rctstnma piacans v gotovoL Leto IX., št. }2. („jutro* xvhl, *t m*y Ljubljana, ponedeljek % avgusta t/ffl Cena 2 Dfr Upravrnstvo. Ljubljana, Knafljeva 6 ^ — reiefon št 3122. 3123. 8124, 8125, 3126. nseratnl oddelek: Ljubljana, Selen* burgova oL — Tel 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. U — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100. Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartaerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo« Knafljeva ulica 6, Telefon flt 8122, 8123, 8124, 3125 ln 8126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iahaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejamana Din 4.-, po raznešal-clh dostavljena Din 5v- mesečna Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon št* 2440i Celje: StroasmayerJeva uL L TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu. Zadnji poizkus za ohranitev miru med Japonsko in Kitajsko Kitajsko zunanje ministrstvo Izjavlja, da je samo še od japonskih ukrepov odvisna ohranitev mira na Daljnem vzhodu Nanking, 8. avgusta, d. Kitajsko zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, v kateri poudarja, da se more kitajsko-japonski spor še vedno poravnati s pogajanji, ako to Japonska res hoče. Zunanje ministrstvo komentira indirektno s to izjavo po-vratek japonskega poslanika Kavagoja v Šanghaj. Ta pogajanja, pravi izjava, se morejo vsak čas pričeti, dokler še obstojajo diplomatski stiki med Kitajsko in Japonsko, vsekakor pa so prišli ltitajsko-japonski odnošaji v tako stanje, da je treba pričakovati odločitev o vojni in miru v najkrajšem času. Za Japonsko še ni prepozno, da konča z odločnimi in naglimi prizadevanji nesrečni konflikt, če ta prizadevanja ne bodo podvzeta, bo upanje v ohranitev miru zelo težko mogoče. Japonski poslanik Kavagoje, ki je prispel včeraj v šanghaj iz severne Kitajske, v svoji izjavi ni prikrival, da je upanje v poravnavo kitajsko-japonskega spora zelo majhno. Kitjsko-japonska napetost je zelo resna, je dejal med drugim, ker vsebuje polno možnosti in se bliža naglo katastrofi. Kavagoje je poudaril, da bo prav zaradi tega podvzel v Nankingu vse za dosego sporazuma po diplomatskem potu, predvsem zaradi tega, ker ne posluje več politični svet v pokrajini Hopej in Čahar, s katerima je bil dosežen lokalni sporazum. Soglasje kitajskih generalov Banking. 8. avgusta. AA. Poveljniki kitajskih divizij, ki so se udeležili poslednjih konferenc z maršalom čanghajškom so izjavili, da se popolnoma strinjajo s stališčem glede sedanjega spora, z Japonsko. šanghaj, 8. avgusta. AA. General Čaj-tor.gh Ha j, bivši poveljnik 19. armijskega zbora in znani branitelj šanghaja iz leta 1932, se je zaradi spora z nankiško vlado pred leti izselil v inozemstvo. Danes je na poziv iz Nankinga prispel v Šanghaj in se takoj odpeljal v Nanking, kjer bo na razpolag® centralni vladi v borbi proti Japoncem. Nov kitajski volni minister Tokio, 8. avgusta, d. Agencija Domej poroča iz šanghaja, da je vojni minister nankiške vlade Hojinčin podal ostavko, ki je bila takoj sprejeta. Za naslednika je bil imenovan njegov namestnik šen Čeng. Kitajski pohod proti Pekingu šanghaj, 8. avgusta, d. Po došlih vesteh so na pohodu od juga proti Pekingu močne kitajske vojaške sile precjstraže s® lahko že vidijo z pekinških mestnih vrat. Po kitajskih poročilih so Kitajci zasedli Lizighsinanghsien. Ali gre za delne vojaške akcije ali pa za splošen pohod kitajskih ki ga pričakujejo Japonci, bodo pokazali prihodnji trenutki. T°kio, 8. avgusta AA. Iz Tiencisna poročajo, da je okrog 50 000 kitajskih komunistično orientiranih miličnikov krenilo v severni del pokrajine šansi. Komunistični miličnik} operirajo po navodilih iz Nanknga. Vse te čete so moderno oborožene in tudi drugače dobro ohranjene. Razdeljene so na pet divizij. Njihovemu poveljniku je dodeljen tudi politični komisar, ki so ga poslali iz Nankinga. Dva milijona kitajskih vojakov London, 8. avgusta, d. Uradno poročilo vojnega ministrstva v Tokiju poudarja, da se je kitajska vojska po bojih 1. 1932/ 193.3 znatno zboljšala. število dobro organiziranih in izvežbanih čet se je več kakor podvojilo. Osrednja kitajska vlada ima na razpolago približno 50 za boj povsem sposobnih divizij z modernim topništvom. Kitajske čete, med katerimi je tudi pokrajinsko vojašto, ki se morejo po ukfLZu iz Nankinga premikati brez večje izgube časa, se cenijo na približno na 2 milijona mož. Beg Japoncev iz Kitajske šanghaj, 8. avgusta. AA. Japonsko civilno prebivalstvo je zapustilo kolonijo v Hankavu, zaradi katere se je pripeljal iz Japonske poseben oddelek pomorskih strelcev, da so zaščitili kolonijo. Evakuacija je bila izvršena v popolnem redu. Tudi japonski državljani, ki so prebivali ob gornjem in srednjem toku reke Jan-ce, so zapustili Kitajsko. V Hankavu je ostalo le še okoli 100 japonskih državljanov. Varstvo je prevzela kitajska posadka. Ti japonski državljani so povečini konzularni uradniki, policijski organi in njihove rodbine. Nazadnje so zapustili Hankav tudi japonski pomorski strelci. Nova japonska ojačenja šanghaj, 8. avgusta. AA. Dohro obveščeni krogi v Takungfaau in Nankingu trdijo, da se bosta še pred 15. avgustom v Tiencinu izkrcali dve japonski diviziji. Tretja bo dirigirana v Čingtao. Tokio, 8. avgusta. AA. Z vso naglico se sedaj izpopolnuje oficirski kader japonskega letalstva. Včeraj je bila objavljena naredba vojnega ministrstva, po kateri. se prevede iz drugih vojaških formaciji v letalstvo skupno 131 častnikov in sicer 13 polkovnikov, 20 podpolkovnikov, 42 majorjev, 22 kapetanev in peročni-koVj Napad na kitajske miličnike pri Harbinu Tokio, 8. avgusta. AA. Iz Hsdnkinga poročajo, da so japonske vojne ladje presenetile pet džunk. na katerih je bilo okrog 150. kitajskih miličnikov. Japonske vojne ladje eo pričele nasprotnike takoj obstreljevati, tako da eo bili prisiljeni umakniti se v neki zaliv. Incident se je zgodil kakšnih 50 km vzhodno od Harbiea. Nakupi orožja v Mehiki Washingt°n, 8. avgusta AA. Po uradni statistiki je Kitajska nakupila pretekli mesec največ vojnih potrebščin v Zedinjenih državah. Kitajci so kupili v Ameriki za 293.000 dolarjev vojaških letal, za 17.000 dolarjev pušk, revolverjev in potrebščin za civilna letala. Japonska je prejšnji mesec kupila v Ameriki vojnih potrebščin za 203.000 dolarjev in sicer za 92.000 dolarjev vojnah letal, za 97.000 dolarjev pa motorjev in civilnih letal. Mehika je kupila v Ameriki za 205.000 dolarjev vojnega materiala, predvsem letalskih motorjev in drugih letalskih potrebščin. Japonski protest v Washingtonu Tokio, 8. avgusta, d. Vlada je ostro protestirala v Washingtonu proti dobavljali ju ameriških letal ter zaposlitvi ameriških pilotov kot inštruktorjev v vojski kitajske osrednje vlade. španski nacionalisti se upirajo proti tujcem Krvavi spopadi v Toledu med nacionalističnimi Spanci ter Maročani in tujimi prostovoljci Madrid, 8. avgusta. AA. Po informacijah republikanskih izvidniških oddelkov je več j?, oddelek Maročanov in drugih španskih vojakov zasedel palačo toledskega škofa ter katedralo, kjer so se razvile borbe z drugimi nacionalističnimi oddelki. Po istih poročilih je prispelo več oddelkov italijanske vojske, da bi ojačili Fiancu zveste čete. Po kratkem odmoru, ki je nastal sno-či, so se borbe ponoči nadaljevale. Nacionalistična letala so ves čas preletavala Tol-ledo. Valeneija, 8. avgusta. AA. Vojno ministrstvo je objavilo nove podrobnosti o krvavih neredih v neposredni bližin* Tole-da. Med nacionalističnimi četami je nastal hud spopad in se je severozapadno od gore Mirabelle razvila srdita bitka. Vse španske edmice so 6e postavile po robu tujim prostovoljskim oddelkom. Upor nacionalistov v Motrilu Almerija, 8. avgusta. AA, Republikanske čete eo zavzele velik del ozemlja okrog Montrila. Zvedelo se je, da je taim nastal upor v nacionalistični posadki. Iz središča, mesta se čuje že od včera/j stalno streljanje. Topniški boji pri Madridu Madrid, 8. avgusta. AA. Na fronti pri Sierri Guadarrami je bilo včeraj hudo topniško obstreljevanje. Prizadeti sta bili zlasti vas- Guihorna in Villa nueve del Par-dillo. Republikanske čete so izvršile tudi nekaj napadov na nasprotne postojanke, toda brez večjega uspeha. Republikanski uspeh na severu Gijon, 8. avgusta. AA. Skupina republikanskih dinamiterjev je prodrla v nacionalistično ozemlje v bližini vasi Cornelana, kjer je razstrelila most preko reke Narseje in nato prekinila prometno zvezo z Galicijo. Uporniki bodo morali sedaj po veliki ovinkih dovažati svojim četam na fronti živila in vojne potrebščine. Republikanci so postavili v bližini tega kraja tudi manjša strojniška gnezda, iz katerih bodo nacionalsstom lahko za dalje časa onemogočali zgraditev mostu. Nigrin v Barceloni Barcelona, 8. avgusta. AA. Predsednik Vlade Ne grm je snoči prispel v Barcelono in imel dol^o konferenco s predsednikom katalonska vlade Companysom. Tukajšnji politični krogi pripisujejo sestanku obeh državnikov zelo velik pomen. Katalonska armada na bojišču Pariz, 8. avgusta, b. Listi poročajo Iz Barcelone, da je katalonska vlada povsem reorganizirala svoje čete ln odposlala na aragonsko fronto okoli 200.000 dobro ogroženih in izvežbanih mož. Tuji opazovalci m strokovnjaki so mnenja, da se bo ta armada kmalu izkazala v bojih. Čete so razdeljene na tri trmadne zbore, od katerih pavi je zavzel postojanke vzhodno od Teruela, kjer se bo postavil po robu Fran-covi nameri, da bi v tem odseku prodrl do Sredozemskega morja in tako presekal zveze med Valencijo in Barcelono, drugi koraka severno in Južno Ebr^, od koder že lahko obstreljuje Saragosso, dočim je tretji zbral močne čete na fronti pri Huesci. Borba za španske rude London, 8. avgusta, o. »Daily Herald* poroča danes o sporu, ki je nastal med nemško in italijansko vlado zaradi razdelitve španskih rud. Itgjija se je pričela pritoževati, da so jo prikrajšali za dobavo rud, na katere je trdno računala. Italijansko finančno ministrstvo je od generala Franca za primer njegove zmage in kot kompenzacijo za italijansko krvno in materialno pomoč zahtevalo večji del španskih in maroških rudnin. Franco pa se je z nemško družbo Chima-Rowag že pogodil, da bod% španski rudniki po vojni dobavljali Nemcem po 900.000 ton železne rude na leto. Ker znaša celokupna španska proizvodnja železne rude 1,300.000 ton in gre mnogo rude v Anglijo. Poljsko in Češkoslovaško, bi na Italijo od vsega španskega rudnega bogastva nič ne odpadlo. Rimska vlada je zato sedaj ponovno energično zahtevala, naj zmanjša za Nemčijo namenjene dobave in odstopi vačji del španske železne rude Italiji in Angliji. Da se je Italija zavzela tudi za Anglijo, smatra list za eno izmed prvih posledic najnovejšega zbližanja med Itadi-jo in Anglijo. Izmenjava ujetnikov Valeneija. 8. avgusta g. Med vladnimi in nacionalističnimi četami je bil sklenjen dogovor, po katerem se bodo od nacionalistov ujeti člaiji posadke ruskega parn^ka »Komsomol« zamenjali s tremi italijanskimi častn;ki in nekaj italijanskimi vojaki, ki so jih ujele vladne čete. Veliki manevri avstrijske armade Dunaj, 8. avgusta, b. V zadnjem tednu avgusta in v prvem tednu septembra bodo veliki manevri avstrijske vojske, ki naj pokažejo njen izreden napredek v razmeroma kratkem času, odkar se je Avstrija nanovo oborožila in uvedla splošno vojaško dolžnost. Uvod v manevre bod tvrile vaje posameznih divizij, ki bodo takole porazdeljene: v vzhodnem delu spodnje Avstriji bodo nastopile burgenlandiske divizije, štajerske čete v bližini južne državne msje, tirolske v worglskem ozemlju, koroške pa v bližini koroških jezer. Zaključek teh divizijskih vaj pa bodo tvorili veliki manevri, ki bodo med 28. avgustom in 4. sep- Natakarska stavka v Zagrebu Zagreb, 8. avgusta, o. Natakarska stavka v Zagrebu &e nadaljuje. Natakarji, ki so včlanjeni v hrvatski delavski zvezi in v zedinjeni delavski zvezi, službe niso nastopili, ker so na svojem snočnjem sestanku sklenili, da bodo stavkali tako dolgo, dokler ne bodo delodajalci sprejeli njihovih zahtev. Ker pogajanja za sedaj med delodajalci in natakarji niso uspela, je bila slika v zagrebških restavrcadjah 'in kavarnah približno taka kakor včeraj, pričakujejo pa, da ho ju/ijri morda pp&oj^j bolj jasen, Pjpogfamfa > sorreoa tort* tdifp tembrom v severovzhodnem del« spodnje Avstrije. Zaključnih manevrov se bodo udeležile čete i Dunaja, spodnje in zgornje Avstrije ter iz Solnograda. Tem zaključnim manevrom bo prisostvoval tsdi svetni kancelar dr. Schusthnigg. Tudi maršal Blomberg pride v Avstrijo Dunaj, 8. avgusta, o. Danes so se razširile vesti, da bff tudli nemški vojni minister maršal Blomberg te dni prispel v kopališče Gafitein, kjer se bo bržkone ^stal e šefom avstrijskega generalnega Štaba pod-maršalom Jansejem. natakarjev, da bodo stavko izvedli v celoti in da se ne bodo vrnili na delo, dokler ne bodo sprejeli njihovih zahtev. Deveta obletnica smrti Stjepana Radiča Zagreb, 8. avgusta, o. Jutri bo v kepi-tolski cerkvi slovesna zadušnica sa Stjepana Radiča, ki se je bodo udeležila vsa hrvatska prosvetna, socialna in drug« društva ter vse zagrebške organizacije bivše HSS. Za dames eo bile odpovedane vse zabavne prireditve, ker je bil današnji dan 1 proglašen za žalovanje ob deveti obletnici artiStjepana, Radiča. Zagrebčani to ob tej PiftOH fszobotfa Srbe Kralj Karol v Splitu Rumunskega vladarja so prebivalci Splita ln okolice sprejeli z velikimi ovacijami Split, 8. avgusta. AA. Ob 9.40 je romunski kralj Karol na povratku iz Miločera, prispel v splitsko luko s parnikom »Dubrovnik«. Mesto je bilo okrašeno z jugo-slovenskimi zastavami. Četrt ure po prihodu se je kralj z motornim čolnom pripeljal na obalo pred zgradbo banske uprave, kjer so ga sprejeli ban Jablanovič, mestni svetnik dr. Čeligoj, poveljnik mesta general Marinkovi? in rumunski častni konzul kraljevine Burič. Ob obali je bila postavljena častna četa vojaštva z godbo in zastavo na čelu. Zbrala se je tudi velika množica ljudstva. Ko je kralj zapust'1 »Dubrovnik«, je bila oddana iz 21 topov častna salva. Čim je motorni čoln pristal ob obali, je vojaška godba odsvirala rumunsko himno. Ko sta ga pozdravila ban in poveljnik mesta, je kralj pregledal častno četo, nakar mu je ban predstavil zastopnike civilnih in vojaških oblasti. Kralj Karol je odšel peš po mestu in si ogledal razne zanimivosti. Med potjo mu je ljudstvo prirejalo burne ovacije. Najprej si je ogledal Dioklecianovo palačo. Odšel je do Peristila, kjer si je ogledal predvsem spomenik Grgurja Ninskega ter katedralo sv. Duje. Po Rimski ulici se je nato podal do Zlatih vrat, ki si jih je podrobno ogledal, nato pa se j« v odprtem avtomobilu z banom dr. Jablanovičem odpeljal po Zagrebški in Marmontovi ulici na Marjan. Pred vilo Mešitroviča se je ustavil in si v njegovem ateljeju ogledal najnovejša dela, med njimi dva kipa, namenjena v Bukarešto. Nato se je podal v oceanografski institut, kjer ga je sprejel beograjski vseučiliški profesor in predsednik Jugoslo-vensko-rumunske lige Zivojin Djordjevid. Po ogledu instituta se je povzpel na Marjan, kjer ga je pezdravil predsednik društva »Marjan« dr. Račič. Z razglednega stolpe Nj. Vel. kralja Aleksandra si je ogledal panoramo Splita in okolice, nato pa se je podal v jadransko ladjedelnico, kamor je prispel ob 11.. Tu ga je sprejel direktor ladjedelnice inž. Rou. Kralj se je posebno zanimal za gradnjo rušilca naše vojne mornarice iin dveh parnikov za »Jadransko plovidbo«. Čeprav je bila danes nedelja, je bik) delo v ladjedelnici v polnem obratu in so bili vsi delavci na delu. Direkcija ladjedelnice je v svojih pisarnah serviraja kralju ln njegovemu spremstvu zakusko. Ob 11.20 se je kjalj Karol II. z avtomobilom odpeljal preko Solina v Vranjič, kjer ga je sprejela in burno ppzdravila vsa vas. Kralj se je s svojim spremstvom podal na bojni čoln kraljeve mornarice in se z njim odpeljal v Trogir, kamor je prispel ob 12.19. Pozdravila sta ga predsednik občine Mileta in župnik Delale. Velika mnoijpa ljudstva mu je priredila navdušene ovacije. Na vseh hišah so bile izobešene zastave. Kralj Karol si je ogledal katedral^, ki mu je izredno ugajala, Slasti portal m druge trog;reke znamenitosti. V Trogiru je ostal do 12.50, ko se je z bojnim čolnom odpeljal dalje v Divulje, kjer ga je sprejel poveljnik divizije. Tu je najprej pozdravil častno četo ip oficirje, ogledal si je hangarje m ostale naprave. Skupno s spremstvom se je Karol odpeljal iz Divulj v Ka-štel Stari, kjer ga je sprejela velika množica ljudstva s kaštelansko godbo, ki je odsvirala rumunsko himno. V Kaštelu Starem se je poslovil od bana, ki ga je ves čas spremljal, se mu zahvalil sprejem in izrazil svoje navdušenje nad prirodnimi lepotami Dalmacije. S kaštelanske postaje se je z dvornim vlakom ob 14.03 odpeljal iz Dalmacije proti. Zagrebu. Dubrovnik ima več tujcev kakor lani V goste prihajajo v velikem številu tudi Američani Dubrovnik, 8. avgusta Ce upoštevamo, da se za tujski promet pri nas raememo premalo stori in da »o tudi cene v vseh ne$h letoviščih ob morju kakor tudi v notranjosti države precej visoke, se je skoro čuditi, da se tujski pamet tako lepo razvija. Lepi H> naši kraji, in to privablja tujce. Tako ee je zadnje dni tujski promet v Dubrovniku izboljšal nad vse pričakovanje. Letoviščarjev je zdaj v Dubrovniku mnogo več, kakor jih je bilo lani v enakem času. Včeraj popoldne je dOepel v Dubrovnik h New Yorka prekomorski parnik »Saturna* s 650 turisti, po večini Američani.Vsi- so se hta-esi! v Dubrovniku. Gosti so m ogledovali mestne sanimivositi, mnogi pa so 5H tudi na izlete v biižno okolico. Vodijo jfih posebni vocfeipki, ki et> hkrata ro z obiskom razstave, zlasti zavoljo tega, ker eo na tramvaju deležni popusta. Tovorni vagon skočil s tira Dopoldne ob 8. se je pripetila na Gorenjskem kolodvoru manjša prometna nezgoda. Na mestu, kjer se ločita tira, ki držita proti Kamniku in na Gorenjsko, je skočil pri premikanju s tira pri kretnici en tovorni vagon in se prevrnil. Zaradi te nezgode je bila prekinjena zveza med ljubljanskim glavnim kolodvorom in kamniško in gorenjsko železnico. Jeseniški brzi vlak, ki bi moral prispeti okoli 9. v Ljubljano, se je moral ustaviti pred železniškim prelazom na Janševi cesti in so morali vsi potniki izstopiti in od;ti peš na glavni kolodvor. Prav tako je moral čakati kamniški vlak, ki je odšel z glavnega kolodvora okoli 9., pred mestom nezgode skoro poldrugo uro, da so očistili progo in da je mogel nadaljevati pot. Gorenjski del proge so oč;stili čez eno uro. Opoldne so vlaki že vozili normalno, kolikor ni jftekinjenje prometa povzročilo zamud. Sreča v nesreči motociklista Včeraj popoldne sta se odpeljala na krajši izlet lastnik bifeja »Nana« g. Karel Roeenwirth in pekovski mojster g. Ivan Piskar vsak na svojem motociklu g prikolico v Kamniško Bistrico. Na po vrat ku je poizkusil g. Rosenwirth pod kočo motor obrniti. Ker pa je bila prikolica prazna in zato prelahka je motor izjrubil ravnotežje in je strmoglavil z vozačem vred v strugo Bistrice. Le duševni prisotnosti se je zahvaliti, da je vozač v zadnjem trenutku o"i*?kočil in si tako rešil življenje. Motor s prikolico je pa zgrcnel kakih 20 metrov globoko in se popolnoma razbil. aribor preko nedelje Maribor, 8. avgusta. Maribor je bil včeraj in danes ob zaključku prireditev Mariborskega tedna ka kor v vel ikoni estnem vrvenju. Ni bilo samo solnčna in vremenska konjunktura, ki je pognala na ulice vse, kar leze ino gre, ampaik tudi številne, lepo uspele prireditve včerajšnjega in današnjega dne, ki so bile primeren, učinkovit zaključni okvir letošnjemu VI. Mariborskemu tednu, ki se lahko ponaša z zadovoljivo bilanco. Na rastavišču in zabavišču je snoči valovala množica v veliki gneči, sredi katere so ubrano doneli glasovi koroških pevcev iz pliberškega okrožja, ki so pod vodstvom svojega veščega dirigenta Hartmana odpeli vrsto znanih lepih naših pesmi, ki jih prepeva naš rod od Gospe Svete. Vsaki pesmi je sledil buren aplavz množice, ki je z velikim užitkom sprejemala mile zvoke prelepe koroške pesimi Med tem se je mariborska elita zbrala v prostornih dvoranah Uniona, kjer se je vršil Mednarodni amaterski plesni turnir ki so se ga med drugim udeležili tudi odlični plesalci in plesalke iz Ljubljane, Zagreba, Gradca in Dunaja Ko je predsed- nik zadruge MT g. dr. Franjo Lipold izrekel vsem tekmovalcem prisrčen .pozdrav in ko je vodja plesnega turnirja g. Siomon-čič raztolmačil propozicije plesnega turnirja, se je v krasnih gibih zavrtelo po dvorani 10 tekmovalnih parov, in sicer pet v tako zvanem razredu A, pet ostalih parov pa v tako zvanem mojstrskem razredu. Obvezni plesi v razredu A so obsegali angleška valček, foxtrot, slowfox, tango in valček, v mojstrskem razredu pa foxtrot, tango .angleški valček, slow-fox in valček. Velikega aplavza pa niso bili deležni samo krasno izvežbanj tekmovalci .temveč tudi komaj lOletna Lilika Legensteinova iz čsafeovca, ki je težavnej-še plese odplesala s toliiko rutino, da je zbudila pri navzočnih pravo presenečenje. Ob 0.30 so bili razglašeni rezultati V moj*tr8k©m razredu sta si priborila prvo mesto Robert Skalka in Enid Skajkova, člana plesnega kluiba V/eiss-Grlin iz Gradca. Drugo mesto sta zavzela Comel Be-rič in Greta Spitzjrjeva od Zagrebškega amaterskega plesnega kiuiba. Na tretjem mestu pa sta se plasirala Hubert Maier in Hilda Kindlerjeva, člana kluba »Wiess -Griin« iz Gradca. V razredu A pa so 8i priborili prva tri mesta sami Gradčani, in sicer prvo mesto Fritz Wu>rzer in Ger-truda Stiegerjeva, drugo mesto Otmar Potscher in Trauta 3chweizerjeva, tretje mesto pa inž. Ernest Malinovsky in Lilly čez drn in strn Črnkine oči H koncu naj dodamo še nekaj podrobnosti o predelavi kavine žetve... Osuše-ni plodovi minejo nato lušSilni, čistilni in sortirni stroj. Preden jih stresejo v vreče, jih pregleda še pol ducata Crnikinih oči. (»življenje in svet«, 31_ VII.) Za spremembo naj nam bo dovoljeno tokrat malo suhoparnega jezikovnega poni enka. O kavi se je v slovenščini v resnici uveljavilo pisanje »žetev«, čeprav »žanjice« pri svojem delu na kavni plantaži ne rabijo srpov. Reče se pa vendarle samo kavna plantaža in kavna žetev, ker od samostalnikov ,ki označujejo nežive ireči, po navadi ne izvajamo svojilne oblike. Glagol miniti, ki je v živem govoru običajen samo v časovnem smislu (mine leto in dan), je Ivan Pregelj uvedel v knjigo tudi kot prehodnik v pomenu mimo iti (popotnik je minil hišo). Ce pripustimo to pisavo, ki so jo za Pregljem povzeli še nekateri, bi se dal stavek iz »življenja in sveta« v preprosto slovenščino prevesti takole: Osušeni plcdovi gredo nato mimo luščilnega in sortirnega stroja — kar bi dobroti kave najbrž ne zaleglo bog ve kaj. Na koncu bi človek rad začel še debato o tem, ali ne bomo črnke pisali rajši z malo, kakor pišemo belokožca in podobne reči. Toda kaj bi se spotikal ob začetnico bednega črnega dekleta, če mu je usoda že itak odmerila dovolj gorja. Da bi dobro pripravilo kavo za svojega gospoda, mora imeti po »življenju in svetu« kar pol ducata oči Velik kongres 130 pevcev se je zbralo v Breslavi na kongres, ki mu je prisostvoval tudi kan-celar Hitler. Vsa masa pevcev je zapela bitlerjevsko himno. (»Slovenski dom« 2. vin.) Hitlerjeva Nemčija je do nedavna slovela po svojih fflagfiaffliifc narftfoh ln do- slej še nismo čuli, da bi si bila izbrala kak drug življenjski način. Toda če bi bilo 130 pevcev že tako velik kongres, da mu prisostvuje Hitler sam tn da poroča o njem še »Slovenski dom«, bi bilo to najbrž začetek konca. Daljnozor Predsednik Zedinjenih držav Rooeevelt se s svojo jahto vozi po morju V njegovi družbi pa se nahaja tudi zunanji minister Hull, ki s predsednikom sproti motrita položaj na Kitajskem. (»Slovenski dom«, 2. Vin.) Najbrž sta morala Roosevelt in Hull s svojo jahto precej daleč zdoma, da lahko »sproti motrita položaj na Kitajskem«. Dinarji v Parizu Pri nakupu sem vprašal, če lahko plačam z dinarji. Blagajnik je vprašal po telefonu centralno blagajno, ki pa je začudeno vprašala nazaj, kakšne dinarje imam... Povedati je bilo treba, da so to pač jugoslovanski dinarji. (»Slovenski dom«, 3. VIII.) Na svetu je resda običaj, da se v mednarodnem gospodarskem prometu imenujejo valute zmerom z oznako domovine. Tako govorimo o francoskih ln švicarskih frankih, o angleških in avstrijskih šilingih, ter o jugoslovanskih in iraških dinarjih. Stil katastrofe V mestecu so imeli poplavo. Po cestah so se valile vodne mase, ki so vlekle s seboj vse mogoče, kose hlevov, ograje .. (»Slovenski dom«, 3. VIII.) Tale reč s kosi hlevov je res malo nerodna. Kadar namreč hlevi razpadejo na kose, se tem kosom lahko reče samo Še vrata, jasli, deske, hlodi ,ali kar je že. Včasih nobena »Gospod zagovornik, pri tej pravdi se pojgolaamjK ramnAagg na svojo srečo.« Vsi a—edem trtje p«! prip*- pajo že imenovanemu plesnemu klubu iz Gradca. Krasna darila je izročila zmagovitim plesnim parom ga. Ivanka Lipo Ido. v». Zatem je sledilo še tekmovanje za naslov poletnega prvaka Jugoslavije v letu 1987 in sta si priborila zimago Cornel Belič in Greta Spitzyjeva iz Zagreba- Plesnemu tekmovanju je sledila prijetna zabava. Zborovanje brez govorjenja Današnji dan so si izbrali naši gluhonemi za svoj redni občni zbor, ki se je začel ob 10. pri Zamoicu. Otvoril ga je predsednik Mirko Kos Občni zbor je bil zelo zanimiv, saj je potekel pretežno v znamenju gluhonemskih gestikulacij. Zborovanja se je udeležilo okoli 60 gluhonemih iz Maribora, Ljubljane, Zagreba in Gradca. O delovanju organizacije gluhonemih sta poleg predsednika poročala še tajnik Sagaj Bogomir in blagajnik Hoch-wald Viljem. Pri volitvah so si gluhonemi izbrali pretežno dosedanji odbor, ki bo še vnaprej skrbel za gmotne in duševne koristi svojega članstva. Na šahovskem bojišču Na razstavišču Mariborskega tedna se je danes dopoldne nadaljevalo tekmovanje za šahovsko prvenstvo mariborskih šahovskih klubov in za prehodni pokal MŠK. Srečala sta se Mariborski šahovski ktafb im SK Stavijfe in SK UJN2B. Mariborski BabotvaM klub je v drugem kolu porazil Slavijo v razmerju 7 : l in so bili rezultati naslednji: Kuko-vec (M) : Onlč (S) 1:0, dr. Ltppai (M) ! Ivan Dasko (S) 1 : 0, Ostanek (M) : Rei-ter (S) 1:0, Bien (M) : Gabrijan (S) 1:0, Lobkov (M) : Skoberne (S) 1:0, Stonjšek (M) ; Kobljer (S) 1:0, Kranjc (M) : čertalič (S) 1:0, Sever (M) : Viktor Dasko (S) 0:1 (kontuanac).. V dvoboju SK železničar : UJN2B vodi' SK železničar s 4 in pol ; 1 in pol in so bili rezultati naslednji: Ferenčak (Z) : Pli-beršek (U) 1 :0, Regoršek (2) : Mišula (U) 1:0, Knechtl (ž) : Kuster (U) 1:0, Vidovič (Ž) : Reinsberger (U) 1:0, Mo-horčič (ž) : Gobec (U) 0:1, Fišer (Ž) ♦ Lukeš (U) remis. Stanje točk: Mariborski šahovski klub 13 in pol. SK železničar 10, UJNŽB 6, SK Slavija 3 in pol točke. Otroci so zanetili požar V zadnjem času beleži požarna kronika precej primerov ognja, ki jih je zakrivila otroška Igra z vžigalicami. Tako je postalo žrtev takšne igre nedovoljno nadzorovanih otrok tudi gospodarsko poslopje progovnega delavca Tomažiča Bošbjana v Spodnji Gorici pri Račah. Z gospodarskim poslopjem vred je zgorela še hiša in so plameni prešli tudi na sosednje gospodarsko poslopje Katarine Lončaričeve. Ciganska nadlega na Dolenjskem Enega izmed najnevarnejših ciganskih tatov in vlomilcev, Nikoliča Janka, so prijeli litijski orožniki nekemu Beliču Martinu, ki ima pravcato i7.vozniško podjetje in je prodajal Nikoli-čevo blago za dunajsko konjsko klavnico. Marsikak konj. ki je bi] ukraden v poslednjih mesecih na Dolenjskem in Hrvatskem, je šel s tovornim Ustom, kli jih je izdeloval Nikolič, v Avstrijo in je bil predelan v salame. Nikolič pa je tudi dirzen žepar. V Dolu pri Ljubljani, kjer 6e je mudil včeraj bržčas zato, da bi ei ogledal, kar bi mu bilo prav pri njegovih poslih, je prieedel na voz nekega kmeta. Na vorcu je sedel tudi dolsjki pek Lovro Jemec. ki je šel e košem kruha k strankam ob Savi. Cigan se je zapletel v pogovor z voznikom in pekom. Ker je voz na nasuti cesti metalo, se je Nikolič termo stiskal k peku. Sicer ga je pek ves čas gledal v oči, spretni cigan pa je že našel priložnost, da mu je neopaženo izvlekel iz žepa nekaj kovancev po 50 din. Enakrat je pek nekaj zasumil in je odmerjal cigana, naj mu ne brklja po žepih. Nikolič "pa je ogorčeno protestiral proti vsakemu sumu in je še dejal »Nisem tak, kakor so drugi cigani...« Ko je dospel Jemec v JevniooL je ugotovili, da mu manjka nekaj sto dinarjev. Brž je sklical več kmetov in so šli za tatinskim ciganom. Za Savo so našli pod Vegantoviim kozolcem večjo cigansko druščino ciganov in Jemec in njegovi spremljevalci so zahtevali od) cigana ukradeni denar. Nikolič je seveda zanikal vsako tatvino. Naposled je pek Jemec zagrozil, da pojde po orožnike. §ele na te besede se je cigan vdal in mu izročil, stotak. Sicer je zanikal tatvino, stotak pa mu je dal le zato, ker noče imeti z orožniki nobenega opravka... Ko je bil prepir najhujši, je dospela k ciganskemu ta,boru orožniška patruija, ki je že dalje časa tekala Nikoli^i in njegove pajdaše. Nikolič je skušal pobegniti, pa mu ni uspelo. Uklenjenega so odvedli v zapore. Zaplenili &o mu tudi dva konja in voz. Neutrudni litijski orožniki pa so aretirali v Kresniškem vrhu tudi ciganko Rajn-hardovo. Z nekim svojim ciganskim tovarišem je bila na taitinski turheji po samotnih hribovskih hišah. Me i tem ko je ciganka oprezovala, kje so domačije brez varuhov — kmetje so zdaj po navadi če^z dan na polju _ je njen spremljevalec vlamljal in kradel. Že v več hiš se jima je vlom posrečil, naposled pa »o ju le' zasačili. Oba sta zbežala s polnimi tovori. Ciganko se je posrečilo izslediti, med tem ko je cigan pobegnil. Litija, 8. avgusta Nedavno So štirje maskirani razbojniki vdrli - v hišo nekega posestnika na Mlaki. Z revolverji v roka.h so prisilili gospodarja, da jim je izročil denar, ki ga je imel doma. Pobrali pa so tudi vse. kar je bilo kaj vrednega pri hiši: obleke, obutev, zlatnino in srebrnino. Oblastva so takoj zasutnila, da so storilci cigani, ki so sploh velika nadlega za Dolenjsko. Ugotovilo se je, da so kritičnega dne taborili cigani v bližni okolici. Orožniki so našli za njimi sleci, v roke pa so jim prišle le ciganke, ker so njih možje pobegnili. Pri eni izmed cigank so dobili revolver velikega kalibra, ki g^a je nosil eden izmed napadalcev s sebb!j in je v Mlaki z njim grozil. Vse dolenjske orožniške postaje so pridno zasledovale pobegle cigane. Zlaj se je vrlim litijskim orožnikom posrečilo, da so ujeli enega izmed najbolj nadležnih potepinov, ki se je specializiral zlasti na konjske tatvine. Že dosedanje ugotovitve dokazujejo obilico grehov, ki jih i rti a, na vesti Nikolič Janko, kakor se piše spretni konjski tat. Pred mesecem dn; se je klatil Nikolič v Posavskih Bregih na Hrvatskem. Tamkaj je ukradel konja in je z njiim prijahal v Slovenijo. Prodal ga e nekje v ljubljanski okolici, potem pa je brž sunil drugega konja. Z njiiim se je zglasil pri Mihi Kristanu v Kresniških Poljanah. Sprva se je Kristan upiral, da bi stopil g ciganom v barantijo, naposled ga je pa cigan le pregovoril. da je zamenjal svojo kobilo za oiganovo. Seveda je dodal še nekaj stota-kov. Nato je šel e Kristanovo kobilo po svetni. Cigan Nikokič se je potem ustavil v Ja-blanioi pri Litiji, kjer je premotil Feliksa Tomšeta, da je privolil v barantijo. Cigan mu je izročil Kristanovo kobilo in dobil Tomšetovega konja in še nekaj stotak ov. Nato se je napotil cigan na Tomšetovem konju preko Sv. Križa na Dolenjsko. Vso pot je barantal, zamenjaval, pa tudi kradel. V Zagrebu mu .ie bila sreča mila. našel je kupca za svoje konje. V Zagrebu je imel za vse živali že pravilne potne liste; Med potjo 6« mu je pridružila prijateljica Darinka, takisto ciganka iz rodu Ni-■kolit-no ovira naše kolesarje v izvajanju njihovega športa. Od Novega mesta eo nreSLi v vodstvo Prosenik, Grgac* Košar m Sol-man. Nekaj pozneje sta slednja J"ufaa€. Nogomet v vrstah Zagreb: Gradjanski : Horidsdorfer AC (Dmnaj) 4:2 (2:0). Zaslužena zmaga boljšega moStva. Beograd: BSK : Slavia (Trapa) 3:2 (2:1). Nočna tekma pred 5.000 gledalca. — Jugoslavija : Slavia (Praga) 3:1 (3:0). Zaslužena zmaga domačih. Novi Sad: Novi Pad : Subotica 21 (1;1), Split: Hatfdmk • Sašk 10:8 (3:1). Vinkovd: Bask : Bata (Borovo) 2:2 (0:1). Zvesa slovenskih lahkotietskih klubov (službeno). Drevi ob pol 21. zelo važna plenarna seja. Nujen dnevni red. Vsi brezpogo$io! Predsedstvo. SK Ilirija (Iahkoatietska sekcija). Drevi ni seje. Postani In ostani član Vodnikove druibe! ■h - m H • - Ht FOTOAMATER Močni lesk je postal pred vsem zavoljo uspehov madžarskih amaterjev na svetovnih razstavah tudi med našimi prominenti precejšnja moda. Treba pa je povedati, da dobra povečava in kopija z motno površino še vedno nekoli-ko sto odstotkov bolje učinkujeta nego slabo napravljen, lesketajoč se odtis. Za vse tehnične potrebe (reprodukcije za klišeje itd) zadostuje popolnoma odtis z normalnim bleskom, kakršnega dajejo papirji sami. če hočeš imeti na vsak način močnejši blesk, potem si ga daj napraviti rajši po kakšnem fotografu ali trgovcu s fotografskimi potrebščinami, ki ima za to primerne priprave in ki ne bo računal mnogo. Ce pa hočeš tudi to delo izvršiti sam in brez specialnih priprav, tedaj položi v vodi namočeni odtis za nekoliko minut v čisti gorilni špirit in ga daj potem popolnoma mokrega (s plastjo navzdol) na primerno steklene ploščo brez napak, ki si jo očistil z malo špirita in usnjeno krpo. Na steklo ga pritisneš od roba tako, da ne morejo nastati nobeni zračni mehurji. Takšne mehurje opaziš z druge strani skozi steklo takoj. Zgornjo (zadnjo) stran odtisa posušiš nato z viskozno gobo ali brisačo, nato greš z gumastim ali za silo kuhinjskim valjarjem čezenj in postaviš ploščo s prilepljenim odtisom na takšen kraj, da se bo slika počasi sušila. Ko se posuši, bo odsko-čila sama s stekla, posebno če je iz tenkega papirja. Ce noče sama odskočiti, jo snameš s stekla v diagonalni smeri od vogala proti drugemu vogalu. 10-odstotna raztopina pomeni razstopino. ki vsebuje v 11 ccm celotne količine 10 g kakšne kemikalije. Ti odstotki so torej odstotki po teži. 10-odstotno raztopino (n. pr. kalijevega bro-mida) sesavimo zato na ta način: 10 g kemikalije razstopimo v 90 ccm vode. S tem ne dobimo 100 ccm razstopine, ker zavzema kemikalija vendar manj prostora nego voda. Zato moramo raztopini doli ti še toliko vode, da bo vse skupaj merilo 100 ccm. Na sličen način sestavljamo raztopine z dragim odstotnim razmerjem. Kemikalijo razstopimo v toliko kubnih centimetrov vode manj, kolikor znaša v gramih teža kemikalije, in šele po raz-stopitvi dolijemo še toliko vode, da dobimo polnih 100 ccm. (M menjave Suči ln teme v temnici trpijo oči, tudi se ne morejo takoj prilagoditi novi svetlobi, če vključimo po rdeči luči n. pr. zeleno in podobno. Oči si varujemo in hitreje jih prilagodimo svetlobi druge barve, če jih pred vsako menjavo za nekoliko trenutkov zapremo. Napreden amater ima danes na razpolago toliko udobnih pripomočkov ( n. pr. tanke za razvijanje pri normalni svetlobi vreče za izmenjavanje plošč, filme v kasetah itd.), da potrebuje temnico prav za prav samo še za kopiranje in povečevanje. A tudi pri tem delu lahko uporablja spektroskopsko preizkušene in tako svetle temniške filtre, da mu nikakor ni potrebno, uničevati si vid. Iz amaterskega gibanja Fotoklub Ljubljana,; V petek zadnji rok za oddajo slik za mednarodno razstavo v Zagrebu. Med revijami »Die Galerte« ima v avgustovski Številki za vsakega amaterja poučen in zato važen članek o »Sliki in omejitvah slik t 20 celostranskih reptrodukcij predstavlja kakor običajno viške sodobne mednarodne amaterske proizvodnje in je med njimi Jugoslavija zastopana s sijajno por-tretno študijo člana zagirtbštoega Poto-kknba Georgija Skrygina. »GaJjetrija«: ne zamudi, kakor verno, nobene prilike, da bi med internacionalno fotografijo uveljavijala tudi jugoslovansko, tn kakocr je bil v zadnji številki zastopan Jesend&an Ivo Koželj z zanimivo ujetim motivom, ladijskega sidra, ki ga spuščajo v morje, tako je prišel v tej številki na vrsto eden najboljših zagrebških in jugoslovanskih portret istov. Tehnični podatki k posamez niim slikam dajejo bralcu dragocene na-miglaje glede snemalne tehnike. Nadaljnji članki se bavijo z ralx> rdečega sita in s težkim problemom snemanja otrok. Nekoliko listov fotografskega žepnega leksikona zaključuje to številko najodlkS nejS^tga fotografskega obzornfka. številke na ogled se naročajo proti vpošiljatvi znamk v vrednosti 0.50 avstr. šil. na naslov uredništva, Wien VT., Lirike Wien-zeile 48/52 ali Fotokluba Ljubljane, »Der Kino-Amateur«, ki ga urejuje Fr. Willy Frerk in izdaja Photokino-Verlag Berlin S 42, Oranienstrasse 139, je posvetil svojo zadnjo številko vprašanju kinematografije na potovanju, posebno pe snemanju s tvorivi za naravne barve. V zadnjem pogledu je posebno važen Frer-kov članek o tem, kako se ta tvoriva o-svetljujejo. Podatki in primerjalna posnetki v različnih svetlobnih prilikah bodo amaterjem v fcemj oziru zelo olajšali deio. Zanimivi so tudi nadaljnji članki o novi snemalni kameri Agfe Movex 8 in njenem projektorju Moveotor 8, o žuželkah in zvereh kot »filmskih zvezdah« ter številni drugi. Tudi nova številka »Photographie fSr Alles ima marsikaj zanimivega o fotografiranju v naravnih barvaih, o povečavah jx> filmskih posnetkih ln pred vsem v snemanja portretov na prostem z odličnimi in poučnimi posnetki po delih slovitega F, Fiedlerja. članki o delu z Neo-Ccccinam, o preizkušnji moanentnih zap rov in drugi, med njimi tudi poročilo o praktičnSh modifikacijah trobaz n ju jejo to številko. Slaboiutinlk zaklal otmka Nevarni blazniki spadajo v umobolnico Dole, 8. avgusta Hribovski kraji ofanog Dol, na robu litijskega sreza so pod vtisom grozne tragedije, ki se je odigrala v majhnem naselju v Selcih pri Dolih. Pr. B rudarjevih imajo slaboumnega fanta, ki je te dni dopolnil 14 let. Bil je od časa do časa nevaren za, okolioo, zato so ga po večini nadzirali. Zdaj sredi poletja, ko imajo kmetje polne roke dela, pa so zaradi zaposljenosti Brudarjevi malo popustili z nadzorstvom. Slaboumni fant se je zmuznM z doma in je šel k bližnjemu sosedu Piškurju. Tam je nekje staknil nož in se spravil nad 3-letnega Piškurjevega sinika. Podrl ga je na tla in mu sedal več ran z nožem v vrat in zgornji del prsi. Te rane pa niso bile smrtne, šele rana v trebuh je presekala otroku nit življenja. Ko so prišF ljudje z njiv domov, so opazili grozno sliko: ves v krvi je ležal otrok na tleh, zraven njega pa se je blazno smejal slaboumni nesrečnik. »Kaj si naredil?« so ga vpraševali vaščani, slaboumnSk pa je le hropel in iz njegovega pripovedovanja je bilo posneti, da je otroku potskal nož najprej v vrat, a ni šip. Šele ko mu ga je porinil v trebuh, je bil nož dober, Žalostno je, da morajo ljudje zaradi pomanjkanja prostora v blaznici take nevarne blazniki imeti doma FILATELIJA Toda do tega še nismo prišli. Res je, da poizkuša poštna uprava s pogostimi priložnostnimi znamkami pri filatelistih nek i j zaslužiti, ker filatelistom ne daje tet'a, kar bi morala, namreč lepih znamk, je njen le, da še zmerom drži stari pregovor, da je bolezen laže preprečiti kakor ozdraviti. In kako bi jo ozdravili? Na ta način, da bi začeli izdajati znamke, ki se nam jih ne bi bilo treba sramovati pred inozemstvom, ne po tisku, ne po umetniški izvedbi. Glede tiska bi bilo zdaj kmalu mogoče kaj storiti, saj so strpji za bakrotisk in jeklo-rez in menda tudi še za razne druge vrste tiska že na razpolago. Tudi strokovnjaka za tiskanje znamk iz inozemstva imamo že baje v Beogradu. Ostane le še vprašanje zunanjosti znamk. Ali naj bi hodili po slikarje v inozemstvo, tja, kjer so se že izkazali? Resnica je namreč, da mora bitj slikar, ki hoče napraviti lepe znamke, že izkušen v tej panogi slikarstva, saj zahtevajo znamke posebno tehniko, ki se bistveno razlikuje od plakatske in drugih. Morda bi bilo to v začetku potrebno, če ne bi drugače kazalo. Pred vsem pa bi bila dolžnost našega poštnega ministrstva, da pošlje k tem slikarjem v šolo-nekaj mladih talentov, ki bi se naučili od njih tehnike izdelovanja znamk. Ti slikarji naj bi potem dobili dela v mar-kamici za Izdelovanje znamk, kolekov in 1 drugih podobnih izdelkov. Mladih talentov ne manjka, samo razpis bi bil potreben, pa bi jih našli Razen tega naj ha se od časa do časa razpisali tudi nepristran- ' ski splošni natečaji za idejno izdetev osnutkov, ki naj bi se jih udeležili vsi naši slikarji. Prepričani smo, da bi bil odziv na take natečaje nad pričakovanje velik. V sodelovanju med našimi slikarji in tistimi, ki bi se v inozemstvu izučili teh mire izdelovanja znamk, bi mi šele dobili takšne znamke, ki bi nas mogle dostojno repre-zentirati pred inozemstvom in nam vrniti kredit pri filatelistih. Stroškov se pri takem delu ne bi smeh bati. Povečanje stroškov za izdelavo znamk, umetniško in tehnično, je v primeri s celotnim izkupičkom za znamke tako malenkostno, da sploh ne bi smelo priti pri odločanju v poštev. Razen tega bi se pa lepih znamk prodalo neprimerno več kakor pa se proda sedanjih grdih. Tu imamo dovolj zgledov v inozemstvu, kjer se filatelisti za lepe znamke kar tepejo, čeprav so njihove naklade dosti večje, kakor pa pri nas hi tudi cene navadno višje. To smo hoteli napisati v zvezi z vsemi perečimi vprašanji iz filatelija Potrebno je bilo in želimo samo, da bi ta članek ponatisnili še drugi naši listi, ki prinašajo filatelistično rubriko, tako da bi po ovinkih morda le prišel tja, kamor je namenjen m kjer bi bilo treba čimprej napraviti temeljito remeduro. B. R. Znamka za spomin na obletnico španske novinarske iv«a> s sflho Dona Kliota. K a r o la H o h n, lepa nemška igralka, M jo bomo letos gledali v štirih lepih filmih Nemška znamka v spomin na Zeppelinov polet čez Severni tečaj. trud kronan le z malenkostnim uspehom in časih celo s fiaskom. Niso še daleč časi, ko je poštna uprava prodajala ostanke raznih priložnostnih znamk za bagatel-r no ceno raznim trgovcem z znamkami, da so se potem iste znamke, ki so jih v prvih dnoh po izidu filatelisti kupovali za nomi-nedo, čez kakšno leto po inozemstvu prodajale prav tako nerabljene za — desetino nominale. V tistih časih je pri nas precej zamrlo zanimanje za znamke in to se še zdaj ni prav izpremenilo. In kdo je temu kriv? Vprašanje puščamo odprto. Ugotavljamo Avstrijska znamka za lanski »materinski dan«. TEDEN ONi Film na pariški razstavi Kako M prišli Danska znamka v korist fonda za pobijanje raka. FILMA Skoraj vse države, ki imajo na pariški iazstavi svoje paviljone, imajo v njih tudi posebne filmske dvorane, kjer kažejo obiskovalcem brezplačno najboljša dela svoje produkcije, pa tudi filme, v katerih kažejo lepoto svojih pokrajin in tako vabijo ftujce na obisk. Zlasti se seveda postavlja Francija s celo kopico res dobrih filmov, umetniških in propagandnih, Tazen nje pa fajdi Rusija, Nemčija, Avstrija, Belgija, ■Danska in celo — Španija. Jugoslavija v svojem paviljonu take dvorane nima, ker artenda ne smatramo za potrebno, da b: ka-Eali lepote svojih krajev tujcem in rajši milostno čakamo, da bodo prišli sami od Sebe k nam. O tem piše francoska »Cinematographie Erancaise« takole: Jugoslavija nima urejene kinematografske Hvorane. Komi-sarijat razstave jo je svoje-Časno opozoril, da bi bilo potrebno napra-tviti propaganden in informativen film, prirejen specialno za pariško razstavo. Ministrstvo trgovine pa menda tega predloga ni »vzelo v poštev. Na drugi strani pa menda (eventualni domači dokumentarni filmi zasebnih izdelovalcev ne bi b;li sposobni, da izadovolje francosko in tujo publiko na razstavi. To je treba obžalovati, ker ima Jugoslavija ogromno izbero prirodnih lepot in zgodovinskih spomenikov, pa tudi zanimiva napol evropska in napol orientalska mesta. Prelepi pogledi na velika moderna mesta, ma krasne gore in jadranska pristanišča, plesi in narodne noše, vse to bi lahko da-"lo serijo filmov, k; bi imeli dosti uspeha.« Medtem ko so vse države našle možnosti, da afirmirajo svojo narodno indivkiu-^nost s filmom, celo Rumunija, katere go-^>odarske razmere se ne razlikujejo mno- d© lepili znamk dokaj dobro narejene spominske znamke za Malo antanto, kar pa ni toliko zasluga markarnice, ampak slikarja, ki je zanje napravil osnutek. Kako je v tem pogledu drugje, v vsjph naprednih državah, smo že pisali opeto-vano. Danes prinašamo samo nekaj slik tujih lepih znamk, ki jih imamo slučajno pri roki. S tem seveda še dolgo ni rečeno, da ni še lepših znamk. V teh državah je tudi prav zaradi lepih znamk filatelija dosti bolj razvita in poštna uprava proda dosti več znamk, ki jih kupijo ljubitelji teh malih umetnin. In dobiček poštne uprave je še večji, kjer se te znamke ne porabijo toliko na pismih, ampak gredo po večini nerabljene v albume zbiralcev. Koliko nanese izkupiček teh znamk, si td težavno izračunati Vsote gredo v milijo« ae, v milijone, ki bi Jih tudi p-j nos lahko zaslužili, če bi vodili nekoliko bolj pametno filatelistično politiko. jevo »Sago o Forsityh«. Baje bo film v petih nadaljevanjih. V Hollywoodu so po umrli filmski igralki Jeani HarIow imenovali ul:co. To je tretja ulica, ki je dobila ime po filmskem igralcu. Doslej sta bili namreč samo ulici Lona Chaneya in Johna Gilberta. Znani češki režiser Gustav Machaty, k; ga poznamo po režijah filmov »Erotikon« in »Ekstaza«, je bil angažiran v Ameriko k družbi MGM. Svoj prvi ameriški film je dovršil. Za vsak film narede v Ameriki povprečno 50 do 250 kop'j. O svojem poletu čez Severni teCar no ruski letalci posneli okoli 5000 m tilma. V Evropi ga bo razen Rusije najprej kazala Praga. Pariško gledališče »Pigale«, ki ga je svo-ječasno zgradil Rotschild in so ga pozneje pretvoril: v ljudski kino, bodo v novi sezoni kazalo same ruske filme. Slavna pariška plesalka Mistinguette bo v kratkem igrala že v drugem filmu. V prvem baje ni imela prav posebnega uspeha. Tenorist Johannes Heesters go od naših, je Jugoslavija zamudila priložnost, da pokaže tisočem in tfsočem obiskovalcev svetovne razstave lepote svoje dežele, bogastvo svoje zemlje, pestrost narodnih noš, originalnost plesov ter napore in uspehe svoje trgovine in industrije. Ta priložnost je bila zamujena, m nezmiselno bi bilo zdaj iskat:', vzroke, zakaj se je to zgodilo. Važnejše je, da bi se začelo naposled resno in 'konstruktivno delati na tem polju, ki daje toliko možnosti, ter preprečiti, da bi se še kdaj moglo kaj podobnega zgoditi kakor letos za francosko razstavo, Izkušnje, ki b' jih bili mogli dobiti na tem polju na svetovni razstavi, so ogromne, toda kakor kaže, ni bila nobenemu izmed naših strokovnjakov dana možnost, da se z njimi okoristi. Tem slabše za nas! Film je dandanes po svojem vplivu na široke mase dobil velik pomen in ta pomen je od dne do dne večji. Če ne računamo s tem, se pač prepuščamo na milost in nemilost tujim vplivom, ki bodo vsekako poskusili izrabiti naš položaj. Ustvarjanje lastne produkcije, pa naj bo še tako majhna, in zaščita naše narodne kulturne individualnosti, — oboje postaja čedalje večja potreba. Upajmo, da se bodo odgovorni ljudje tega dovolj kmalu zavedeli! Filmski drobiž Znani ameriški filmski komik Buster Keaton je podpisal pri družb: MGM pogodbo za režiranje serije kratkih filmov. Film Luisa Trenkerja »Condottieri« je češka cenzurna komisija prepovedala. Čudimo se, da se n: pri nas zgodilo isto, saj bi bilo potrebno. V Hollyvoodu bodo filmali Galsworthy- Reklamo o novi markarnici poslušamo -zdaj že dobro leto dni. Približno toliko časa kakor poročila o španski vojni, toda prav tako kakor v Španiji so vsa sporočila, reklamna in nereklamna, hudo meglena in nasprotujoča si. Kakšnega izdelka, ki bi pričal o kakovosti novih strojev in novih strokovnjakov, žal še nismo imeli priložnost videti in ga najbrž še ne bomo tako kmalu videli. Izprva se je govorilo, da bo uvodna mojstrovina s katero se bo postavila naša nova markarnica, spominski blok za beograjsko razstavo znamk, s katerim se uganja špekulacija že zdaj, ko še ni izšeL Pa je prišel hitro hladen tuš v obliki obvestila, da bo ta blok tiskan še v offsetnem tisku. Kakšen torej bo, si lahko mislimo, če se spomnimo na primer znamk za zimsko pomoč pred dvema letoma, znamk za zaščito otroka s sliko kraljice Marije iz lanskega leta in zlasti znamk v spomin na jubilej Nikole Tesle. Baje stroji za finejše vrste tiska še niso montiram... čeprav leže že nekaj mesecev v Beogradu. Pred nekaj mesecev, menda je bilo v proračunski debati, smo slišali mnogo lepih besed iz ust našega poštnega ministra, toda kakor vidimo, je od besed do dejanj precej dolga pot. Kvaliteta naših znamk se je hudo malo dvignila, če izvzamemo še je naposled vendar enkrat nastopil brez Zgodovinskega kostuma, kot »civilist« in sicer v novem filmu Ufe: »če ženske molčijo«. FIlm je z riviere, vse očarljivo vzdušje bajne dežele je v njem, čeprav je bil film napravljen v ateljeju. Heesters nam bo zapel nekaj zelo lepih pesmi --rn^rnmm^tmI »a— ------- Požar je tinicil skedenj Dolenja vas, 8. awgusta V noči na petek je na zapadnem koncu Prigorice v občfni Dolenji vasi začel goreti skedenj posestnika Ložarja tik potoka Ribnice. Gospodar in njegeva družina' so v Ameriki, pa zato njegovi sorodniki skrbe za posestvo. V skednju je bilo nekaj gospodarskega orodja, ki so ga delno rešili. Zgorel je voz sena, ki ga je imel sosed spravljenega v njem. Sicer je bil skedenj prazen. Na pomoč so prišli tudi gasilci. Sreča je bila, da ni bilo vetra, ker je v bližini vodna žaga s skladovnicami desk. Tik ob skednju je zaprta kašča, pa se. n: vnela, ker so jo reševalci ubranili. Skedenj je gotovo nekdo zažgal. Zakaj je bil požigalcu na poti, ni jasno. Španska znamka v spomin na slikarja Goyo. Kaže nam njegovo znano sliko »Gola Maja«. Orejtrje Davorin Ravfjen. — Izdaja ta toozorctt »Jutra« Adott Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Oskarnarja Pran Jeran. — Za hmaratui del je niTyumm« MoJi Bofak «— Stat