HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD BRS LJUBLJANA Poročilo o rezultatih meteoroloških opazovanj na področju Cerkniškega jezera Dr.Danilo Furlan OccoAS^hSS A.PKCBLEM Da bi dobili jasno sliko o klimatskih razmerah na področju Cerkniškega jezera pred ojezeritvijo, sta bili postavljeni 2 meteorološki postaji in sicer v Dolenjem jezeru in na Gorenjih Poljanah. Opazovanja so začela v letu 1968, nada¬ ljevala pa so se preko vsega leta 1969» V lanskem poročilu je bila vsa skrb posvečena postaji Dol¬ nje jezero. Vzrok za to so bila prekratka opazovanja na drugi postaji, Gorenje Poljane. Opazovanja so začela namreč šele oktobra 1968. V letošnjem poročilu so zajeta opazovanja obeh postaj. Karakteristika postaje Dolenje jezero je bila podana že lansko leto. Druga postaja, Gorenje Poljane, je reprezen¬ tativna za jugovzhodno obrobje Cerkniškega jezera, in ima nadmorsko vi-šino 1030 m. Leži na zapadnem pobočju, v sklopu Petelinovega vrha. Pri oceni kvalitete opazovanj so se rezultati mesečnih vred¬ nosti te postaje primerjali z rezultati 200 m višje postaje Pleša na Nanosu, po potrebi pa so bile uporabljene tudi mesečne vrednosti postaj Babno polje in Postojna. Na grafi¬ konih so naneseni tudi vrednosti postaje Dolenje jezero. Kot najvažnejši parametri za oceno opazovanj so bili izbrani - 2 - isti kot v lanskem letu: srednje mesečne maksimalne in srednje mesečne minimalne temperature, mesečne višine pada¬ vin in srednja mesečna oblačnost. B. REZULTATI PRIMERJAVE LETO 1968 1. Temperature. a) Srednje dekadne minimalne temperature kažejo isti trend na vseh treh postajah, kar pomeni, da so opa¬ zovanja v redu in da je tudi instrument točen. Dolenje jezero ima v glavnem iste vrednosti kot Postojna (graf. 1), obe postaji imata tudi enako nadmorsko višino. b) Srednje maksimalne temperature (graf.2) kažejo prav tako isti trend na vseh treh postajah. Omembe vredna je ugotovitev, da je pri tem parametru naša nova posta¬ ja najtoplejša od vseh treh; višjo temperaturo kot ima Babno polje tolmačimo z manjšo absolutno višino, saj je Babno polje cca 200 m višje. Višja srednja mak¬ simalna temperatura v Dolenjem jezeru od one v Postojni pa je posledica manjše vetrovnosti. Tak zaključek po¬ trjuje tudi podrobnejša analiza srednjih minimalnih temperatur. 2. Padavine. a) Dekadne višine padavin (graf.3) vseh treh postaj kažejo - 3 - veliko skladnost in ni dvoma, da so torej tudi na novi postaji padavine pravilno merjene. 3. Oblačnost. a) Opazovanje oblačnosti je zelo zahtevno, saj nimamo za element ustreznega instrumenta, tako da so opazovanja le vizuelna. Iz grafikona 4 je razvidno, da je opa¬ zovalec v prvih mesecih ocenjeval prenizko in sicer za 0,5 do 1 stopnjo. Po ponovni instruktaži pa se je situacija zasukala in pričel je oblačnost previsoko ocenjevati. Napaka pa ni nepopravljiva, ker imamo v bmarati heliograf in bo zato mogoče podatke, potem ko bodo opazovanja trajala vsaj eno leto, zadovoljivo korigirati. OCENA Opazovanja na postaji Dolenje jezero, ki so trajala le 5 mesecev, kažejo, da so dobljeni rezultati dobri in da bo na osnovi 3-letnih opazovanj in po principih numerične in grafične ekstrapolacije mogoče dobiti normalne vrednosti obravnavanega področja. Kratka opazovalna doba že zadošča za okvirno klasifikacijo tega področja. Iz temperatur in padavin je namreč razvidno, da predstavlja svet okoli Javornikov prehodni tip med modi¬ ficirano kontinentalno in modificirano mediteransko klimo, pri čemer pa je kontinentalna komponenta v izraziti premoči. - 4 - LkTO 1969 1. Temperature a) Srednje mesečne maksimalne temperature. Za ta parameter je karakteristično, da relativna višina postaje skoro ne vpliva na dnevni in letni hod. Odlo¬ čilna je nadmorska višina in s veda lega kot funkcija klimatskega reona, v katerem postaja leži. Iz grafikona 1 je razvidno, da so bile srednje mesečne maksimalne temperature preko vsega leta med postajama Dolenje je¬ zero, ki leži cca 500 m nižje in Pleša na Nanosu, ki leži cca 250 m višje od Gorenjih Poljan. Skladnost v trendu je dokaz za vestnost opazovanj in točnost instrumenta. b) Srednje mesečne minimalne temperature. Pri tem parametru pa igra konfiguracija tal veliko vlo¬ go, vendar predvsem v primerih anticiklonskega vremena. Tedaj se hladni zrak nabira v kotlinah in dolinah, saj so slabo ventilirane. Izrazite kotline imajo v takih primerih v mesečnih popreckih za ca 2-3° C nižje tempe¬ rature kot pa postaje v isti višini, vendar na vrheh. Na grafikonu 2 so navedene fizikalne nujnosti posebno lepo očitane v drugi polovici leta. Vzporedno potekata zveznici za Poljane in Plešo, ki sta dobro ventilirani, - 5 - podobno skladnost pa kažeta postaji Dol.Jezero in Babno polje kot kotlinski postaji. Kvaliteta opazovanj in instrumenta je tudi v tem primeru potrjena. 2. Padavine a) Srednje mesečne višine padavin (graf.3) postaj Dolenje jezero in Gorenje Poljane kažejo idealno ujemanje s sekularno postajo Babno polje in potrjujejo vestnost obeh (novih) opazovalcev. 3. Oblačnost a) Srednja mesečna oblačnost tudi v tem primerni je upo¬ rabljena za komparacijo postaja Babno polje - pove prvič, da je opazovalec v Dolenjem jezeru po začetnih napakah v letu 1968 že pridobil potrebno znanje in ru¬ tino in drugič, da opazovalec v Gorenjih Poljanah ver¬ jetno ocenjevanje oblačnosti še ne oovlada povsem. Potrebna bo detajlna analiza. OCENA Opazovanja v letu 1969 potrjujejo prv. č,* visoko stopnjo kvalitete opazovanj in to na obeh postajah in drugič, da bodo 3-letna opazovanja, ob uporabi vseh principov numerične in grafične ekstrapolacije, omogočila dobiti j ornalne vred¬ nosti za celotno področje. - 6 - Tudi letošnja opazovanja potrjuje že lani postavljeno supozicijo, da predstavlja svet okoli Javornikov prehodni klimatski tip med modificirano kontinentalno in modifici¬ rano mediteransko klimo, da pa je kontinentalna komponenta v izraziti premoči. Gr 1 SREDNJE DERADNE AIKJIAALKIE VEEDNOSTt cO ? 3C10pea/i7]<3 mesečne mm/tnct/ne /empepo/fu pc C /969) /egeno/ct : - < 70 /'. T^oljotiie Ti GL A/o $ 7 * • - ■Do/. Jeuevo - TVesa* not ftotnosu .. petino fic/je S! X * n g 5S > H t* XIL oi/aitiosi 9 >-* Sree/nja mesec nat až/achos? /egenala t __ T^oJjottlS na 12alf. _ 3o1. Jezero __ IBaino fio/j