PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. itecchlB j9 J40) 794t «nijej 460270 JRICA ! Jrevored 24 met. > 1 TeL (0481) 83382 86723 ČEDAD Stretto De Rubale 20 TeL (0432) 731190 rto«ffK,ovn Cena 500 lir - Leto XL. št. 78 (11.801) Trst, nedelja, 1. .aprila 1984 Zaskrbljenost ob omejitvi obmejnega prometa blaga SUADAM KAPIC Decembrski Odlok o skupni devizni politiki Jugoslavije za leto 1984, ki predvideva, »da sme biti obseg blagovne menjave v obmejnem prometu s sosednjimi državami, ki poteka v skladu z meddržavnimi sporazumi, v mejah 15 odstotkov celotne blagovne izmenjave z zadevno državo«, je na obeh straneh meje sprožil široko razpravo o obmejnem gospodarske n sodelovanju. Skupna blagovna izmenjava med Italijo in Jugoslavijo je v lanskem letu presegla 2.700 milijard lir. Od tega je znašal promet po tržaškem in goriškem avtonomnem računu, ki sta bila sklenjena še leta 1955 in pre- I ko katerih lahko poslujejo podjetja z obeh strani obmejnega pasu v razmerju 1:1, skupno 736 milijard lir, torej nekaj več kot eno četrtino od celote. V procesu postopne krepitve različnih oblik gospodarskega sodelovanja mod obmejnima pasovoma Italije in Jugoslavije po podpisu osimskih sporazumov, je to prvi resnejši korak k omejevanju ene od pomembnih oblik sodelovanja, to je blagovne menjave. Kljub temu da si v Mi prvih mesecih leta gospodarstveniki na obeh straneh meje prizadevajo, da bi kolikor mogoče omilili posledice odloka in da bi našli primerne oblike za njegovo spoštovanje, je že sedaj jasno, da bo okrnitev maloobmejne izmenjave letos precejšnja in da bo v znatni meri vplivala na razvoj blagovnih tokov med državama. Gospodarstveniki slovenske narodne skupnosti, ki so aktivno vključeni v razvijanje vseh oblik obmejnega sodelovanja, gledajo na nakazano zmanjševanje z veliko mero zaskrbljenosti. Ne gre le za začasno krčenje poslovanja, gre tudi za omejevanje instrumenta, to je avtonomnega računa, ki se je pokazal kot pomemben dejavnik obmejnega sodelovanja in ki je dal znaten prispevek k u-ravnovešanju italijansko - jugoslovanske izmenjave. Nikakor' tudi ne gre zanemariti dejstva, da je odlok že sprožil določeno ncrazpoloženjc v I-taliji in da bo okrepil tiste sile, ki nasprotujejo sodelovanju z Jugoslavijo. V preteklih letih se ni povečal *Ie obseg medsebojne maloobmejne iz- f menjave blaga. Izboljšala se je tudi struktura prometa, saj jugoslovanska Podjetja izvažajo vse več industrijskih izdelkov in vse manj surovin, i uvažajo pa izključno repromaterial, ki služi za industrijsko proizvodnjo v glavnem namenjeno izvozu na zahodne trge. Zaradi maloobmejnega prometa se je izboljšalo tudi pokritje jugoslovanskega uvoza z izvozom v Italijo, saj je le-to lani znašalo že 80 odstotkov (samo za Slovenijo je bilo celo na ravni 101 odstotka). Z uvedbo omejitvenega odloka se postavlja resna nevarnost, da se bo zmanjšala jugoslovanska blagovna izmenjava z Italijo, članico Evropske gospodarske skupnosti, kar bi bilo v nasprotju z interesi jugoslovanskega gospodarstva in s sprejeto usmeritvijo gospodarske stabilizacije, ki posebej podčrtuje nujnost ekonomskega odpiranja in sodelovanja s tujino. Vse bolj se uveljavlja ocena, da je odlok celo v nasprotju z napori za povečanje izvoza, saj je težko pričakovati, da bi lahko enostavno nadomestili tiste blagovne tokove, ki so jih v zadnjih letih ustvarili podjetniki z obeh strani meje in ki jih bo sedanje omejevanje pretrgalo. Bolj umestno bi bilo, da bi si kot že doslej prizadevali za kakovostno izboljševanje strukture prometa po avtonomnih radunili. Večanje maloobmejnega prometa predstavlja zbliževanje obeh gospodarstev in iskanje komparativnih Prednosti. Obenem ustvarja, kakor potrjuje praksa, konkretne možnosti *a vzpostavitev proizvodnega sodelovanja na obeh straneh meje ter s NADALJEVANJE NA 2. STRANI Po novem maratonskem sestanku v belgijski prestolnici Zasilen kompromis med ministri EGS o kmetijski politiki deseterice in cenah Italija ohranila dosedanji delež pri prireji mleka, podpore kmetom za teleta pa bo morala plačati večji del sama BRUSELJ — Po novem maratonskem sestanku, ki je trajal nepre trgoma 20 ur, so kmetijski ministri deseterice včeraj zjutraj vendar dosegli zasilen kompromis o »zeleni po litiki« EGS, prav v zadnjem trenutku pred začetkom kampanje prodaj glavnih pridelkov, ki starta danes. Glavni predmeti težkega dogovora zadevajo intervencijske cene pridel kov, deleže pri skupni proizvodnji mleka in njegovih izdelkov, podpore nekaterim produkcijam in pa postopno odpravo podpor izvozu držav z močnejšo valuto. Zajamčene cene pridelkov so sklenili sicer znižati za 1 odstotek (izraženo v konvencionalni valuti EGS), kar pa pomeni, da se bodo dejansko odkupne cene povsod nekoliko zvišale, v Italiji na primer za povpreč no 6,7 odstotka (kar sicer pomeni za kmeta izgubo, ker je inflacija dvakrat višja). Kompromis glede mleka pomeni, da so Irski priznali možnost zvišanja prireje za 4,7 odstotka, Italiji pa ohranitev lanske ravni (torej 8,3 milijona ton), medtem ko se mora skupna proizvodnja postopno znižati. Zasilen je tudi kompromis glede podpor italijanskim kmetom pri teletih (42.000 lir na glavo), ker bo letos EGS izplačala samo 40 odstotkov, ostanek bo doložila država. Enako velja za podporo pri klanju goveda v Veliki Britaniji, kar pomeni, da EGS nekako »zamiži« pred protekcionističnimi ukrepi posameznih članic, ki jih sicer preganja, češ da kvarijo konkurenco. Še bolj zamotan je kompromis glede tako imenovanih »nadomestil« pri izmenjavah pridelkov med članicami, ki je v bistvu predstavljal »obdavčenje« izvoza in olajšave za uvoz v državah s slabšo valuto (kot Italija), in narobe za države s trdnejšo valuto (predvsem Zahodna Nem čija). Sklenili so postopno odpraviti le slednje, in sicer postopno ter z nekaterimi podporami za nemške kmete, vsaj ob začetku. Doseženi sporazum bo stal EGS nadaljnjih 1.250 milijard lir, kar bo privedlo ob koncu leta do »luknje« v proračunu blizu 3.000 milijard lir. Toda to je bilo vse, kar so lahko dosegli, je zatrdil predsedujoči francoski minister Rocard (ki mu je pritrdil tudi Italijan Rognoni) in izrazil upanje," da bo sporazum glede kmetijstva »nalezljiv«, češ naj bi odprl pot tudi bližnjim dogovorom o izredno težkih finančnih in proračunskih vprašanjih. Bruseljski dogovor deležen kritik RIM — Bruseljski sporazum o cenah kmetijskih pridel kov in reformi »zelene Evrope« je naletel na dokaj različne odmeve. Medtem, ko prihajajo iz tujine vesti v glavnem o nezadovoljstvu (v Franciji so iz protesta že napadli nekatere tovornjake, ki so vozili v Italijo, za Angleže pa je bila to »najaabša odločitev, odkar je Velika Britanija vstopila v EGS«), pa tudi v Italiji sporazuma niso povsod sprejeli z navdušenjem. Voditelji italijanskih kmetijskih ustanov so sicer izrazili svoje zado- voljstvo nad tem, kar je italijanska delegacija uspela »iztrgati« v teh pogajanjih, vendar pa jih ne zadovoljujejo številna nerešena temeljna vprašanja »zelene Evrope«. Predsednik Confagricoltura Wallner je izjavil, da je sporazum o cenah kmetijskih pridelkov za Italijo »odločno negativen«. Za Zvezo zadrug naj bi bil sporazum celo poguben in »globalno negativen za Italijo«. To naj bi se odražalo tudi na da" očem h področjih živinoreje. Pelo srečanje prebivalcev ob meji Vsebina letošnjega pohoda v Glinščici: zavarovati naravo, mir in sožitje DOLINA — Pred petimi leti prvič izvedeni pohod po Dolini Glinščice, je včeraj doživel srečno in vsebine polno ponovitev. Ideja, ki jo je dala občina Dolina, o skupni manifesta ciji dveh sosednjih občin, dolinske v Italiji in sežanske v Jugoslaviji, je tako ponovno potrdila skupno vo Ijo po odkritem in prijateljskem sodelovanju v korist obmejnega prebi valstva. Še več. Kot je dejal župan občine Dolina Edvin Švab v pozdravnem nagovoru udeležencem pohoda v Hrbatih, je prireditev potekala tu di v znaku v Ljubljani na tristranski mirovni manifestaciji sprejetega gesla o miru, sodelovanju in sožitju, vrednote, ki naj prevevajo prebival stvo Furlanije Julijske krajine, Slo venije in Koroške. Toda včerajšnji izlet u naravo je pokazal, poleg skrbi za varstvo na ravnih lepot, tudi zavzetost za varstvo in razvoj vsega tistega, kar smo s trdno voljo po napredku v toliko letih dobrega zgradili ob tej naši meji. Boljša pomoč proti lakoti RIM — Vprašanje boja proti lakoti v svetu, osrednja točka političnega programa radikalne stranke, ki je v svoj volilni znak dokaj demagoš-ko vključila črn trak v znak žalovanja za tisoče mrtvih zaradi lakote, je v zadnjih dneh postalo eno osrednjih vprašanj v italijanski politični stvarnosti. Ta premik je sprožil zakonski osnutek za pomoč prebivalstvu, ki trpi lakoto : osnutek, na katerem so se pojavili podpisi predstavnikov skoraj vseh strank. Zakonski osnutek določa, da se pomoč za lakoto v svetu odcepi od bi rokratsko zapletenih postopkov zunanjega ministrstva za pomoč državam v razvoju : eno je razvoj, drugo pa je preprečiti, da bi ljudje umirali za radi lakote, je Piccoli odgovoril vsem kritikom, ki jih v teh dneh ni bilo malo. Ti kritiki še zlasti oporekajo imenovanju posebnega komisarja, ki bi deloval v tesnem sodelovanju z zunanjim ministrom in s predsedstvom vlade. Skratka, bil bi »skoraj minister«. Med oklepajem, kandidat za to mesto je furlanski socialistični poslanec Loris Fortuna. Ta komisar bi razporejal pomoč, ki v letošnjem NADALJEVANJE NA 2. STRANI DANES V TRSTU (17.30) Jadran-Caveja Jadranovi košarkarji bodo danes ob 17.30 v tržaški športni palači i-grali pomembno srečanje v boju za končnico prvenstva C-l lige proti Ca-veji iz Forlija. Naši košarkarji, ki so prejšnjo soboto osvojili predragoceno zmago v Castelfrancu (zmago s 73:70 je včeraj potrdila tudi košarkarska zveza), bodo seveda danes startali proti Ca-veji na nov par točk. Košarkarji iz Forlija so v prvem delu prvenstva zadali našim igralcem pekoč poraz, zato bodo imeli jadranovci v današnji tekmi dvojni motiv. Glede na pomembnost današnjega srečanja je tudi pričakovati veliko število navijačev, ki bodo našim košarkarjem še kako v pomoč ob novi zahtevni preizkušnji. V Jadranovem taboru so optimistično razpoloženi, čeprav se zavedajo, da njihova naloga ne bo lahka. VEČ NA 10. STRANI Sinoči Meblo v ženski odbojkarski B ligi Slovo od navijačev s porazom V poslovilnem domačem nastopu je šesterka Mebla doživela nov poraz. Tudi tokrat je bil poraz popolno-mama zaslužen, saj naše igralke res niso zaslužile več kot častnega seta, ki so ga osvojile. Tekma je bi la sicer v prvem delu še kar dopadljiva, kajti naše odbojkarice so zaigrale razmeroma zadovoljivo, nato pa se je ponovila ista pesem kot že na prejšnjih tekmab. Ekipa je zašla v krizo, iz katere se ni znala več izvleči. Nekoliko pod pričakovanji je zaigrala tudi gostujoča ekipa, to je Torref ranca iz Trenta, ki se sicer bori za prestop v A-2 ligo, vendar pa na igrišču v Nabrežini ni pokazala nič takega, kar bi opravičevalo ta njena upanja in pričakovanja. Skratka, Meb’o je tudi tokrat izpustil iz rok lepo priliko, da se od svojih navijačev poslovi z zmago. Če analiziramo nastop posameznih igralk, lahko rečemo, da je najbolj prijetno presenetila Vesna Klemše, ki je tokrat odigrala praktično vse srečanje in bila v svoji ekipi daleč najboljša. Ob njej bi lahko postavi,'! še Kraljevo in . Cergolovo, ostale pa so bile izredno po- prečne, še predvsem tuja igralka Vlasta Pesaressi. Prvi set so naše igralke začele še kar solidno, hTe so stalno v vodstvu, vendar jih je nekaj banalnih napak, ki bi jih tako izkušena ekipa prav gotovo ne smela storiti, stalo tudi ta prvi set. Ob koncu tekme, že običajna slika: našim so pošle moči in Torrefranca je imela gladko pot do zmage. (Mig) MEBLO — TORREFRANCA 1:3 (13:15, 15:5, 13:15, 10:15) MEBLO: Klemše, Kus, Antoni, Kralj, Pesaressi, L. in V. Legiša; Cergo', Maver. ZGREŠENI SERVISI: Meblo 21, Torrefranca 16. POTEK TEKME: 1. set: 0:2, 1:3, 4:3, 4:5, 7:5, 9:7, 11:8, 12:10, 12:12, 13:12, 13:15; 2. set: 11:0, 11:3, 13:3, 13:5; 15:5; 3. set: 0:3, 1:3, 1:7, 6:7, 6:8, 9:8, 10:11, 10:13, 13:13, 13:15; 4. set: 0:1, 3:1, 3:7, 5:10, 8:10. 911, 10:12, 10:15. TRAJANJE SETOV: 1. set: 30', 2. set: 12', 3. set: 24', 4. set: 22’. GLEDALCEV: 200. OSTALA IZIDA: Tregarofani Padova - CUS Padova 0:3, Nervesa - Mogliano Veneto 0:3. Pred bližnjo sejo predsedstva republiške konference SZDL Slovenije Posebna skrb in pozornost problematiki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji LJUBLJANA — Jugoslovanska politika do brososedskih odnosov je dala v zadnjih letih dokaj dobre rezultate. Stalnica odnosov s sosedi je nenehno prizadevanje za vsestranski razvoj odnosov in za reševanje vseh odprtih vprašanj. Prizadevanja tečejo v smeri odprtosti meja, tesnejšega gospodarskega sodelovanja, še posebej na obmejnih območjih, in za uresničevanje pravic manjšin jugoslovanskih narodov. Kako pomembno je to področje, potrjujejo številne razprave v Socialistični zvezi kot najmnožičnejši, frontno naravnani organizaciji, znana stališča pa bodo potrdili in jih še kvalitativno obogatili na prvi naslednji seji predsedstva republiške konference SZDL Slovenije. Med problemi v sosedskih odnosih namenjajo posebno pozornost problematiki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Razlog ni samo v kontinuiteti Socialistične zveze pri spremljanju te problematike, ampak predvsem nekateri pojavi, ki v zadnjem času vzbujajo precej zaskrbljenosti. Gre med drugim tudi za pisanje dela italijanskega tiska, s katerim skušajo ustvariti vtis, da je problematika slovenske narodnostne skupnosti v jugoslovanski politiki izgubila svoj nekdanji pomen in to predvsem zaradi zapletenega gospodarskega položaja, pogajanj o posojilih z Mednarodnim denarnim skladom in podobnim. Poleg tega se pojavlja težnja, da bi manjšinsko vprašanje obravnavali kot notranje, italijansko vprašanje in to mimo mednarodnopravnih obveznosti in vloge Jugoslavije kot domovine matičnega naroda slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V procesu priprav zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji se poraja vse več negativnih znakov, še posebej v smislu izključevanja Slovencev v videmski pokrajini iz te zaščite. Prav tako v Socialistični zvezi ugotavljajo, da je med vsemi vprašanji uresničevanja osim s kih sporazumov najmanj napredka prav pri urejanju položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji (glede na napredek na drugih področjih — blagovna menjava), bilo bi mogoče celo trditi, da se njen položaj relativno slabša. Zaskrbljenost ni brez osnove tudi zaradi izjav pomembnih italijanskih političnih predstavnikov, ki kažejo na tendence, obravnavati to vprašanje kot notranjo zadevo Italije in to ne globalno, ampak parcialno. Tovrstne izjave je dal nedavno tega tudi italijanski zunanji minister Andreotti na tiskovni konferenci ob obisku v Beogradu. Toliko bolj zaskrbljujoče je, ker tem izjavam ni sledil pravočasen in ustrezen odgovor z jugoslovanske strani. Ob ocenjevanju sedanjega položaja Slovencev v Italiji pa je potrebno upoštevati še dvoje: tudi na področju veljavnosti posebnega statuta še vedno niso uresničene vse manjšinske pravice, ki jih ta statut določa, kot denimo uporaba slovenščine v javni upravi in sodstvu, zastopanost Slovencev v upravi, topografski napisi, financiranje kulturnih dejavnosti (Stalno slovensko gledališče v Trstu), sredstva javnega obveščanja (televizijski program v slovenščini) in podobno. Posebej pa zaskrbljuje tudi politična klima, v kateri potekajo prizadevanja slovenske narodnostne skupnosti za njeno celovito zakonsko zaščito. Ozračje torej ni ugodno in vse pogosteje se sprožajo italijanski nacionalistični pritiski in dejavnosti, ki žele onemogočiti pravično in interesom manjšine ustrezajočo zakonsko zaščito. Prav zaradi problemov in zatikanj, v Socialistični zvezi ponovno poudarjajo, da so odprta manjšinska vprašanja bistveni in sestavni del od nosov s sosedi, da je merilo demokratičnosti družbe, v kateri manjšine živijo, odnos družbe do prizadevanj manjšine za enakopravnost, obstoj in razvoj. Odnos teh družbenih struktur do upravičenih zahtev slovenske narodnostne skupnosti pa odraža tudi stopnjo resnične volje in interesa za razvijanje in poglabljanje dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, oziroma Slovenijo. BORIS LENIČ Po odhodu zadnjih francoskih enot Policijski avtobus žrtev bombnega napada v Čilu • Zaskrbljenost NADALJEVANJE S 1. STRANI tem vnaša novo kvaliteto v obmejno povezovanje. Za nas Slovence v Italiji je vsako omejevanje prehoda oseb in izmenjave blaga zaskrbljujoče. Kot narodna manjšina vidimo možnost razvoja le ob resnično odprti meji. Nasprotna pot vodi v izolacijo obmejnega prostora, kar na gospodarskem področju pomeni neizogibno propadanje. V razvitem sodelovanju sc bodo krepili vsestranski odnosi ob meji in tudi vloga našega gospodarstva. Zato je za nas še posebej pomembno, da se v praksi uresničujejo stališča in sklepi skupščine SR Slovenije, ki je v preteklem tednu ponovno potrdila, da je obmejno sodelovanje trajna in stabilna oblika za vsestranski razvoj sodelovanja s sosednimi državami. Obmejno gospodarsko sodelovanje in vse druge oblike obmejnega sodelovanja so bistven in nenadomestljiv del politike dobrega sosedstva. Ob vsem tem torej ne bi smelo biti vprašanje, kako omejevati določene oblike sodelovanja. V prvo vrsto bi morala stopiti prizadevanja za hitrejše razvijanje višjih in trajnejših oblik gospodarskega povezovanja. De-v.et let po podpisu osimskih sporazumov je mogoče reči, da so bili storjeni nekateri pomembni koraki naprej, vendar ostaja pred gospodarstvoma obeh držav še veliko neizkoriščenih možnosti. SUADAM KAPIČ • Boljša NADALJEVANJE S 1. STRANI letu znaša 2.500 milijard. Kritiki tudi pravijo, da gre v bi stvu samo za pomoč v prehrani, skratka za razpečevanje presežkov italijanske prehrambene industrije. Podpisniki zakona pravijo, da to ne drži. Težko je ugotoviti, kdo ima prav. Nedvomno pa je treba tu poudariti, da je sedanja pomoč razpr šena, počasna in neučinkovita. Dejstvo, da bi te pristojnosti poverili e-nemu samemu človeku, bi verjetno odpravilo marsikatero birokratsko o viro. To pa je nedvomno velik pomen tega zakonskega osnutka. Skratka, pomoči lačnim ni mogoče istovètiti s pomočjo za razvoj : mostovi, elektrarne in železnice lahko tudi počakajo, lačni žal ne. B. Br. Zatišje v BEJRUT — Včeraj je odšla iz Libanona še zadnja skupina 250 francoskih vojakov, medtem ko so dobile ukaz, naj zapustijo področje, tudi a-meriške in italijanske vojne ladje, ki so se zadrževale v libanonskih vodah. To je bilo zadnje dejanje mednarodne mirovne sile, ki je prišla v Libanon pred 20 meseci. Odhodu zadnjih čet sta v Bejrutu prisostvovala francoski zunanji minister Claude Cheysson ter francoski obrambni minister Charles Hemu,. Oba je še pred tem sprejel libanonski predsednik Amin Džemajel. Libanonu Včeraj ni v Bejrutu prišlo do kršenja premirja in množijo se diplomatske pobude za mirno rešitev libanonske krize. Le na severnem področju države je prišlo do spopada med izraelskimi in sirskimi enotami, v katerem je izgubil življenje izraelski vojak. Vsekakor pa je jasno, da mednarodne mirovne sile niso dosegle cilja, zaradi katerega so prišle v Libanon. Zelo negativen je tudi obračun človeških žrtev, ki so jih utrpele. Američani so imeli 264 mrtvih, Francozi 88, Italijani pa enega. SANTIAGO — Močan naboj razstreliva, ki so ga neznanci nastavili v kanalizacijo sredi Santiaga, je povzročil smrt nekega policijskega agenta, 11 drugih agentov je bilo ranjenih, poleg tega pa je utrpelo telesne poškodbe tudi šest civilistov, ki so bili slučajno v bližini eksplozije. Med temi leži neki študent v bolnišnici v zelo težkem stanju. Naboj je eksplodiral prav v trenutku, ko je čezenj peljal policijski avtobus, v katerem je bilo 25 agentov posebne čilenske policije, izurjene za boj v pouličnih neredih. Eksplozija je povsem raznesla prvi del vozila. Pa tudi sicer je stanje v Čilu še naprej dokaj napeto. K temu je doprinesla tudi zadnja zahteva čilenske-ga režima, naj Francija odpokliče svojo podkonzulko v Santiagu Yvonne Le Grand, katero tamkajšnja vlada dolži, da je nudila pomoč nekaterim članom opozicije. Ta zahteva, ki je še zaostrila že itak napete odnose med Francijo in Čilom, pa ni verjetno nič drugega kot odgovor na protest, ki ga je izrekla francoska vlada v sredo proti nasilju Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta OZN Nikaragva ostro proti ZDA NEW YORK — Po vojaških akcijah protisandinističnih gverilcev, ki so v preteklih dneh napadli in poškodovali tri ladje v nikaragovskih pristaniščih Puerto Sandino in Corinto, se je včeraj na zahtevo Nikaragve zbral Varnostni svet OZN. Stalni predstavnik Nikaragve Javier Chamorro je v svojem posegu izredno ostro napadel Honduras, kjer imajo protisandinisti svoje baze, ter predvsem Združene države. O slednjih je dejal, da so začele »umazano nenapovedano vojno« proti nikaragovski revoluciji, ter označil ameriškega predsednika Reagana za »mednarodnega zločinca«. Chamorru sta odgovorila tako predstavnik Hondurasa kot predstavnik ZDA. Oba sta napadla sandinistični režim, češ da širi prevratništvo po vsej Srednji Ameriki po naročilu Sovjetske zveze. Zasedanje Varnostnega sveta OZN se bo nadaljevao jutri. Medtem pa iz nikaragovske prestolnice Manague poročajo, da je včeraj prišlo do novih vpadov protisandinističnih gverilcev, ki so napadli rudnik zlata pri Bonazzi ter hudo {»škodovali jez v bližini. Do spopudov je prišlo tudi pred pristaniščem Corinto, kjer je nikaragovska mornarica zajela tri gverilske vojne čolne vrste »Pirana«. Francozi se borijo za delo PARIZ — Mitterrand se je znašel pred nenadejano močno opozicijo proti načrtu o zmanjšanju proizvodnje (in ustreznih delovnih mest) v železarstvu, kot narekujejo navodila EGS. Protestne demonstracije so se vrstile v najbolj prizadeti deželi Loreni ne^ pretrgoma dva dni in dve noči, razširile so se pa tudi po vseh drugih večjih industrijskih krajih države, tudi na jugu Francije, kjer so pri Marseillu stotine železarjev izražale svoje ogorčeno nasprotovanje vladnim u-krepom v spopadih s policijo, potem ko so razbijale steklene avtobusne čakalnice (kot kaže slika). Še najbolj je predsednika presenetil odstop 4 socialističnih parlamentarcev, druga 2 pa sta napovedala, da ne bosta glasovala za tak načrt. Od jutri v Rimu kongres Evropske ljudske stranke V bistvu podpora KD za volitve RIM — Evropske volitve so blizu (volili bomo 17. junija) in stranke že pripravljajo svojo volilno kampanjo. Nedvomno sodi v ta okvir kongres Evropske ljudske stranke, formacije, ki združuje »krščansko usmerjene« politične stranke držav deseterice. Gre za eno največjih formacij Evropskega parlamenta, ki šteje v svoji sredi kar pet predsednikov vlad. Kongres, ki se bo začel v ponedeljek v Rimu, so včeraj predstavili tisku predstavniki KD s predsednikom Piccoli jem na čelu. Piccoli je že takoj v začetku poudaril, da bodo na tem kongresu odobrili skupni program za ovrednotenje združene Evrope in je dejal, da zadnji spori ne «mejo zaustaviti postopka evropske integracije. Ljudska stranka je v Evropskem parlamentu soglasno glasovala za dokument o Evropski uniji, ki so ga odobrili februarja letos in ki predstavlja temelj v novem poglavju evropskega združevanja; sedaj je treba po tej poti nadaljevati. Pri tem si demokristjani zastavljajo dva osnovna cilja: skupno evropsko obrambo in skupen evropski denar. Ju bo mogoče uresničiti? Ta kongres bo, kot že rečeno, predvsem pomembna manifestacija. Na njem bo spregovorila vrsta politikov evropskega slovesa, od zahodnonemškega kanclerja Kohla in bavarskega voditelja Straussa, do predsednikov vlad Nizozemske Lubbersa, Belgije Martensa in Irske Fitzgeralda, pa še predsednika Evropske ljudske stranke Tin-demansa in predsednika Svetovne unije demokristjan-skih strank, Čilenca Zaldivarja, med Italijani pa Piccoli, Andreotti, De Mita, Forlani, Emilio Colombo, Andreatta. Osrednja točka razprave bo odobritev »akcijskega programa« Evropske ljudske stranke. Gre za obširen dokument, ki se začenja z nekakšnim volilnim manifestom, ki vsebuje osnovne postavke o utrditvi enotnosti Evrope, o gospodarski problematiki s posebnim poudarkom na zaposlovanju, o pravicah državljanov, o zaščiti okolja in o politiki miru. V nadaljevanju dokument obširno razčlenja posamezna poglavja in predstavlja torej nekakšen volilni program te stranke, ki ga bodo seveda po posameznih državah še izpopolnili. V tem volilnem programu je med drugim tudi poudarjena potreba po razvoju manjšinskih jezikov in kultur. Seveda je bil na včerajšnji tiskovni konferenci govor tudi o tistih aspektih priprav na evropske volitve, ki pobliže zadevajo Italijo. Vodstvo KD je namreč prav v zadnjem tednu obširno razpravljalo o pripravah na volitve in ob koncu te seje je pesi. Andreatta spregovoril o možnosti, da bi komunisti na volitvah prejeli več glasov kot krščanska demokracija. Včeraj je Andreatta to mnenje nekoliko omilil : dejal je, da bi imela na osnovi lanskoletnih volilnih izidov KD le tri ali štiri poslance več kot komunistična partija, in da bi se ta prednost lahko izničila, če bi bila volilna udeležba nižja od lanske. Tu pa verjetno ne gre samo za volilno udeležbo: po podatkih specializiranih ustanov za raziskavo javnega mnenja naj bi KD v juniju doživela nov volilni poraz in zato je razumljivo, da si sedaj — po dejansko neuspelem kongresu in Pirovi zmagi De Mite — stranka prizadeva, da vsaj ohrani lanske volivce. Tudi tem prizadevanjem je treba torej pripisati dejstvo, da bo kongres Ljudske stranke prav v Rimu in da bo izzvenel predvsem kot velika volilna manifestacija, v mnogo manjši meri pa kot poglobitev posameznih aspektov in težav evronske-ga združevanja. BOJAN BREZIGAR 230 kv. m moquettes po 6000 lir 190 kv. m (višina 4 m) plastičnih podov po 9000 lir 430 zvitkov zidnih tapet po 6250 lir zvitek. TRST — Ulica Molino a Vento 5 — Telefon: (040) 750134 MAXIN AUTICA Marco C O SO LI & C. Sne. 34019 SESLJAN 54 (TRST) . Telefon 040/299231 S.A.C.A.T. y nadomestni deli za (oj FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tu|e znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 * abitare Pohod v Glinščici manifestacija sožitja in miru Dolina — Prizori s pohoda v Glinščici. Na srednji sliki predstavnik Sežane Tihomir Kovačič, podpredsednik dežele Zanfagnini, vladni komisar Marrosu in župan Doline Edvin Švab DOLINA — Včerajšnje (in današnje, odprtje državne italijansko-jugo slovanske meje za njeno prosto prehajanje pri kmečkem prehodu v Bo-taču, v čudoviti Dolini Glinščice, se je spremenilo v manifestacijo, ki po svojem pomenu presega želje po ovrednotenju in zaščiti naravnih lepot v dveh sosednjih občinah, kot sta Dolina in Sežana, in je po osnovni vsebinski naravnanosti postala manifestacija prijateljstva, sožitja in miru. Takšen značaj mu je dala tudi navzočnost uglednih predstavnikov oblasti sosednjih občin, dežele Furlanije - Julijske krajine in republike Slovenije. Tako so se pohoda udeležili podpredsednik deželnega odbora Pietro Zanfagnini, deželni odbornik Dario Rinaldi, tržaški župan Franco Richetti, senatorka Jelka Gerbec, vladni komisar v Trstu Mario Marrosu, župan občine Dolina Edvin Švab, predsednik - SKGZ Boris Race. generalni konzul SFRJ v Trstu Dra- go Mirošič, iz Slovenije pa so prišli član izvršnega odbora SR Slovenije Jože Kavčič, ki je v slovenski vladi odgovoren za varstvo okolja in urejanje prostora, Tihomir Kovačič, predsednik skupščine občine Sežana, prejšnji in sedanji župan Kopra Bruno Korelič in Janko K osmina in številni drugi, med katerimi naj omenimo šolske otroke, predstavnike mejnih in carinskih teles. V lepem, morda prvem v tem letu zares spomladanskem dnevu, se je kolona pohodnikov od Hrvatov po zložni betonski poti odpravila v Bo-tač in se ustavila na travniku ob poti proti Beki. Sežanski župan Tihomir Kovačič je tu pozdravil vse udeležence, obred, ki ga je poprej v Hrvatih opravil njegov kolega Edvin Švab. »Današnja manifestacija nima samo političnega pomena, ampak je važna tudi zaradi različnih narodov, ki v sožitju živijo tu ramo ob rami. Kadar tega sožitja ni bilo, ga ni bilo zaradi poneumljenja ljudi,« je rekel in zaželel, da bi bila ta prireditev vsebinsko še bogatejša. Še dva govornika sta obeležila simbolični smisel včerajšnjega prostega prehoda čez mejo. Član slovenske vlade Jože Kavčič je ugodno ocenil novejši razvoj sodelovanja med Slovenijo in deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Predvsem je bila odstranjena težava, ki že nekaj časa sodi v preteklost — je dejal Kavčič — misleč na odpravo depozita za prehajanje meje s prepustnicami. Izvršni svet Slovenije — je rekel Kavčič — želi pospešiti delo mešanih komisij, ki se uk varjajo s strokovnimi in političnimi problemi. . »Kot čuvamo naravo — je v sklepnem delu dejal Kavčič — tako moramo čuvati tudi naše medsebojne odnose in jih krepiti v obojestransko korist.« Podpredsednik dežele Zanfagnini je videl v dvodnevnem odprtju meje primer aktivnega sodelovanja ljudi ob njej. »Naša naloga je, da ima čimbolj otipljive osnove,« je dejal deželni predstavnik in pri tem mislil tudi na možnosti zakonske* zaščite Glinščice (in morda še kakšne druge naravne lepote ob meji, ki zadeva oba soseda). Zanfagnini je pokazal odprt in odkrit odnos do skupnih deželno-republiških zadev, ki naj jih razumeta in podpirata tudi Rim in Beograd. Udeležence današnjega pohoda čez odprto mejo pri Botaču čaka lepo pre senečenje. Ob povratku bodo namreč prejeli ob meji rumeni kartonček, s katerim se bodo lahko v večernih tirali brezplačno udeležili zabavnega večera v gledališču »F. Prešeren« v Bol juncu. V prvih dopoldanskih urah so imeli predstavniki dežele in republike sestanek, katerega sta se udeleževala tudi Tone Poljšak, predsednik jugoslovanske delegacije v stalni mešani komisiji za izvajanje Videmskega sporazuma, in Tomaž Vuga, namestnik predsednika republiškega komiteja za varstvo narave. Pregledali so številne pobude na mejnem in širšem prostoru, kjer se srečujejo interesi dežele in republike. Na večeru bodo vinogradniki iz vse tržaške pokrajine prinesli na pokušnjo svoja vina. Poskrbljeno bo tudi za jedačo. Za ples bo poskrbel ansambel narodnozabavne glasbe iz Srednje Pivke »Vesela polka«. Prireditev se bo pričela ob 19.30. Zabava ob pohodu čez mejo V Gorici zasedanje o vodnem gospodarstvu GORICA — V sredo in četrtek, 4. in 5. aprila, se bosta v Gorici sestali italijanska in jugoslovanska delegacija mešane komisije za ure jeva nja vprašanj iz naslova vodnega go spodarstva. Na tem, sedmem, zasedanju bodo preučevali stanje površinskih in tudi podzemeljskih vod. Zadnje zasedanje mešane komisije je bilo v Beogradu. Jugoslovansko delegacijo bo vodil Tone Poljšak, italijansko pa minister za izvajanje 0-simsfoega sporazuma Carducci. V Botaču snemali kadre za film »Manjšine - bogastvo Evrope« TRST — Včerajšnji pohod -»čez mejo« pri Botaču je ekipa italijanske televizije snemala z veliko prizadevnostjo. Kadrov ne bo porabila samo za dnevno informacijo. ampak tudi za oddajo »Manjšine, bogastvo Evrope«, ki jo snema v koprodukciji z nekaterimi srednjeevropskimi državami. »Pod pokroviteljstvom UNESCO in v dogovoru med radiotelevizijskimi hišami Italije, Avstrije, Švice, Slove nije in Vojvodine snemamo film, ki ga bodo zgoraj o-menjene postaje jeseni istočasno predvajale v svojem televizijskem programu,« nam je dejal dr. Filibert Bene-detič, šef programskega oddelka slovenske radijske postaje, ki je opravljal vlogo koordinatorja. »RA/ 3 bo posnel madžarsko manjšino v Jugoslaviji, Švica gradiščanske Hrvate, Slovenija v Švici živeče Re-toromane, Avstrija pa svojevrstni človeški mozaik, ki ga s svojimi 24 narodi in narodnostmi predstavlja avtonomna pokrajina Vojvodina,« je še povedal Benedetič in v nadaljevanju pogovora dodal, da bodo s tem prispevkom sodeolvali na tekmovanju za »Pril Italia«, ki ga prireja italijanska radiotelevizija. »S takšno pobudo se tudi naš informacijski medij uspešno vključuje v skupni življenjski utrip ozemljskega območja Alpe Jadran in opravlja blagodejno povezovalno vlogo za boljše medsebojno razumevanje,« je še rekel Be nedetič. Na Bledu pogovori o varstvu narave TRST — Ob simpatični pobudi dolinske in sežanske občine za dvodnevno odprtje meje za ljubitelje narave v Glinščici in privržence prijateljstva med narodi sta se podpred sednik deželnega odbora in odbornik za načrtovanje in proračun odv. Pietro Zanfagnini in arh. Tomaž Vuga, predsednik jugoslovanskega dela mešane delovne skupščine za varstvo okolja in narave na mejnem območju dogovorila za sestanek v dneh 17. in 18. maja na Bledu, kjer naj bi poskušali uskladiti režim ob meji Triglavskega naravnega parka. Na Obali si prizadevajo zagotoviti zadostne količine pitne vode KOPER — 'Že čez dve leti bo poraba '''ode na Obali presegla razpoložljive količine vode, in pri Rižanskem vodovodu opozarjajo, da je nujno že danes začeti s pripravami in gradnjo novih vodnih zajetij ter objektov Primarnega vodovodnega sistema. Se-veda je nujno nadaljevati tudi s hi-drogeološkimi raziskavami v zaledju *zvira Rižane, kjer se po ocenah strokovnjakov »skrivajo« še precejšnje količine vode. V minulih dveh letih so na Obali v Poletnih dneh, ko je bila poraba vo- Skrb Evrope prometno varnost STRASBOURG — Leto 1985 bo verjetno proglašeno za »leto varnosti na nesti«. Tako se vsaj glasi predlog, Kl so ga iznesli na zadnjem plenarnem zasedanju evropskega pari?) •denta. Zasedanje je bilo v celoti posveče-o obravnavi problemov, s katerimi spopadajo prevozniki v mejah Ev-opske gospodarske skupnosti in na a tore so nedavno opozorili tudi ka-ntonisti s svojimi protestnimi akci-dih11 * italijanskih mejnih preho- Na zasedanju je imel glavno poro no Predsednik Sveta za promet pri _yS Fiterman, ki je podal podroben egled sedanjega stanja in predla ola -Vrsto nkrepov, s katerimi naj bi v„t al.i ne samo cestni, ampak tudi ozniški in drugi promet. . Na dnevnem redu je bilo tudi vpra-anje uskladitve varnostnih določil za stni promet v EGS. V ta namen j,. ^Vropski parlamentarci določili misijo, ki bo sestavila pregled se-QanJega stanja. de največja, porabili dnevno približno 37 tisoč kubičnih metrov vode (429 litrov v sekundi), čez šest let pa bo povprečna poraba vode na Obali znašala približno 600 litrov v sekundi. Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo poraba vode do leta 2000 povzpela na 900 litrov v sekundi do leta 2035 pa naj bi presegla 3000 litrov vode v sekundi. Vsa predvidevanja zahtevajo od vseh odgovornih za vodno oskrbo na Obali maksimalno angažiranje že danes. Gre namreč za infrastrukturne objekte, ki znatno vplivajo na družbenoekonomski razvoj posameznih območij, razen tega pa tudi za naložbe, ki še zdaleč niso in ne bodo poceni. Za zgraditev objektov (od osnovnega vodovoda do nove vodarne na izviru Rižane ter še nekaterih drugih objektov) bodo do leta 1990 — po današnjih ocenf.h — na Obali morali zbrati nekaj nad 900 milijonov dinarjev, do leta 2035 pa več kot 4 milijarde dinarjev. Skratka, gre za izjemno drage objekte, drago vodo, toda kot pravijo nekateri : najdražja je (bo?) voda, ki je ni. Na Obali se morajo kar najhitreje lotiti reševanja tega problema tudi zato, ker bodo po letu 1992 začele usihati dobave vode iz Gradol na Hrvaškem, od koder bi lahko zdaj na Obalo dobili okrog 300 litrov vode v sekundi, pa je zaradi o-menjenih zmogljivosti osnovnega vodovodnega sistema praktično dobijo le dobro polovico. Že letos pa se bo odjem vode iz Gradol na Hrvaškem lahko povečal, saj so konec minulega leta dogradili prvi del vzporednega cevovoda od Valete do San Simona, do letošnjega poletja bodo »potegnili« vodovodne cevi še do izolskih livad, kar bo z nekaj manjšimi dodatnimi deli omogočilo, da bo v koprsko občino letos poleti priteklo tudi okrog 60 litrov vode v sekundi tudi iz Gradol. Tako letos v koprski, pa tudi v izolski občini ne bo takega pomanjkanja vode kot so ga občutili prebivalci v minulem letu. Vzporedni cevovod bo povsem dokončan 1985. leta, ko bodo cevi »potegnili« še do Pivola nad Izolo. DUŠAN GRČA Dijaki zavoda J. Stefan na izletu po Sloveniji Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno vzgojo pri Socialistični republiki Sloveniji, že vrsto let prireja dvodnevni izlet v Slovenijo za dijake tretjih razredov zavoda »JOŽEF STEFAN«.. Temu izletu pravimo mi dijaki kar maturantski izlet, saj se vrši prav pred kvalifikacijskimi izpiti, s katerimi zaključujemo triletno šolanje. Letos so nas povabili r Titovo Velenje, Šoštanj, Celje in Ljubljano. 37 dijakov tretjih razredov je v spremstvu štirih profesorjev in pedagoškega svetovalca prof. Faturja odpotovala 20. marca zjutraj proti Titovem Velenju. Tu smo si najprej ogledali tovarno Gorenje, kjer izdelujejo v glavnem štedilnike, hladilnike in zmrzovalne skrinje. V tovarni smo se zadržali dalj časa. opazovali smo delo pri tekočem traku, zanimali so nas tudi tehnični podatki. V popoldanskih urah smo šli v rudarski muzej v velenjski grad. Muzej je zgodovinsko zelo zanimiv, saj je v njem na ogled material, ki je pripomogel k razvoju v rudnikih, ki so za Titovo Velenje ekonomsko bistvenega pomena, še zlasti danes zaradi energetskih problemov. Nato smo šli še na obisk Centra srednjih šol elektrokovinarske usmeritve. Ogledali smo si razne učilnice in delavnice in se seznali z ustrojem šole. Naslednjega dne smo že zgodaj krenili proti Šoštanju na ogled tamkajšnje termoelektrarne. Vodiči so nam zelo podrobno razložili delovanje termoelektrarne, tako je bil tudi ta ogled sila zanimiv. Nato smo šli'v Celje in obiskali Center srednjih šol. Tu so nas zelo gostoljubno sprejeli in nam razkazali moderno in nadvse funkcionalno šolo. Po datek, ki je vse nas kar pretresel, je bil ta, da obiskuje šolo približno 2.300 dijakov. Po kosilu in pomenku z našimi vrstniki smo se odpravili proti Ljubljani. Po daljšem ogledu mesta je bilo tudi letošnjega izleta konec. ANDREJ SANTIN ... te poroči EKSKLUZIVNI SLAVNOSTNI MODELI ZANJO, ZANJ IN ZA SVATE BONBONIERE - VABILA 34077 RONKE RONCHI DEI LEGIONARI GORIČA Ul. S. Lorenzo 46 int. Velike odgovornosti občinske uprave glede izvajanja načrta PEEP za Opčine V organizaciji pristojnega odbora SKGZ Letovanje za otroke bo letos v Škofji Loki Vprašanje načrtov za ljudske gradnje (PEEP) za področje Opčin je v sedanjem trenutku ponovno postalo zelo aktualno. Po prvem sestanku, ki so ga o tem problemu na Opčinah priredili Kmečka zveza, Konzorcij Naša zemlja in prizadeti lastniki, je bila občinski u-pravi in načelnikom svetovalskih skupin odposlana resolucija, v kateri je bilo rečeno, da je treba spoštovati obveze o reviziji načrtov PEEP in še posebej poudarjeno, da ne sme občinska uprava posegati v periferijo, dokler ne bo ta revizija opravljena. Sledila so srečanja z županom in predstavniki političnih strank, ki so podprle zahteve teh organizacij in lastnikov in se zavzele, da bi se za ljud ske gradnje na Opčinah določila alternativna področja. Občinska uprava je s svoje strani bila pripravljena sprejeti le nekatere popravke tehničnega značaja: podčrtala pa je, da bo celotno zadevo proučila in podprla vsako odločitev, s katero bi soglašali vsi zainteresirani socialni dejavniki; na vprašanja KZ, konzorcija NZ in lastnikov pa je zagotavljala, da je celoten postopek zaenkrat zaustavljen. Kmečka zveza se je medtem s svoje strani po svojih strokovnjakih prizadevala za tako rešitev, ki bi premostila nastali položaj. Izdelala je svoje alternativne predloge in jih približno pred mesecem dni izročila občinski upravi. Politična oblast ni glede sprejetih obvez med tem časom naredila ničesar, birokratski postopek pa je šel po svoji poti, saj je občinski odbor na svoji petkovi seji odobril že prej določene lokacije, na katerih bodo zadruge v okviru načrta PEEP lahko gradile ljudska stanovanja, sicer bi izgubile predvidene finančne prispevke. Ponovno torej sklicevanje na nujnost ukrepanja, kot da bi ne bilo dovolj časa, v katerem bi bilo mogoče najti alternativne lokacije za ljud ska stanovanja, ki bi povzročile manjšo škodo teritoriju in prebivalstvu. Nekateri lastniki so bili medtem že obveščeni, da bo zadruga ANIA opravila tehnične izvide na njihovih terenih, to pa bo naredila, ker ima pooblastilo od župana. Gre za jasen in odkrit dokaz imo-bilnosti nekaterih političnih sil v občinskem odboru; ta očitek ni namenjen prav vsem: znano nam je, da sta odbornika Jagodic in Lokar pred tednom dni uspela zaustaviti pobudo odbornika za urbanistiko Pacorja, ki je že takrat skušal, da bi odbor sprejel sklep o lokacijah zemljišč gradbenim zadrugam. Pristojni odbornik ni naredil, kar bi moral storiti. Spričo nastalega po- ložaja je Kmečka zveza sprožila pobudo, da bi prišlo do sprejemljive rešitve za vse družbene komponente: v torek dopoldne se bodo namreč v njenih prostorih sestali predstavniki zadrug Cartimavo, Fanin, 1. maggio, ANIA in Cele, da bi se sporazumno dogovorili o možnih rešitvah za ljudske gradnje na Opčinah, ki bi bile sprejemljive za obe strani. Na dosedanjih neformalnih pogovorih so predstavniki zadrug pokazali pripravljenost proučiti celotno zadevo, obenem pa so podčrtali, zakaj ni prišlo že prej do podobnega razčiščenja problema. In prav tukaj prihaja do izraza odgovornost tržaške občinske u-prave, ki ni storila potrebnih korakov za rešitev vprašanja, ki bo sedaj ponovno vzbudilo veliko nezadovoljstvo in napetost med zainteresiranim prebivalstvom. Vsako leto ob tem času začenjamo misliti na počitnice, kako jih bomo preživeli, kako jih bodo preživeli\ naši otroci in mladi. Vajeni smo že bili na tradicionalna dolgoletna letovanja v Zgornjih Gorjah pri Bledu in na letovanja v Savudriji. Letovanja prireja odbor za doraščajočo mladino pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi, ki je letos sklenil nekoliko spremeniti koncept letovanja. Kot prvo se je spremenil kraj letovanja : letos bo to Škofja Loka, kjer bodo udeleženci prebivali v moderno opremljenem dijaškem domu, ki ima med drugim tudi vrsto športnih objektov. Letovanje v Savudriji, ki je bilo v preteklosti namenjeno izključno goriškim otrokom prav zaradi bližine morja, je ohranjeno tudi letos, vendar bodo dobrodošli udeleženci tako iz Tržaške kot iz Goriške. Odbor se je torej odločil za Z S K D Z P Z P SKD TABOR PRIMORSKA POJE v petek, 6. aprila, ob 20 30 v Prosvetnem domu na Opčinah novo, drugačno letovanje, ne nazadnje tudi zato, ker je hotel vključiti v to bivanje zunaj doma tudi mladostnike do petnajstega leta. V Gorjah bi to bilo nemogoče, v Škofji Loki pa je takih možnosti še več. Škofja Loka je mesto, polno zgodovinskih zanimivosti, Poljanska dolina lahko postane cilj izletov, pohodov in raznih ogledov. Letovanje torej nudi otrokom možnost sprostitve s športom, z izleti in pohodi, z interesnimi dejavnostmi in igrami, po drugi strani pa posveča skrb tudi spoznavanju domovine, obiskom spomenikov in muzejev, spoznavanju lastne zgodovine in sedanjosti. Tako poletno bivanje ni in ne sme biti »odložitev« otroka za dva tedna, ampak je priložnost, da prispevamo k razvoju otrokove oziroma mladostnikove osebnosti, da doprinesemo obogatitev njegovim vsakdanjim izkušnjam. Skratka : da mu pripravimo prijetno doživetje, od katerega bo tudi nekaj odnesel. Organizacijo in izpeljavo letovanja v Škofji Loki si je prevzel vzgojiteljski kader Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel iz Trsta, kar je tudi jamstvo za strokovno pripravljenost osebja. Programi letovanj so poleg tega vnaprej izdelani, tako da bodo lahko udeleženci odnesli od letovanja čim več. (Informacije na sedežu SKGZ). Repentabrski občani danes na volišče V telovadnici v Repnu bodo danes, od 9. do 15. ure odprli volišče, da bi repentabrski m občanom omogočili, da se izrečejo o vprašanju jedrskega orožja. Samoupravni referendum, ki ga ob sodelovanju vseh krajevnih družbenopolitičnih komponent prireja enotni občinski odbor za mir in razorožitev, predvideva odgovor na že znana tri vprašanja, ki so bila na glasovnicah tudi v drugih krajih naše pokrajine. Organizacijski odbor poziva občane na polnoštevilno udeležbo. B. S. V okviru kampanje ministrstva za industrijo in trgovino Cene 49 izdelkov široke potrošnje do konca junija v mejah inflacije V torek koncert US AFE Band v Bol juncu V torek zvečer bo v občinskem gledališču France Prešeren v Boljun-cu celovečerni koncert znamenite US AFE Band, ki je že z velikim uspehom pred kratkim nastopila v gledališču Rossetti v Trstu. Koncert uradne godbe ameriškega letalstva v Evropi prirejata KD Valentin Vodnik in KD France Prešeren pod pokroviteljstvom občine Dolina. Iztržek koncerta pa bo. namenjen izgradnji repetitorja na dolinskem Brdu, s katerim bi se bistveno izboljšal sprejem koprskih televizijskih programov. Pobuda za re-petitor je stekla že pred letom dni. Člani KD V. Vodnik so s prostovoljnim delom že uredili prostoh za napravo, ki bi morala biti v kratkem nameščena. K pobudi je pristopilo tudi kulturno društvo iz Bol junca, ker bo ojačitev televizijskih valov iz Kopra bistvene važnosti tudi za področje Bo-ljunca in Zaboljunca. S skupnim delom in skupnimi močmi bo mogoče v Dolini in Bol juncu premostiti težave, ki jih porabniki televizije imajo pri sprejemanju programov koprske radiotelevizijske hiše. Pričakovati je torej, da bo zainteresirano občinstvo s svojo prisotnostjo na torkovem koncertu USAFE Band podprlo koristno pobudo. (ris) 3. aprila važna seja deželnega sveta Deželni svet se bo sestal v torek, zaradi številnih vprašanj na dnevnem redu pa bo verjetno zasedal tudi v naslednjih dneh. Prvi del seje bo posvečen odgovoru odbornikov na razna svetovalska vprašanja, od katerih zadeva večina probleme kmetijstva. Sledila bo razprava o nekaterih zakonskih osnutkih, med katerimi velja omeniti zakon, za podaljšanje veljave deželnega tajniškega urada za izvajanje osimskih sporazumov (v pričakovanju preosnove deželne uprave), zakonski osnutek o pravici do študija, ki ga je izdelala komunistična svetovalska skupina — prvi podpisnik je svetovalec Iskra — in končno zakonski predlog Furlanskega gibanja o ustanovitvi »avtonomne dežele Furlanije«. Predsednik Trgovinske zbornice Media: io je včeraj obrazložil predstavnikom množičnega obveščanja značilnosti in namene vsedržavne kampanje za tako imenovano samonadziranje cen na drobno, ki jo je sprožilo ministrstvo za industrijo v sodelovanju z zvezo ti govinskih zbornic Unioncame-rc in Opazoval iščem cen in tržnic (Osservatorio dei prezzi e dei mercati). V smislu te pobude naj bi se cene 49 živilskih in neživilskih proizvodov do 30 junija letos ne povzpele prek začrtane meje, ki sovpada bistveno z naj višjo stopnjo inflacije, kakor jo je za tekoče leto določila vlada. Košara izdelkov široke porabe vsebuje pravzaprav 70 postavk, kajti nekateri artikli so dvojni, eni iz krajevne, drugi iz vsedržavne proizvodnje. Pobuda ni sicer nova. Že septembra 1981 je takratni minister za industrijo m trgovino M ancora predlagal največjim predstavniškim organizacijam proizvajalcev in trgovcev, naj z dobro voljo prispevajo k omejevanju proizvodnih stroškov oziroma cen, da bi tako upočasnili dinamiko inflacije. Ministrov predlog je bil očitno uperjen zoper špckulacijsko navijanje cen. Šlo je obenem za poskus preveritve, kolikšen čut odgovornosti prežema tovarnarje in prodajalce, ko gre za šir- ši problem italijanskega gospodarstva in koristi družbe. No, zdajšnja pobuda je le nadaljevanje Marcorove zamisli. Sporazum o samokontroli cen do konca junija (a začenši že s 1. marcem) so pri omenjenem ministrstvu podpisale stanovske organizacije tako malih kot velikih trgovcev, pa tudi konzumnih in podobnih zadrug. Toda vlada se je obvezala, da bo k zadrževanju cen v mejah inflacijskega okvira pozvala tudi kmetovalce in tovarnarje. Kot je naglasil Mediano, je vlada nadalje obljubila posebne ukrepe za zmanjšanje cene denarja, za zakonsko revizijo u-redb o notranji trgovini, za kreditne olajšave trgovcem v korist naložb in za ohi anitev notranje porabe na primerni lavni; razen tega bo posredovala pri zadolženih dejavnikih EGS, da ne bi vodili takšne politike, ki bi povzročala naraščanje cen za več kot 10 odstotkov. Omenjeni sporazum so podpisale, kot rečeno, velike organizacije, take, ki so vsedržavne razsežnosti. Toda k pobudi lahko seveda pristopijo tudi druge, krajevne, kot npr. Slovensko deželno gospodarsko združenje (ki je to že storilo), ter posamični trgovci. Trgovinska zbornica, ki ima nalogo vso zadevo operativno izpeljati in tudi nadzorovati potek kampanje, je trgovcem prek njihovih stanovskih organizacij že začela deliti cenike in nalepke. Kdor se cen na ceniku ne bo držal, seveda ne bo podvržen pregonu, pač pa bo moral cenik in nalepke vrniti. Izvajanje kampanje naj nadzorujejo porabniki sami in se po potrebi telefonsko povežejo z uradom za cene pri Trgovinski zbornici, (dg) Na sliki : Nalepka s polžem, ki prenaša košaro nakupljenega blaga, pona-zoruje geslo kampanje o polžastem gibanju cen. • Časnikarji dežele Furlanije - Julijske krajine so se včeraj zbrali na skupščini in odobrili obračun in proračun Časnikarske zbornice. pismo uredništvu Enkratno umetniško doživetje na glasbenem večeru KD Tabor Pahorjev roman Nomadi brez oaze na Radiu Trst A Od jutri, ponedeljka, 2. aprila, pa do petka, 27. aprila, bo ob 14.10 v rubriki Roman v nadaljevanjih na sporedu »kronika« tržaškega pisatelja Borisa Pahorja NOMADI BREZ OAZE. Nomadi brez oaze — brezdomci, ki ne najdejo kotička, kjer bi za-zelenela njihova človeška sreča, niso samo slovenski in hrvatski fan tje, ampak prav tako arabski ljudje, prav tako krdela in črede črnosrajčnikov. Ves ta človeški humus se vica na razbeljenem peščenem ognjišču sredi puščave za grehe, ki jih ni naredil, a prav ta krvava preizkušnja naredi iz postrojenih čred prebujene može in ]im, daje upanje za boljšo prihodnost. Pisatelj neposredno opisuje svoj duševni razvoj, za svoje osrednje vprašanje, ki se ga skuša odkrizati, a obenem spoznava duševno poškodbo, ki jo še v otroku povzroči zatiranje slovenskega jezika. Takšen miselni svet po doživlja osrednji junak Bojan Per tot, ki ga v radijski preobleki interpretira Tone Gogala. Roman, pri katerem sodelujejo še drugi igralci, je v produkciji Radia Trst A režirala Marjana Prepeluh, za izvirno glasbo je poskrbel Aleksander Vodopivec. Odbor staršev o škedenjski šoli Uredništvu Primorskega dnevika! Slovenski in italijanski starši otrok, ki obiskujejo škedenjske šole, zbrani na skupščini, obveščamo javnost, da smo ustanovili odbor staršev za škedenjske šole. Ta pobuda nastaja predvsem kot spontan odbor proti apatičnosti in u-padlemu zanimanju odgovornih obla sti ter večine političnih sil za dovrši-tev novega šolskega poslopja v Ulici Marco Praga (ta šola se gradi v Skednju že dolga leta). Medtem ko sta v ostalih mestnih predelih očitna občutni demografski padec ter krčenje števila otrok v osnovnih šolah, se je v našem mestnem o-kraju vsa ta leta vršil nasproten pojav, predvsem zaradi nenehnega priseljevanja v nove stanovanjske bloke. Glavna posledica tega pojava pa je dejstvo, da je postalo zadnja leta pomanjkanje prostorov na naših šolah neznosno. Po zakonu smo starši dolžni pošiljati otroke v šolo, vendar morajo biti učni prostori ustrezno urejeni z didaktičnega in higiensko zdravstvenega vidika. Slednji pogoji bodo lahko zagotovljeni le s čimprejšnjo izročitvijo novega šolskega poslopja v Ulici Marco Praga. Zaradi tega javljamo, da se bomo po-služili vseh zakonitih sredstev za u-resničitev najosnovnejše pravice naših otrok, ki je razpolaganje z ustreznimi prostori za šolski pouk. S spoštovanjem Odbor staršev za škedenjske šole Pripis uredništva: Skoraj istočasno s pismom škedenjskih staršev smo včeraj prejeli tudi tiskovno poročilo tržaške občine, ki med drugim pravi, da se zaključuje postopek za posojilo, s katerim naj bi financirali dela za dopolnitev del v škedenjski šoli v Ul. Marco Praga. Kot je pristojni odbornik Vattovani povedal predsednici o-krajnega sveta Li vii Gam Lardelli na včerajšnjem srečanju, bi moral pokrajinski nadzorni odbor čez nekaj dni odobriti sklep o najetju posojila, najkasneje do 10. aprila pa naj bi sklenili pogodbo z denarnim zadovom Banco di Napoli. Poročilo občine še dodaja, da znaša omenjeno posojilo 750 milijonov lir in da bo delno služilo tudi za popravilo zvonika šentjakobske cerkve in za dopolnitev del na openski cerkvi. • V krožku Che Guevara bo v torek, ob 18.30 predavanje prof. Enrice Collotti Piscel o »nacionalnem vprašanju danes v tretjem svetu«. Sledila bo razprava. Tistih trideset poslušalcev, ki je v petek obiskalo openski glasbeni večer kulturnega društva Tabor, naj si doggdek čvrsto vtisne v spomin ali pa skrbno zabeleži v dnevnik. Kajti umetniška zvezda triindvajsetletnega pianista Stefana Bezzicche rija se bo po vsem sodeč visoko po vzpela na napornem svodu klavir skega poustvarjanja. Bili smo škrat ka deležni glasbenega doživetja, kakršnega zlepa ne zaužiješ v naši osrednji glasbeni sezoni, kaj šele v dvoranah kulturnih društev. Naj gre zalo odtod umetniškemu vodstvu koncertne sezone Glasbene matice vabilo k upoštevanju tega izjemne ga pianista pri sestavljanju prihod njega sporeda. Petkovemu večeru je zavladala sonata. Skozi Beethovnovo op. 101, Schumannovo op. 22 in op. 83 Prokof jeva smo lahko zasledovali njen razvoj v časovnem loku oddaljevanja od klasične oblike dunajskih moj strov tja do slogovne diaspore na šega stoletja. Vmes, kot' biser, trije naslovi iz prvega zvezka Debussy jevih Images. če nas je pri Beetho vnu povsem prepričala prosojna iz peljava misli, sta nas pri Schuman nu osvojili plima in oseka emocij- skega valovanja. In še nas je pri Debussyju prevzela rahla vezenina harmonskega in barvnega lesketa, nas je Prokofjev ponesel iz osrednjega lirizma v stavku Andante caloroso v ritmični vrtinec sklepnega Precipitato. Iz le vznesenosti je kot ujma bruhnil aplavz preskromnih trideset (a za hip se nam je zazdelo, da nas je desetkrat več). Pianist Bezziccheri sc mu je oddolžil z dodatkom iz Lisztovega etudnega opu sa in tudi z njim potrdil svojo vrhunsko igro. Odlikuje jo skrajna dorečenost spričo umnega fraziranja in dovršenega obvladovanja zelo raznovrstne mavrice klavirskega dotipa. Poslušalcu pa se prikupi tudi s sicer strokovnim in samozavestnim a vendar preprostim niti s senčico ošabnosti omadeževanim nastopom. Sicer priča o njegovi kulturi že dejstvo, da je sprejel povabilo openskega kulturnega društva, ki svojim gostom res ne more mimo čednosti prostorov in glasbila ter prijaznosti in požrtvovalnosti svojih delavcev kaj prida več nuditi. Morda pa je v poplavi trgovine že to veliko? Mar ne velja vsega tega poplačati z zvestejšim obiskom? RAVEL KODRIČ Župan in predsednik pokrajine sta včeraj formalno odstopila Kot sta že napovedala, sta tržaški župan Richetti in predsednik pokrajine Clarici včeraj dopoldne izročila generalnima tajnikoma obeh izvoljenih organov pismi, s katerima sta formalno odstopila, skupaj z njima pa tudi oba manjšinska odbora. S tem sta izpolnila obvezo, ki sta jo sprejela pred glasovanjem obeh proračunov, ki sta bila odobrena z odločujočim vzdržanjem Liste za Trst. Za dosego sporazuma med šestčlansko koalicijo, ki je doslej vodila obe krajevni upravi in Listo za Trst, bo morala snujoča se večina rešiti še vrsto odprtih vprašanj, ki gredo od kandidata za župansko mesto in predsedstvo pokrajine do nekaterih programskih obvez; med temi je predvsem ena, ki podrobneje zanima slovensko narodnostno skupnost in njeno globalno zaščito, okrog katere se bije ostra politična bitka, ki jo je sprožil predlog o preštevanju manjšine. Obe upravi sta torej odstopili, njuna os topa pa morata sedaj ratificirati, oziroma vzeti na znanje obe skupščini. Kdaj se bosta sestali? Sklicati jih morata odbora, ki pa se vsekakor iz tehničnih razlogov ne moreta sestati pred ponedeljkom 9. aprila. Iz tega je mogoče sklepati, da se bo sta tako občinski, kot pokrajinski svet ponovno sestala nekje okrog 11. ali 12. aprila. Na sedežu deželnega sveta pa se bo jutri sestala ožja skupina, (ta sku- Umrl je Marcelo Kralj iz Trebč. Kruta bolezen ga je iztrgala iz kroga svojih dragih in vseh, ki smo ga poznali in cenili. Spravila ga je v prerani grob. V četrtek so se Trebče od njega nadvse spoštljivo in ganjeno poslovile. Ko se je raznesla vest o njegovi smrti, se je zazdelo, da je zastal utrip vasi, v kateri se je rodil in živel ter se od konca zadnje vojne, od vrnitve iz ujetništva v Nemčiji nesebično razdajal, tako na političnem kot na športnem, kulturnem in na drugih področjih. Ves svoj prosti čas je Marcelo skozi desetletja in vse dotlej, dokler ga n.i napadla težka bolezen, posvečal življenju v rodni vasi, pa tudi v širšem okolju. Kot dinamičen in sposoben organizator je z vso njemu svojstveno vnemo delal ter krepko Pripomogel k reševanju neštetih vprašanj, k ustvarjanju ali poživitvi raznovrstnih dejavnosti. Bil je politik, športnik, kulturnik in povsod, kjer Je posegel, je bil viden njegov doprinos. . Zdaj tega človeka ni več. Ostal pa Je hvaležen spomin nanj, ki je in P» spodbuda tistim, ki nadaljujejo 'n bodo nadaljevali njegovo delo. Marcelo se je že mlad spoprijel s slovensko in ožjo delavsko stvar-nostjo, z aktivnim protifašizmom. Že ob procesu proti Pinku Tomažiču in Janšem, tako so povedali njegovi Rojaki, so ga odpeljali v pripor na yPcine, a so ga izpustili, ker niso nneli nobenega otipljivega dokaza, dy je bil kakorkoli soudeležen v kakšni akciji proti fašističnemu re-?unu. Kasneje je moral obleči vojaško suknjo in poslali so ga na Balkan, menda v Albanijo, kjer so ga ?b polomu fašistične avanture zajeli Pjemci ter ga odpeljali v taborišče, joda še preden se ie to zgodilo, Je Prišel na krajši dopust, da se P°p°či z zaročenko Marčeto. Kot °jak je seveda prišel oblečen v vojaško uniformo. Toda poročni o-ni bil prav nič slovesen. Že “jed obredom so mu odvzeli bajonet, ' 80 ga tedaj vojaki morali obvezno ositi, in, namesto da bi vsaj tiste um izrednega dopusta zaradi poroke Preživel s svojo ženo, so ga odpe-jali v zapor in ga nato takoj od popò®*1 k ^Hioi. kjer je služil vojaški se je vrnil iz Nemčije in e takoj vključil v krajevne organi-kpije ter v njih začel aktivno deti* • isto leto je odšel na poli-ni tečaj v Opatijo, od koder se jL vrnil krepko podkovan z znanostjo, - 1° je pridobil v natečaju in je ka[Sto zaora* v ledino, ki ga je ča-■ la na Tržaškem. Svojo dejavnost n razvijal predvsem v krajevnih hitYZat:^ah’ dolili so ga za taj-ka krajevnega odbora komunistične pina proučuje predvsem program nove koalicije), ki jo sestavljajo po en predstavnik vsake politične sile, ki sodeluje pri pogajanjih za oblikovanje nove večine. Plenarno zasedanje predstavnikov teh političnih sil pa je bilo anticipirano na torek (prvotno je bito predvideno, da se bodo predstavniki KD, PSI, PRI, SSk, PLI, PSDI in LpT sestali v sredo), vedno na sedežu deželnega sveta poleg vsebine programa bo ena glavnih točk razprave gotovo vprašanje imena žu: piana in predsednika pokrajine. V zvezi s temi piogajanji je avtonomna federacija KPI izdala tiskovno noto, v kateri ostro kritizira njihov potek. V ozadju raznih sestankov med dosedanjima koalicijama in LpT ne stojijo le pretveze o razpravi o programih, pravi KPI, ampak iskanje stalnega zavlačevanja, ki bi omogočilo tem političnim silam, da bi partije v Trebčah, kasneje za predsednika obnavljajočega športnega društva Proleter, ki je pozneje dobilo ime Primorec. Tudi v tem društvu so ga izvolili za predsednika. Z leti je njegova dejavnost presegla meje trebenske skupnosti, saj je bil med ustanovitelji športnega društva Sloga in med pobudniki ustanovitve Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Tu moram dodati še to, da je bil tudi med pobudniki obnavljanja prosvetnega društva Primorec, da je bil sam pevec, da je bil mentor godbe na pihala Parma iz Trebč ter da je sodeloval pri raznih drugih organizacijah, med katerimi tudi v združenju upravičenih posestnikov. Z njegovo smrtjo je zazijala velika praznina, tako v njegovih Trebčah, kot v širši okolici. Nič čudnega torej, da je njegova rodna vas onemela, ko je izvedela, da je prenehalo biti njegovo plemenito srce. Nič čudnega torej, da ga je številna množica pospremila na njegovo poslednje počivališče, na katero ga je pospremila tudi trebenska godba, ob odprtem grobu pa sta se od mjega z občutenimi besedami poslovili senatorka Jelka Gerbec in domačinka Milena PadOvan. Vsekakor bo Marčeto Kralj trajno ostal v spominu vseh, ki so ga poznali in cenili ter z njim kakorkoli sodelovali. Za njegove velike zasluge je prejel plaketo boja in dela, ki mu jo je podelila Slovenska kulturno - gospodarska zveza. Slava njegovemu spominu. Ob 57. vsedržavnem srečanju apin-cev 12. in 13. maja 1984 namerava tržaška občina omogočiti postavitev ne manj kot 60 enogastronomskih kioskov na raznih točkah v mestu, ki jih bo treba še določiti in to z namenom, da se pridobi prav toliko o-krepčevališč glede na izreden dotok obiskovalcev. Za koncesijo javnih površin, ki jih zahteva postavitev kioskov — med drugim bodo morali odgovarjati predpisom krajevnih zdravstvenih oblasti — je treba najkasneje do 12. ure torka, 10. aprila 1984, predložiti tržaški občini — glavni protokol - Trg Unità d’Italia št. 4, soba št. 32 zadevno prošnjo na kolkovanem papirju, naslovljeno na V. oddelek - Policija in tržno nadzorstvo. Prošnjo lahko predložijo izključno gostinci z dovoljenjem javne varnosti, krošnjarji z upravnim dovoljenjem za blagovne sezname na področju prehrane pod pogojem, da ga je izdal župan ene izmed občin tržaške pokrajine; isto lahko zaprosi tudi kdor ima stalno bivališče v tr žaški pokrajini, ki bi želel prejeti začasno dovoljenje za krošnjarsko o-bliko prodaje hrane in pijače po 45. se lotile bližnjega volilnega spopiada za evropski parlament, ne da bi odgovarjale volivcem za možne koalicije, ki ne uživajo celovite podpore v sami sredi teh strank. Že samo vprašanje župana — paravi še KPI — je znak izkrivljene disku sije: na eni strani LpT, da bi čim bolj ovrednotila svojo funkcijo v o-kviru sporazuma, ponovno predlaga Cecovinija, medtem ko pia se sam bivši župan pogaja na vsedržavni ravni za kandidaturo za evropske volitve. Po drugi strani pia se Richetti skuša prikazovati kot prestižna osebnost, ki lahko predstavlja interese mesta, medtem ko je prav sedanji župjan — poudarja KPI — izničil pomen enot ' ne pobude krajevnih uprav in piarla mentarcev v korist tukajšnjega gospodarstva, da bi ovrednotil stranko, ki ji pripjada. Nesreča ob plezanju po komaj odprti poti Ob včerajšnji prisrčni otvoritvi alpinistične zavarovane poti »Bruno Biondi« pri Jezeru, ki je v bistvu nadaljevanje zavarovane poti »Rose d’inverno« in o kateri bomo še poročali, se je žal pri »prvem obisku« zgodila nesreča, saj je eden od planincev, ki se je je lotil, a se neprevidno ni zavaroval, padel ter zadobil več ran po vsem telesu. Gre za 49-letnega Sergia Andreottija, stanujočega v Drevoredu XX. septembra, ki se je poškodoval že na začetku poti. Uslužbenci Rdečega križa so ga od kraja nesreče prepeljali k rešilcu z novimi modernimi nosili, v katerih se ranjenec niti malo ne premika, na to pa so ga z novim rešilcem prepjeljali v glavno bolnišnico. Sergio Andreotti je zadobil več globokih ran na glavi in na kolenu, zdraviti pja se bo moral 15 dni. Valencie prekinil gladovno stavko Tržaški desničarski aktivist Fabio Valencie je včeraj po 70 dneh prekinil svojo gladovno stavko, ki jo je začel že 21. januarja ter pri tem izgubil 37 kilogramov, ker so mu zagotovili, da mu bodo pjod obtožbo desničarskega prevratništva, sodili septembra ali najpozneje oktobra letošnjega leta. Valencie je v preventivnem priporu že tri leta in pol, pred tednom dni pa so ga v zaporu v Sul-moni, kjer se trenutno nahaja, začeti prisilno hraniti s fleboklizo. členu pravilnika za izvajanje določil za trgovino s stalnim sedežem in krošnjarstvo, odobrenega z o.p.d.o. št. 02277/Pres. z dne 30. 12. 1977 in ki je za tako prodajo vpisan v seznam trgovcev in gostincev. Vse prošnje morajo vsebovati ime, priimek, kraj stalnega bivališča in davčno številko prosilca. Prošnje gostincev morajo nadalje vsebovati točen naslov obrata, kjer vršijo svojo dejavnost ter biti opremljene z izvodom dovoljenja javne varnosti; krošnjarji bodo morali prošnji priložiti kopijo upravnega dovoljenja. Kdor bi želel prejeti začasno dovoljenje po zgornjem 45. členu o.p.d.o. št. 02277/Pres., bo moral prošnji za koncesijo javne površine pritožiti prepis potrdila o vpisu v seznam trgovcev in gostincev ter prošnjo na kolkovanem papirju, naslovljeno na tr žaško kvesturo, za izdajo omenjenega dovoljenja Za dodelitev javnih pjovršin, ki jih zahteva postavitev kioskov, bo sestavljena pjosebna lestvice prejetih prošenj na podlagi prednostnih kriterijev, določenih s sklepom občinskega odbora št. 921/84. Kekec in Mojca v SKD Tabor SKD Tabor z Opjčin pripravlja za soboto, 7. t.m., ob 20. uri že dolgo pričakovano premiero mladinske igre »Kekec in Mojca«, ki jo je po Vandotovi zgodbi za oder priredi Milan Stanič. 17 otrok in mladincev že dolgo pridno vadi pod vodstvom požrtvovalne Olge Lupine. Izvirno glasbo in pjesmi je za to priložnost kompjoniral Miran Košuta. Priprave so v pjolnem teku. Ponovitev bo v nedeljo ob 18. uri v Prosvetnem domu. Prekinitev prometa med Ricmanji in Logom V predelu pjokrajinske ceste med Ricmanji in Logom bodo za nekaj dni prekiniti promet, ker bodo medtem v tistem predelu graditi podstav ke za hitro cesto, ki bo šla skozi dolinsko občino. Promet bo prekinjen jutri, v torek in sredo, nakar bodo v naslednjih dneh do nedelje uvedli enosmerno vožnjo, nakar ga bodo spiet prekinili prihodnji ponedeljek in torek. razna obvestila SKD Tabor se pripravlja na 3. razstavo umetnikov amaterjev, ki bo letošnjega avgusta ob Taboru *84. Razstava ima namen približati občinstvu številne nadarjene likovnike, ki se amatersko ukvarjajo s slikarstvom in kiparstvom. Strokovna komisija bo prejeta dela ocenila in jih določila za razstavo. Zainteresirani se morajo prijaviti odboru SKD Tabor ati na tel. štev. društvenega bara 213-945 do 20. julija. SKD Tabor - Opčine Odbor za vrnitev Narodnega doma, KD S. Škamperle in KD Union vabijo člane in prijatelje na odprto sejo, ki bo v torek, 3. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. maj. Toplo vabljeni! Župnija Boljunec obvešča, da ob priliki prostega prehoda meje pri Botaču bo danes, 1. aprila, v Dolini Glinščice odprta tudi cerkvica na Pečah. Združenje upravičenih posestnikov z Opčin vabi predstavnike domačih organizacij, da se udeležijo sestanka v zvezi z akcijo za ČIŠČENJE KRASA. Sestanek bo v torek, 3. aprila, ob 20.30 v Prosvetnem domu. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu — Donizettijeva ulica št. 3 — bo jutri, 2. aprila, srečanje s pastorjem valdr-ške in helvetske skupnosti v Trstu. Teodoro Fanlo y Cortes bo govoril o svetopisemskem pojmu miru in bratstva. Začetek ob 20.30. ZAHVALA Ob izgubi Petra Vidaua se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovati, nam izrazili sožalje in ga spremili k zadnjemu počitku. Žena Danila, hčerka Marija, sin Zvonimir in drugo sorodstvo Opčine, 1. aprila 1984 2. 4. 1983 2. 4. 1984 Ob prvi obletnici smrti Ivana Škabarja se ga z ljubeznijo spominjajo žena Marija, sin Sergij, hči Vilma z družino. Veliki Repen, 1. aprila 1984 Ob 3. obletnici smrti nepozabne Cvetke Komar por. Benčič se je z nespremenjeno ljubeznijo spominjajo vsi, ki so jo imeli radi. ■ Sporočamo žalostno vest, da nas je dne 31. marca zapu-1 stila, naša draga teta Marija Colja vd. Pernarčič Pogreb pokojnice bo v torek, 3. aprila, ob 11.15 iz mrtvašnice g’avne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: brata Miljo in Ivan z družinama, nečaki Albina, Berto in Ludvik z družinami ter drugo sorodstvo Trst, Buenos Aires, Ljubljana, 1. aprila 1984 ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi najinega očeta Marcela Kralja se toplo zahvaljujeva vsem sorodnikom, vaškim in zamejskim političnim, kulturnim in športnim organizacijam, tov. Gerbčevi in Padovanovi, uslužbencem Radia Trst ter še vsem Tre-bencem, prijateljem in znancem, ki so z nama žalovali v tem nepozabnem trenutku. Hvala tudi prof. dr. Toniniju, dr. Senčarju ter osebju urološkega oddelka tržaške bolnice. Nadja in Darko Trebče, 1. aprila 1984 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovati z nami ob izgubi naše drage mame, sestre, none in pranone Alojzije Vodopivec vd. Rebula Posebna zahvala g. župniku, pevcem in darovalcem cvetja. Žalujoči svojci Salež, Repnič, Bajta, Koludrovica, 1. aprila 1984 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Mikele (Marcele) Pribac por. Kjuder se iskreno zahvaljujemo č. g. Albertu Miklavcu, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremiti na zadnji poti in na katerikoli način počastiti njen spomin. Žalujoči svojci Lonjer, Katinara, Trst, Maribor, 1. aprila 1984 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega Jankota Škrka SVOJCI Zgonik, Salež, Sv. Križ, 1. aprila 1984 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Josipa Kocjančiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovati. Posebna zahvala pevcem, g. župniku, darovalcem cvetja in sorodnikom. SVOJCI Dolina, 1. aprila 1984 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli način počastiti spomin naše drage none Marije Ferluga vd. Zlobec SVOJCI Trst, 1. aprila 1934 EAPT bo odkupila zemljišče CAA v Miljah Komisija za Trst se je včeraj povoljno izrekla o prispevku 700 milijonov tir Avtonomni ustanovi za tržaško pristanišče za odkup kakih 45.000 kvadratnih metrov obsegajoče površine, kjer je do nedavnega obratovala mdljska ladjedelnica Alto Adriatico. Vodstvo EAPT namerava tam obnoviti tradicionalne dejavnosti popravljanja, obnavljanja in gradnje manjših plovil, kar naj bi omogočilo zaposlitev lepega števila delovnih moči, kot tudi poživitev proizvajalnih in storitvenih panog, ki so z ladjedelniško tesno povezane. Pri ustanovi EAPT nag’ašajo, da je zemljišče, kjer je bila ladjedelnica CAA, idealno tako spričo svoje razsežnosti kot zaradi opremljenosti s halami, delavnicami, pristajališčem idr. Pripominjajo tudi, da njihov načrt ni v nasprotju s podobnim načrtom miljske občinske uprave, ki mimo delavnic predvideva navezavo območja ex-CCA z navtično-turističnimi infrastrukturami. Marcelu Kralju v spomin M. K. Enogastronomski kioski za srečanje alpincev 'GLEDALIŠČE V TRSTU Brendan Behan TALEC Režija : Mile Korun Ponovitve danes, 1. aprila, ob 16. uri abonma red C v četrtek, 5. aprila, ob 20.30 abonma red D v petek, 6. aprila, ob 16. uri abonma red H v soboto, 7 aprila, ob 20.30 abonma red F v nedeljo, 8. apri'a, ob 16. uri abonma red G gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU V torek, 3. aprila, Dušan Kovačevič: RADOVAN TRETJI ob 16. in ob 20. uri v Kopru : v sredo, 4. 4., Ivan Pregelj : VSEM GALJOTOM VILE V VAMP ob 12. in ob 19.30 v Cankarjevem domu v Ljubljani: v četrtek. 5. 4., J. in W. Grimm: RDEČA KAPICA ob 9. uri v vrtcu na Greti. ROSSETTI Danes, 1. aprila, ob 17. uri, red. L nedelja, predstava Stalnega gledališča iz Turina s Ferromejevim delom »La casa deli ingegnere«. V abonmaju odrezek št. 9. Rezervacije in informacije pri glavni blagajni. Jutri, 2. t.m., zaprto. V torek, 3. t.m., predstava ob 20.30. VERDI Danes. 1. aprila, ob 16. uri: zadnja predstava »Romeo in Julija«. Izvaja baletna skupina iz Basla. Red D. CRISTALLO - LA CONTRADA Danes, 1. aprila, ob 17. uri: »Truci attrici, attori atroci«, recital Witz Orkestra. Vstopnice - Pasaža Pretti 2, informacije - tel. 414-185, 418-638. CANKARJEV DOM - Ljubljana Okrogla dvorana Danes, L aprila, in 15. aprila ob 20.30: R. Queneau »Vaje v slogu«. Jutri, 2. aprila,' ob 19.30: Rciko Ka-tsumato, sopran. Mala dvorana še danes, 1. aprila: Srečanje lutkovnih skupin Slovenije. Jutri, 2. aprila, ob 18. in 20. uri: 13. mednarodni festival znanstvenega filma. Sejna I. Jutri, 2. aprila, ob 17. uri: J. Koželj »Politični plakat« - predavanje. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Jutri, 2. aprila, ob 11. uri: S. O’Ca-sey »Pravljica za lahko noč«. Predstava za srednjo družboslovno ekonomsko šolo v gledališki dvorani v Solkanu. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv. Frančiška 20 VABI v torek, 3. apri’a, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na predavanje MATRIARHAT IN PATRIARHAT Zgodovinska pojava bo primerjala in razčlenila avtorica knjige »Mit in slovenske ljudske pesmi« ALENKA GOLJEVŠČEK. Ob tej priložnosti bomo v sodelovanju s krožkom FOTO TRST 80 odprli razstavo barvnih fotografij SAŠE OTA, ki ga bo pred stavil Milko Bambič. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH EKONOMISTOV V ITALIJI vabi na predavanje na temo AKTUALNA VPRAŠANJA EKONOMSKEGA SODELOVANJA JUGOSLAVIJE S TUJINO Govoril bo dr. MARKO VRHUNEC, predsednik republiškega sveta za mednarodne odnose pri predsedstvu SR Slovenije. Predavanje bo v četrtek, 5. aprila, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v TRSTU. koncerti kino Ariston 16.30 — 22.00 »Osterman weekend«. Režija Š. Peckinpah. Burt Lan-castcr Eden 16.00 — 22.15 »Due come noi«. J. Travolta, O. Newton-John. Fenice 16.30 — 22.15 »Io Caligola«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Rasty il selvaggio«. Režija F. Ford Coppola, M. Dillon. Dvorana št. 2 15.30 —■ 22.00 »La vogliosa Sibille«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 -— 22.00 »Gorky Park«. Lee Marvin. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 15.30 — 22.15 »Voglia di tenerezza«. J. Nicholson, S. MacLaine. Mignon 15.00 — 22.15 »Brainstorm - Generazione elettronica«. Jutri isti film ob 16.30. Capi tol 16.00 — 22.00 »Una poltrona per due«. Jutri isti film ob 16.30. Aurora 16.15 — 22.00 »1960, III. liceo«. Jutri isti film ob 16.30. Moderno 16.00 — 22.00 »La chiave«. S. Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »II tassinaro«. A. Sordi. Lumiere 15.00 — 22.00 »I falchi della notte«. S. Stallone. Radio 15.30 — 21.30 »Alpha Blue«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Tootsie». Dustin Hoffman. GLASBENA MATICA TRST Koncerti v Gallusovi dvorani JUTRI, 2. aprila, ob 20.30 v Ul. R. Manna 29 TRIO Tržaškega instrumentalnega ansambla Angelo Vattimo - violina Marcello Manuali - klarinet Barbara Opeka - klavir Na programu : J. Vanhal, A. Ha- čaturjan, D. Milhaud, I. Stravinski Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU sklicuje v torek, 3. aprila 1984, ob 16.30 in z drugim sklicanjem, ob 17. uri OBČNI ZBOR * ki bo v mali dvorani Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 z naslednjim dnevnim redom : 1. Otvoritev 2. Poročila 3. Pozdravi in diskusija 4. Poročilo nadzornega odbora 5. Volitve 6. Razno Vabljeni člani in prijatelji društva čestitke izleti Iskreno se zahvaljujemo domačinu Mariu Bogatcu, ki je prijazno izdelal in nam podaril sliko rojstne hiše rojaka Borisa Košute, ki živi v Argentini. Sliko bomo v kratkem poslali direktno Košuti v Buenos Aires. KD VESNA Slovenska skupnost, sekcija Sv. Ivan -Lonjer - Kutinam priredi v sredo, 25. aprila, enodnevni izlet z avtobusom v Rogaško Slatino. Predviden je obisk zdravilišča, steklarske šole in trgovine. Odhod ob 6. uri izpred svetoivanske cerkve (Piazzale Gioberti) prihod predvidoma ob 21.30. Cena izleta (prevoz, kosilo in večerja) 28.000 lir. Vpisovanje ob delavnikih od 15. do 19. ure pri Nadji Žerjal, tel. 568-482. Priporoča se veljavni potni list. SPDT prireja danes, L aprila, ob priliki odprte meje pri Botaču, izlet v Dolino Glinščice. Zbirališče v Boljuncu Na gorici ob 10. uri. Vabljeni vsi! ANTONU PEČARJU za njegov jubilej želita obilo zdravja in družinske sreče Maks in Milka. 3. aprila praznujeta BENJAMIN TAVČAR in LJUDMILA DANIELI por. TAVČAR 35. obletnico skupnega življenja. še na mnoga zdrava leta jima kličejo Bruno in Giorgio z Ljubico ter mali Tilen. Draga stara mama DRAGICA! še na mnoga zdrava in srečna leta med nami ti želijo Irena in vsi, ki te imajo radi. Danes praznuje v Križu 88. rojstni dan JOHANCA ŠEMEC. Vse najboljše ji iz srca želijo hčeri Mari in Nina z družinama. Družino Aleksandra Tretjaka je osrečil prihod SANDRA. Srečnima staršema čestitata, novorojenčku pa voščita vse najboljše mladinski odsek in KD Vesna. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 1. aprila HUGON Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.33 — Dolžina dneva 12.48 — Luna vzide ob 7.07 in zatone ob 19.32. Jutri, PONEDELJEK, 2. aprila FRANC Vreme včeraj: temperatura zraka 12,5 stopinje, zračni tlak 1013,2 mb narašča, brezvetrje, vlaga 51-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Valentina Fernetti, Barbara Montecalvo, Alice Bugatto, Stefano Bampi, Andrea Dessardo, Alexander Tretiach. UMRLI SO: 70-letni Remigio Flego, 86-letni Renato Sessa, 76-letni Aldo Udo-visi, 70-letna Giuseppina Bacer vd. Del-ton, 87-letna Maria Cemigoi por. Su-ban, 87-letna Emilia Sbisà vd. Ortis, 77-letni Giovanni Brencich, 81-letna Francesca Trost vd. Guliprein, 74-letna Anna Salvagno vd. D Odorico, 76-letna Maria Zorzet vd. Blasi, 72-letna Alda To-masin, 64-letna Antonia Godina, 62-letni Tullio Marchi, 84-letna Maria Anna Bar-tos por. Ribera. OKLICI : točaj Davide Pinaffo in strojepiska Maria Luisa Coslovich, uradnik Mauro Gobbo in trgovka Corinna Cri-smani, inženir Piero Pinamonti in odvetniška pripravnica Alessandra Vidulii, učitelj Edoardo Hribar in učiteljica Do- natella Deluga, taksist Paolo Sassi in otroška negovalka Manuela Furlan, dninar Claudio Battig in prodajalka Ed-monda Alessib, trgovec Fabio Sparago in uradnica Patrizia Bubnich, vojaški častnik Luigi Scateba in gospodinja Licia Vremec, uradnik Fabio Steccherini in uradnica Sandra Dramiš, zdravnik Alessandro Chiarandini in zdravnica Marta Grandi, uradnik Rodolfo Chigno-li in uradnica Maria Teresa Grione, gasilec Paolo Giurissevich in Manuela Mosetti, avtoličar Oscar Zacchigna in prodajalka Antonella Carbone, uradnik Ennio C ester in uradnica Carla Nardin, orožnik Emilio Comunale in gospodinja Fortunata Aversano, tehnični izvedenec Franco Zuzek in prodajalka Marisa Bologna, zdravnik Claudio Natale Bianchi in učiteljica Gianna Luksic, uradnik Mario Cosoli in uradnica Ornella Colonna, dninar Sergio Codia in uradnica Liliana Kosir, fotolitograf Alessandro Canciani in brezposelna Valentina Cappelletti, gasilec Maurizio Maffioli in uradnica Maura Valente, delavec Michele Marzocca in uradnica Marina Bo-nazza. kapetan Mario Musizza in uradnica Marina Christina Sonzio, uradnik Giorgio Tonello in bolničarka Maurizia Andreassi. Oklici občina Dolina: geometer Franco Crevstin in uradnica Lucilla Rakar, uradnik Roberto Damin in učiteljica Jožica Mržek-Merzek. à!i 73Itti LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: teL 209-197. ZA VAŠO POROKO . . . »FOTOGRAFIJA« EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) DNEVNA SLUŽBA LEKARI4 (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11, Sesljan, Bazovica. Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, U. Roma 16, Sesljan, Bazovica, žavlje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od I. do 20. ure. LOTERIJA BARI 19 31 55 16 13 CAGLIARI 27 12 85 84 66 FIRENCE 26 64 47 18 41 GENOVA 14 61 49 34 73 MILAN 34 80 47 28 81 NEAPELJ 7 69 42 60 50 PALERMO 20 16 89 27 48 RIM 72 68 88 14 16 TURIN 1 42 25 51 55 BENETKE 29 8 89 71 84 ENALOTTO 111 1 X 1 1 2 1 1 2 2 KVOTE: 12 — 94.340.000 lir 11 — 1.513.400 lir 10 - 86.600 lir Mladinski odsek KD VESNA prireja v četrtek, 5. aprila, ob 20.30 v Domu A. Sirk v KRIŽU predavanje na temo ASTROLOGIJA, KAJ JE TO? Govoril bo astrolog SREČKO MOŽINA Vabljeni vsi! PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec priredi danes, 1. aprila 1984, ob 18. uri v prosvetni dvorani VESELO ZAPOJMO Nastopajo otroški zbori SKALA iz Gabrij; F. VENTURINI od Domja in SLOVENEC. Sodeluje tudi dekliški zbor Sio-venec. Vabljeni! KD V. VODNIK in KD F. PREŠEREN pod pokroviteljstvom občine DOLINA priredita v torek, 3. aprila, ob 20. uri v občinskem gledališču »F. Prešeren« v BOLJUNCU celovečerni koncert pihalnega orkestra USAFE Band Vabljeni! Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Slovenska kulturno-gospodarska zveza prireja letovanje v Škofji Loki od 25. junija do 9. julija za otroke oziroma mladostnike od 6. do 15. leta in letovanje v Savudriji od 10. do 24. julija za otroke od 8. do 12. leta. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744-294 vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 12. ure in na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 0481/84644 z enakim urnikom. Mladinski dom Boljunec prireja v nedeljo, 8. aprila, v Kulturnem domu F. Prešere^ koncert narodnozabavne glasbe ob zvokih ansambla TAIMS. Društvo naravoslovcev in tehnikov »T. Penko« prireja v četrtek, 5. aprila, ob 20. uri srečanje s prof. ANTONOM SUHADOLCEM z ljubljanske univerze. Na razgovor o »Novi matematiki« so vabljeni vsi člani in nečlani. Srečanje bo v prostorih Slovenske prosvete v Ulici Donizetti 3. SKD Slavec v sodelovanju s KUD »Istra« - Kaštelir vabi na otvoritev likovne razstave, ki bo v razstavni galeriji Babna hiša v Ricmanjih v soboto, 7. aprila, ob 20. uri. Razstavljali bodo Livio I,egovi6, Mirko Legovič in Branislav Ostojič. Na otvoritvi bo sodelovala folklorna skupina »Balun« iz Pulja. Foto Trst ’80 in Slovenski klub vabita na razstavo barvnih fotografij Saše Ote in na predavanje Alenke Goljev-šček »Matriarhat in patriarhat«, ki bo v torek, 3. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. O razstavi barvnih fotografij bo spregovoril nekaj besed umetnostni kritik Milko Bambič. Prispevajte za Dijaško matico Danes, 1. aprila, ob 11. uri bo v mali dvoranil gledališča Verdi že najavljen »nedeljski koncert«. NastopiL.bo pihalni ansambel gledališča Verdi, £i ga vodi Sergio Siccardi. Na sporedu : Viozzijeva »Ballata carsica« in Mozartova skladba »Don Giovanni«. KD Ivan Cankar vabi jutri, 2. a-prila, ob 20.30 v društvenih prostorih na koncert TRŽAŠKEGA BAROČNEGA ANSAMBLA. mali oglasi PRODAM novo stanovanje v Ul. Conti. Velika dnevna soba, dve spalnici, kuhinja, dve kopalnici, dva balkona, shramba in klet. Telefonirati med 14. in 15. uro ali zvečer na tel. 793-364. 300.000 lir nagrade nudimo najditelju v Trstu izgubljene črne mačke, precej velike, lepe dlake, zelo rumenih oči, s precej visečim trebuhom. Ne prestrašite je. Telefonirati na št. 566-067. OSMICO ima Ivan Antonič v Cerovljah št. 34. Toči črno in belo vino. V BORŠTU je odprl osmico Ljubomir Petaros. Toči pristno belo in črno vino. PRODAM FIAT 126, v dobrem stanju. Telefonirati vsak dan na št. 231-069. po 14. uri. TAKOJŠNJA popravila in zamenjave kurilnih kotlov, radiatorjev, boilerjev, vodnih pip, WC. čiščenje kotlov. Tel. na št. 040/912-490, 910-537. PRODAM zemljišče v šisanu, blizu Pulja. Tel. 040/566-745. FIAT 693 - Kipcr prodam. Informacije po telefonu 003861/573-001 po 19. uri. PRODAM ALFA SUD 1200 cc, s 5. prestavami. Tel. na št. 910-148. OSMICO je odprl Just Škrlj (Salež 44). Toči belo in črno vino. MLAD FANT išče kakršnokoli resno delo. Telefonirati na št. 572-967. IZKUŠENEGA KNJIGOVODJO zaposli podjetje v Gorici. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24 maggio 1, 34170 Gorica - pod šifro »Uvoz-Izvoz«. OSMICO je odprl Alojz Milič, Veliki Repen 49. Toči črno in belo vino. IŠČEM dijaka/dijakinjo, ki bi nudil lekcije matematike dijaku 2. razreda strokovne šole. Tel. na št. 811-396. FIAT 127 ali PANDO 30 v odličnem stanju kupim v gotovini. Telefonirati na št. 52277 ob urah obedov. PRI MILIČU v Zagradcu je odprta os-mica. Točimo belo vino in teran. IZGUBIL sem psa pasme boxer v Križu. Najditelj naj telefonira na 220-593. PRODAM gliser RANGER VTR, motor Evinrude 25 HP in prikolico Ellebi po ugodni ceni. Tel. 228-239 od 12. do 14. ure in od 18. do 20. ure. PRODAM avtomobil znamke FIAT 131 Super, letnik 1979. Telefonirati na št. 0481/882-171. PRODAJAM teren (33.000 kv. metrov) v Doberdobu. Telefonirati od 18.30 do 21.30 na 040/211-256. PRODAM Mercury 10 HP v dobrem stanju za 700.000 lir. Tel. 224-426. PRODAM FIAT 500 L, letnik 1972, v dobrem stanju. Telefonirati na 422-093 od 14. do 15. in od 20. do 21. ure. RIVIERA prodaja v bližini hipodroma novo panoramično stanovanje, 160 kv. m, zadnje nadstropje, veranda, 3 terase, avtonomno gretje, garaža; v Ulici Zanetti novo stanovanje v I. nadstropju, 80 kv. m z vrtom in garažo. Tel. 224-426. RIVIERA prodaja po ugodni ceni zidove drogerije pri Sv. Jakobu (Trg Puecher) in stanovanje v zadnjem nadstropju v Ul. Venier: soba. dnevna soba, kuhinja, box. Tel. 224-426. RIVIERA nudi v Skednju prijetno komfortno majhno stanovanje v odličnem stanju, I. nadstropje, soba, dnevna soba, majhna kuhinja, kopalnica, garaža; v Devinu skoraj novo: 2 sobi, velik salon s pogledom na morje, kuhinja, kopalnica, garaža. Tel. 224-426. TRŽAŠKA POKRAJINSKA UPRAVA oddaja v najem prostor v pritličju stavbe v Ul. Rossetti št. 27, skupna površina 22 kv. m, namenjen izključno skladišču. Informacije in vabila so na razpolago v Ul. Ceppa, 21. - H. nadstr. - Urad za pogodbe (Ufficio Contratti). L’ISTITUTO AUTONOMO PER LE CASE POPOLARI DELLA PROVINCIA DI TRIESTE AVTONOMNA USTANOVA ZA LJUDSKE GRADNJE V TRŽAŠKI POKRAJINI RAZPISUJE javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za delovno mesto tehničnega uradnika V. stopnje v Tehničnem oddelku in Tehničnem tajništvu (Servizio Tecnico -Ufficio Riuso e Segreteria Tecnica) s pridržkom za prvo mesto notranjemu kandidatu. J Prošnje za sprejem k natečaju na kolkovanem papirju in s priloženo predpisano dokumentacijo je treba predložiti ustanovi IACP - Trst do 18. ure; dne uU. aprila ivo4. Za pojasnila m ogled razpisanega natečaja se interesenti lahko obrnejo na ckTll 30111 Urad 1ACP " Trg Foraggi 6 vsak delavnik, razen sobote, od 8.30 PREDSEDNIK: dr. Ugo VERZA radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 1. aprila ITALIJANSKA TELEVIZIJA Ponedeljek, 2. aprila ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 Uomini, scimmie e robot 10.45 Avvenute, disavventure e amore di Nero, cane di leva - risanka 11.00 Maša 11.55 Segni del tempo - nabožna odd. 12.15 Linea verde 13.00 DNEVNIK ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 - Vesti 14.00 Domenica in... 14.25 Športne vesti 15.35 Discoring 16.20 in 17.20 Športne vesti 18.30 90. minuta 19.00 Ital. nogometno prvenstvo Vremenska napoved 20.00 DNEVNIK 20.30 »...e la vita continua« - film v 8. delih Igrajo Vima Lisi, Jean-Picrre Marielle, Clio Goldsmith, Vittorio Mezzogiorno, Philippe Leroy in drugi. 1. in 2. del. 22.20 DNEVNIK 22.30 športna nedelja 23.30 Droga: che fare 24.00 DNEVNIK 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Veliki izvajalci: Na sporedu bodo skladbe Rossinija, Wagner ja in Čajkovskega 10.40 Più sani, più belli 11.25 Due rulli di comicità : Buster Kcaton 11.45 L’ora che uccide film Igrajo Warner Oland, Rosina Lawrence, Charles Quigley Ljubljana 9.25 Poročila 9.30 Živ žav - otroška matineja 10.20 Modro poletje - mladinska nanizanka 10.50 Pesem - TV nadalj. 11.40 625 oddaja za stik z gledalci 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 14.50 Mostovi 15.20 Poročila 15.25 Nadštevilna - film 16.55 Beograd: Pokal evropskih prvakov v rokometu 18.30 Pesmi Evrope - zabavnoglasbena oddaja 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zma 19.30 TV dnevnik 20.00 Nekaj vmesnega - TV nadalj. 20.50 Športni pregled 21.20 Burja pred tišino - portret dr. Danila Lokarja 22.05 Poročila CANALE 5 8.30 Enos - TV- film 9.30 Ralphsupermaxieroe - TV film 10.45 Šport 12.15 Šport 13.00 Superclassifica Show 14.00 Kojak - TV film 15.00 II cielo è affollato - film 16.50 II figlio di Spartacus - film 18.30 Lou Grant - TV film 19.30 Dallas - TV film 20.25 Radici - TV nadalj. 22.25 Flamingo Road - TV film 23.25 II magnifico scherzo - film 01.25 I pirati della metropoli - film RETEQUATTRO 8 30 Giatrus - risanka 9.00 Storie buffe in TV - risanke 9.30 L’uomo ragno - risanke 9.45 Superamici - risanke 10.00 A Team - TV film 11.00 Sport H-30 Šport 12.00 Šport 13.00 Superfascination 15.00 Vivere per vivere - film 17.00 Dynasty - TV film 13.30 La piscina - film 20.25 M’ama non m’ama show 22.30 Mai dire si - TV film 23.30 Bersagli - film ITALIA 1 8 30 Mimi e la nazionale della pallavolo - risanke 8.55 Marco Polo - risanka 9.20 Mimi e la nazionale della pallavolo - risanka 9.45 Marco Polo - risanka 12.00 Angeli volanti - TV film 13.00 šport 14.00 Dee Jay Television 16.46 II Vangelo secando Simone e Matteo - film 18.50 Superear - TV film 19.50 Tom e Jerry - risanke 20.25 Bene bravi bis - glasbeno-go-vomi program 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 - 19.45 Blitz 14.00 Piccoli fans 14.00 Sport 18.50 DNEVNIK 2 - Športne vesti Meteo 2 - Vremenska napoved 19.50 DNEVNIK 2 - Vesti 20.00 DNEVNIK 2 - Nedelja sprint 20.30 Ci pensiamo lunedi - 13. del 21.50 Hill Street giorno e notte - TV film 22.40 DNEVNIK 2 - Vesti 22.50 DNEVNIK 2 r- Tednik o medicini 23.20 Šola in vzgoja: Razvoj inteligence - 4. del 23.50 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Rovereto: odbojka 12.15 Città senza mura - nabožna odd. 12.30 Liscio, gasato e... 13.10 Dancemania 14.15 Polvere di pitone - 3. del 15.10 17.20 DNEVNIK 3 - Neposredni šport 17.20 L’impegno - film Igrajo Nino Manfredi, Eleonora Rossi Drago, Sergio Kantoni 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Deželni šport 19.40 Concertane : Mink De Ville 20.30 Domenica gol 21.30 Prove d’autore - 3. del 22.05 DNEVNIK 3 22.30 Nogometno prvenstvo A lige Zagreb 10.30 Otroška matineja 13.00 Jugoslavija, dober dan 14.00 Narodna glasba 14.30 Modro poletje - mladinska naniz. 15.25 Nedeljsko popoldne 17.45 Okno - film 20.00 Nekaj vmesnega TV nadalj. 21.20 Afriška gibanja - dokumentarna serija 22.05 Mladinske delovne akcije - reportaža Koper 17.00 Dolgo iskanje - dok. oddaja 17.50 Mož ž dvema sencama - film Igrajo Charles Bronson, Liv Ul-man, James Mason 19.10 Risanke 19.30 Stičišče 19.45 Visoki pritisk - glasba, vesti, novosti iz glasbenega sveta 20.30 Ponarejevalci - film 22.00 Na pragu svobode - 1. del dokumentarca 22.30 Francija v šansonu 22.15 L’uccello dalle piume di cristallo - film 23.50 Sindacato assassini - film TELEPADOVA 9.00 Gran Bazar 12.00 Tigerman - risanka 12.30 Lupin III - risanka 13.00 Sport 14.00 The 7th Avenue - film 15.00 TV film 16.00 TV film 17.00 TV film 18.00 Lamù - risanka 18.30 Tigerman - risanka 19.00 L'incredibile Hulk - TV film 20.00 Lupin III - risanka 20.20 Una notte movimentata - film 22.00 Agente Pepper - TV film 23.00 I dolci inganni - film 00.30 TV film ‘ TRIVENETA 6.00 Film 7.30 Risanke 8.30 Risanke 9.30 II soffio del diavolo - TV film 13.00 Film 14.30 Dražba 20.00 Sport 20.30 Ray Master, l’inafferrabile -film 22.00 Vse o motorjih 23.00 Fantasmi - film 01.00 Horoskop 01.15 Film 03.00 TV film TELEFRIULI 10.00 Oddaja za obrtnike 11.00 Si o no - mercatino televisivo 13.00 Un vero sceriffo - TV film 14.00 Fogolar 19.30 Friuli sport 20.25 Film 22.15 TV film 23.15 Horoskop 23.20 Film Prvi kanal 10.00 Tele vide o 12.00 Dnevnik 1 Kratke vesti 12.05 Hallo. . . Raffaella? 13.25 Vremenska napoved 13.30 Dnevnik 14.00 Hallo. . . Raffaa ia? - zadnji poziv 14.05 II mondo di Quark - znanstvena oddaja Življenje na Zemlji 15.00 Posebnosti iz Parlamenta 15.30 Šola in vzgoja : Egipčanske kulture 16.00 Secret Valley 9. epizoda 16.30 športni ponedeljek 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 I problemi del sig. Rossi tedenska rubrika o ekonomiji 17.55 II sale della terra - 2. del 19.00 Italia sera: dogodki in osebnosti 19.40 Almanah 20.00 Dnevnik 20.30 »... e la vita continua« - 4. in zadnji del 22.30 Dnevnik 22.40 Srečanje s kinematografijo 22.45 Posebnosti Dnevnika 1 23.40 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Televideo 12.00 Che fai, mangi? - oddaja o prehrani 13.30 La Duchessa di Duke Street -TV film 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti Ljubljana 8.50 in 10.35 TV v šoli: Italijanščina, češčina, Književnost v NOB, Začetki pismenosti in razvoj stare književnosti 17.20 Poročila 17.25 Meseček - otroška serija 17.55 Jezik, v katerem se pogovarjamo - izobraževalna odduja 18.10 Znanstveniki 18.25 Podravski obzornik 18.40 Pet minut za rekreacijo 18.45 VAM glasba za mlade 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Pepelnica - drama 22.10 Studio 2 22.20 TV dnevnik Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja 17.00 TV poročila 17.05 TV šola: Nenavadno kraljestvo opic 17.30 Ponarejevalci - fi’m 19.00 Športni pregled CANALE 5 8.30 Dober dan Italija 9.00 Una vita da vivere - TV nadalj. 10.00 L’insonnia - aktualnosti 10.30 Alice - TV film 11.40 Help! - glasbeni program 12.15 Bis - nagradno tekmovanje 12.45 B pranzo è servito - nagradno tekmovanje 13.25 Sentieri TV nadalj. 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - TV nadalj. 16.50 Hazaard - TV film 18.00 L’albero dale mele - TV film 18.30 Popcorn - glasbeni program 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - nagradno tekmovanje 20.25 Radici - TV nadalj. 22.25 Flamengo Road - TV film 23.25 Šport 00.25 Commandos - film RETEQUATTRO 8.30 Giatrus - risanka 9.00 Operazione sottoveste - TV film 9.30 FIÒ - TV film 10.00 Chico TV film 10.30 Fantasilandia - TV firn 11.30 I giorni di Brian - TV film 12.30 M’ama non m’ama - ponovitev 13.30 Maria Maria - TV film 14.00 Magia - TV film 14.50 Avventura a mezzanotte - film 16.50 L’uomo ragno - risanka 17.20 Masters, i dominatori dell’universo - risianka 17.50 La famiglia Bradford TV film 18.50 Marron Glacé - TV film 19.30 M’ama non m’ama - nagradno tekmovanje 20.25 La pantera rosa - film 22.45 Maurizio Costanzo Show 00.30 Ho sposato una strega - film ITALIA 1 9.30 Per noi due il paradiso - film 11.30 Phyllis TV film 12.00 Gli croi di liogan - TV film 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim, Bum, Barn Mimi e la nazionale della palla volo risanka Il tulipano nero - risanka 14.00 Operazione ladro - TV film 14.35 Tandem Musichiamo - nagradno tekmovanje L’avventura delle piante - doku mentiarec La Pimpa risanka 16.30 šola in vzgoja 17.00 Vediamoci sul due 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 18.15 Programi pristopanja 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Le strade di San Francisco -TV film Meteo 2 vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 Vesti 20.30 Dnevnik 2 Dogodki tedna 21.25 La nave perduta - 1. del 22.35 Dnevnik 2 - Vesti 22.45 II brivido dell’imprevisto - TV film 23.40 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 23.45 Šola in vzgoja : Gledališče - režija Tretji kanal 15.30 Rapallo : plavanje 16.00 Nogometno prvenstvo A in B lige 18.25 L’orecchiocchio 19.30 Deželni šport 20.05 Šola in vzgoja: Henry Truman in atomska bomba 20.30 Evropske prestolnice: Benetke, prestolnica kulture 21.30 Dnevnik 3 21.40 So’a in vzgoja: Eno leto v kraju Azzanidò 22.10 Ponedeljkov proces V današnji ODPRTI MEJI imamo tudi naslednje vesti : TRST — Politični položaj na Tržaškem GORICA — Konferenca posoških komunistov o" gospodarstvu TRST — Občni zbor Kmetijske zadruge TRST — Razstava slikarjev Nikaragve ŠPORT* NABREŽINA — Odbojka: Meblo - Tor-refranca TRST — Košarka: JADRAN - Caveja KRIŽ — Nogomet: Vesna - Percoto GORICA — Nogometni komentar GORICA — Odbojka: Dom - Polison-tina 19.30 TV dnevnik - Stičišče 19.50 Deset minut z glasbo 20.00 Medved v eksperimentalnem parku - dokumentarna oddaja 20.30 Monroesovi - TV film 21.20 TV dnevnik 21.30 Plesni korak - Satan - 1. del 22.00 Nočni kino 15.00 Itarry'O - TV film 16.00 Bim, Bum, Barn I. alabel - risanka Lady Oscar - risanka Vita da strega - TV film 17.30 Una famiglia americana - TV film 18.30 L’uomo da sei milioni di dollari, TV film 19.50 I Puffi - risanka 20.25 Non ti conosco più amare - film 22.30 New York, New York - TV fi’m 23.30 Samurai - TV film 00.30 Amo non amo - film TELEPADOVA 11.15 Gli emigrati TV film 12.00 Movin'on - TV film 13.00 Tigerman - risanka 13.30 Lupin in risanka 14.00 Mamma Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - TV film 16.30 Peyton Place - TV film 17.30 Stampey - risanka 18.30 Tigerman - risanka 19.00 L’incredibile Hulk - TV film 20.00 Lupin ni risanka 20.20 I figi del secolo - film 23.00 Gli invincibili - TV film 24.00 Le dolcezze del peccato - film TRIVENETA 12.40 Ispettore Bluey - TV film 13.30 Yoghi - risanka 14.00 Birdman e Galaxy Trio - risanka 14.30 Film 17.30 Joghi - risanka 18.00 Scooby Doo - risanka 18.30 Medusa - TV film 20.30 Di Tressette ce n’è uno. tutti gli atri son nessuno - film 22.00 II soffio del diavolo - TV film TELEFRIULI 11.30 Anche i ricchi piangono - TV film 16.45 Si o no 17.00 Space Games - nagradno tekmovanje 18.30 L’ora di Hitchcock TV film 19.00 Poročila 19.30 Anche i ricchi piangono - TV film 20.25 Šport RADIO Nedelja, 1. aprila RADIO TRST A 8.00, 13.00, 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja ; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu ; 9.45 Glasbeni pot puri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Skrivnostne ugrabitve«. Radijska igra, ki jo je napisal Marjan Kravos. Izvedba : Radijski oder; 11.00 Glasbeni potpuri; -11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Ne-diški zvon; 14.40 - 19.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. RADIO OPČINE Do 10.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Jutranji val Radia Opčine; v studiu Mira in Marino; 11.35 V sodelovanju s sodelavci Radia Koper intervju o openskem tramvaju; 13.00 Oddaja slovenskega kulturnega društva Tabor; 14.00 Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo; 17.30 Iz športne palače v Trstu — direkten prenos košarkarske tekme Jadran - Caveia Futura Forlì; 20.00 Radio Opčine je glas, ki povezuje vas — nagradna oddaja; dalje non stop glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 0-tvoritev - glasba: Radijski koledar; 7.30 Za zdravje Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil ; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev med glasbo; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.25 EP; 14.30 Glasba po željah - Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski anevnik - Objave, EP; 17.30 Nedelja na športnih igriščih; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski vestnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvo rite v - glasbeni program ; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Pisma Lucianu ; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 1.00 Dogodki in odmevi ; 12.00 Napoved programov za prihodnje dni; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program; 14.30 Kaj je novega?; 15.30 Popevka tedna; 16.00 RK Count down; 17.45 Lestvica 33 obratov; 19.30 Športna nedelja; 20.00 Zaključek. Ponedeljek, 2. aprila RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica ; 8.10 13.00 Popoldanski zbornik: Almanah: Sedma stopnja sreče; 8.45 Glasbeni potpuri; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja : Georg Friedrich Haendel: Rodelinda (prvo deja nje opere). Pojejo Leila Cuberli, Anne Murray, Nora Jankovič, John Angelo Messana, Philip Langridge in Giancarlo Luccardi; simfonični orkester RAI iz Milana vodi Charles Ma-ckerras; 11.30 Literarni listi; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Skrivnost verstev; 12.30 Glasbeni potupri; 13.20 Gospodarska problematika; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Roman v nadaljevanjih: Boris Pahor: »Nomadi brez caze«. Prvi del; 14.30 Tja in nazaj ; 16.00 Slovensko učiteljstvo pod fašizmom; 16.30 Tja in nazaj ; 17.10 Mi in glasba: »Cembalo ensemble«: klavi-čemhalistka Gabriella D’Agostino Cavo, violinist Vattimo in violončelist Nereo Gašperini. Drugi del koncerta ; 18.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nediških dolin, RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30. 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - med glasbo: Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere - Objave; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.45 Glasbene šole: revija glasbenih šol Primorske; 14.00 Novosti naše diskoteke - Ojbave, EP; 14.40 Iz film skega sveta ; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik - Objave, EP; 17.00 V podaljšku ; 17.33 Primorska poje. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski vestnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Ì6.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Jutra nji glasbeni program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.00 Štirje koraki; 9.15 G h inassi; 9.32 Lettere a Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Ciao ragazzi ; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani ; 11.45 Plesna glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program; 14.35 Popevka tedna ; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ciao ragazzi; 16.55 Pismo iz... ; 17.00 Narodna glasba; 18.00 New dance; 18.45 Sopranistka Vanda Gerlovič; 20.00 Zaključek. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Predlogi KPI za gospodarski in družbeni razvoj na Goriškem Na razstavišču v Vidmu Sejem za vse ljubitelje hobby jev in prostega časa Že vrsto let smo na Goriškem in na celotnem območju ob meji priča zaskrbljujočemu slabšanju splošnega gospodarskega položaja. Zapiranje po d jeti j, kronična kriza velikih industrijskih podjetij z državno udeležbo, skokovito naraščanje nezaposlenosti zla sti med mladimi;, to so nekateri od aspektov trenutnega položaja, ki se bodo še stopnjevali, v kolikor ne bomo znali, hoteli ali zmogli sprejeti in izvesti primernih ukrepov na področju ekonomske politike. Na vseh ravneh veliko razpravlja mo o teh vprašanjih, analiziramo vzroke, konkretnih rešitev, kako takemu stanju od pomoči, pa je bilo doslej bolj malo. Bodisi zaradi pomanjkanja prave politične volje, nesposobnosti, odklanjanja predlogov in načrtov, ki prihajajo s strani družbenih in političnih sil, ki doslej niso bile ali še zmeraj niso neposredno prisotne, o-ziroma je njihova prisotnost v odločujočih organizmih za uravnavanje družbenega in gospodarskega razvoja, nepomembna. O gospodarski in družbeni problematiki je tekla beseda na včerajšnji, nedvomno zelo pomembni, tretji konferenci o gospodartsvu, ki jo je pripravilo pokrajinsko tajništvo KPI za Goriško. Namen organizatorja je bil po drobno analizirati vzroke trenutnega položaja v pokrajini in v krajih ob meji in javnosti ter drugim političnim in družbenim silam obrazložiti načrte, kako in na kakšen način poiskati izhod iz položaja, ki je iz dneva v dan težji. Konferenca je potekala v prostorih restavracije na razstavišču Espome-go, čeprav je bilo prvotno najavljeno, da se bo odvijala v pokrajinski sejni dvorani. Začela se je s krajšim uvodnim poročilom pokrajinskega tajnika KPI Renza Rediva in glavnim poročilom senatorja Silvana Bacicchija. Posebni poročili sta predstavila Ivan Bratina (o položaju v terciarnih dejavnostih) in Gianna Pirella (o problematiki na področju socialnih storitev). Zasedanja se je udeležil tudi član vsedržavnega vodstvi KPI Gianfranco Borghini, ki je konferenco tudi zaključil. Po nadvse izčrpnih in zanimivih poročilih se je razvila bogata diskusija, katere vsebino bi le s težavo strnil v nekaj stavkih. Senator Bacicchi je v kakih 25 strani dolgem poročilu najprej podrobno a-naliziral gospodarski in družbeni položaj ter nato nakazal smernice, ki jih je izoblikovala KPI za premostitev položaja, za poživitev gospodarstva, za zaposlovanje in za splošni gospo- darski in družbeni razvoj na Goriškem. Predlogi niso novi, saj nanje že dalj časa KPI opozarja, vendar na žalost do sedaj brez vidnejših uspehov. Celoten načrt KPI temelji na treh predpostavkah ; na stvarni in resni ekonomski politiki v državnem merilu, na specifični gospodarski politiki za območje ob meji (KPI je že izdelala osnutek državnega zakona) in na drugačni porazdelitvi znatnih finančnih sredstev, ki jih za ekonomski razvoj namenja dežela. Tesno povezano z izdelavo specifične politike ob meji je uresničevanje ekonomskega dela osimskih sporazumov pa tudi vprašanje jasne in dokončne opredelitve vloge podjetij z državno udeležbo. Ob koncu pa še kritična ugotovitev, da konferenca o tako pomembnih (življenjskih) vprašanjih ni naletela na pričakovani odziv. Preveč je bilo (po vsej verjetnosti hotenih) odsotnosti predstavnikov največjih krajevnih u-stanov, gospodarskih in drugih združenj in tudi predstavnikov politič- ' n ih strank. Izolacija druge največje stranke v pokrajini in državi posebno v tem trenutku ni in ne more biti primerna. Za uspešno premostitev gospodarskih težav je namreč potrebna čimširša enotnost in izdelava e-notne platforme. Doslej samostojne videmske sejemske prireditve bodo v najkrajšem času združili pod eno samo upravo, videmsko sejemsko družbo. Tako bo poenoteno vodenje sejma stanovanjske o-preme Casa modema, ki ga prirejajo že od leta 1953, sejma kmetijske mehanizacije Agriest, ki ga prirejajo od leta 1965, mednarodnega sejma stolice, ki pridobiva na ugledu že od leta 197/, ter najmlajšega sejma, Hobby, ki se prav v teh dneh odvija v Vidmu že peto leto zapored. To je na tiskovni konferenci v Vidmu povedal na predvečer sejma Hobby predsednik sejemske družbe dr. Bruno Damiani. Dejal je, da bodo sejemski prostor v kraju Martignacco, ki zavzema 300.000 kv. metrov, od katerih je sedaj le polovica izkoriščena (le četrtina prostora je pokritega, uporabljajo namreč haie nekdanje predilnice), preuredili tako, da bo odprt skozi vse leto in ne le v sejemskih dneh. Sem nameravajo preusmeriti kulturne prireditve, kongrese, istočasno pa menijo, da bi lahko Videmčani prostor izkoriščali tudi za sprehode in izlete v naravo. Pred petimi leti so pričeli s sejmom, ki so mu dali naslov »Hobby, sport e tempo libero«. Na njem razstavljajo industrijska ter trgovska podjetja vse kar človek potrebuje v prostem času, od motorčkov ter koles Komisarska uprava v Tržiču: odločitev šele sredi tedna Reševanje zapletenega primera v zvezi z nepravilnim potekom volitev na sedežu št. 42 v Tržiču se nadaljuje. Tudi po včerajšnjem srečanju med županom Saccavinijem in prefektom ni še nobene odločitve. Vse kaže, da so prizadevanja usmerjena v iskanje vsakršne možnosti za preprečitev komisarske uprave. Tudi o poteku včerajšnjega srečanja ni točnih, oziroma zanesljivih vesti. Izvedelo se je le, da bo jutri goriški prefekt v Rimu menda prav za to vprašanje in dia je tako ali drugačno odločitev pričakovati v torek ali sredo. Primer je vsekakor zelo zapleten. Po eni strani obstaja razsodba deželnega upravnega sodišča, ki odreja razpis novih volitev, po drugi strani pa se stranke koalicije v tržiški občini skušajo na vsak način izogniti komisarju. JUTRI V KULTURNEM DOMU Diapozitivi o olimpiadi v Sarajevu Olimpijske igre v Sarajevu so pravzaprav že del preteklosti, čeprav so nam dogodki še živo pred očmi. Večji del smo olimpiade sledili preko teli vizijskih zaslonov, po časopisih w drugih medijih. Kdor je bi: poklicne ali ljubiteljsko v Sarajevu pa je olimpiade doživljal drugače. Med temi je tudi Egon Kaše, novinar - fotograf, sodelavec številnih slovenskih revij in časopisov, specialist za športno fotografijo, zlasti za tako imenovane zimske športe. Egon Kaše bo jutri, ob 20.30 predvajal barvne diapozitive o olimpijskih igrah v Sarajevu. Predavanje bo v mai dvorani Kulturnega doma, v or ganizaciji SPD Gorica. Ansambel »LOJZE HLEDE« iz ŠTEVERJANA vabi danes, 1. aprila, ob 17. uri v ŠTEVERJAN na JUBILEJNI KONCERT ob 15-letnici deovanja. Gost večera bo humorist JAKA ŠRAUFCIGER. Kinoatelje — Piccolo Cineforum »Skok v Kino« TRIJE PRISPEVKI K SLOVENSKI BLAZNOSTI PREMIERA V PETEK, 6. APRILA, V KULTURNEM DOMU RADIO TRST A — RTV LJUBLJANA vabita v soboto, 7. aprila, ob 20. uri v Kulturni dom na radijsko kviz-oddajo SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO Sodelujejo ekipe dijakov goriških višjih šol. V glasbenem sporedu bodo nastopili : Oto Pestner, Aleksander Jež, Branka Kraner, ansambel »Lačni Franz«, Romana Ugrin, Irena Tratnik in ansambel »Pompe«. Na oddaji bosta sodelovala tudi gledališka igralca Marjan Marinc in Janez Kuhar ter gojenci Glasbene matice. Knjige Šolske in pisarniške potrebščine Nabožni predmeti GORICA Travnik 25 Tel: 84407 - Vloga judovske kulture v mittelevropski stvarnosti V goriškem avditoriju se je odvi jala zanimiva razprava o judovski kulturi in pomenu, ki ga je imela in ma ta kultura v srednji Evropi. Srečanje, ki se ga je udeležilo veliko poslušalcev, je pripravil Inštitut za mittelevropska kulturna srečanja in je sovpadalo s predstavitvijo treh knjig na to tematiko. Gre za izbor pisem Carla Michelstaedterja, ki jih je zbral in uredil prof. Sergio Cam pailla, za knjigo o pričevanjih na 16. kulturnem mittelevropskem sreča nju ter za knjigo Sergia Katunaricha o osebnosti rabina Samuela Sand mela. Za to priložnost so prireditelji po vabili kot govornike prof. Sergia Campaillo in Quirina Principeja ter vodjo tržaških rabinov Elio Richet ti ja. Iz njihovih posegov je prišla na dan pomembnost judovske kulture, ki se kaže v raznih aspektih in se prepleta ter bogati mittelevropsko stvar nosi. Beseda jc tekla tudi o judov ski veri, o odnosu med Judi in kristjani, o antisemitizmu. Glede tega velja povedati, da so govorniki poudarili, da ni samo nacizem zakri vil nad judovskim narodom velikih krivic. To se dogaja tudi danes, če prav v drugačnem ozračju, ko se na Jude gleda z dobrohotnim očesom le, če so prikazani kot narod, ki trpi iu je teptan. Ob zaključku pa bi povedali še to, da ne vemo, zakaj niso v knjigi, ki obsega izbor intervencij na 16. kul turnem mittelevropskem srečanju, vključili tudi posega Branka Maru šiča, ki je govoril o Kocjančiču. Škandal o vozniških dovoljenjih: večina obtožencev je na svobodi Po desetih dneh zapora je večina obtožencev, vpletenih v škandal o podkupljenih vozniških dovoljenjih in tehničnih pregledih, ponovno na svobodi. Državni tožilec Mancuso, ki vodi preiskavo, je namreč ugodil prošnjam po začasni svobodi, tako da je včeraj okrog 12.30 devet zapornikov zapustilo zapor, oziroma samice. Med njimi sta bila brata Pietro in Vittorio Filippucci, solastnika istoimenske av-tošole, inšpektorja pri nadzorništvu za motorizacijo Giorgio Hvastja in Giorgio Bacchia, oba iz Trsta, Amedeo Centini iz Tržiča, Enzo Beltrame in njegov sin Pietro iz Pradamana ter Marino Barbacetto iz Ravascletta. Domov bi se lahko vrnil tudi 43-let-ni Gianfranco Braidot iz Koprivnega, če ne bi prav na predvečer »svobode« storil v svoji samici, verjetno v trenutku nerazsodnosti, nepremišljeno dejanje, tako da sedaj leži na kirurškem oddelku z razbito glavo. Brai-dota so predsinočnjim, kot smo na kratko poročali v včerajšnji številki, prepeljali v bolnišnico, kjer so mu s štiridesetimi šivi zašili dolgo, vendar ne globoko rano na glavi, Spočetka so se razširili sumi, da je slo morda za obračunavanje med zaporniki, včeraj pa se je neuradno izvedelo, da se je Braidot, ki očitno ni mogel vzdržati zaporniških razmer, dvignil na posteljo, od koder se je nato z vso silo in težo vrgel na tla. Njegov odvetnik je prejšnji teden ur-giral za začasno svobodo tudi pri sodišču za zaščito pravic zapornikov, vendar brez uspeha. Sodišče je prošnjo namreč zavrnilo. V zaporu torej ostanejo sedaj le 35-letni inšpektor nadzomištva za motorizacijo (sicer že dva meseca v pokoju) Fernando Previdi, ki je eden glavnih obtožencev, ter 69 letni Vinicio Valentini iz Tržiča in 64 letni Alcide Vecchiet iz Koprivnega. Oba sta sedaj v pokoju, zaposlena pa sta bila na nadzorništvu za motorizacijo. Kaj naj pomeni ta novost v razpletu sodne preiskave? Glavni tožilec Mancuso je zabarikadiran za preiskovalno tajnostjo, vendar so verjetno upravičene domneve, da je odgovornost posameznih obtožencev in verodostojnost dokazov že dovolj izoblikoval, tako da ni več nevarnosti, da bi obtoženci lahko vplivali na preiskavo. Zelo verjetno je, da bo Mancuso v prihodnjih dneh zaključil preiskovalno delo in predal zadevo sodišču, ne da bi vstopil preiskovalni sodnik. Glede treh, ki so ostali v zaporu, pa sta možni dve domnevi : ali so med pobudniki celotne goljufije, ali pa Mancuso še ni pojasnil njihovega položaja. Novo vodstvo Združenja trgovcev Na skupščini načelnikov skupin pokrajinskega združenja trgovcev so izvolili novo vodstvo te strokovne organizacije. Za predsednika je bil izvoljen Mario Morassi, za podpredsednika pa Adriano Corsi in Renato Portelli. Člani odbora so Giovanni Bisesi, Antonio Costanzo, Claudio De’Colle, Elio Franco, Benito Gandolfi, Gianni Leoni, Emilio Riavez, Sergio Rovis, Nereo Visintin in Ezio Zoppolatti. Za preglednike računov so bili imenovani Edi Bauzon, Luigi Crainer in Stefano Viatori. Za nadomestna člana pa Virgilio Russian in Pio Traini. • Pravzaprav se je vse skupaj izteklo zelo poceni, lahko pa bi bile posledice dosti težje. Krive pa so men da preveč obrabljene avtomobilske gume. V petek zvečer je 24-letni David Malič z avtom precej hitro pripeljal na mednarodni mejni prehod pri Stan drežu, namenjen v Jugoslavijo. Pred vstopno stezo na italijanski strani je sicer pritisnil na zavore, vendar se je vozilo ustavilo šele pptem ko je trčilo v spuščeno zapornico... do najrazličnejše športne opreme, od cvetja do najrazličnejših strojčkov, ki jih vsakdo uporablja v domači, osebni delavnici. Od 10.000 obiskovalcev v prvem letu so lani prišli na 36.000, letos so prepričani, da jih bodo imeli nad 40.000. Razstavni prostor se je v petih letih potrojil, letos razstavlja 173 podjetij, t.j. štirikrat več kot pred petimi leti. Sejem so odprli včeraj, odprt bo do naslednje nedelje. V okviru sejma bo tudi več strokovnih in športnih ter kulturnih prireditev. Pogovarjali se bodo o kolesarstvu, motociklizmu, atletiki. Kar se športa tiče, velja še posebej omeniti današnjo lahkoatletsko srečanje, ki bo na videmskem nogometnem igrišču ob 14. uri, eno uro in pol pred začetkom nogometne tekme z Udine-sejem. Predstavili bodo novo atletsko disciplino, t.j. izmenično štafeto na dolžini ene milje. Gre za čisto novo zvrst: proga je razdeljena v štiri dele, tečeta izmenično le dva tekmovalca. To bo, tako zagotavljajo organizatorji, doslej največja prireditev v tej disciplini. Pridejo tekmovalci iz Vidma, Padove, Genove in drugih krajev, pa tudi štiri ekipe kluba Olimpija iz Ljubljane. (m.w.) Almirante v Gorici Danes bo v Gorici rogovilil misov-ski kolovodja Almirante. V našem mestu bo zjutraj imel zborovanje, po včerajšnjih v Vidmu in Pordenonu. Kaj bo lahko povedal tistim, ki ga bodo šli poslušat? Brez dvoma se bo spravil nad Slovence na zakonsko zaščito, nad pravicami, ki jih zahtevamo, šele pred nekaj tedni so trije osamljeni goriški misovski svetovalci v goriškem občinskem svetu divjali nad resolucijo, ki zahteva globalni zaščitni zakon. Brez dvoma jim bo Almirante dal danes svoje pokroviteljstvo. Upokojenih Mussolinijevih tepcev pa je v Gorici čeda Ije manj, zato bodo njegove besede naletele na že oglušena ušesa. A Na farmacevtski fakulteti je uspešno dokončal študij MARKO ROJEC K uspehu mu iskreno čestitajo člani noneta in KD Sovodnje. koncerti V deželnem avditoriju jutri ob 20.30 koncert godalnega orkestra, ki ga sestavljajo Federico Agostini, Dino A-sciolla, Alain Meunier, Leonardo Colonna, Giuliana Culli. Na sporedu dela Schuberta in Schumanna. kino Gorica VERDI 15.30—22.00 »Furyo«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 15.30-22.00 »Zero in condotta«. Za vse. CORSO 15.30—22.00 »Don Camillo«. Tržič EXCELSIOR 15.30-22.00 »II console onorario«. PRINCIPE 15.30-22.00 »Ai confini della realtà«. COMUNALE 16.00-22.00 »La vita è un romanzo«. Nova Gorica in okolica SOČA 10.30 matineja : »Zvezdica zaspanka« (lutke); 16.30 in 18.30 »Gola pest«; ob 20.30 »Tudi bankirji imajo dušo«. SVOBODA 16.30 »Zvezdica zaspanka« (lutke) ; ob 18.30 in 20.30 »Nepremagljivi gladiator«. DESKLE 17.00 »Neustrašni Popa j« (risanka) ; ob 20.00 »1001 noč v Tokiu«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, tel. 84-972. POGREBI Jutri ob 11. uri: Norma Gallo vd. Petterin iz Ville San Giusto. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Dina ganjeni ob tolikih izrazih sožalja, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, darovalcem cvetja in pevskemu zboru. Tata Boris, mama Rezi, brat Walter in nonó Lojze Sovodnje, 1. aprila 1984 Slovensko stalno gledališče zaključilo svojo abonmajsko sezono Behanov »Talec« kot antiideologija časa MARIJ ČUK S petkovo premiero TALCA irskega dramatika Brendana Behana je Slovensko stalno gledališče v Trstu predčasno zaključilo svojo letošnjo sezono. Vsem je znano, katere o-koliščine so temu botrovale, zato pa je toliko bolj razumljivo, da je občinstvo v velikem številu napolnilo parter Kulturnega doma in sledilo dogodkom na odru z veliko zavzetostjo, kdaj pa kdaj nagradilo nastopajoče tudi z aplavzi na odprti sceni. Behanov Talec je po svoji strukturi izredno enostavno delo, kot vse enostavne zadeve pa obenem tudi zapleteno. Predvsem pa ni dvomov, da je to izrazit gledališki podvig, ki je bil tokrat poverjen režiserju Miletu Korunu, ki je Behanov komad že pred časom režiral in takrat napravil velik vtis. Rekli smo, da je zadeva vseskozi jtisno pred očmi. Gre za vzdušje v okupirani Irski, za vojno stanje, ki ne pozna usmiljenja, kvečjemu sentimentalnost, predvsem pa konspira-tivnost. Angleži bodo v Belfastu o-besili irskega fanta, IRA pa se maščuje s tem, da ugrabi angleškega vojaka in ga ima za talca, ki ga »hrani« v nekakšnem bordelu in tudi s tem izpričuje svoj patriotizem. Povsem jasno je tudi, da bosta britanski vojak in fant v Belfastu na koncu mrtva, to jima je predestinira-no, saj je smrt del neumnega in kaotičnega življenja, nasilna smrt je brez smisla, kot je prej ko slej brez smisla čisto vse. Zaman bi v Talcu lahko iskali kake ideologije ali globlje filozofske in psihološke razpone, čeprav je skok na to področje zelo vabljiv. Talec je v svoji literarni-poetski predlogi antiideološko delo, surovo do skrajnosti, zato pa učinkuje v današnji čas sveže in živo. Skratka, vse ideologije so izničene, vse vrednote porušene: patriotizem, vera, ljubezen (čeprav njeni žarki tu pa tam izraziteje zasvetijo), politični boj in kar je še takega. Vse to je non-sens, smiselno je le življenje kot tako, njegov realizem, ki se kaže v veselih in manj veselih trenutkih. Zato je tudi vojakovo pričakovanje smrti odeto v farsistične tone, a tudi fant v Belfastu je samo izgovor za obujanje starih spominov, star spomin na legendarne čase pa je norost, kot je napol nor zapiti general in lastnik bordela Monsiuer (Vladimir Jurc). To je torej življenje. A ne samo »odrsko življenje«, temveč vsakdanje, ko se mora človek soočati s svojimi nevrozami in razpoloženji, ki jih ne kuha ideologija, ampak tisto skrivnostno, ki tli v vsakem posamezniku in- mu odreja bivanjski tempo. Tržaška zelo razkošna inscenacija je sledila tej osnovni misli, izoblikovala je ta niz razpoloženj, ki je v ljubezenskem prizoru v drugem delu med Terezo (Jagoda Tovirac -opazen delež k predstavi) in Le-sliem (Janez škof) doživela enega izmed vrhuncev. Korun se je odločil za tisto, kar je za Behana značilno — vodoravno konstrukcijo, kaotično zmes vsega in trpek humor, kar mora vse skupaj učinkovati neestetsko, prav tako, kakršni so plesi pro-palih cip. Na tem mestu pa so se začele tudi težave, saj je brutalna radoživost le mestoma dihala z o-dra, značilne irske robatosti večji del ni bilo, kot niti ne surovega bor-delovskega življenja, kar bi lahko dalo uprizoritvi še večji učinek, tako da se niti songi niso mogli ujeti s celovitostjo predstave, saj so vanjo kapljali nekoliko naivno in brez prave povezave, za kar pa seveda ni kriva domiselna glasba (izvajala jo je Anastazija Purič), ki je tu pa tam vendarle pričarala utrinke kabareta. To pot‘niti ne moremo spregovoriti o tolmačenju posameznih likov, čeprav so nekateri igralci (Anton Petje, Bogdana Bratuževa, Vladimir Jurc, Mira Sardoč, Tone Gogala, Jagoda Tovirac, Janez škof, Adrijan Rustja in Silvij Kobal) imeli več možnosti od drugih, da izoblikujejo »razpoloženje«. Predvsem Petje (u-pravitelj hiše Pat, ki je dokaj posrečeno kazal na eksteriomo razdvojenost, človekovo zlobo in oportunizem), Bratuževa (njena Meg ni bila med najizrazitejšimi stvaritvami te igralke), Jurc (zapiti nori Monsieur) in oba mlada gosta pa so vendarle imeli niti igre v svojih rokah. Zato pa lahko in moramo govoriti o kolektivni igri našega ansambla, ki je dokazal svoj visok profesionalni nivo in se odlično znašel na funkcionalni sceni Mete Hočevarjeve (bila je tudi kostumografinja), nad katero je kraljevala temno modra nebesna ploskev. Dolgo trajajoča predstava (vsaj v prvem. delu bi režiser lahko rabil škarje) je tako učinkovala dokaj dobro in dokazala zanesljiv umetniški nivo našega gledališča. Zato občinstvo ni skoparilo z aplavzi nastopajočim (igrali so še Maja Bla-govič, Irena Zubalič, Lučka Počkaj, Stojan Colja, Stane Starešinič, Silva Raztresen), saj so se le-ti razlegali tako dolgo, kot menda v tej sezoni še ne. Jutri koncert v Gallusovi dvorani ospredju Stravinski Tokrat v ALEKSANDER ROJC Po daljšem presledku bo jutri, 2. aprila, ob 20.30 na šob Glasbene matice v Trstu, Ul. R. Manna 29, znova komentiran koncert, na katerem bo nastopila dokaj neobičajna komorna skupina v sestavu Angelo Vattimo - violina, Marcello Mannelli - klarinet in Barbara Opeka - klavir. Na jutrišnjem koncertu, ki spada v ciklus »Koncerti v Gallusu« in katerim z velikim zanimanjem sledi zlasti italijanska publika, bo Trio predstavil skladbe klasicističnega češkega skladatelja Jana Vanhala KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBEREI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaše nakupe. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 (1739 - 1813), Armenca Arama Hača-turjana (1903 - 1978), Provansalca Dariusa Milhauda (1892 - 1974) ter ruskega velikana Igorja Stravinskega (1882 - 1971). A poglejmo pobli-že naše goste. Violinist ANGELO VATTIMO je dolga leta sodeloval v orkestru tržaškega »Verdija«. Kot član Tržaškega kvarteta in drugih komornih skupin, med katerimi bi omenili »Trio di Udine«, je veliko koncertiral v Italiji in drugod, kot tudi snemal za italijanski radio in televizijo, pa tudi za tuje radijske postaje. Poleg ppučevanja violine na tržaškem konservatoriju »G. Tartini« se Vattimo udejstvuje koncertno kot prva violina orkestra »F. Busoni« in član skupine »Cembalo ensemble«. Klarinetist MARCELLO MANUEL-LI sodeluje v orkestru tržaškega gledališča »G. Verdi«, bil pa je član mnogih komornih skupin, s katerimi je veliko nastopal, p»a tudi snemal za italijansko kot tudi jugoslovansko radijsko mrežo. Trenutno poučuje klarinet na šoli Glasbene matice kot tudi na tržaškem konservatoriju »G. Tartini« v Trstu. Pianistka BARBARA OPEKA je začela študirati glasbo s prof. A. Costantinidesom, zdaj pa zaključuje svoj klavirski študij na tržaškem konservatoriju »G. Tartini« v razredu prof. L. Baldini ja. Koncertno udej-stovanje je začela prav s Triom »violina - klarinet - klavir«, sestav, s katerim se predstavi na jutrišnjem koncertu. Na pestrem in zahtevnem sporedu jutrišnjega koncerta predstavlja Zgodba o vojaku, ki jo je Igor Stravinski sam zanimivo priredil za tovrstni sestav, pravo glasbeno poslastico. Med prvo vojno, ko je Igor Stravinski (1882 - 1971) živel v Švici je zašel v finančno krizo in, da bi si pomagal pri preživljanju, si je zamislil potujoče malo gledališče. Skla- datelj je pri tej svoji nameri uporabil majhno število glasbil: violino, kontrabas, trobento, trombon, klarinet in fagot ter plejado tolkal, ki jih pa manipulira en sam glasbenik. Zgodba govori o vojaku, ki je prodal violino hudiču, v zameno pa dobi knjigo, ki odgovarja na vsa vprašanja. Vojak preživi s hudičem tri dni, v resnici so pa ti trije dnevi tri leta in tako, ko se vrne v svojo rojstno vas, ga ne prepx>zna nihče. Vojak išče zato utehe v materialnih dobrinah, ki mu jih čudežna knjiga pomaga dobiti, ampak bogastvo ga ne osreči. Raztrže knjigo in začne znova življenje pustolovščin. Nekega dne zve, da je kraljeva hči bolna in. da kdor jo ozdravi, jo poroči. Vojak gre v mesto iskat srečo. Tu sreča hudiča ki namerava z i-stim namenom na dvor in ki nosi zato s sabo violino, ki je bila prej vojakova last. Vojak in hudič vrže-ta na karte in vojak izgubi vse svoje imetje, a si prisluži nazaj violino, s katero ozdravi kraljično in jo poroči. Hudič priseže, da se mu bo maščeval in tako, komaj se vojak, gnan od domotožja, nameni znova v rojstno vas, ga hudič pobere in nese s seboj. V glasbi je Stravinski skušal u-resničiti univerzalne karakteristike najrazličnejšega izvora : od ameriškega rag - time do argentinskega tanga, od švicarskih fanfar do španskega pasodoble od bachovskega preludija in korala do dunajskega valčka. Samo violina, ki simbolizira vojakovo dušo, ohranja jasni ruski melos. Vsi ti tako heterogeni faktorji se usklajujejo med sabo in uresničijo eno najbolj homogenih in originalnih del Igorja Stravinskega. Skladba se konča z napetim bojem med violino in baterijo, ki na koncu zmaga. Tu bi lahko d odah, da se nam zdi, da je Stravinski ukinil po malem vse elemente svoje glasbene govorice, in da ob koncu po-kaže svoje pravo okostje: ritem. tifi foto-kino A. Maraž v TK Galeriji V četrtek, 5. aprila, bo v galeriji Tržaške knjigarne otvoritev nove razstave. Predstavila se nam bo namreč slovenska grafičarka, ki jo lahko prištevamo k najbolj znanim in kvalitetnim slovenskim sodobnim likovnikom, A-driana Maraž. Maraževa, ki je diplomirala leta 1957 na Akademiji likovne umetnosti pri profesorjih Maksimu Sedeju in Riku Debenjaku, je v 60. in 70. letih razstavljala, skupinsko in samostojno, p>o celem svetu in je v teh letih prejela tudi veliko pomembnih nagrad, tako doma kot v tujini. Maraževa gotovo sp>ada v tisto generacijo slovenskih sodobnih umetnikov, ki so svetovno znani. Maraževi grafični listi, ki si jih bomo lahko ogledali od četrtka dalje, so izredno sodobni. Umetnica upodablja namreč vsakdanje predmete, na katere smo že tako navajeni, da jih skoraj niti več ne op>azimo in se težko zgodi, da privlačijo našo pozornost. Postelje, stolice in drugi podobni predmeti niso živi in sploh nimajo pomena v naših predstavah, se jih p>a vsak dan poslužujemo in jih uporabljamo. Maraževa se je ustavila pri teh predmetih in nam hotela pokazati njihovo stvarno življenje. Kdo ve, koliko ljudi je sedelo na teh stolicah, pustilo svoje sledove na njih, spomine, hreponenja... Maraževa išče te sledove, trenutke človeškega življenja. In čeprav so pred nami le predmeti, vidimo ali zaslutimo v njih vedno človeško prisotnost (pomislimo le na drage, stare šolske klopi). Tu sta dimenziji časa in prostora, sedanjosti in preteklosti, tukajšnjega in tamkajšnjega. (»Na vprašanje, kaj želi s.svojim delom izraziti, je Adriana Maraž nekoč odgovorila, da bi hotela prenesti v čim jasnejšo in čim bolj čitljivo likovno govorico vsakdanjost, ki nas opredeluje in je sama na sebi logična projekcija našega časa in prostora, čeprav nam kar prerada zdrkne mimo zavesti. Zato se neprestano spet ukvarja z idejo ti asa kot uničevalca in poveličevalca, kot simbola minljivosti in hkrati večnosti; in Prostora, ki nam je podarjen pa ga ne moremo nikoli v celoti prevzeti, temveč se moramo zanj trdo bojevati. Adriana Maraž hoče vrniti človeku njegovo intimnost.« - Z. Kržišnik) BARBARA GRUDEN TONE SVETINA Med nebom in peRlom _____________ 105._____________ Vlak je drvel skozi velika mesta, polna luči in čudnih odsevov, prek križišč, kjer se je svetlikalo nešteto tirov, držečih v vse smeri, prek rečnih mostov, P° goratem in po ravninskem svetu. Karlo je stal na hodniku in spremljal nočne prizore. Kocka je padla... V trenutku, ko je vzel ponarejeni papir v roke, je bil spet dezerter, sovražnik države, ki bi ga lahko vsak čas prijeli in, če bi vedeli, kaj je storil, tudi ubili. Šele sedaj je spoznal, da je Botranji mir in ravnotežje v duši mogoče doseči tudi s sovraštvom. Važno je, da je sovraštvo dovolj vztrajno in trdno. Pri njem sta bila izpolnjena oba pogoja. Popolnoma miren je pokazal vojaški policiji ponarejeno dovolilnico in njegov mir se je pretočil tudi v Modica. Papirnata država tudi misli papirnato. Prepriča-na, da ujame svobodo človeka v papir, se često zmoti, zakaj papir je papir, ki ga lahko ponarediš po mili v°lji. Ne reka ne gora ne zakon in tudi orožje ne... Ko se je zdanilo, sta uzrla vrhove domačih hri- bov, rahlo obeljene s snegom. Tisočkrat zaželene, tisočkrat blagoslovljene svobodne hoste! Gledala sta jih in komaj zadrževala solze. Izstopila sta v mestu ob meji in odšla proti domu z druge strani kot običajno. Dva dni sta se skupaj skrivala pri znancih, potem pa sta šla vsak svoji usodi naproti. Karlo se iz previdnosti ni napotil domov. Vedel je, da ga bodo karabinjerji tam najprej iskali. Ni zaupal vsem vaščanom. Vroče si je želel snidenje z mamo, očetom, brati in sestrami. Sklenil je, da jim bo poslal pošto o svoji vrnitvi prek Osojnika. Tudi k svojemu dekletu Zali se ni napotil. Vedel je, da vedo zanju, in ženska je za ubežnika past, v katero se jih je mnogo ujelo. Karlo pa je sklenil, da se ne bo. XVI. Karlo je našel Osojnika v postelji. Žena in hčerke so ga zdravile z domačimi zdravili, sinček, goden za šolo, pa mu je basal pipo in prinašal žganje k ustom, kadar mu je bilo najhuje. Še pred snegom je podiral bukve, pa ga je oplazilo drevo, ko se je nekam ujelo in se odbilo od drugega drevesa. Z njim vred je zletel po zmrzli strmini, dokler se ni ustavil v dnu grape. Imel je srečo, da ga je deblo samo oplazilo, sicer bi ga bila teža zmečkala in ubila. Dobil pa je nekaj močnih udarcev in odrgnin, ko se je kotalil navzodol po kamenju. Udàrec v hrbtenico je bil tako močan, da je negibno obležal vznak, če pa se je skušal premakniti, ga je bolečina prežagala od hrbtenice do glave. Smrt ga je tokrat povohala zbliza. Skozi krošnje dreves je gledal ples oblakov, duh mu je silil v nebo, zemlja ga je vlekla vase. Kmalu so nad njim krožili krokarji, ki so za-duhali kri in začutili človeško nemoč. Vpil bi bil in klical, pa niti glasu ni mogel spraviti iz sebe. Bo mar takole pričakal noč in zmrznil? In nihče ne bo vedel, zakaj... Kdove kolikokrat je šel čez mejo in koliko je napravil za odpor, in če umre, ne bo nihče vedel zanj... Še preden je začel obupavati, je prišel .po sledi za njim njegov ovčarski pes. Kot nor je skakal okoli njega, ga lizal in lajal. Legel je k njemu in ga grel. Kdove kolikokrat mu je ta pes na meji rešil življenje. Nekaj italijanskih vojakov je oklal, streljali so nanj, pa ga niso nikoli zadeli. Pes mu je pomagal, da se je vrgel na bok, in bolečina, ki ga je mrtvičila, je popustila, čez čas se je pobral, pustil sekiro in žago v gozdu in se s pasjo pomočjo privlekel domov... »O, Karlo, da si le prišel!« je bolestno vzkliknil. »Ne veš, kako težko sem te čakal. Ko so mi rekli, da si odšel nazaj, sem takoj vedel, zakaj. Vlak! Kar se ni posrečilo meni z mino, si opravil ti brez nje... Eh, zakaj nisi prišel k meni?... Toliko pa imam še eksploziva, da bi lahko pognala s proge nekaj vlakov. Vedel sem, da si ga ti! Tu ni nikogar razen tebe, ki bi si to drznil!» Karlo se je samo nasmehnil, rekel pa ni nič. Navadil se je, da o svojih zaupnih stvareh ne govori z nikomer. Vedel je, da je sedaj Osojnik eden najbolj koristnih pomagačev na mejnem področju, terenec Osvobodilne fronte, pri katerem se redno oglaša Frane. V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi Zmaga brez sijaja Jugoslovani premagali poprečno Madžarsko Sinoči v ženski odbojkarski C-l ligi Kljub dobri igri poraz slogašic Jugoslavija — Madžarska 2:1 (0:0) STRELCI : v 65. min. M. Djurov-' s ki, v 80. min. Radanovič iz enajstmetrovke, v 86. min. Czsymezy. JUGOSLAVIJA: Simovič, čapljič, Z. Cvetkovič (od 69. min. Baljič), Zajec (od 84. min. Elsner), Stojkovič, Radanovič, Šestič (od 46. mirt M. Djurovski), Gračan, Rančev (od 59. min. B. Djurovski), Baždarevič, Halilovič. MADŽARSKA: Kovacs, Csuhay, Kordas, Varga, Hannich, G araba, Bo-dony (od 46. min. Szabo), Nagy (od 46. min. Betarosz), Dayta, Csongra-di (od 75. min. Peter), Esternaczy (od 75. min. Cszymey). SODNIK: Matušik (ČSSR). GLEDALCEV: 30.000. Hagler ostal svetovni prvak LAS VEGAS — Američan Marvin Hagler je uspešno ubranil svetovni naslov v srednji kategoriji (WBA in WBC) : v 10. krogu je namreč s TKO odpravil izzivalca, Argentinca Juana Dominga Rolanda. Za Ha-glerja je to že 59. zmaga v karieri ob dveh neodločenih dvobojih in dveh porazih, obenem pa je deveta uspešna obramba svetovnega naslova. Roldan je doslej utrpel tri poraze ob 51 zmagah in dveh neodločenih srečanjih. Istega večera se je tudi Italijan Nino La Rocca pomeril z Američanom Felipom C anelo, katerega je brez težav odpravil po točkah v 10 krogih. Rodriguez ubranil naslov LIMOGES — Francoz Lucien Rodriguez je uspešno ubranil evropski naslov v težki kategoriji z zmago po točkah v 12 krogih proti Davidu Pearceu iz Walesa. • CIVIDIN USPEŠEN. V povratnem srečanju 1. kola »play-off« italijanskega rokometnega prvenstva je tržaški Cividin premagal moštvo Wam-pun s 45:24. SUBOTICA — V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi je Jugoslavija po izredno poprečni igri premagala slabo reprezentanco Madžarske. V prvem polčasu je bila igra izpod vsake kritike in se je razživela le v nadaljevanju, ko je jugoslovanski selektor Todor Veselinovič stavil na igrišče mlade in sveže sile. Jugoslovanska reprezentanca je dosegla dva zadetka (po naivni Stojkovičev! napaki prejela enega) in tako tudi zasluženo zmagala. Kasparov — Smislov 6:3 VILN1US — V deveti partiji šahovskega finalnega dvoboja izzivalcev svetovnega prvaka Karpova je Kasparov premagal Smislova in sedaj vodi že s 6:3. Jadranovi košarkarji bodo danes ob 17.30 v tržaški športni palači igrali zelo pomembno srečanje v boju za končnico prvenstva C-l lige proti moštvu Ca ve je iz Forlija. Ta ekipa je v prvem delu prvenstva že premagala naše košarkarje in glede na to, da se bori pred izpadom, je pričakovati, da se ne bo zlahka predala. Naši fantje morajo v tem srečanju seveda zmagati. Medtem pa je košarkarska zveza glede sobotnih izgredov v Castelfran-cu sporočila, dà bo registrirala tekmo, kot je bil izid ob prekinitvi, in sicer s 73:70 v korist našega moštva, kar je seveda še kako pomembno glede na to, da so jadranovci v prvi tekmi proti Castelfrancu izgubili z dvema točkoma razlike. Castelfranco bo moral plačati globo 150.000 lir, trener Brusadin je dobil strogi opomin, tehnični vodja Scapinello pa je izključen do 30. 4. SINOČNJA IZIDA Delfino Pesaro - Servolana 77:86; Fiamma - Abitare Videm 107:95. Sloga — Torriana 2:3 (15:17, 15:10, 12:15, 16:14, 12:15) SLOGA: Neva in Mira Grgič, Hrovatin, Kalan, Lučka, Milena in Tiziana Križmančič, Vidali. Sinoči so slogašice odigrale svojo letošnjo daleč najboljšo tekmo. Proti favorizirani Torriani in glavnemu kandidatu za napredovanje so naša dekleta prekosila sama sebe. Kljub temu da so morala na igrišče v krepko spremenjenem sestavu (manjkali sta namreč Malalanova in Maruška Grgič) so zaigrala skoraj brezhibno. Odlično sta delovala napad in obramba, igralke pa so pokazale tudi izredno borbenost in zagrizenost, kar smo v zadnjih tekmah prevečkrat pogrešali. Kot kažejo že delni izidi, so bili vsi seti zelo izenačeni in tekma je bila izredno privlačna. Skratka, kljub porazu, zasluži naša ekipa tokrat res vso polivalo. (INKA) Poziv navijačem Vse prijatelje in navijače Jadrana vabimo, da se v čim večjem številu udeležijo današnje prvenstvene tekme z ekipo Caveja iz Forlija. Odslej bo vsaka tekma še kako pomembna za našo združeno ekipo, zaradi česar je prisotnost številne in bučne publike, ne samo zaželena, ampak tudi potrebna, saj je znano, da lahko prav publika ustvari šestega moža na igrišču. *■ Predvsem pa moramo našim zvestim navijačem povedati še to: košarkarska tekma ni gledališka predstava, kjer se s ploskanjem nagradijo igralci tudi na odprtem odru. Bor — Libertas Krmin 0:3 (5:15, 10:15, 1:15) BOR: Vodopivec, Furlanič, J. in K. Tomšič, Bandi, Jazbec in Ferluga. Okrnjen Bor solidnemu Libertasu iz Krmi na ni zmogel nuditi več kot zmernega odpora in to samo v drugem nizu. Tako v prvem in še posebej v zadnjem pa je bil Libertas občutno boljši nasprotnik. Tokrat so borovke nastopile s spremenjeno postavo, kar je v precejšnji meri ohromilo sicer ne preveč dober napad, ki je bil ob slabem sprejemu še bolj nezanesljiv, (S. F.) Benassi Cento — Breg 3:0 (15:8, 15:10, 15:10) . BREG: Klemše, K. in S. Slavec, D., K. in V Kocjančič, Rauber, Žerjal, Maranzina in Velikonja. Na zadnjem letošnjem gostovanju Košarkarji potrebujejo pomoč predvsem takrat, ko iz enega ali drugega razloga popustijo ali zaidejo v krizo. Ni boljšega zdravila kot srčen glas navijanja — seveda v mejah športne etike in kulturnosti — saj podžge izčrpane igralce, da dajo res vse od sebe. Zato prosimo naše navijače, da upoštevajo ta nasvet, predvsem z željo, da bi naša združena ekipa izšla tudi iz tega boja zmagovita. Hvala že vnaprej. Vodstvo Jadrana SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA Kraški zidar — Ježica 100:83 v Centu Breg ni gr al slabo, a z zelo okrnjeno postavo kaj več od častnega poraza le ni zmogel doseči, predvsem zaradi slabega sprejema, ki mu je delal največ težav. Tako je bilo tudi v drugem setu, ko so Brežanke povedle z 9:4 ter v nadaljevanju izbojevale le še eno točko. V tretjem nizu je Benassi vodil z 10:2, kar Brega ni iztirilo, saj je celo izenačil, toda več od desetih točk brez Oleniko-ve, Stepančičeve in Rauberjeve (ki je še vedno poškodovana) ni zmogel. (SAB.) ŽENSKA C 2 LIGA ITC Gorian — Kontovel Electronic shop 3:0 (15:5, 15:2, 15:0) KONTOVEL: Ban, Mervič, Maver, Gruden, Purič, Prašelj, Regent. O sinočnjem nastopu Kontovela ni veliko povedati. Tekma je bila v bistvu samogovor Tržičank, ki so z e-nostavno a natančno igro nizale točko za točko in z lahkoto osvojile zmago. (jb) ŽENSKA D LIGA Volley club Tržič - Friulexport 1:3 (15:13, 4:15, 12=15, 4:15) FRIULEXPORT: Garbini, Foraus, V. in S. Stopper, Ušaj, Mauri, Ukmar, Pertot, Umek, Požar, Žerjal, Venier. Tudi četrtič je v dvoboju med ekipama obveljalo pravilo štirih setov. Friulexport je v prvem zapravil vodstvo 12:8, ker je slabo izvajal zahtevne igralne kombinacije. Prišla je torej do izraza določena taktična nezrelost, opazna pa je bila tudi nepotrebna trema. V nadaljevanju so naše igralke z dobrimi servisi in napadom zlahka strle odpor domačink, ki se še borijo za play-off. Pieris — Sloga 3:1 (15:10, 8:15, 15:2, 15:11) SLOGA : Ana in Elena Adam, Ko-koravec, Drnovšček, Milič, Vidali, Križmančič. Sloga je tokrat proti prvouvrščene-mu Pierisu igrala res zelo dobro. Takoj pa velja pripomniti, da bi lahko dosegla celo kaj več od osvojenega niza, če ji tokrat ne bi prekrižal računov sodnik, ki je svojo nalogo opravil povsem pristransko. (INKA) (46:45) KRASOVE IGRALKE PROTI KITAJKAM Namiznoteniške igralke Krasa bodo danes ob 16. uri opravile v tržaški športni palači pred tekmo Jadrana s Cave jo ekshibicijski nastop z žensko kitajsko reprezentanco mesta Šanghaj, ki se v teh dneh na povabilo namiznoteniške zveze Jugoslavije mudi na turneji v matični domovini. Srečanje so organizirali na pobudo namiznoteniške zveze Slovenije, saj je uspeh naših igralk na državnem prvenstvu odjeknil tudi onstran meje. Toplo vabljeni ! Danes ob 17.30 v tržaški športni palači proti Caveji Jadranovi košarkarji odločno za zmago V moški odbojkarski C-2 ligi Naša predstavnika tokrat praznih rok Včeraj v 2. nogometni amaterski ligi Primorje spet izgubilo Vivil — Olympia Terpin 3:0 (15:10, 15:7, 15:13) OLYMPIA TERPIN: Kuštrin, S. in D. Terpin, Prinčič, Batistič, S. in M. Cotič in Špacapan. Vodečega Vivila niso zmogli zaustaviti niti odbojkarji Olympie Terpin. Gostje so sicer izgubili samo po treh setih igre, a končni izid bi lahko bil za Goričane tudi drugačen, če bi bili mlajši igralci v napadu nekoliko prisebnejši in prodorni. To pa predvsem v zadnjem nizu, ko so izgubili z najmanšo razliko. Poudariti pa velja, da gostje niso razočarali in samo pomanjkanje izkustva mlajših odbojkarjev je bilo odločilno. (M.S.) KOŠARKARSKA A-l LIGA Bic v Bergamu S. Benedetto v Cantuju V 28. kolu italijanske košarkarske A l lige bo danes tržaški Bic odigral v Bergamu zelo pomembno srečanje za obstanek v ligi proti Binovi. S. Benedetto pa bo gostoval v Cantuju. DANAŠNJI SPORED Binova - Bic; Jollycolombani - S. Benedetto; Honky - Latini ; Grana-rolo - Indesit; Peroni - Star; Simac - Scavolini ; Berlomi - Bancoroma. V sinočnji anticipirani tekmi A-l lige je v Neaplju Febal premagal Simmenthal iz Brescie z 82:80 (46:51) Dalipagič 50 točk V sinočnjem anticipiranem srečanju A-2 lige je Gedeco v Vidmu premagal Italcable iz Perugie s 113:103 (57:61). Naj omenimo, da je v tem srečanju Dalipagič dosegel kar 50 točk. Gibona v polfinalu ZAGREB — Zagrebška Gibona je včeraj v tretjem četrtfinalnem srečanju premagala beograjskega Radnič-kega s 101:89 (54:45) in se tako uvrstila v polfinale končnice prve jugoslovanske košarkarske lige. CK Val — Rangers Udine 2:3 (6:15, 15=9, 15:9, 5:15, 4:15) VAL: Orel, Plesničar, Mučič, Pe-tejan, Juren, Jarc, Lavrenčič, Černič, Nanut, Vižintin. Val res nima sreče v tem drugem delu prvenstva. Proti močni ekipi iz Vidma so naši igralci že vodili z 2:1. Z umerjeno in zelo zrelo igro so povsem nadigrali nasprotnika. Na žalost pa so v četrtem in petem setu »piavo-rdeči« popustili in tako zopet poraženi zapustili igrišče. (Zip) MOŠKA D LIGA Corridoni — Kras 3:1 Dom — Polisontina 90:86 (43:32, 73:73, 82:81) DOM: Mauro Dornik 10, Orzan 3, Semolič 15, Prinčič 2, Hvalič 2, ču-bej 2, Ugo Dornik 6, Terčič 22, Kri stjančič 22, Cej 8. PON: Ugo Dornik in Mauro Dornik (35). Domovci so si z zmago nad Poli sontino priborili končno peto mesto v letošnjem promocijskem prvenstvu, kar je nedvomno lep dosežek. V prvem polčasu so bili »belo-rde-či» vseskozi v vodstvu, toda proti koncu drugega polčasa je uspelo nasprotnikom nadoknadili izgubljeno. Tako se je drugi polčas zaključil z neodločenim izidom. Sledil je prvi podaljšek, v katerem je že vse kazalo, da bo našim uspelo zmagati. Toda prednost ene same točke ni zadostovala (v prvem srečanju so namreč zmagali igralci Polisontine prav s točko prednosti). Tako so morali igrati še nadaljnjih pet minut, v katerih so le Hvaličevi varovanci igrali bolj borbeno in tako upravi- 1. MOŠKA DIVIZIJA Bor — S. Sergio 0:3 (12:15, 1:15, 11:15) BOR: Krebel, Kralj, Italiano, Ja-blanšček, Meton, Starc, Brana in Kalc. Odbojkarji S. Sergia, ki so drugi na lestvici, so tudi v povratnem srečanju premagali Bor samo po treh setih igre. Domačini niso igrali najbolje in to predvsem v napadu, ker podaje niso bile najbolj točne. Gostje pa so z odlično obrambo prestregli veliko žog in s protinapadom nizali točke, da je bil domačin prisiljen prepustiti točki boljšemu nasprotniku. (D.K.) čeno slavili. Pohvala gre tokrat vsem Domov im igralcem, ki so dali res vse od sebe. Naj omenimo požrtvovalno igro Semoliča v podaljških. To zmago pa bi domovci radi posvetili enemu svojih stebrov in sicer Mauru Dorniku, ki je pred nekaj dnevi postal očka lepe deklice. (M.Č.) Kontovel — Lav. Porto 74:72 (36:25) KONTOVEL: D. Daneu, Grilanc, Ban 15, Emili 15, Pertot 5, Štoka 8, Lisjak 25, Pupis 3, Prašelj 3, Caha rija. Kontovelovi košarkarji so včeraj na domačem igrišču izbojevali zelo pomembno zmago v boju proti izpadu. Zasluženo so namreč premagali moštvo Lavoratori del Porto, ki pa se je proti koncu našim igralcem nevarno »približalo«. Kontovelci so namreč v prvem polčasu zanesljivo vodili in zanesljivo so bili v vodstvu tudi do zadnjih štirih minut tekme, ko so gostje začeli zmanjševati zaostanek. Našim fan- Primorje — Libertas 0:2 (0:0) PRIMORJE: Micor, Štoka, S. Husu (v 46. min. Chizzo), Samese, Roiaz, Antoni, Pugliese, Di Benedetto, Castriotta, Celea, Bortolotti (v 66. min. W. Husu). V anticipirani tekmi 26. kola je proseško Primorje na domačih tleh klonilo s klasičnim 2:0 proti sicer skromnemu Libertasu, ki se s 23 točkami še bori za obstoj v ligi. S to zmago so Tržačani vsekakor napravili lep korak na poti do rešitve. Proseč ani so tudi v tem srečanju igrali demotivirano in brez vsake borbenosti in požrtvovalnosti. Gostje, čeprav niso prikazali nič posebnega, so si zmago zagotovili brez večjih tom pa je le uspelo ohraniti dve točki razlike in tako doseči zelo dragoceno zmago. V Kontovelovih vrstah je tokrat bil najboljši Henrik Lisjak. (Luxa) Bor Radenska - CGI Radiograf Milje 82:86 (34:34, 72:72) BOR RADENSKA: Sosič 22 (2:4), Corbatti, Sancin 4 (2:3), Furlan 18 (6:8), Race 16 (2:3), Pregare, Čok 6 (2:2), Kneipp 6 (2:4), Zobec 10 (2:3), Korošec. Po izredno izenačeni in borbeni tekmi so Borovi košarkarji po enem podaljšku klonili razpoloženim Miljča-nom, ki so po našem mnenju tekmo osvojili predvsem v igri pod košema. Tik pred koncem je prišlo do nesporazumov, zapisničarka je zahtevala popravek rezultata na semaforju, kar je sprožilo živčno reakcijo naših košarkarjev, ki odtlej niso igrali več sproščeno, V podaljšku pa so gostje, po naši presoji, prikazali zrelejšo in preudarno igro in v razburjenem fi-nišu tudi upravičeno slavili. (Cancia) težav. Prosečani, ki v vsem srečanju praktično niso sprožili nobenega strela v nasprotnikova vrata, so nekoliko bolj urejeno igrali le v prvem polčasu. V nadaljevanju pa so povsem odpovedali in Tržačani so seveda prevzeli igro v svoje roke ter v začetku drugega dela zasluženo povedli in proti koncu tekme še podvojili. (H.W.) OSNOVNOŠOLSKA OLIMPIADA Župančič in Finžgar že v finalni skupini V okviru osnovnošolske olimpiade so odigrali včeraj v Borovem športnem centru v Trstu v igri med dvema ognjema. V veliki finale sta se že uvrstili ekipi Župančiča in Finžgarja, medtem ko se bodo šole Bazoviški junaki in Gregorič - Stepančič potegovale za 4. mesto, Grbec, Ribičič in Širok pa za 7. mesto. Včerajšnji izidi so bili taki: A skupina: Gregorič-Stepančič - Širok 2:0 (4:0, 6:0); Finžgar - Širok 2:0 (3:0, 8:0), Finžgar - Gregorič-Stepančič 2:0 (6:0, 7:0). C skupina: Župančič - Ribičič 2:0 (7:0, 4:0); Bazoviški junaki - Grbec 2:0 (6:0, 7:0); Grbec - Ribičič 2:0 (2:0, 2:0) in Župančič - Bazoviški junaki 2:0 (4:0, 4:0). Kvalifikacijske tekme mora odigrati še B skupina. Po igri med dvema ognjema je bil tudi prvi del šahovskega turnirja, na katerem nastopa več kot 50 mladih šahistov. Tekmovanje v šahu se bo nadaljevalo v soboto 14. t.m. (boj) MLADINSKE IGRE KOTALKANJE Danes se bo pričelo tekmovanje v kotalkanju za mladinske igre. Tekmovanje je razdeljeno v več faz: predob-činska, občinska, pokrajinska, deželna in vsedržavna. Današnji prvi nastop bo v organizaciji Patt. triestino. Poletovci bodo množično zastopani. Zjutraj se bo tekmovanje pričelo ob 8.30, popoldne pa ob 14.30. (SK) Sinoči v košarkarskem promocijskem prvenstvu Domovci osvojili končno peto mesto Z občnega zbora našega najmnožičnejšega športnega društva Pri Boru pripravljajo reorganizacijo Odseki naj bi bili odslej samostojni klubi - Ustanovitev finančne družbe Finbor - Profesionalni tajnik - Novi objekti - Maja izredni občni zbor V petek zvečer je bil v prostorih KD Škamperle na stadionu 1. maj redni letni občni zbor Športnega združenja Bor, na katerem je bila predvidena tudi izvolitev novega odbora združenja, vendar je bil staremu odboru mandat podaljšan do izrednega občnega zbora, ki bo najkasneje do konca maja in na katerem bodo predlagali r.ovo reorganizacijo športnega zdru žen j a in izvolili tudi nov odbor. Kljub temu, da petkov občni zbor ni bil volilnega značaja, pa je nakazal dosti bistvenih novosti, ki se v Boru pripravljajo in bo do izrednega občnega zbora glavna naloga odbora ta, da dodela predvidene novosti, o katerih bo * govor tudi v vseh odsekih združenja, da bo potem lahko izredni občni zbor le novosti tudi potrdil. V svojem predsedniškem poročilu je predsednik Mitja Race podal obračun združenja v letu 1903 in nakazal cilje in novosti, I« se pripravljajo v letošnjem letu, I*? to naše mestno društvo praznuje 23 letnico neprekinjenega delovanja. V uvodnih besedah poročila je Race predstavil razvoj društvenega delovanja in z zgovornimi številkami dokazal porast števila članstva in tudi dejavnosti, s katerimi se športno združenje Ber danes^ukvarja. Tako je pri Boru aktivno — kot športniki, trenerji ali odborniki — vključenih 1172 članov iz celega mesta in Milj, na raznih prvenstvih pa je nastopalo 20 društvenih ekip, ki so odigrale 500 tekem, od katerih je kar 300 prvenstvenih. V nadaljevanju svojega poročila, se je Race dotaknil delovanja posameznih Borovih sekcij in poudaril njihovo bistveno nalogo, da pritegnejo v svojo sredino čimveč slovenske mladine, jo vzgajajo v zavedne predstavnike naše manjšine, obenem pa skušajo doseči čimveč za uveljavitev na športnem področju. Poudaril je pomembnost sodelovanja z drugimi društvi, ki se je v preteklem letu začelo pri odbojki in košarki ter dalo že prve pozitivne rezultate. Nedvomno je bila Po doseženih rezultatih na športnem področju najuspešnejša atletska sekcija, ki pa je v zadnjem času doživela psip pri trenerskem in odbomiškem kadru, ki pa ga bo morala rešiti sama v lastnih vrstah, da se tako pre- Predsednik ŠZ Bor Mitja Race preči morebitni padec kvalitete in števila samih atletov. Ves ta skokoviti razvoj društva v zadnjih letih pa je pripeljal do velikih problemov z vadbenimi prostori, ki so danes premajhni in prezasedeni, da bi lahko vsem sekcijam združenje nudilo take pogoje, ki bi zagotavljali nadaljnjo rast kvalitete ekip in posameznikov in vključilo v svoje vrste še več članov kot dosedaj. Race je še poudaril, da mora biti v trenutku, ko si vse manjšinske strukture prizadevajo za dosego pravic manjšine, tudi športno združenje Bor pomemben dejavnik v tem boju, predvsem kot učinkovit povezovalec mladine obeh narodnosti in bo moral novi odbor združenja posvetiti še več pozornosti prav večjemu vključevanju šolske mladine v društvene vrste, saj je glavno delovanje društva namenjeno prav tej mladini. Tako široko delovanje je povezano tudi z velikimi napori za pridobivanje finančnih sredstev. Pri tem se društvo sooča s številnimi težavami, saj izbrana sredstva ne pokrivajo v celoti vseh stroškov združenja. Na koncu svojega poročila je Race nakazal predvidene spremembe, ki jih narekujejo potrebe in zahteve sekcij, ki so s svojim delovanjem prerasle sedanjo organiziranost združenja. Zato je v svojim poročilu predlagal novo društveno reformo, ki predvideva novo strukturo v samem združenju. Tako naj bi posamezni odseki postali samostojni klubi, glavni odbor bi ohranil le usmerjevalno in kontrolno funkci je in določal politiko društva ter skrbel za zbiranje in porazdelitev finančnih sredstev ter za vzdrževanje in postavljanje novih objektov. Bistveno novost predstavlja nastavitev profesionalnega organizacijskega tajnika, ki bi bil povezovalni člen med glavnim odborom in klubi ter ustano vitev finančne družbe FiNBOR, ki naj bi drpštvu omogočala neoporečno fi skalno delovanje in skrbela za potrebna finančna sredstva za redno delovanje in tudi za izgradnjo novih športnih objektov. Tretje področje, katerega se dotika društvena reforma, pa je nujna obnovitev dosedanjih športnih objektov in dograditev novih, kar predstavlja bi stven pogoj za uresničitev novih pobud. Svoje poročilo je Race zaključil z naslednjimi besedami: »Predlagana, po našem mnenju prepotrebna reorganizacija, naj ne bi služila le reševanju naših internih težav, temveč bi se z njo organizirali na tak način, da bi bili lahko kos širšim potrebam slovenske manjšine, ki živi na mest nem področju. Za uresničitev in učinkovitost pobude pa potrebujemo vse stransko podporo celotne manjšine.« Po predsedniškem poročilu so bili na vrsti pozdravi gostov, kjer je Duško Udovič, tajnik SKGZ, dejal, da mora biti ŠZ Bor deležen vse podpore v prizadevanjih, za razširitev objektov na 1. maju, predsednik ZSŠDI Odo Kalan je poudaril pomen slovenskih društev pri vzgoji mladih pripadnikov manjšine, uspešno delovanje pa so ŠZ Bor zaželeli: Jana Ban, predstavnica Kontovela, Antek Terčon, predsednik Sokola, Edi Filipčič, predsednik Sirene, Pino Rudež za SPDT in Adrijan Sosič v imenu Poleta. Po pozdravih gostov je sledila polemična razprava, iz katere je razvidno, da čaka odbor v času do izrednega občnega zbora težka naloga, da seznani vse svoje člane s predvideno reorganizacijo in razčisti s sekcijami vse nejasnosti, ki so v zvezi s tem še močno prisotne in s tem omogoči novemu odboru, ki bo takrat izvoljen, konkretno izpeljavo vseh predvidenih novosti in načrtov, (rg) mnenje Aldo Rupel Na državno prvenstvo Odhod na državno prvenstvo predstav ja vsekakor izvor zadovoljstvu in zadoščenja. V zgradbi šolskega tekmovalnega športna pomeni, da ata posameznik ali moštvo med najbolj , širni v pokrajini ob 'Srf-,: pošteni pripombi, da obstajajo pokrajine z nekaj milijoni prebivalci in druge z nekaj stotisoč. V isti sapi je umestna še ena pripomba : na slovenskih šolah črpamo moštva iz nekaj desetin dijakov, v večinskih razen posameznih primerov iz stotin ali eoo tiso-čev dijakov. Tako je bilo pred nekaj leti v ženski odbojki, tako je skoraj vsako leto v lahki atletiki, tako je bilo v namiznem tenisu. Tokrat gre za smučanje. Vsi vemo, da niso in ne morejo biti uspehi šolskega tekmovalnega športa posledica samo rednih ur telesne vzgoje in več ali manj skromne vadbe ob pripravah za Mladinske igre oziroma študentska prvenstva. Zlasti velja to za smučanje. Doprinos naporov, ki jih opravljajo društva, je odločilen pri teh uspehih. Tudi prizadevanja posameznih dijakov niso manj važna. Šolska telesna vzgoja je in mora ostati to, kar ta izraz pomeni : tudi v višjih razredih naj posreduje najrazličnejše gibalne prvine iz najrazličnejših možnih panog vsem uporabnikom učnega procesa. Veliko in malo orodje, akrobatika, prvine moštvenih iger, proste vaje,. teki, skoki in meti. Za pripravo na tekmovanja izven rednega pouka obstaja vrsta nevšečnosti: predvsem ne more biti profesor te'es-ne vzgoje strokovnjak za vse panoge, ki jih predvideva načrt tekmovanj, zlasti če upoštevamo tehnično raven, ki jo danes dosegajo igralci in sodniki; dijaki ne prihajajo radi k popoldanski vadbi, ker stanujejo daleč, ker že vadijo, se koristno zanimajo tudi za druge dejavnosti; šolska igrišča in telovadnice so v večini primerov pod vsako kritiko. In vendar lahko šola vrši vlogo posredovalca, vsklajevalca in pobudnika. Lahko oravi lokalpatrio-tizme pripadnike različnih društev in pretiranost pluralizmov. Lahko dobro organizacijsko pripravi srečanja, tek me in mini prvenstva, ker razpolaga s tajništvi (ne vedno), česar ne premore nobeno društvo. V šoli smo ved- no delali tisto, kar je zadnje čase slišati kot odkritje desetletja : združevali smo moštva, ne da bi bili manj pripravljeni prikrajšani potrebnega gibanja. Skozi vizir take zapetenosti stvarnosti in še česa zraven moramo vrednotiti uspehe šolskega tekmovalnega športa ne samo na stopnji državnih prvenstev temveč tudi deželnih in pokrajinskih tekmovanj. V letošnjem pri meru smučarskih tekmovanj je bila nagrajena dolgoletna pripravljenost merjenja moči v številnih panogah in ne le v najbolj razvitih športih, s katerimi se ubada naša mladina, saj je uvrstitev na Goriškem omogočil smučarski tek. Dolgoletno prigovarjanje, tečaji v žlebeh SPDG, zamejske smučarske tekme, Lokvarski tek. Trnovski maraton, šolska zimovanja in prizadevanja šolskih dejavnikov : to je mešanica, ki je opredoila uspeh, zaradi katerega bodo goriški Trubar in dve dijakinji iz Trsta zastopali našo skupnost na vsedržavni ravni. obvestila Odbojkarski odsek Bora sporoča, da bo seja odbora v torek, 3. aprila, ob 19.30 na »Prvem maju«. ŠD Mladina -smučarski odsek organizira v nedeljo, 8. aprila, izlet na Kanin. Vpisovanje in informacije v domu A. Sirk vsak dan do četrtka. ZSŠDI obvešča, da bo umik uradov v Trstu od jutri dalje naslednji : ponedeljek, torek, sreda in četrtek od 8. do 14. in od 16.30 do 20. ure, petek in sobota od 8. do 14 ure. ZSŠDI - nogometna komisija organizira skupne treninge za mlade, ki bi se radi ukvarjali z nogometom. Treningi, ločeno za posamezne starostne skupine, bodo na sledečih nogometnih igriščih: 2. SKUPINA: rojeni od 1. 7.1971 do 30. 6. 1973 — 5. aprila ob 17.30 na nogometnem igrišču v Dolini; 3. SKUPINA: rojeni od 1. 7. 1969 do 30. 6. 1971 — 3. aprila ob 17.30 na nogometnem igrišču v Repnu ter rojeni od 1. 7. 1976 do 30. 6. 1969 — 6. a-prila od 17.30 na nogometnem igrišču v Trebčah. pismo uredništvu Prejeli smo s prošnjo za objavo: V zvezi s pismom inž. S. Cesarja smatramo za dolžnost, da pojasnimo naslednje: 1- Naše društvo smatra za veliko cast prejem take nagrade kot je u-raetniško delo gospe Bogomile Do-Bak, ki živi in deluje v naši obči-ni in ki jo vsi dobro poznamo in cenimo. 2. Obnašanje številnega občinstva nas ne more zanimati. Zanima nas obnašanje našega predstavnika, ki nikakor ni bilo »objestno«. Ne odgovarja resnici, da naš predstavnik ni hotel sprejeti trofeje, res je le, da J® bilo ob nagrajevanju malo hudomušnosti in šal. Res je tudi, da si ni naš predstavnik (kot tudi vsi mi) pričakoval nagrade. Tudi to je botrovalo »nerazumevanju«. 3. Ne smemo pozabiti, da se odborniki vseh društev poznamo, kot ®o poznajo tudi tekmovalci sami. Ni torej nič čudnega in hudega, če pri- de ob nagrajevanju do veselejšega razpoloženja. 4. Obžalujemo, da je v to »afero« bila vpletena gospa Bogomila Do-ljak, ki ni bila neposredno zainteresirana na tekmovanju in nagrajevanju in kateri se tudi v imenu prisotnih v Ravasclettu oproščamo. ODBOR SK DEVIN Čestitke ŠK Kras Ob osvojitvi ekipnega državnega naslova v namiznem tenisu so ŠK Kras poslali čestitke še: Občinska telesno-kulturna skupnost Gorica; ŠZ Bor; ŠD Mladina; ŠD Primorec; NTK Vrtojba ; GMT Trst. Ob pomembnem športnem u spehu izreka namiznoteniškim igralkam ŠK Kras iskrene če- 1. italijanska nogometna liga -Juventus - Fiorentina Dvoboj med Juventusom in Romo za državni naslov prehaja v sklepni del. Obe ekipi sta pred težko nalogo, že delni spodrsljaj Rome pa bi najbrž pomenil konec upanj po napetem fi-nišu. če Turinčani ne premagajo Fiorentino, Roma pa odpravi Inter, bi bil derbi Roma - Juventus, ki bo čez petnajst dni, prava poslastica. Udinese igra doma s Sampdorio, DANAŠNJI SPORED Avellino - Verona; Catania - Lazio; Genoa - Ascoli ; Juventus - Fiorentina; Milan - Napoli; Pisa - Torino; Roma - Inter; Udinese - Sampdoria. Balinarsko prvenstvo Na sestanku balinarske komisije ZSŠDI so predstavniki zamejskih društev, ki gojijo balinanje sklenili, da bo letos na sporedu že 4. zamejsko balinarsko prvenstvo. Podobno kot lani bo nastopalo osem moštev, in sicer Gaja s Padrič Gropade, Gradina iz Doberdoba. Kraški dom z Re-pentabra, Polet z Opčin, Sokol iz Nabrežine in Zarja iz Bazovice, medtem ko bo Kras iz zgoniške občine predstavil dve četverki. Prvenstvo se bo začelo že v sredo, 2. maja, zaključilo pa naj bi se po 14. kolih sredi julija. (B. S.) • V OKVIRU KVALIFIKACIJ za evropsko mladinsko nogometno prvenstvo je Belgija sicer z 2:0 premagala Portugalsko, ki pa je v prvem srečanju slavila s 4:0 in se tako uvrstila v zaključni del. • ŠVICARSKA NOGOMETNA ZVEZA je potrdila, da bo prijateljsko nogometno srečanje med Švico in Italijo 3. novembra. V ITALIJANSKI B LICI Triestina - Cagliari Današnje srečanje med Triestino in Cagliarijem je prav gotovo pomembnejše za sardinsko moštvo, ki se na vse kriplje otepa izpada iz lige, potem ko je še lani nastopalo v A ligi. Triestina je gotovo na boljšem, saj» je malo verjetno, da bi se spet znašla v slabih vodah, hkrati pa tudi ni veliko možnosti, da bi se v zadnjem hipu pridružila ekipam, ki se borijo za vrh. Skratka, nedvomno drži, da so Tržačani ta čas prvi med slabšimi in zadnji med boljšimi, tako da bo njihov učinek odslej odvisen predvsem od motiviranosti, s katero bodo stopili na igrišče. Res je, da so igralci profesionalci in premije za zmago pomenijo okrepitev mesečnega zaslužka, vendar ni povsem vseeno, če je tekma pomembna ali zgolj prestižna. Trener Buffoni medtem še ni odločil, kdo bo zamenjal diskvalificiranega Vailatija. Kandidat je vsekakor mladi Piccinin. Cagliari bo nastopil brez tujca Uribeja. Danes nedelja, 1. aprila 1984 NOGOMET 1. amaterska liga 15.30 v Križu : Vesna - Percolo. 2. amaterska liga 15.30 v Repnu: Kras - Fortitudo, J,r30 v Bazovici: Zarja - Opicina Su-percaffè. 3. amaterska liga 15.30 v Foljanu: Fogliano - Primola 15.30 v Doberdobu: Mladost - ,n Marco, 15.30 v Sovodnjah : Sovod-nJe - Mariano, 15.30 v Štandrežu : Ju-ventina - Piedimonte, 15.30 v Dolini: Breg - Rabuiese. Naraščajniki 10.30 v Dolini: Breg - S. Vito, 10 30 v Bazovici: Zarja - Roianese. Najmlajši 8.45 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Monte-bello - Primorec. KOŠARKA Moška C-l liga 17.30 v tržaški športni palači: Jadran - Caveja. domači šport Promocijsko prvenstvo 10.00 v Repnu: Polet - Scoglietto. Mladinci 11.30 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor -Sokol. Kadeti 10.30 v Dolini: Breg - Bor, 11.00 na Kontovelu: Kontovel - Don Bosco. 11.30 na Opčinah: Polet - SGT, 11.00 v Graderai: Grado - Dom. Naraščajniki 9.00 v Trstu, Ul. Scoglio: Scoglietto - Bor. Dečki * 19.00 v Trstu, telovadnica Ul. Visina-da: Ricreatori - Bor. ODBOJKA Moška D liga 9.30 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor JIK Banka - Hotel S. Giusto, 10.30 v Morteglianu : Mortegliano - Jam-lje SOBEMA. Ženska D liga 9.30 v Štandrežu: Olympia Bertoli-ni - Aquila. 1. ženska divizija 6.30 v Trstu, telovadnica Morpurgo: S. Sergio - Kontovel Electronic Shop. Under 15 - moški 11.00 v Trstu, telovadnica Morpurgo: Nuova Pallavolo Trst - Bor. Interliga ženske 9.30 pri Banih: nastopa tudi Sloga, 9.00 v Kanalu: nastopa tudi Sokol. KOTALKANJE POKRAJINSKI DEL M.I. 8.30 in 14.30 v Trstu, Ul. Costalunga : nastopa tudi Polet. Jutri ponedeljek, 2. aprila 1984 KOŠARKA 1. moška divizija 20.00 v Trstu, Miramarski drevored 51: Ferroviario - Bor. ODBOJKA 1. moška divizija 20.15 v Gorici, tel. Kulturnega doma: Sovodnje - Tomana. URARNA IN ZLATARNA KARLO MIKOLJ TRST - Campo S. Giacomo 3 Telef. 795-881 Velika Izbira CVETIC In RASTLIN za stanovanja In vrtove z dostavo na dom vse potrebno za Izredne priložnosti — nadalje semena - čebulice In gnojila TRST — Salita di Gretta 34/a — Telefon 411-219 Naročnina: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številko 15.00 din, naročnina za zoseb nike mesečno 180,00, letno 1 800.00 din, za organizacije in podietjo mesečno 250,00, letno 2 500.00 din Poštni tekoči račun za ltali|o Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ona Kardeljeva 8/II. nad - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih, trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih povišek 20';. IVA 18'^. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naró čajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 tel 775-275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski -E. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT ^,an i,all,anske m tiska ^ Trst IH 119 ,ve,e ^