mirno, sladko spavaj, v grobu ni gorja in ni skrbi. A enkrat snidemo se vsi nad zvezdami, nad zvezdami
ZAHVALA
V 74. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, tast, brat in stric
ALEŠ VRHOVNIK
s Tunjic pri Kamniku
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovf zadnji poti. Hvala tudi govorniku Valentinu Zobavniku za lepe poslovilne besede, gospodu župniku Pavletu Juhantu za lepo opravljen obred in pevcem Tunjiškega okteta za zapete zalostinke.
Žalujoči vsi njegovi
April 2002
Vsi, ki radijih imamo nikdar ne umro, le v nas se preselijo, so in tu Živijo - ostanejo!
ZAHVALA
V 93. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica
ANTONIJA BIZJAK
roj. BRCKO
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom iz Raven v Tuhinjski dolini in iz Gotske 5 v Ljubljani, prijateljem in znancem, Pivovarni Union in Društvu upokojencev Komandant Stane iz Ljubljane za podarjeno cvetje in sveče, za izrečena ustna in pisna sozalja in spremstvo k večnemu počitku. Posebna hvala medicinskemu in strežnemu osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrbno nego med bivanjem in v času bolezni. Hvala tudi patru Ernestu za njegovo duhovno oskrbo in g. župniku iz Dravelj za lep cerkveni obred, kakor tudi pevcem   za   zapete   zalostinke.   Vsem   še   enkrat HVALA!
Žalujoči: hči Jadviga z možem Albertom, vnuk Miran z ženo Heleno in pravnuka Robi in Boris.
Šmartno v Tuhinju, Ljubljana, april 2002
| Odšel si tiho, brez slovesa, 1 mirno spiš in čakaš nas, I imel težko si življenje,
nikoli več ne čaka te trpljenje.
ZAHVALA
V 53. letu življenja nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, tast, brat in stric
FRANC ŠTRAJHAR
Piršev ati iz Hruševke
Iskreno se zhavaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, nekdanjim sodelavkam in sodelavkam Market Srednja vas, razredničarki in dijakom 2. k Trgovske šole Domžale, razredničarki in sošolcem 2. razreda OŠ Šmartno. Prisrčna hvala dr. Jermanovi, patronažnima sestrama Dari in Marinki. Iskrena hvala za pomoč v težkih trenutkih, za izrečena sozalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše, denarno pomoč. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Hruševka, Gradišče, Tučna, Porebcr, Šenčur, Zlatenek, maj 2002
fiVBELJ
izdelava pohištva po meri
Stegne 1,1251 Moravče tel.: 01/723-14-76, gsm: 041/641-446
■ »m »>,.....i*r..
Mimtl SI/OJ      KUPOVATI MJCtMJi?!
TEHNIČNA TRGOVINA Jct
Usnjarska 9, Kamnik
(nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
MALI GOSPODINJSKI APARATI BOSCH, SIEMENS 4*» - 10% POPUST      ' r AVTO ZVOČNIKI - 10% POPUST
UGODEN NAKUP
BELE TEHNIKE g GORENJE it
AKCIJA
BARVNIH TV
GORENJE, EVELUX
BOGATA IZBIRA ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH - BREZPLAČNA DOSTAVA - KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
lir \
Saj ni rečeno, da te ni, Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, še vedno si med nami ti.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice, prababice in tete
PAVLEČTČIGOJ
z Duplice
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Hvala g. župniku za opravljen obred in vsem za izraženo sožalje, tolažilne besede, za prelepo cvetje, svece in darove za maše. Vsi njeni Maj 2002
O, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina jc pregloboka, kakor v zelenem, prostranem gozdu.
IS. Kosovel)
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega
STANISLAVA MAJHNA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, še posebej Dori Bračič, prijateljem in njegovim sodelavcem IMP Klimat, d.d., Ljubljana, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti in njegov prerani grob obsuli s cvetjem. Zahvala gre tudi njegovemu sodelavcu za posebno ganljiv poslovilni govor. Hvala za vsa izrečena sozalja, podarjene sveče in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči vsi njegovi
Maj 2002
Najbolj nori dan ob 1. obletnici - dan odprtih vrat 18.5. 2002 od 8h do 18h.
Steletova8 | Kamnik | »83 111 44
50% cenejše sončenje v solarijih :;jlr^w^J~-' Paket sončenja 10.000 točk samo 5.000 SIT!
25% cenejši paketi shujševalnih programov.
NAGRADNO ŽREBANJE 18. 5. ob 17.30 uri:
1. nagrada -15.000 SIT sončenja
2. nagrada -10.000 SIT sončenja
3. nagrada - 7.000 SIT sončenja
4. in 5. nagrada 15 minut sončenja
NOVO sončni studio je odprt po naročilu tudi v soboto popoldne! Vse zadovoljne stranke in tiste, ki nas morda še ne poznate, vas vabimo na dan odprtih vrat.
I    I    I    I    I    I    I    l I
SALON
KERAMIKE
URAL
Bolkova 12, Homec
■ italijanska in španska keramika, granitogrezi •sanitarna oprema, kabine, masaže
■ zaključna dela v gradbeništvu (parketi, slikopleskarska dela, Knauf, mizarska dela)
AD
dem inta/a opre n ii istiil;
opremu, Zlimjnjavj v(
APTA
montaža kop
GSM:
po
elefe n/
04
CI
111
IJ
oclvos obstoječe
, aks 399
.iluiškk*
mje
rAKCIJA!!
VRHUNSKE SANITARNE NEMŠKE ARMATURE GROHE za naročila v maju
20% popusta
KOPALNICE i io
idovoilnili keramike, oprem«,
i)1/72!2 244J 041
75 958
2<
m
DNEM
Delovni čas: ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure
sobota: od 8. do 12. ure
I    I I
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DV0RJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
51
Oj, kje ste mati zlata, kako se toži mi po vas! Oj, ko bi se odprla vrata in se prikazal vaš obraz-'
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 91. letu življenja zapustila moja dobra mami
ANGELA KOTNIK
z Briš
Iskreno se zahvaljujem dobrim sosedom in prijateljem za vse besede sozalja in tolažbe, za podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo mame na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in neveljskim pevcem za zapete pesmi.
Žalujoči: hčerka Marinka in drugi njeni
Maj 2002
I   Prazen dom je in dvorišče, 1   naše oko zaman Te išče, I   ni več Tvojega smehljaja.
le trud in delo Tvojih rok ostaja,
ZAHVALA
V 55. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mami, babica, J  |w tašča, sestra in teta
SLAVKA VRHOVNIK
rojena Stražar, iz Kamnika
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, njenim bivšim sodelavcem podjetja VELE, d.d. in našim sodelavcem podjetij KIK, d.d. in ETRA 33, d.d. za izrečena sozalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen pogrebni obred, kvartetu in solistki Andreji Humar za zapete pesmi ter trobentaču. Iskrena hvala vsem, ki ste naso mami v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Marjan, sin Tomi z družino, sestra Sonja z družino
Kamnik, april 2002
Za pomladne užitke
v DOM OPREMI KAMNIK, Ljubljanska c 1c, tel. 01/8313 428 in v prodajnem šotoru ob Blagovnici Vele Domžale
\nleres,
- ob predložitvi kurike 3% populi nu gotovino rezervni deli m motornu koleni
■ l
SUMA 2000
E       od 21.1. do 30.6.2002
Sok
jabolčni nektar, 1
|KT*lH    T 500, KšTŠiH
Pralni prašek Persil, 3 kg, dva vonja
DISKONT KAMNIK Perovo 27, Kamnik 01/8395-273
del. čas:
od pon. do pet.: od 7.30 do 19.30 sobota:
od 7.00 dol4.00
Izdelki so na voljo v vseh živilskih prodajalnah Vele in diskontih Vele
Z/a
p r i j c t e n n a k u p
ONAON
Moda, kvaliteta in ugodni plačilni pogoji na enem mestu
Vabljeni v prodajalni
ONAON
KAMNIK, Maistrova ul. 16 DOMŽALE, Ljubljanska c. 72
TERME
SNOVI K
SV£T TERMALNIH UŽITKOV 9\&0O * vodna aerobika     *teCovadBavt)odi
Povabljeni v svet termalnih užitkov ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in nedeljah od 9* do 20h, ob sredah, petkih in sobotah od 9* do 19* in na NOČNO KOPANJE ob petkih, sobotah od 2C* do 22h + NOVOST: NOČNO KOPANJE ODSLEJ TUDI
*šo(a -plavanja
8308 631
OB SREDAH od 20" do 22"
►
► ►
VEZENJE
► na razne tekstilne izdelke, in
IZDELAVA
PROGRAMA
za vezenje vašega motiva, logotipa...
Wiegele Veronika s. p.
Vaška pot 17b, Radomlje na novi lokaciji Križ 24b tel.: D1/834 33 40, 041/744 599
vwiegele@tris-a.si
COininCf v Kamniku MEDIADOM, Ljubljanska 3/c, telefon: 01/839 47 97	VELIKA DRUŽINA G0SP0DINISKIIH
	APARATOV
Zakaj bi hodili predaleč?	ZA VSAK DOM
Pravi naslov za nakup bele tehnike	
FABIANI NOGAVICE
je podjetje, ki že 10 tet skrbi, da vaše noge nosijo le najboljše. Skrbno zgrajena mreža trgovin od Kopra, Nove Gorice preko Ljubljane, Kranja, Kamnika do Celja, Maribora, ,   Murske Sobote in Ptuja poskrbi za noge vseh velikosti in vseh starosti, nogavice pa BHk pripeljejo neposredno od proizvajalcev iz Italije, Nemčije in Francije.
FABIANI NOVOSTI
Transparenze PerDue - nogavice za bodoče mamice (20 den) z bombažnim hlačnim delom kombiniranim z Lycro, ki se bo prilagajal trebuščku in vas spremljal od prvega do zadnjega dne vaše nosečnosti. Nogavice so prosojne, elegantne, primerne za vse priložnosti.
Sisi moda - pod tem imenom se skriva pestra linija vzorčastih hlačnih nogavic, dokolenk in nogavičk v modnih barvah in vzorcih, namenjena vsem generacijam. Modne vzorčaste hlačne nogavice za pomlad in poletje 2002 so 20 denske z dvakrat ovito tycro, imajo nov všitek iz antibakterijskega materiala, da jih lahko nosite tudi brez perila. Prsti nogavic niso ojačani, tako da jih lahko nosimo tudi v odprtih čevljih in sandalih. Za namig: vzorec velikih marjetic hlačnih nogavic Daisy nas vrača v 60. leta in je odličen modni dodatek k letos modernim majčkam in bluzicam z volani ati pa romantične pomladne nogavice Flovver s prepletajočimi vrtnicami... I OntsaStay 15 - hlačne nogavice (15 den) v kožni in črni barvi s silikonskimi blazinicami na prstih, ki preprečujejo drsenje v salonarjih, natikačih, sandalih in 1  omogočajo čvrst korak. Na voljo tudi kot dokolenka.
Trasparenze Pferre - samostpječe nogavice s črto zadaj v isti barvi. Stegna oprime širok elastični trak brez silikona kar je prijetneje koži v vročih poletnih dneh.
FABIANI NOGAVICE V KAMNIKU
''    v Mercator Centru Kamnik, Kovinarska 36
od ponedeljka do sobote od 8h do 20h, ■s     ob nedeljah od 8h do 12". <4aM(«lcfiVJM*a>*
ercator
©®ddQ©[? OG&ibddoDOs
POSEBNA NOVICA!
V hipermarketu Mercator v Kamniku smo vam poleg ostale ugodne ponudbe trajno nizkih cen, akcijskega blaga in blaga z trgovsko znamko pripravili še izjemno ugodno ponudbo:
E
2
Mladi krompir, cena za	kg 99.-
	
Svinjska ledja sfilejem,	cenazakg 937.-
	
	a za kg 999.-
Akcijska ponudba izdelkov velja do 26. maja oz. do prodaje talog. Vte tene to v SIT.
Vljudno vabljeni v Mercatorjev nakupovalni center v Kamniku, kjer vas poleg Mercatorjevih trgovin čaka tudi ugodna ponudba ostalih trgovcev.
Dobrodošli v svetu odličnih nakupov!