Filozofski vestnik Letnik/Volume XXIII • Številka/Number 1 • 2002 • 53-61 I M M A N U E L K A N T : O K Ä S T N E R J E V I H R A Z P R A V A H * M I C H E L FICHANT J o h a n n August E d r e h a r d j e hotel dokazati nekoristnost Kantove Kritike in sle- p o ul ico transcendentalnega idealizma v imenu nedotaknjene aktualnosti Leib- nizovega dela, ki naj bi imela to prednost, da o d začetka prinaša po leg avten- tične Kritike, ki n ima ne protislovij ne vrzeli, p o p o l n sistem filozofije. Philo- sophisches Magazin, ki g a j e ustanovil v Halleju 1789, j e bil skozi vsa štiri leta n jegovega per i od i čnega izhajanja organ, ki bi moral v zmagoviti ofenzivi pro- ti omej itvam, ki j ih j e nalagalo kantovstvo, združevati vse privržence metafizi- ke, zveste nemški tradiciji in spravljive p o obliki1. Cilj slavnega Kantovega2 o d g o v o r a j e bil v i m e n u samega kriticizma vrniti avtentičnemu p o m e n u leib- nizovsta »onstran besed« n jegovo pravo mesto: »Kritika čistega uma bi prav * Pričujoče besedilo je prevod uvodne predstavitve iz revije Philosophie (št. 56, decem- ber 1997, Pariz), kjer je besedilu sledila objava prevoda Kantovega spisa o Kästnerjevih razpravah in nato še daljša Fichantova razprava z naslovom »L'espace est représenté comme une grandeur infinie donné«: la radicalité de l'Esthétique, ki tu ni prevedena (op. ur.). 1 Štirje letniki (1789-1792) revije Philosophisches Magazin so bili ponatisnjeni v faksimili v zbirki Aeta Kantiana, let. 63, Bruxelles, 1968. - Polemiko med Eberhardom in Katom je skrbno preučil H. J. de Vleeschauwer, La Déduction transcendentale dans l'oeuvre de Kant, 3. zv., Anvers - Pariz - 'S Garvenhage, 1937, str. 385-443. V celoti ji je posvečeno tudi nedav- no delo Manfreda Gawline Das Medusenhaupt der Kritik, de Gruyter, Berlin - New York, 1996. 2 Uber eine Entdeckung, nach der alle neue Kritik der reine Vernunft durch eine ältere entbehrlich gemacht werden sollte [ O odkritju glede na katerega bi bila vsaka nova Kritika čistega uma odveč zaradi starejše] (1790), A&VIII, 187-251 (Ak napotuje na izdajo Gesammelte Schriften, heraus- gegeben von der Königlich Preussische Akademie der Wissenschaften, Berlin, 1902 sq., ponovna izdaja in nadaljevanje pri de Gruyter, Berlin 1968 sq. V francoščini izšlo pod naslovom Réponse à Eberhard v prevodu Rogera Kempfa, Vrin, Pariz 1959 in v prevodu Alexandra J. L. Delamarra v Oeuvres philosophique, 2. zv, Bibliothèque dela Pléiade, Gallimard, Pariz 1985. Nov prevod Jocelyn Benoist s spremno Fdozofsko študijo je v pripravi pri Librairie Vrin. [Prevod J. Benoist je medtem izšel z naslovom Emmanuel Kant, Réponse à Eberhard, z znanstvenim aparatom in obširno uvodno študijo prevajalke »Les limites de 1'ontologie et le sujet critique«, Vrin, Pariz 1999, op. ur.] 5 3 M I C H E L FIC.IIANT lahko bila prava apologi ja Leibniza v nasprotju z n jegovimi privrženci , ki so ga skušali poveličati s hvalnicami, ki pa m u nikakor niso v čast« (Ak VIII, 250) . Matematika j e v tej kontroverzi na o b e h straneh igrala v l o g o obvezne reference, kot da bi iz izvora njenih po jmov , iz narave njenih m e t o d in znača- j a njenih predmetov izhajal kriterij presoje m e d tezami dogmat izma in kritič- nimi do ločbami transcendentalnega idealizma. Za Eberharda » e n a k o g o t o v o obstaja metafizika kakor obstaja matematika«3 v tem smislu, da ena in druga p o d o b n o in z isto legitimnostjo izrekata sintetične s o d b e a priori in s čistimi pojmi neodvisno o d tega, koliko figurativnega (bildlich) in subjekt ivnegaje v naših predstavah. Da ni drugega zora razen empir i čnega (ibid., II. zv., 1, str. 88) ima za nasprotek, da »ni drugih sintetičnih propoz ic i j a priori razen po j - movnih« (str. 91) : razum se tako znajde pred obetavnimi perspektivami, ki se odpirajo v onto logi jo , o p o g u m l j e n o z matematiko4 . Za Eberharda je bila torej taktična prednost , d a j e v službo svojega p o d - jetja'' nanovačil same matematike, ali, če p o v e m o tako, kot j e brez pretirane prijaznosti formuliral Kant, da bi se Eberhardovim pisarijam dalo nekaj pre- stiža zahvaljujoč p o m o č i , ki s o j o prispevala druga peresa1'. O d tod v Philosop- hisches Magazinu objava Klugelovega7 spisa o Načelih čiste mehanike (I, 4 in II, 1, 3 Philosophisches Magazin, III. zv.,1, str. 110. Poslej citirano kot PMz navedbo zvezka in številke (Stück) v letniku. 4 Yo^em figurativnega (bildlich) igra bistveno vlogo v kritiki, s katero se Eberhard protivi Transcendentalni estetiki in s tem tudi omejitvam, ki jih je Kritika postavila dogmatski onto- logiji. Eberhard meša intuitivno in figurativno (PM II, 1, str. 81) in čisti zor s »splošno podobo« (str. 84), ki pa predstavlja neko nemožnost, tako da se »temelj resnice in gotovo- sti ne more nahajati v figurativnem na strani subjekta, temveč gaje treba iskati v intelegi- bilnem, v razumskem pojmu temeljev podobe... Da temelji resnice v geometriji niso figu- rativno in subjektivno njenih pojmov, temveč tisto, kar je v njih objektivnega: potemtakem obstajajo resnične sintetične sodbe, ki temeljev svoje resnice nimajo v figurativnih značil- nostih, - sintetične sodbe čistega razuma so možne in so lahko apodiktično gotove, - re- snične stvari, stvari, ki niso pojavi, stvari na sebi so spoznatne in celo spoznatne končnemu razumu glede na njihove splošne določitve, - o njih so možne univerzalne sintetične sodbe uma, se pravi sodbe, katerih predikati so atributi subjekta, lahko so apodiktično gotove, kajti temelji resnice in same apodiktične gotovosti geometričnih načel niso v figu- rativnem in subjektivnem pojmov, marveč v tistem, kar je v njih ne-figurativno objektivnega« (ibid., str. 91-92). 5 Nasploh so štirje zvezki Philosophisches Magazina namenili veliko prostora temam iz filozofije matematike, ki ji je Kantovo delo omogočilo, da na široko definira svoje področ- je: šest člankov je zadevalo Transcendentalno estetiko, prostor in čas; trije so se nanašali na razliko med čutnim in razumskim spoznanjem: enajst jih je obravnavalo razločevanje si- netetičnih in analitičnih sodb, geometrijskih dokazov in tej znanosti lastne evidence. Se- dem člankov, ki sojih napisali Klügel, Kästner in Bendavid, je zavzemalo posebno mesto, glede na to, da so izhajali bolj iz internega preučevanja temeljev in metod matematike. 0 Pismo Johannu Schultzu, 16. avgust 1790, Ak XI, 200. 7 Georg Simon Klügel je bil Kästnerjev učenec v Göttingenu in je na njegovo pobudo 5 4 IMMANUEL K A N T : O KÄSTNERJEVIII RAZPRAVAH 1789) in trije Kästnerjevi članki: Kaj pomeni možno v Evklidovi geometriji'?, O matematičnem pojmu prostora, O geometrijskih aksiomih (II, 1, 1789)8 . M o ž , ki g a j e Kant z nekol iko nepristnim spoštovanjem imenoval za »ne- storja nemških matematikov f i lozofov«0 , v zgodovino matematike ni prispeval izvirnih odkritij. T o d a širina njegove matematične izobrazbe, njegova slava velikega profesor ja , vpliv njegovih priročnikov, zaradi katerih j e nemški jezik lahko dosegel strogo in p o p o l n o matematično izražanje (nekaj p o d o b n e g a kot j e storil za f i lozof i jo W o l f ) , vse to je neizpodbitno dajalo avtoriteto, k i j e lahko služila Eberhardovim načrtom. Tembol j , ker j e bil Kästner - avtor lepe- ga Predgovora k Raspejevi izdaji Leibnizovih Zbranih del (1765) - tudi pozoren in preudaren ohranjevalec Leibnizove dediščine10 . Brez d v o m a j e Kantu zau- pal svojo zbeganost spričo opuščanja zahtev po strogosti, k i j e bilo značilno za »eklektic izem«, k i j e sledil p ropadu wolfovske filozofije, in poklon, ki g a j e naredil avtorju Kritike, ker j e »pospešil ozaveščenje o tej plitvosti in f i lozofe pripeljal nazaj k de lu razuma in koherenci mišljenja«, bi lahko vzeli prav v tistem času za impl ic i tno neodobravanje Eberhardovih11 spletkarjenj, toda ti pog led i so ostali zasebni. Drugače pa j e njegovo reklo ostalo. »O tem še vedno mislim kot sta me naučila misliti Leibniz in Wolf« (PM, ibid., 419) . Kästner pa s e j e vendarle skušal držati zunaj filozofskih disputov, ki v nje- govih o č e h niso bili nič drugega, kot prerekanja o besedah (PM, ibid., 426, v zvezi z Le ibn izom in L o c k o m ) . Gotovost12 j e našel ed ino na področ ju same matematike in samo o tem bi morala teči razprava v treh člankih, kjer zagoto- vo ni mislil vzeti na svoj račun ce lotne polemike, ki j o j e vodil Eberhard. Kant j e tako lahko v svoj prid izkoristil ta filozofski zadržek človeka stro- ke, ki se ni hotel spuščati na področ j e zunaj svoje kompetence . S l o j e tudi za obranil tezo o poskusih dokaza postulata o vzporednicah. Bilje profesor v Helmstedtu in potem v Halleju in je znan predvsem po svojem velikem Matemtičnem slovarju (Matematisc- lies Wörterbuch oder Erklärung der Begriffe, Lehsätze und Methoden der Mathematik, v treh zvez- kih, Leipzig, 1803-1808). 8 Kästner je objavil neki drug članek v Philosophisches Magazin v 4. zv. (1792), ki seje nanašal na uporabo tehničnih izrazov zlasti v matematiki (UberKunstwörther, besonders in der Mathematik). - Abraham Gotthelf Kästner je bil rojen v Leipzigu 27. septembra 1719 in umrl v Göttingenu 20. junija 1800. Za profesorja na univerzi v Göttingenuje bil imeno- van 1756 leta in lahko ga štejemo za začetnika velike matematične tradicije, katere središ- če je postala ta univerza. Njegov učenec na univerzi je bil Gauss. Kästnerjevo mesto v zgodovini matematike je povezano predvsem z njegovim zanimanjem za problem vzpo- rednic in z vplivom njegovih priročnikov, ki so bili zbrani v štirih zvezkih Mathematische Anfangsgründe. Pismo Kästnerju, 5. avgust 1790, Ak XI, 186. 10 Cf. M.-A. Sinaceur, »Philosophie et Mathématiques: A. G. Kästner et G. W. Leibniz«, v: Akten des II. Int. Leibniz-Kongress 1972, II. zv., Wiesbanden 1974. 11 Pismo Kantu, 2. oktober 1790, Ak XI, 213. 12 Pismo Kantu, Ak XI, 213. 5 5 M I C H E L FIC.IIANT to, da se poudari nasprotno mnenje : Kritika je lahko le odprta za to, da mate- matik tako rekoč sebi navkljub prispeva zanjo nekakšno ne vnaprej premišlje- n o presežno potrditev, sama pa mu lahko v povrači lo p o n u d i ustreznejši be- sednjak Vsekakor s e j e Kästner zelo motil , če j e mislil, da b o lahko prispeval matematično podkrepitev stvari dogmatizma1 3 . Kant s i j e sam pridržal o d g o v o r na glavni a rgument E b e r h a r d o v e g a čel - nega napada, kakor j e bil razvit v prvih treh številkah v Philosophisches Maga- zina. V nadaljevanju j e poveril zvestemu J o h a n n u Schultzu skrb, d a j e r e c e n - ziral druge članke, objavljene v naslednjih številkah; n j egove o c e n e bi m o r a - le iziti v Allgemeine Literatur-Zeitungu, ki g a j e ustanovil Christian Got t f i ed Schütz v Jeni 1785 z n a m e n o m o b r a m b e in slavljenja kritične filozofije. Kant j e poskrbel za to, d a j e napisal svoja razmišljanja, ki so Schultzu dajala nit n jegovega članka, v katerem j e recenziral prvi dve številki d r u g e g a letnika Philosophisches Magazinau. V zvezi s tremi Kästnerjevimi prispevki m u j e Kant l o č e n o poslal svoje p r i p o m b e in ga tokrat prosil , da j i h ko t take vključi v svojo recenzijo1 5 , kar s e j e tudi zgodi lo . Bralci Allgemeine Literatur-Zeitunga seveda niso vedeli, da bere j o dejansko Kantov spis; kar zadeva p r i p o m b e h Kästnerju, j e bilo treba čakati na prvo Diltheyevo ob javo leta 1889 (Archiv für Geschichte der Philosophie, II, str. 7 9 - 9 0 ) , p r e d e n so bi le nato ponat i sn jene v X X . zvezku Akademie Ausgabe (str. 4 1 0 - 4 2 3 ) , kjer j e b i l o n j ihovo besedi - lo objavl jeno skupaj tistim, ki g a j e de jansko objavil Schultz letal790 K ' . V nadaljevanju j e objavljen prevod tega dokumenta , k jer je b i lo m o g o č e Schult- zejevo verzijo pr i ložnostno uporabiti za razjasnitev s lovnične zapletenost i nekaterih Kantovih stavkov, k i j e o č i t n o svoj osnutek sestavil v naglici in ne da bi skrbel za e leganco . Dva bistvena prob lema sta pritegnila Kantovo pozornost : def inici ja mož- nega v geometrij i s p o m o č j o konstrukcije in karakterizacija matematične ne- skončnosti, aplicirana na prostor. K tej drugi točki prispeva o d l o č i l n o pojasnitev k metafizični razlagi po jma prostora v Transcendentalni estetiki in posebe j for- muli ( k i j e lastna drugi izdaji 1787), p o kateri j e »prostor predstavljen ko neskončna dana velikost«17: s tem ko precizira razloček m e d čisto metafizič- nim p o m e n o m prostora in n jegovo geometri jsko u p o r a b o in podčr tu je bis- 13 Cf. pismo Johannu Schultzu, 2. avgust 1790, Ak XI, 184. 14 Cf. Kantovo pismo Schultzu z dne 29. junija 1790, Ak XI, 183. 15 Pismo z dne 2. avgusta 1790, Ak XI, 184. 111 Ugotovili so, daje Schultz zvesto povzel Kantove opombe. Zadovoljil seje s tem, daje popravil nekatere nekoliko nerodne slovnične konstrukcije. Kantovemu gradivu pa je vendarle dodal odlomek o teoriji vzporednic (AkXX, 421-422): Kant ni bil zelo zadovo- ljen s pobudo, ki se mu je zdela neprimerna, kakor priča njegovo pismo Schultzu z dne 16, avgusta 1790 (Ak XI, 200). 17 Cf. I. Kant, Kritika čistega uma, B 40, (prev. Z. Kobe), Analecta, Ljubljana 2001. 5 6 IMMANUEL K A N T : O KÄSTNERJEVIII RAZPRAVAH tveno subjektivni značaj prvega, se Kant izogne nesmislu, da bi v matematič- nih terminih interpretirali f o rmulo , katere naloga j e , prav narobe, da razvid- n o p r e d o č i d o s t o p d o neskončnosti , ki ga geometrijski po jmi prostora pred- postavljajo in ki ravno zato nače loma uhajajo njihovi določitvi. [ . . . ] V zvezi s prvim vprašanje j e Kästner trdil, d a j e m o ž n o v geometri jskem smislu to, kar j e m o g o č e smiselno narediti (machen) v skladu z zahtevami (For- derungen, Aitemata), ki pokrivajo »vse kar Evklid dopušča kot m o ž n o , ne da bi dokazal , d a j e m o ž n o « (PM, II, I, 391-392) . V geometriji udejanjanje zagotav- lja realnost tistega, kar j e mišl jeno, s tem pa neposredno pokaže njegovo ne- protislovnost. Razume se, da tega geometrijskega »delanja« [faire] ne s m e m o mešati s čutnim risanjem likov: to j e operacije, ki se dovrši v razumu (im Ver- stände) . T a k o označena možnos t j e »možnost za razum« in ne »sposobnost za prikaz (Darstellung) čutne p o d o b e « , saj imajo narisani liki sami zgolj p o m o ž - n o v logo . V tem smislu m o r a biti m o ž n o skrbno razločevano o d šibke modali - tete tistega, kar lahko biva ali p a n e b i v a (ibid., 401): zategadelj s tavgeometr i - j i misliti in delati e n o , kar j e demonstrativno možno , j e »nu jno m o ž n o « , in ker j e biti realen biti v razumu, j e vse kar j e m o ž n o , za geometra realno (ibid., 400) . O d g o v o r na vprašanje, ali j e ta neposreden dostop d o možnega samo privilegij geometr i je , pušča Kästner raje odprt : če gre v skladu s pr imerom, ki ni izbran p o naključju, za def inic i jo absolutno popo lnega bitja, j e vse, kar j e m o g o č e formulirati , zahteva, s katero se mora uskladiti dokaz o možnosti tega Bitja, da bi bi lo primerlj ivo evklidovski evidenci: »Evklid bi o d Wolfa zahteval, da naredi (machen) na jpopo lne jše bitje. In sicer ravno v tistem p o m e n u bese- de , v katerem j e Evklid naredil ikozaeder, v razumu; ne pa naj ustvari (schaf- fen) zunajiefenajpopolnejše Biye, kajti tudi ikozaedru ni treba biti zunaj razu- m a « (ibid. , 402) . Kant j e verjel, d a j e m o g o č e Kästneijev »narediti« prevesti v »konstrukci- j o « v tistem smislu, v katerem Kritika izjavlja, da matematično spoznanje pote- ka s konstrukci jo p o j m o v in ne s po jmi samimi. Konstrukcijaje opis (Beschrei- bung), k i j e a priori pro izveden z upodob i tveno m o č j o (AkXX, 41718), s č imer j e možnos t predmeta n e p o s r e d n o preizkušena in ne diksurzivno izpeljana. Zaradi tega lahko e d i n o zor zagotavlja objektivno realnost nekega pojma, če p o d z o r o m ne r a z u m e m o videnja (Sehen), ampak »predstavo posameznega, kol ikor le-to ni zgolj mišl jeno, temveč j e dano za mišljenje« (ibid., 413). Kant o d l og i čne možnost i p o j m a (njegove neprotislovnosti) razločuje realno mož- nost predmeta, ki razen tega zahteva skladje s »pogoj i konstrukcije«, se pravi 18 Cf. Kritika čistega uma, B 155, opomba; slov. prev (Z. Kobeta) v: Filozofija skozi psi- hoanalizo VII, Analecta, Ljubljana 1993. 5 7 M I C H E L FIC.IIANT njeno ujemanje z zunajpojmovnimi strukturami čistega zora ( če gre za mate- matični predmet) ali izkustva (za p r e d m e t naravoslovja) ( A k X X , 416) u ' . Takoj opaz imo premestitev, k i j o doživi jo pri Kantu Kästnerjeve analize, da bi bile kompatibi lne s Kritiko: göttingenski matematik postavlja nasproti čutni upodobitvi operaci jo samega razuma, ki, kot se b o reklo, pravilno razmišlja o nenatančnih likih: »Pri tem nikoli ne razmišljajo izhajajoč iz p o d o b e , temveč izhajajoč iz tega, kar razum misli s (bei) p o d o b o « (PM , II, 419) . T o d a to, kar j e Kästner pripisoval samo razumu, j e Kant p o svoje redeflniral kot pravilo, s katerim razum do loča upodob i tveno m o č tako, da o m o g o č i apriornoustreza- nje zora po jmu. Drugače pa neprotislovnost p o Kästnerju v vseh primerih zadošča za ka- rakterizacijo možnega kot takega; če že obstaja razloček, p o t e m m e d šibkim p o m e n o m - tem kar lahko biva ali ne biva - in m o č n i m p o m e n o m , ki ga razvidno predoč i geometrija: tem kar ne m o r e ne biti, brž ko to realizira ra- zum tako, da naredi razvidno možnost , k i j o izreka postulat ali p a j e deducira- na v konstrukciji problemov. Po Kantu j e neprotislovnost zgolj negativni p o - goj možnosti gleda na log ično f o r m o ; v transcendentalnem smislu j e m o ž n o to, kar se ujema ne z diskurzivno f o r m o razumskih operaci j , temveč s formal - nimi pogo j i zora, ki zagotavljajo o d n o s d o m o ž n e g a predmeta kot p redmeta možnega izkustva20. Ozadje razhajanja j e to, da za kantovstvo ni ničesar, kar bi bi lo manj spre- jemlj ivo kot j e Kästnerjevo pojmovanje , p o katerem j e »Geometr i ja svet za razum«, svet po jmov in resnic, o katerih bi bi lo skoraj m o g o č e reči p r e d Bol- zanom, da so »na sebi«, in ki eksistirajo pred njihovim odkrit jem (PM, II, 400). »Narediti v razumu« tako ne p o m e n i nič drugega kot raziskati nujnost , ki je temu svetu notranja. Izhodišče tega raziskovanja pa so bile predvsem aksiomatske možnosti , utemeljene na jasnih, vendar ne razločnih (deutliche) pojmih, za katere j e jamči l njihov čutni prikaz (ibid., 421) . T a k š n a j e » G e o - metrija za ljudi« (430) , ki se razvija tako, da kar napreduje (weiter vorwärts gehen, 3 9 5 - 6 ) , kot j e d o b r o opazil Leibniz21 . Po jem premice j e za Kästnerja mode l teh zgolj jasnih po jmov: dokler b o ostal takšen, ne b o m o g o č e dokazati 1!l Kritika čistega uma, B 267 sq. V osnovi je možnost v pozitivnem smislu vedno možnost izkustva; s transcendentalnega vidika zahteva formalno možnost matematičnega pojma poleg možnosti konstrukcije v zoru še referenco na možni predmet odgovarjajočega iz- kustva (B271). Prim. jasno razlago Gottfrieda Martina, »Das geradelinige Zweieck, ein offener Widerspruch in der Kritik der reinen Vernunft«, v: Tradition und Kritik, Festschrift für R. Zochner, Stuttgart 1967, str. 229-235. 20 Kritika čistega uma, B 267-268. 21 Kästner se sklicuje na Nouveaux Essais, 4. knjiga, 12. pogl.: »Geometrije (mislim na demonstrativno vedo) sploh ne bi imeli, če Stari nikakor ne bi hoteli napredovati, pre- den bi dokazali aksiome, ki so jih bili morali uporabljati«. 5 8 IMMANUEL K A N T : O KÄSTNERJEVIII RAZPRAVAH Evklidovega postulata. M o g o č e s i j e tudi zamisliti, »da bi šli v geometrij i bolj nazaj (weiter rückwärts gehen), kot j e šel Evklid (395): to bi pomen i l o , da bi s tem, ko bi p o j m e naredili razločne, dokazali aksiome ali postulate, v katerih nastopajo (422) . Geometr i j o , ki bi j o dovršil neki duh, ki bi znal vse definirati in narediti vse p o j m e razločne, s i j e m o g o č e zamisli le p o analogiji: g lede na našo bi bila kot Newtonova predstava mavrice v primerjavi s predstavo otroka, ki vidi, kako se »kraka« mavrice dvigata s tal, ali kot če bi primerjali razmerja tresljajev, k i j i h j e izračunal Euler, z zaznavo harmonij mladega dekleta ( ! ) , ki igra na klavir22. V n e k e m smislu j e »naša geometri ja v bož jem razumu samo na tisti način, na katerega so v n jem naši splošni pojmi, kakor sem to razložil drugje«2 8 . Pri Kantu teorija modalnost i radikalno pre lomi z vsako koncepc i j o na- sebnega sveta možnost i , k i j e zavržena z iluzijo intelegibilnega univerzuma24. Ta p r e l o m postane učinkovit, ko se pokaže neka forma zora, ki ni niti p o d o - ba, kot j e n a p a č n o domneval Eberhard, niti diskurzivni koncept2!\ In prav z vračanjem k tej f ormi zora, k i j e izvorno dan v konstituciji subjektivnosti, b o m o g o č e osmisliti metaf iz ično danost aktualne neskončnosti čiste prostorsko- Tu se p o n o v n o sreču jemo s tem, da Kant, s tem ko v svoj prid prevzema 22 Kästner uporablja slednjo primeijavo tudi za pojasnitev zmedene zaznave sestavlje- nih predmetov v svojem Predgovoru k Leibnizovim Ouevres Philosophiques, k i j ih je izdal Raspe 1765, str. IV. 23 Kästner se tu sklicuje na njegove Betrachtungen über die Art wie allgemeine Begriffe im göttlichen Verstände sind, v Einige Vorlesungen in der königlichen deutschen Gesellschaft zu Göttin- gen erhalten, Altenburg 1768, str. 13-24. 24 Cf. Ingetrud Pape, Tradition und Transformation der Modalität, Erster Band: Möglichkeit - Unmöglichkeit, Hamburg 1966, str. 216 sq. in posebej str. 218. Avtorica upravičeno zapa- ža: »Pri nobeni drugi skupini kategorij ni opustitev tradicionalne metafizike tako občut- na kot pri kategoriji modalnosti« (str. 217). 25 Kant je včasih zaradi polemičnih potreb priredil svoje teze, da bi tako lažje osamil svojega nasprotnika. V drugih okoliščinah paje ravnal povsem drugače. Pred Kästnerjem je že njegov lastni učitelj v matematiki Christian August Hausen branil njegovi precej podobno koncepcijo, poudarjajoč nasprotje med »določeno intelektualno konstrukcijo« in »aktualno konstrukcijo« strogo vzeto nenatančnih čutnih likov (Elementa Matheseos, Pars I, str. 86 A, 1734, citiral Kant v Metaphysik der Sitten. Rechtslehre, Predgovor, Ak VI, 208 opomba). Kant se, ko citira besedilo, brani pred neprimerno primerjavo tako označene konstrukcije z njegovo lastno; vsa razlika je v resnici v naslednjem, in to je bistveno: Hau- sen je prezrl možnost čistega zora, in to, daje tak zor prostor (»Vsakomur prepuščam, da presodi, ali bi besede: intellectualis quaedam constructio [določena intelektualna konstrukcija] lahko proizvedle misel o prikazu danega pojma v zoru a priori, s čemer bi bila filozofija naenkrat čisto določeno ločena od matematike«, ibid.). Če Kantov trenutni namen ne bi bil, da pridobi na svojo stran avtoriteto »Nestorja matematikov filozofov«, bi si lahko (in v resnici si bi bil moral) priznati, daje v enakem nasprotju s Kästnerjem kakor s Hause- nom in iz istega razloga. 5 9 M I C H E L FIC.IIANT Kästnerjevo pozici jo, sicer na od loč i l en način pojasni Transcendentalno esteti- ko, vendar tudi tokrat za c e n o neke reinterpretacije, zaradi katere postane nauk göttingenskega profesorja, k i j e imel vsaj to zaslugo, d a j e p o p o l n o m a jasno izrazil obče razumevanje matematikov tedanje d o b e , neprepoznaven . Zanj j e p o j e m geometričnega prostora abstrahiran iz čutne predstave (PM , II, 405) , tako da geometrijski pojmi nikoli ne d o l o č a j o drugega kot o m e j e n , kon- čen prostor (ibid., 407). Neskončnost j e torej sprejemljiva samo v p o m e n u , ki so j i ga dali Stari, kot možnost , da se potisne meje likov tako daleč , ko l ikor se zdi nu jno (ibid., 407-408) . »Vzporedni premici se stikata v neskončnost i « ne p o m e n i ničesar drugega kot »nikoli se ne srečata« (414) v prostoru, v kate- rem j e v e d n o m o g o č e kar naprej napredovati (weiter und weiter fortgehen, 418) . Nova uporaba po jma neskončnosti kot različnega o d p o j m a neomejenosti (ali o d po jma nedoločene dolžine) ni sprejemljiva (408) , kar j e brez d v o m a aluzija na teori jo neskončnosti , ki j o j e razvil Johann Schultz20. Navsezadnje »temel j resnice in gotovosti ni v tem, kar j e v vsebini p o j m a u p o d o b l j e n o , temveč v tistem, kar j e v njegovi vsebini intelegibilno, torej v razumskem p o j m u teme- ljev p o d o b e « (419); ta trditev, ki zaznamuje Kästnerjevo strinjanje z Eberhar- d o m , tudi pojasnjuje, v kakšnem smislu sam Kästner spre jema tekst newto- novskega matematika Raphsona, ki ga navaja: ker j e pravi p o j e m n e s k o n č n o - sti p o j e m nedokončanost i , se nikoli ne nahaja dejansko v obsto ječ ih stvareh, temveč samo v mislečem subjektu (a parte cogitantis) (418) . Cilj Kantove replike j e narediti Kästnerjevo tezo sprejemljivo skladno s pogo jn imi določi l i delitve m e d metafiziko in geometr i jo , ki o m o g o č a spravo m e d k o n č n i m značajem izvedenih in konstruiranih geometr i čn ih prostorov (kjer »je prostor predstavljen kot p r e d m e t « ) in neskončnost jo , k i j e subjektiv- n o dana v metafizični predstavi ed inega vseobsegajočega prostora, idealne f orme čutne receptivnosti. Geometrov prostor j e torej p redmet izvedene pred- stave, ki vedno temelji, ne da bi ga tematizirala, na izvornem zoru. K o n č n i prostori, ki so objektivno zamejeni s konstrukcijami geometrov , so dejansko deli neke celote, k i j e en sam prostor, čigar predstava j e posamična , se pravi neki zor; razen tega pa se potencialna neskončnost , ki j o implicirajo g e o m e - trijske operaci je , ki izhajajo iz napredka zora, vpisuje v izvorno, subjektivno predstavo aktualne neskončnosti na strani subjekta (aparte cogitantis). Pri tem pa metafizika, ki ne konstruira svojih p o j m o v niti svojih idej, z izvorno pred - stavo neskončnega prostora, ki ne m o r e biti dan z n o b e n o konstrukci jo , pris- 20 Kar Kant tudi sicer sugerirá, pismo Schultzu z dne 2. avgust 1790 (AkX I 184).Johann Schultzje avtor dela Versuch einer genauen Theorie des Unendlichen, Königsberg-Leipzig 1788; v njem pripominja, da se aksiom neenakosti celote in dela ne aplicira na neskončne veli- kosti in daje mogoče definirati med sabo neenake neskončnosti (cf. Moritz Cantor, Vor- lesungen über Geschichte der Mathematik, IV. zvezek, 1908, str 658 sq.). 6 0 IMMANUEL K A N T : O KÄSTNERJEVIII RAZPRAVAH peva temelj vseh možn ih geometrijskih konstrukcij: v tem j e smisel idealnosti prostora. S tem k o se v definiciji neskončne velikosti sklicuje na razmerje c e l o ta - del , vztraja Kant pri temeljni tezi Transcendentalne estetike. Ta teza se seveda ne m o r e skladati z n o b e n o teorijo, ki izpeljuje prostor z abstrakcijo iz čutnega, in ki zaradi tega m e d končn imi prostori, ki j ih j e m o g o č e upodobit i , in med p o j m o m e n e g a samega neskončnega prostora ne more prepoznati drugega o d n o s a kot l o g i č n o podre jenos t vrst rodu (PMII, 1 ,409) . ZaKästnerja (kakor tudi za Eberharda) m e d empir i čno p o d o b o in abstraktnim p o j m o m ni pro- stora za tisto, kar j e v srcu kantovskega odkritja: da ima zor formo2 7 . Samo skozi to f o r m o in v njej j e m o g o č e govoriti o neki dani neskončnosti , ki se ne nahaja v objektivni določitvi : »objektivno dan prostor j e vedno končen« (Ak X X , 420) , saj g a j e m o g o č e doseči samo prek konstrukcije, ki ga podreja poj - m u , da bi iz njega napravila formalni zor. Metafizično izvoren prostor j e subjek- tivno dan. Z nenavadnim obratom branja Raphsonovega navedka lahko Kant tu p r e p o z n a neki smisel, ki ga Kästner v njem ne bi mogel nikoli najti: » aparte cogitantis« naj bi p o m e n i l o ne manj ne več kakor »v čisti formi čutnega načina predstave subjekta kot zora a priori« {ibid., 421). Potemtakem j e p o j e m forme zora tisti, ki združuje o b a glavna dela Kanto- vega o d g o v o r a Kästnerju in m u daje koherentnost. O b e n e m p a j e tudi zaradi tega p o j m a i luzoren poskus sprave njunih tez. Kant ne m o r e predlagati p o g o - j e v zanjo razen za c e n o prevoda Kästnerjevih lastnih formul , k i j e dejansko zamenjava: to p a j e tisto, kar imenu jemo tudi rekonstrukcija. Prevedel V. L. 27 Nerazumevanje te točke opredeljuje dobršen del Eberhardove polemike. Njemu se dejansko »čisti zor ali splošna podoba prostora zdita himeri« (PM II, 1, 88). Če obstaja zgolj partikularna podoba, potem podoba neke stvari tej ne more ločevati njenih mej, kajti »meje njenega prostora pripadajo individualnosti prostorske stvari«: od tod izhaja, daje torej »figurativni pojem ali zor neskončnega prostora absolutno nemožen«. Možen ostane torej samo en pojem: »Če naj bo možen pojem prostora brez mej, mora biti to ne- figurativni pojem: razumski pojem, pojem, ki vsebuje samo splošna določila poslednjih temeljev podobe prostora. Toda potem se podobe prostora nanašajo na ta splošni pojem prostora ne kot deli do njihove celote, ampak kot nižji pojmi do višjega pojma, kije v njih določen z ozirom na svojo veličino, svoje lastnosti in relacije, svojo materijo, svojo barvo, itd.« (str. 84-86). Bolj odločno ni mogoče obrniti hrbta nauku Transcendentalne estetike\ Iz tega tudi vidimo, da se Eberhard stežka sklicuje na Leibniza. 6 1