LETO XXIV
1986
I -	> a^ffe
Mb mm
FEBRUAR
St. 2
ŠPORTNO REKREATIVNA DEJAVNOST DELAVCEV ŽELEZARNE ŠTORE V LETU 1985
V	Domu železarjev beležimo pomemben dogodek dne 17.1.1986, ko je bila svečana razglasitev rezultatov in podelitev priznanj najboljšim ekipam in posameznikom na področju športnorekreativne dejavnosti v Železarni Štore. .
Zbralo se je prek 100 udeležencev, med njimi večina tistih, ki so med letom aktivno sodelovali na področju športnorekreativne dejavnosti v Železarni štore.
V	uvodu je predsednik komisije za šport in rekreacijo pri Konferenci 00 ZS, tov. Motoh Anton, podal pregled vseh aktivnosti in uspešnega dela v letu 1985> s poudarkom na pomenu športnorekreativne dejavnosti za razvoj celotne človekove osebnosti, za dobro zdravstveno počutje in vzdrževanje čim boljše delovne sposobnosti. Prav zaradi tega razloga so vsa prizadevanja Komisije’za šport in rekreacijo in ostalih dejavnikov v Železarni Štore usmerjena v množično in aktivno vključevanje delavcev v najrazličnejše oblike športne rekreacije.
IN KOLIKO SMO BILI PRI TEM USPEŠNI?
Ocena in podatki kažejo, daje bil opazen v letu 1985 viden napredek, saj so npr. določene sredine tudi same izvedle1 veliko internih rekreacijskih srečanj z velikim številom sodelujočih. Posamezne sredine so organizirale in izpeljale 58 športnih srečanj s 1000 udeleženci (v 1984. letu 46 športnih srečanj s prek 900 udeleženci).
(Nadaljevanje na 6. strani)
Naši godbeniki.
BILO JE SLAVNOSTNO
Ob izteku leta 1985 so godbeniki Pihalnega orkestra Štorskih železarjev priredili slavnostni koncert, s katerim so proslavili 15-letno delovanje PO in bližajoče se Novo leto. Bilo je to 27. decembra ob 18. uri v Kulturnem domu v Štorah. Že sama razstava prejetih plaket, priznanj, pohval in zahval v avli Kulturnega doma nam je prikazala, da je bilo v preteklih 15 letih vloženega veliko amaterskega dela in truda za dosego takšnega nivoja kvalitete PO. Proti pričakovanju se je za poslušanje skladb iz programa zbrala polna dvorana poslušalcev. Godbenikom amaterjem, kot so Štorski železarji, je bilo to edino priznanje in užitek je bilo igrati pred napolnjeno dvorano. Vsem pbslušalcem hvala in bodite še vabljeni!
V prvem delu koncerta so godbeniki pod taktirko prof. Franca Zupanca odigrali pet skladb, in to: Ekvinokcij, Vidojka, Rokovnjači, Konjuh pianinom in Modra obala.
Sledil je slavnostni govor podpredsednika KPO Senčiča Srečka. Govor v celoti objavljamo:
»Tovarišice in tovariši, dragi godbeniki!
Najprej hvala godbenikom za ta prijeten del koncerta. V javnih občilih in v zadnji številki Našega železarja je podrobneje opisana zgodovina in delo našega PO. Ob prebiranju podatkov 6 številnih nastopih v zadnjih letih in uspehih, ki jih je orkester dosegel, se šele zavemo, kako so nastopi našega orkestra vtkani v vse pomembnejše slavnostne dogodke v občini Celje in tudi v ostalih občinah, kjer živijo naši delavci. Nihče med nami ne razmišlja ob zvokih slavnostne pesmi ali bridke žalostinke o vseh tistih urah vztrajnega dela in vaj, ki so bile potrebne, da je iz individualnega ljubiteljskega igranja postal uigran orkester, zamislimo se lahko ob podatku o 70 nastopih na leto, o vajah 4-5-krat tedensko po dve uri, o prejetih priznanjih in vabilih za sodelovanje. Upravičeno smo železarji ponosni na naše sodelavce, ki si po težkem železarskem delu odtrgajo čas počitka in svoj prosti čas namenijo glasbi.
Z vsakim odigranim zvokom nam naši sodelavci v pihalnem orkestru podarjajo delček sebe in nas kulturno bogatijo,
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
BILO JE SLAVNOSTNO
(Nadaljevanje s 1, strani)
Ob 15-letnem jubileju se oziroma na prehojeno pot, kije stkana iz trdega dela in naporov. Pri tem pa razmišljamo tudi o prihodnosti. Ob našem orkestru raste še mladinski orkester; zagotovilo za podmladek pa je oddelek glasbene šole, ki zelo uspešno deluje pod strokovnim vodstvom profesorja in cenjenega dirigenta našega orkestra, tov. Zupanca. '
In tako kot naši glasbeniki uigiravajo vsako noto, vsak ton, da zadene ubrane skladbe, tako bi si morali mi vsi prizadevati, da bi naš delavnik in naše delo odzvanjalo kot uigran orkester, in to od kolektiva do kolektiva, od šole do bolnice, od rudnika do uprave, da bi ta naš stabilizacijski voz, poln paketov premaknili naprej. To je tudi naloga nas železarjev, da bomo-ob zvokih našega orkestra lahko smeleje zrli v prihodnost:'
Dovolite mi,'da na koncu v imenu KPO in delavcevŽelezarne Štcjre j čestitam orkestru za dosežene uspehe in lep jubilej, kateremu je posve-čen današnji Koncert.
Istočasno koristim priložnost, da zaželim vam poslušalcem in našim vrlim glasbenikom srečno Novo leto 1986!«
Sledil je govor predsednika občinskega sindikalnegasveta Celje, tov. Franca Vrbnjaka, ki ga tudi v celoti objavljamo:
»Spoštovani godbeniki, spoštovano občinstvo!
Dovolite mi, da se pridružim Vašemu praznovanju v imenu OSZS Celje in ostalih družbenopolitičnih organizacij skupščine občine in izvršnega sveta SO Celje.
Zelo ponosni smo, da imamo v Celju PO, ki je v svojem 15-letnem ponovnem delovanju dokazal, da lahko tudi amatersko delavsko kulturno udejstvovanje daje tako vsebinsko kvalitetne rezultate, kot ste jih dosegli vi v času svojega delovanja. Nedvomno je rezultat našega dela posledica ustreznega strokovnega vodenja, dobrih pogojev in dela, ki jih nudi DO ŽŠ, ter v veliki volji in odrekanju, kije bilo med vami vseskozi prisotno.
Vaš jubilej ni samo vaš, je praznik naše šifre družbenopolitične skupnosti, saj vaše delo in uspehi niso ozko vezani samo na Železarno Štore. Vaš odnos do širše družbeno-politične skupnosti ste večkrat izrazili s svojo pripravljenostjo in sodelovanjem v pomembnih manifestacijah, zato ni naključje, da smo vas poslušali in spremljali na prireditvah ob prazniku občine Celje,’dnevu samoupravljavcev, 1. maju zletu Svobod, komemoracijah, na Taboru pevskih zborov v Stični m še bi lahko naštevali.
Na vse to, kar ste nam dali, vam in delovnemu kolektivu Železarne Štore iskrena hvala!
Prepričani smo v vaš pozitivni prispevek še v prihodnje. Za vaše dosedanje delo vam občinski svet zveze sindikatov Celje s ponosom izroča spominsko priznanje in prosim predstavnika; da ga sprejme. S
Ob zaključku želim vsem vam, dragi godbeniki, vašim svojcem, delovnemu kolektivu in udeležencem današnje slavnosti, zdravja, sreče ter obilno delovnih ter glasbenih uspehov v naslednjem - 1986. letu!«
Sledila je podelitev raznih priznanj, plaket in nagrad.
Galusova odličja ZKO Slovenije sta podelila tov. Vid Marčen, podpredsednik Slovenske pevske zveze in tov. Marko Studen, tajnik združenja PO Slovenije."
Galusove značke'so prejeli:
Bronasto značko:
Gubenšek Marko, Sorčan Katarina, Pavlič Andreja, Žibret Beriiarda, Plazar Mateja, Cizej Leon, Žibret Benjamin, Sikošek Gordana, Vrbovšek Slavko, Pezdevšek Andrej; Videc Pavel, Kragelj Dušan, Canžek Marko, Vi-
SLAVNOSTNA GOVORNIKA
Predsednik KPO Srečko Senčič, Predsednik obč. sind, sveta tov.
Štorska dvorana je bila polna',
dec Matjan, Žohar Dejan, Jazbinšek Janez, Šuligoj Roman, Fidler Totnaž, Hartman Branko, Lubej Peter, Lubej Vinko, Guček Mirtih, Vovk Ivan in Zupančič Boštjan.
Srebrno značko:
Bobek Mirko, Stankovič Stojan, Vizjak Mihajin Grajžl Ivan. -
Zlato značko:
Pavlič Alojz, Fidler Franc ih Ferenčak Stanislav.
Komisija za Galusova odličja ZKO Slovenije je na svoji 4: seji: sklenila, da tov. Francu Zupancu podeli GAlilJSOVO LISTINO. To je priznanje ZKO Slovenije in združenja PO Slovenije za prizadevno dolgoletno delo, ki je odločilno vplivalo na razmah ljubiteljske glasbene dejavnosti.
V obrazložitvi je bilo povedario:
i; »Franc Zupanfcše z glasbo ukvarja že od mladih nog. Kot sin dirigen ta iz Radeč se je preusmeril predvsem v instrurnentalno glasbo in spoznal skrivnosti igranja pihalnih, trobilnih in tolkalnih instrumentov.
Na ljubljanski Akademiji za glasbo je pri prof. Mihaelu Gunzeku končal študij klarineta. Največ svojih ‘ustvarjalnih moči posveča glasbfcni vzgoji v vseh oblikah in na vseh ravneh. Kot vodja dislociranega oddelka celjske Glasbene šole skrbi ža animacijo, temeljito izobraževanje in nadaljnje usmerjanje mladih glasbenikov, predvsem seveda v PO Štorskih železarjev. Le-ta sodi med najaktivnejše instrumentalne zasedbe na svojem območju, redno pa sodeluje tudi na vsakoletnem Pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Razvoj orkestra je seveda rezultat skrbnega strokovnega vodstva in pretehtane programske politike, d doseženi kakovostni ravni pa priča nedavno podeljeno srebrno odličje na 8. tekmovanju slovenskih PO v II. težavnostni skupini.
Tov. Franc Zupanc torej prejmejGalusovo listino za.svoj ustvarjalni prispevek pri razvoju Ijubiteljske^glasbene dejavnosti. Še posebej kot neutrudni dirigent PO Štorskih železarjev«.
Sledila je podelitev plaket ZKO Celje. Plakete je podelil tajnik ZKO Celje, tov. Štefan Žvižej. Srebrno plaketo sta prejela: prof. Franc Zupanc in Alojz Pavlič.
Zlato plaketo je prejel: Ivan Medved,
Konferenca OOZS Železarne Štore je podelila priznanje in nagrade članom PO za 15-letno delovanje. Priznanja in nagrade je podelil predsednik konference sindikata, tov. Anton Franulič.
Priznanje in nagrade so prejeli:
Medved Ivap, Grajžl Bojan, Sorčan Anton, Ferenčak Stanko,.Grajžl Ivan, Paulič Alojz, Fikler Franc, Bobek Mirko, Stankovič Stojan, prof. Zupanc Franc in Korže Martin za uspešno vodenje PO v zadnjih dveh letih.
Za dosežene uspehe v zadnjih 15 letih je dala velik prispevek DO Železarna, Štore ž materialno in moralno podporo orkestru. Zato ji je PO podelil posebno pismeno zahvalo.’Največji uspeh v zadnjem letu je bila pridobitev novih kvalitetnih inštrumentov firme Jamaha. Podarila nam jih je italijanska firma Meblo Italiana,
Pri tej aktivnosti ima največ zaslug tov. Senčic Srečko, podpredsednik KPO Železarne Štore, ki je vodil vse razgovore s firrho Meblo Italiana in s svojim prizadevanjem tudi uspel. PO mu je v zahvalo podelil pismeno zahvalo. Prav tako je PO podelil pismeno zahvalo direktorju firme Meblo Italiana, tov. Brezigarju Davidu, za pomoč pri podaritvi kompleta instrumentov. PO Se je na koncu zahvalil tudi svojemu strokovnemu vodji, dirigentu prof. Francu Zupancu, s pismeno zahvalo in skromnim darilom. V imenu godbenikov PO se je tov. Paulič Alojz zahvalil predsedniku PO ža ves trud in mu izročil darilo. Ob tej slavnosti 15-letnega delovanja je PO Štorskih železarjev prejel telefonsko čestitko pevskega zbora Fužinar iz Raven na Koroškem, čestitko od Kulturno prosvetne organizacije France Prešeren, Vojnik in čestitko od skladatelja Gvida Učakarja iz Ljubljane. Čestitkam so se pridružili tudi: tov. Ašič Marjan v imenu
INOVACIJSKA DEJAVNOST V 1985. LETU
A.	ŠTEVILO PREDLOGOV
V razdobju januar- december 1985 je 172 predlagateljev prijavilo 152 novih predlogov. V enakem obdobju lani pa je 158 predlagateljev prijavilo 148 novih predlogov. Letos je bilo 14 predlagateljev in 4 predlogi več. Število predlogov iz TOZD in DS
TOZD, DS	A B	C D	E	B	. G H J L	M	R	s	Z2	Z4.	Skupaj
Predlogi	1.4 7,7	4 33,5 28,9		2	10 5,5 23 27,7	2,9	'4 _	0,5.	12.9	.3,5	152
Planirano Število predlogov				ža	leto 1985						
TOZD, DS	A B	C D	E'	F	G II J L M	N	R	S	7	Z	Skupaj
Predlogi ||	4 7	7 12	6	8	11 | 9 10 17. 4;	6	5'6^	‘5	':-3'	21	• • * 13if>
Prijavljeni	predlogi sb bili namenjeni ža:										
TOZD, DS	A B	C D	E	F	G H J L N	M .	R	s	T	Ž4.	Skupaj
Število	2 : 15.	4 45	34	T*1	19' 11 'iF, 1 3	1	1	1		1	152
V tem obdobju je bilo na komisijah za gospodarjenje po TOZD in izvršilnih odborih DS obravnavanih skupno 271 predlogov, od tega 121 predlogov prijavljenih v letošnjem letu. Ostali predlogi so. še v postopku ocenjevanja ali tik pred obravnavo.
TOZD, DS	A	B	C	D	, E	F	| G	H	J;	L M	N. R	S T	Z4 Z 5	- ^ Skupaj
Sprejeto	10	15	12	59	40	14	32	20	.18	1 8	9 1	2	2 1	p 244
Zavrnjeno Za raž-		• ¿’ir	-	12	3 .		1	1	3.	’ — 7.;		1 -		22
mišljanje		1		3.;	-	1	-	lil	. B	gg g1		- -		r.viS
Skupaj g	: 1°:	17	12	74	43	.15	33	¡gy	21, r	1 ,8	.9 ,1	1 .. .2	■ ? • .	| 271
Skupaj je bilo obravnavanih 271 inovacijskih predlogov ali 79'več kot v enakem obdobju lani.
B.	PRIHRANKI IN PLAČILA
Prihranki, ki so bili doseženi v letu 1985, znašajo 287.858.651 din (ali 67.914.019 din več kot v enakem obdobju lani). Sem so všteti tudi prihranki doseženi z inovacijami, kijih je bilo potrebno obračunati za II. in
III.	obračunsko obdobje. §
C. PLAČILA INOVATORJEM
Za posebna plačila inovatorjem je bilo izplačanih skupno 1.520.071 din ali 2,61 % od prihrankov. V enakem obdobju lani pa je bilo izplačanih 3.084.932 din ali 1,40 %;od prihrankpv. Letos za4.435-139 din vec(j
TOZD 3	Plačila, v din	| % od prihrankov
A	776.133	2,12
B	291.189	2,54
C	382.424	2,93 .
D	893.653 .	3,99
E	802.510	| 2,80
F i	L346.215	1,74
G	1.256.431	6,40
H ,	412.691	2,85
J	419.545	6,79
L	20.769	e j\ w.
M	541.095	1,09
N	196:172	3,77 ’
R	20.769	111 - ; V p; •. .. 'g £§ J' ■ , 1 |j $ ^jj. |. -
T	48.054 .	6,43
7.-5	42.644	1,42
Z-4	69.777	30,74
Skupaj	7.520.071	2,61
D, KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA
Od skupno 172 predlagateljev novih predlogov jih je 6,39 % z visoko izobrazbo, 6,98 % z višjo, 29,66 % š srednješolsko, 9,88 % visokokvalificiranih, 36,05 % kvalificiranih, 6,39 # polkvalificiranih in 4,65 °/o'nekvalificiranih.
Kvalifikacija	VS	VIS	SS	VK	KV	PK	NK	Skupaj
Predlagatelji	10+1*	12	51	17	62	11	8	172
%	6,39.	6,:98	29,66	9,88	36,05	6;39	4,65	100
*zunanji sodelavec
BILO JE SLAVNOSTNO
(Nadaljevanje z 2. strani)
sotrpinov-glasbenikov društva France Prešeren iz Celja osebno s šopkom cvetja, tov. Zupanc Albert, kot predsednik komisije za pevske zbore ¡v imenu tabora slovenskih pevskih zborov iz Šentvida pri Stični, se je za^ hvalil za 10-letnico sodelovanja PO Štorskih železarjev na Pevskem tabo-; ru v Šentvidu pri Stični in predal posebno plaketo z željo, da še v letu 1986 ponovno vidimo v Šentvidu, učenci osnovne šole Štore s šopkom cvetja, predstavniki PO Veriga Lesce z lepim darilom, predstavniki laške godbe z lepim darilom in predstavnik KS Štore, tov. Kaluža, kije povedal naslednje: ’
»Dragi godbeniki, spoštovani obiskovalci! Dovolite mi, da se v imenu družbenopolitičnih organizacij in samoupravne krajevne skupnosti Štore pridružim čestitkam k vašemu jubileju in ob tej priliki iskreno zahvalim za vse, kar ste storili v teh 15 letih. Lahko rečem, da smo ponosni in srečni, da živimo V KS, ki ima vas, v kateri delujete vi in ustvarjate. V tej skupnosti je tudi delovna organizacija, ki ustvarja pogoje za vašo in. tudi ostalo kulturno udejstvovanje. Za vaše dolgoletno delo ste letos prejeli bronasto plaketo O F. Danes pa želimo izraziti svoj odnos do človeka, ki
ima poleg vas, delovnega kolektiva in številnih prijateljev, ki jih imate, veliko zaslug za tako uspešno in kvalitetno rast vašega orkestra. S spominskim darilom želimo izraziti svoj odnos do tov- prof. Franca Zupanca. Še enkrat iskrena hvala; vsem vam, vašim svojcem in obiskovalcem pa zdravo in srečno 1986!«
V drugem delu koncerta so godbeniki odigrali še štiri skladbe, in to: Tri invencije, Hair (Lasje), Coklarski ples in Trobentarjevo uspavanko s solistom na trobenti Vizjakom Mihom.
Po končanem koncertu ¿6 godbeniki sprejemali številne čestitke za kvaliteto odigranih skladb in za prireditev koncerta s strani številnih poslušalcev. j
Zaključek vsega slavja je bil v Domu železarjev — pri Mlinarjevem Janezu, kjer so imeli godbeniki in vabljeni gostje skupno večerjo, pa tudi zabave ob glasbi in plesu ni manjkalo.
To je bil koncert ob obletnici. Podobnih koncertov ob drugih priložnostih pa si najbrž izvajalci kot tisti, ki smo bili samo poslušalci, še želimo.
Tiste, ki niste uspeli pred novim letom na slavnostni koncert v Štore, vabimo, da pridejo poslušati te skladbe 21. februarja v Unionsko dvorano v Celju, kjer prireja PO Štorskih Železarjev, koncert z enakim programom.
Martin Korže
PORTRET
INOVATORJA
Že v prejšnji številki Železarja smo uvedli novo redno rubriko Portret inovatorja z namenom popularizirati množično inventivno dejavnost.
Inovatorji, kijih predstavljamo, niso prvi, ne najboljši. So predstavniki inovatorjev in širšega kolektiva, ki po svojih močeh s koristnimi predlogi in inovacijami prispevajo k boljšemu jutri Železarne.
Danes predstavljamo tov. HROVATA IVANA iz tozda Jeklarna. Tov. Hrovat Ivan je zaposlen v Železarni od leta 1975- Najprej je delal v mehanični kot ključavničar. Nato je odšel v jeklarno in delal najprej kot ključavničar, sedaj pa kot delovodja na konti napravi.
KDAJ STE SE PR VIC SREČALI Z INOVACIJSKIM DELOM?
Prvič sem še srečal z inovacijsko dejavnostjo, ko sem prišel v tozd Jeklarna, kjer je že bilo nekaj inovatorjev.
KAJ VAS JE PRIVEDLO V RAZMIŠLJANJE, DA USTVARITE PRVO INOVACIJO?
Ob pojavljajočih problemih v jeklarni sem tudi jaz začel razmišljati o inovacijah in sem se lotil prve.
KATERA JE TO BILA?
To je bila inovacija VODILA ZA SLEPE GREDICE.
IN ZADOVOLJSTVO OB TEM?
Zadovoljen sem bil, da sem nekaj ustvaril; za to sem prejel pavšalno denarno nagrado in priznanje za prvo inovacijo.
KOLIKO INOVACIJ STE NAREDILI?
Sam sem jih naredil 4, pri eni pa sem bil soavtor.
Nezaposlenost
V zadnjem času se veliko govori o Japonski, pa vendar se malo ve o vseh vzrokih japonskega uspeha. Eden od pomembnih vzrokov uspešnega gospodarskega razvoja je v ustreznem proporcionalnem razvoju vseh panog gospodarstva. Enakomerno so razvijali vse sektorje gospodarstva, od kmetijstva do storitvenih dejavnosti. Odprli so Velike možnosti zapo-slovanja v malem gospodarstvu oz. obrti. Po nekaterih podatkih Japonska več kot 60 % narodnega dohodka ustvari v sektorju malega gospodarstva, Zvezna republika Nemčija okrog 25 °/o, Jugoslavija pa okoli 5 Kljub temu pa ima Joponska več inteligentnih robotov kot celotno preostalo svetovno gospodarstvo. Robotizacija vsako leto izloči na tisoče delavcev iz industrije, ob tem pa se stopnja nezaposlenosti giblje le okrog 2,5 %. To izgleda kot paradoks, vendar v glavnem vse viške delovne sile absorbira malo gospodarstvo in informatika. Razvoj gospodarstva je prioritetna strategija zniževanja brezposelnosti.
Veliki gospodarski sistemi pri nas ne bodo bolj produktivni, vse dotlej, dokler ne bomo bolj radikalno razvili malega gospodarstva. Negospodarno je, da velika tovarna z nekaj tisoč delavci proizvaja na tisoče drobnarij, ki bi jih lahko malo gospodarstvo ceneje, kvalitetneje in bolj inovacijsko za večje gospodarske sisteme. Ob tem pa je potrebno poudariti, da mora biti malo gospodarstvo konkurenčno z dobavnimi roki, kvaliteto in ceno.
Končno pa ima v konceptu našega splošnega ljudskega odpora tudi malo gospodarstvo pomembno poslanstvo. Večje število manjših obrtnih delavnic .vseh strok in male hidrocentrale so eden temeljnih pogojev za večjo učinkovitost SLO.
Pri nas se srečujemo z dvema oblikama brezposelnosti. Ena je dejanska brezposelnost v Jugoslaviji, ki se giblje okrog 1 milijon iskalcev, zaposlitve, druga pa je tista,“ ki nastopa'v.sferi že zaposlenih delavcev, kjer gre za ekstenzivno zaposlovanje zaradi zastarelih tehnoloških postopkov in slabe organizacije dela. Po nekaterih ocenah je tudi te vrste brezposelnosti za okrog 1 milijon delavcev, ali drugače povedano toliko delavcev je preveč zaposlenih, da bi dosegli večjo produktivnost in konkurenčnost. Iz tega razloga je nujno izkoristiti vse možnosti za podaljšanje obratovalnega časa z več izmenami. Podatki o koriščanju kapacitet so zelo zaskrbljujoči, saj stroji in naprave še zdaleč niso optimalno izkoriščeni. Povečanje števila izmen prinaša nova delovna mesta. V praksi pa se pogosto dogaja, da niti za eno izmeno ni dovolj surovin, energije in tržišča. Toda to so več ali manj polresnice, kajti če bomo šli bolj dinamično v razvoj in raziskave na podlagi lastne pameti, bomo lahko smeleje for-sirali kvaliteten izvoz in se ni bati, da ne bo surovin, energije itd. Neprimerno včc nas stane gradnja novih tovarn, kjer je proizvodni proces enoizmenski, kot pa to, da bi obstoječe kapacitete bolje izkoriščali. Vše večja multiplikacija kapacitet v posameznih vejah gospodarstva je eden
Hrovat Ivan.
KAJ POČNETE V PROSTEM ČASU? ALI PRIPRAVLJATE NOVE INOVACIJE TUDI V PROSTEM ČASU, ALI SAMO NA DELOVNEM MESTU?
Tudi doma sem veliko razmišljal, saj moraš pravzaprav narediti tudi poizkus. Ce napraviš inovacije, mora biti učinkovita, zato za takšno razmišljanje ni časa v službi.
V prostem času se rad ukvarjam tudi z gasilstvom, sem član GD Pro-žinska vas, nekaj imam tudi zemlje, tako da je dela vedno dovolj.
KAKŠNO PRIPOROČILO BI DALI BODOČIM INOVATORJEM?
Menim, da se bi morala inovacijska dejavnost še bolj širiti. Nekateri še premalo poznajo to dejavnost; saj je niti ne spremljajo. Spremljanje in zanimanje za inovacijsko dejavnost je pogoj za ustvaritev prve inovacije.
Ana T.
od pomembnih faktorjev krize. V visoko razvitih industrijskih državah je terciarni sektor sprejel viške delovne sile iz primarnega in sekundarnega sektorja. ZDA imajo danes v terciarnem in kvartarnem sektorju (informacijske dejavnosti) zaposlenih več ljudi kot v industriji in kmetijstvu skupno.
Mi dopuščamo, da na pragu nove tehnološke revolucije ne »izmolzemo« iz naših strojev in naprav, kar je največ možno, preden tehnično zastarajo.
Kadrovski in tehnološki razvoj bo mogoč le z ustreznim znanjem in opremo. To pa pomeni produktivno zaposlovanje in ustrezno nagrajevanje dobrih strokovnih kadrov. V nekaterih OZD v Slovenijrsb z aktiviranjem, notranjih rezerv, kot so znanje, organizacija dela, izobraževanje kadrov in izvoz na konvertibilni trg, uspeli bistveno izboljšati ekonomski položaj. Dejstvo pa je, da v celoti še nismo pričeli s prestrukturiranjem gospodarstva in to tako po kadrovski kot tehnološki plati. Za to je res potreben daljši rok, vendar pa tudi moramo vedeti, da šo to neodložljive eksistenčne potrebe družbe.
Jože Roženičnik
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
DELAVSKA UNIVERZA CELJE
Cankarjeva 1	-
ORGANIZIRA
OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE
—	VPISUJEMO od 1. do 8. razreda.
V enem šolskem letu udeleženci končajo dva razreda, .
—	Pouk je v popoldanskem času; za tiste, ki delajo v izmeni, pa do-poldrie oz. popoldne,
- - Udeleženci obiskujejo pouk ali pa opravljajo le izpite.
—	K vpisu prinesite zadnje šolsko spričevalo in rojstni list.
IZOBRAŽEVANJE JE BRF.7.PI.ACNO
Vpisujemo vsak dan od 7. do 15. ure, razen v soboto. V ponedeljek, torek in sredo pa od 7. do 16.30.
PRIJAVITE SE IN NADOKNADITE ZAMUJENO
Primeri iz sodne prakse
ODLOČBA:
Delavec, ki je, .odstranjen iz temeljne organizacije združenega dela, pa čeprav nezakonito, nima pravice do odškodnine za nerabljeni letni dopust, ker ni delal.
(Odločba Sodišča združenega dela Srbije, št. 495/78, z dne 14.7.1978; Privreda i pravo, št.’4, april 1981, stran 61), ..
Obrazložitev:
Tako kot pravica do dela (kar pa ne pomeni pravice do zaposlitve) je tudi pravica do dopusta ustavno in zakonsko zavarovana vrednostna kategorija. Tako zvezna kot republiška Ustava (1974) nasplošno opredeljujeta to pravico, medtem ko je njena konkretna ureditev prepuščena^ publiškim oz. pokrajinskim zakonom, predvsem pa samoupravnim normativnim aktom v okviru organizacij združenega dela. Namen tega sestavka ni v analizi te pravice, tako kot je navedena in določena v omenjenih zakonih, temveč v obrazložitvi navedene odločbe, katero je izdalo Sodišče združenega dela v Srbiji leta 1978 in katero je tudi objavila strokovna revija Privreda i pravo leta 1981.
Kot je bilo že omenjeno) spada pravica do dopusta v sklop pravic, ki izhajajo iz dela oz. katere pridobi delavec, ko sklene delovno razmerje (za določen ali nedoločen čas). Lahko bi rekli, daje torej koriščenje dopusta organski substrat navedenih pravic, katere izhajajo iz dela. To torej pomeni, da je le delavčevo delo'osnova in vzrok pravice do dopusta.
V konkretnem primeru je bil delavec odstranjen ž dela oz. iz temeljne organizacije združenega dela, čeprav res na nezakonit način. Vsebinski smisel koriščenja dopusta je v tem, da si delavec ohranja in obnavlja svoje psihofizične sposobnosti, daje torej v celostnem pogledu sposoben normalno, pravočasno in pravilno opravljati svoje delo. Delavec v konkretnem primeru v času odstranitve z dela ni delai, zato tudi ni utrpel psihofizični^ obremenitev iz dela. Glede na to dej styo;delavcu ni nastala nikakršna škoda. Delavec torej, ni utrpel nikakršnih negativnih posledic s strani prejšnjega dela. Nobenega vzroka torej ni bilo pp obnovi njegovih psihofizičnih - delovnih sposobnosti. Če škode v dejanskem pogledu ni bilo, če torej sploh ni nastala, tudi ne obstaja upravičeni temelj po njeni povrnitvi (denarni odškodnini).
Zaključimo lahko torej, da pravica do dopusta ni avtomatska pravica, temveč Vsebinsko kvalitetna pravica, zato je izrek navedene odločbe v dejanskem in pravnem pogledu pravilen.
Vrečko Damjan, dipl. iur.
Razmerje med postavljenimi
zahtevki iz jamčevanja za napake in garancijskega jamčevanja
S prodajno pogodbo.-se prodajalec primarno zavezuje, da bo'kupcu omogočil zakonit pridobitni način na prodani stvari ali pravici. Lahko bi rekli, da je to njegova primarna zaveza. V pogledu prodajalčevih zvez pa zavzema prav tako ponjembno mesto dolžnost, da prodana stvar ne vsebuje nikakršnih stvarnih ali pravnih napak. Namen objavljenega prispev-
Ko zapade sneg, je vožnja z viličarjem po cesti veliko težja.
ka je v kratkem in strnjenem prikazu pravnega varstva kupca pred stvarnimi napakami na kupljenih oz. prodanih stvareh.
Zakon o obligacijskih razmerjih (1978) je v ta namen določil in uveljavil dva instituta; to sta Jamčevanje Zanapake ih Garancija.1
Prodajalec odgovarja za vše tiste štvhrne napake, ki so obstojale ob prehodu nevarnosti poškodovanja ali naključnega uničenja stvari na kupca (ponavadi je to takrat, ko plača kupec kupnino in ko mu prodajalec stvar izroči), kot tudi tiste napake, katere so se pokazale kasneje, vendar pa je njihov vzrok obstajal že prej, tofej pred prehodom te nevarnosti. V prvem primeru, ko gre za tako imenovane očitne napake, mora kupec grajati oz. opozoriti prodajalca nanje v 8-dneh od dneva, ko jih je opazil oz. pri gospodarskih pogodbah nemudoma. V drugem primeru, ko gre za skrite napake, pa mora grajati.v še.stih mesecih od dneva izrdpitve oz. troh mesecih, če gre za bolno žival. Če kupec pravočasno ih pravilno obvesti prodajalca o stvarni napaki, ima več zakonitih možnosti. Lahko zahteva:
Čj/- izpolnitev pogodbe (popravitev ali zamenjave prodane stvari v primernem roku);
^ - znižanje kupnine; .
- razdrtje pogodbe.
.Neodvisno od t'eh zakonitih možnosti ima kupec v tem primeru tudi pravico, da se mu povrne nastala škoda, kot tudi škoda, katero je zaradi napake.štvari utrpel na drugih svojih dobrinah, in sicer po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Zakon je s tem v zvezi postavil le omejitev, da lahko kupec zahteva znižanje, kupnine ali razdrtje pogodbe le takrat oz. šele potem, če prodajalec v primernem roku stvari ni popravil oz. zamenjal.
Za tehnično blago (stroji, aparati, naprave ...) obstoja v našem pravnem redu zakonita dolžnost proizvajalca, da garantira/da bodo prodani tehnični predmeti brezhibno delovali v določenem garancijskem roku. Gre za enostransko zavezo proizvajalca nedoločenemu krogu ljudi. V ta namen se izda tudi garancijski list in ostali dokumenti, s katerimi se podrobno ureja vzdrževanje teh tehničnih predmetov. Če ugotovi kupec napako v garancijskem roku, ima pravico, da zahteva od proizvajalca (da reklamira), da takšen proizvod v primernem roku popravi ah zamenja, če prodajalec (tega ne izpolni, lahko kupe? razdre pogodbo ali zahteva znižanje kupnine oz. Sene ter, pravtako kot pri institutu jamčevanja, povračilo kakršnekoli škode v zvezi s tem.
Na osnovi kratkega in splošnega opisa obeh insititutov lahko zaključimo predvsem naslednje:
Kupec ima v primeru stvarne napake na prodani stvari pravico uveljavljati zahtevke iz obeh institutov (seveda ob pogoju, da je tudi on izpolnil svoje dolžnosti) alternativno. Če na bo uspel z enim zahtevkom, lahko postavi drugega, seveda v primernem in zakonitem roku. Pogoj za to pa je krivda prodajalca oz. proizvajalca za ugotovljene stvarne napake, kot tudi zakoniti rok za vložitev zahtevka po njihovi odpravi. Pri garanciji mora uveljavljati napako v okviru garancijskega roka (ki je za različne proizvode različno dolg). Pravice kupca nasproti proizvajalcu iz garancijskega lista ugasnejo po enem letu, šteto od dneva, ko je zahteval od njega popravilo ali zamenjavo stvari, medtem ko se v okviru obstoječe sodne prakse šteje, da* naj bi pri jamčevanju prodana stvar funkcionirala ož. normalno trajala tako dolgo, kolikor je potrebno, da se amortizira; razen v primeru tako imenovanih skritih, napak, kjer je določen absolutni rok: šest mesecev od izročitve prodane stvari.
S postavitvijo navedenih institutov želi pravni red oz. obstoječa zakonodaja predvsem zaščititi zakonite in upravičene interese kupca, kot tudi doseči večjo varnost pravnega prometa nasploh.
Vrečko Damjan, dipl. iur.
ŠPORTNO REKREATIVNA DEJAVNOST DELAVCEV ŽELEZARNE ŠTORE V LETU 1985
(Nadaljevanje s 1. strani)
DRUŽABNA SREČANJA
Organiziranih je bilo 42 družabnih srečanj z rekreativno vsebino s približno 1600 udeleženci.
NAJUSPEŠNEJŠI
Najuspešnejši so bili v tistih sredinah, kjer so uspeli uveljaviti delo Komisije za šport in rekreacijo, ki so razvijale in popularizirale to dejavnost med delavci, predvsem pa so se v teh sredinah izkazali posamezni referenti za šport in rekreacijo. Izstopajo predvsem JEKLARNA, JEK-LOVLEK, VAUARNE, LIVARNE in VZDRŽEVANJE, slabša pa je situacija v delovnih skupnostih, kjer bo potrebna večja aktivnost in angažiranost posameznih referentov.
Dobro organizirane in izpeljane uspešno, z velikim številom sodelujočih, so bile tudi akcije, kot so: izleti, tečaji v smučanju ih deskanju na vodi, TRIM akcije, športna srečanja v okviru tedna športa v Štorah, dnevna rekreacija, srečanja z drugimi DO, letne metalurške igre SOZD itd.
DNEVNA REKREACIJA
V	železarni se je razživela dnevna rekreacija do te meje, da ¡delavci to možnost v veliki meri tudi koristijo, saj razpolagamo s,športnimi objekti, ki so na razpolago vsem in je uporaba zunanjih objektov in igrišč .celodnevna brez vsakih, omejitev.
Pod strokovnim vodstvom enkrat tedensko redno vadi 12 oddelkov, organiziranih v sodelovanju s TVD Partizan Štore. Na ta način se tedensko rekreira približno 250 ljudi.
ORGANIZIRANA REKREACIJA NA RABU
Lani je bila ponovno organizirana rekreacija na Rabu v našem počitniškem domu. Vodila Sta jo dva usposobljena rckreatorja. Možnosti te organizirane rekreacije je koristilo približno 240 delavcev in svojcev. To obliko rekreacije je potrebno nadaljevati kot' Sestavni del programiranega oddiha zaposlenih, ne glede na to, da se na Rabu predvidevajo dold-čene spremembe.
POHODI
V	okviru programa Komisije za rekreacijo SOZD SŽ so bili organizirani štirje pohodi, ki se jih je udeležilo 200 naših delavcev. Komisija za šport in rekreacijo ŽŠ je uspešno organizirala pohod delavčev SOZD na relaciji Pocajtov mlin - Celjska koča - Tovsti vrh - Svetina, kise gaje udeležilo 350 pohodnikov iz vseh delovnih organizacij SOZD. Organizirali so tudi srečanje planinskih vodnikov SOZD.
LETNE METALURŠKE IGRE
Lani je bila železarna organizator letnih metalurških iger delavcev SOZD, na katerih je bilo prek 250 delavcev iz vseh DO SOZD.
TRIM AKCIJE
V	okviru praznovanja Dneva borca je bila organizirana TRIM akcija v hoji na Vrunčev dom, katere še je udeležilo prek 250 delavcev: Samostojno je komisija prvič uspela izpeljati TRIM akcijo v kolesarjenju v dolžini prek 25 km, katere se je udeležilo 52 članov kolektiva, kar je dobra osnova za pripravo takšnih akcij tudi v naslednjem obdobju.
SMUČARSKI TEČAJ
V sodelovanju s TVD Partizan je bil organiziran tečaj v smučanju. Udeležilo se gaje 18 naših delavcev in 156 otrok zaposlenih.staršev. Organiziran pa je bil tudi tečaj deskanja na vodi.
MEDOBRATNEIGRE
Še vedno je veliko zanimanje za naše tradicionalne medobratne igre, ki so se v letu 1985 odvijale v 17. panogah in na katerih vsako leto sodeluje prek 1000 zaposlenih. Žal se ugotavlja, da nekatere ekipe iz najrazličnejših razlogov po začetnih neuspehih izstopajo iz tekmovanj oz. se vseh ne udeležujejo, kar ustvarja določene probleme organizatorju, zato bo v teh sredinah potrebno tej problematiki nameniti več pozornosti. Najpomembneje je, da se čim več ljudi rekreira, rezultati pa naj bodo ha drugem mestu.
TEKMOVANJE V OKVIRU OBČINE
Komisija za šport in rekreacijo smatra, daje prav, dase naša DO redno pojavlja tudi na tekrnOvanjih v okviru občine Celje, zato je bila temu namenjena' precejšnja meraJpozornosti tudi v lanskem letu. Naše ekipe in posamezniki šo še udeležili praktično vseh občinskih sindikalnih iger in dosegli dobre rezultate."
MNOŽIČNOST
Komisija za šport in rekreacijo pri Konferenci OO ZS ugotavlja skupno z. referenti za rekreacijo, da so. zastavljen program v celoti realizirali in lahko delo na področju športnorekreativne dejavnosti,ocenjujejo kot uspešno, To potrjujejo tudi doseženi rezultati na področju množičnosti v okviru celjske občine, kjer je ŽŠ tako v moški kot ženski konkurenci dosegla v letu 1985 prvi mesti med naj večjimi delovnimi organizacijami celjske občine z velikim številom točk prednosti, j,
K USPEHOM SO PRIPOMOGLI
K uspehu športnorekreativne dejavnosti,so poleg prizadevanj kOrni-šije in referentov ža'rekreacijo prispevali tudi Konferenca 00 ZS, samoupravni organi, poslovodna struktura, odlično sodelovanje s TVD Partizanom Štore, planinskim društvom, strelsko družino, številni posamezniki in tov. Štante Rudi kot strokovni delavec na tem področju.
ZA ENOTEN CILJ
Ob zaključku je predsednik Komisije .za šport in rekreacijo, tov. Moto h Anton, poudaril, da je prioritetna naloga komisije še naprej v dvigu množičnosti, tekmovanja v TOZD iri DŠali tekmovanja množičnosti pa morajo tvoriti jedro rekreativne dejavnosti v ŽŠ, zato moramo biti vsi za enoten cilj.
PODELITEV PRIZNANJ
Kot gostje bil na tem srečanju tudi predsednik KPO tov. Burnik Dušan, predstavnik ZTKO Celje tov. Tine Veber, predstavnik Občinskega sindikalnega sveta tov. Kaluža Ladislav in predstavnik družbenega standarda ŽŠ tov. Stokavnik Drago.
Tov. Burnik je pozdravil navzoče z navdušenjem in četitkami ob doseženih rezultatih in ekipam ter posameznikom predal pokale, kolajne in priznanja.
Tov. Veber Tine je ob čestitkah še posebej poudaril, daje prijetno presenečen predvsem zaradi doseženega uspeha množičnpsjti'žena.
Uradni del seje zaključil z objavo vseh rezultatov in podelitvijo mnogih priznanj. Zadovoljni ob uspehih so se udeleženci povešeliirše v družabnem delu, kjer je za prijetno vzdušje poskrbel ansambel REKREACIJA.
OBJAVA REZULTATOV
REZULTATI MNOŽIČNOSTI
1.	Jeklama-Transport-Plavž
2.	Jeklovlek
3.	Elektroenergetski
4.	Valjarne
5.	Livarne
6.	Mehanična
7.	Mehanska obdelava
8.	Tovarna traktorjev
9.	Skupne službe
točk 443 37.1, 357 • 322 ! 281 192 171 122.
91
ŠPORTNO REKREATIVNA DEJAVNOST DELAVCEV ŽELEZARNE ŠTORE V LETU 1985
(Nadaljevanje s 6. strani)
MEDOBRATNE ŠPORTNE IGRE
Veleslalom.
1.	Skupne) službe
2.	Jeki. Transport
3.	Valjarna
4.	Elektroen.
5.	Jeklovlek
6.	Tovarna traktorjev
7.	Mehanična
8.	Mehanska obdelava
9.	Livarna
Nastopilo je 85 posameznikov in 9 ekip.
Sankanje.
1.	Valjarna
2.	Elektroen.
3.	Skupne službe
4.	Livarna
5.	Jeklovlek:
6.	Jeklarna-Transp.
7.	Mehanična
8.	Meh. obdelava
Nastopilo je.8 posameznikov in 8 ekip.
Odbojka
1.	Valjarna
2.	Livarna
3.	Jeki. Transport
4.	Mehanska obdelava
5.	Tovarna traktorjev
6.	Elektroenergetski
7.	Jeklovlek
8.	Mehanična
Nastopilo je 77 posameznikov in 8 ekip.
Šah
1.	Skupne službe
2.	Tovarna traktorjev
3.	Jek. Transport A
4.	Livarna
5.	Jeklovlek
6.	Elektroenergetski
7.	Valjarna
8.	Mehanska obdelava
Nastopilo je 38 posamezn. -in 8 ekip.
Mali nogomet
1.	Valjarna
2.	Tovarna traktorjev
3.	Elektroenergetski
4.	Jeklarna-Transport-Plavž
5.	Livarna .
6.	Mehanična ,
7.	Jeklovlek
8.	Mehanska obdelava .;
9.	- Skupne službe-
Kegljanje - borbeno !	
1. Livarna	' 1506 p. k.
2. Tovarna trakt.	1422 p. k.
3. Elektroenprg, 7,	1407 p. k.
4. Valjarna	1311 p. k.
5. Mehanska obd.	1231 p. k.
6. Mehanična	1188 p. k.
7. Jeklovlek	1177 p. k.
8. Jek. Transport	1033 p. k.
Nastopilo je 78 posameznikov, in 8 ekip.	
Streljanje z MK puško	
1. Livarna .	32,3 krogoy.
2. Elektroenerg.	3T7 krogov
3. Valjarna .	j300 krogov
4. Sk. službe	• 296 krogov
5. Mehanska obd.	296/krogov
6. Jeklovlek	270 krogov
7. Jek. Transport	250 krogov
8. Mehanična	138 krogov
Nastopilo je 38 posameznikov ; in 8 ekip, ’	
Atletika
2.	Elektroenergetski
3.	Valjarna
4.	Mehanična
5.	Tovarna traktorjev
6.	Livarna
7.	Jeklarna-Transport-Plavž
Nastopilo je 32 tekmovalcev in 7 ekip.
Nastopilo je 92 posameznikov in 9 ekip.
Vlečenje vrvi
1.	Elektroenergetski
2.	Valjarna
3.	Jeklovlek
4.	Mehanična’
Nastopilo je 36 posameznikov in 4 ekipe.
Ribolov
1.	Livarna
2.	Elektroenergetski
3.	Valjarna
4.	Jeklovlek
5.	Mehanska obd.
Balinanje
1.	Elektroenergetski
2.	Valjarna
3.	Mehanična
4.	Jek. Transport
5.	Jeklovlek
Nastopilo je 23 posameznikov in 5’ekip.
Veliki nogomet
1.	Livarna ,
2.	Elektroenergetski
3.	Mehanična
4.	' Jeklovlek
5.	Valjarna
Predsednik KPO je podelil pokale in priznanja najboljšim.
6.	Skupne-službe	:' v 6. Jek.-Transport-Plavž
7.	Mehanična
8.	Tovarna'traktorjev . L	Nastopilo je 75 posameznikov
9.	Jeklarna-Transport-Plavž	in 6 ekip.
Nastopilo je 87 posameznikov	
in 9 ekip.	
Kegljanje na 60 lučajev	
1. Livarna	1427 p. k.
2; Tovarna traktor.	1424 p., k.
3. Elektroen.	1364 p. k.
4. Valjarna	1269 p. k.
5. Mehanična	1242 p. k.
6. Jeklovlek	1230 p. k.
7. Jek. Transport	1123 p. k.
8. Mehanska obdel.	1096 p. k.
9. Skupne službe	1092 p. k.
Nastopilo je 80 posameznikov.	
in 9 ekip.	
Namizni tenis	
1. Livarna	
2. Elektroenergetski	
3. Jeklarna-Transport	
4. Valjarna	
5. Jeklovlek	
Nastopilo je 25 posameznikov	
in 5 ekip.	
Streljanje z zračno puško	
1. Elektroenergetski	
2. Valjarna	
3. Mehanska obdelava	
4. Livarna	
5. Skupne službe	
6. Jeklovlek	
7. Jek. Transport-Plavž	
8; Mehanična	
9. Tovarna traktorjev	
Plavanje
1.	Elektroenergetski
2.	' Jeklarha-Tranšport
3.	Livarna
4.	Skupne službe
Nastopilo je 21 posameznikov in 4 ekipe
Košarka
1.	Livarna
2.	Mehanična
3.	Tovarna traktorjev
4.	Skupne službe ¿ c
5.	Elektroenergetski
6.	Jeklovlek
7.	Valjarna ■
8.	Jek. Transport-Plavž
Nastopilo je 86 posameznikov in 8 ekip.
Nastopilo je 191 udeleženčev in 9 ekip.
REZULTATI POSAMEZNIKOV V INDIVIDUAL NIH ŠPORTNIH PANOGAH
VELESLALOM
Člani do 25 let: Straže Franc-Elektroen. 29,80; Tratnik Gorazd — Sk. službe 30,35; Šeruga Mitja - Elektroen. 31,01.
Člani od 25-35 let: Renčelj Miran - Sk. službe 29,22; Salomon Ervin - Tovarna trakt. 29,41; Ogradi Janez - Sk. službe 30,28.
Člani od 35-45 let: Žekar Bogdan - Sk. službe 28,48; Lorger Edo -Tovarna trakt. 30,14; Marolt Boris - Jeklovlek 31,63.
ŠPORTNO REKREATIVNA DEJAVNOST DELAVCEV ŽELEZARNE ŠTORE V LETU 1985
(Nadaljevanje s 7. strani)
STRELJANJE
Streljanje z z. puško: Rezar Fric - Elektroenergetski 178, Dečman Vili - Livarna 175, Jazbinšek Silvo - Mehanska obdelava 174.
Streljanje z MK puško: Dečman Vili - Livarna 88, Zapušek Roman - Skupne sl. 87, Bogdanovič Vlado - Livarna 86.
SANKANJE
Moški: Kavčič Franc - Valjarna 51,41, Šepetave Marjah - Skupne sl. 51,72, Drobne Albin - Livarna 53,71.
Ženske: Pajk Angela - Skupne sl. 1.05,26, Canžek Marjana - Mehanska obdel. 1.09,25, Marinkovič Eva ¡¡¡Livarna 1.29,33.
ATLETIKA
Tek 100 m: Bobnič Drago - Elektroen. 11,77, Skok Anton - Jeklovlek 12,26, Koprivc Bojan - Valjarna 12,38,
Tek 1000 m: Vuleta Mladen - Mehanična 2,48, Bobnič Drago - Elektroen. 2,50, Klinar Milan - Jeklovlek 2,51.
Skok v daljino: Skok Anton - Jeklovlek 5,66, Koprivc Bojan - Valjarna 5,52, Vizjak Silvo - Jeklovlek 5,29.
Met krogler Vizjak Silvo -Jeklovlek 11,46, Ramšak Igor - Mehanična 10,51, Planinčič Dobrivoj - Jeklovlek 9,95.
RIBOLOV
OBČINSKE SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE
Že vrsto let uspešno-, sodelujemo na-občinskih in sindikalnih športnih igrah. V letu 1985 so še vsa tekmovanja (razen smučanja, streljanja, kegljanja) odvijala v več ligah, ki so bile razdeljene po kvalitetnih ligah.
Naše ekipe so nastopale v vseh panogah in lahko rečemo, da so dosegale dobre rezultate. Sodelovalo je okoli 250 posameznikov in 19: ekip.
UVRSTITEV V POSAMEZNIH PANOGAH:
Člani:	
Veleslalom	1. mesto
Kegljanje	1 mesto
Kegljanje B. igre	2. mesto
Veliki nogomet	3: mesto
Mali nogom. (2. liga)	2. mesto
Košarka (2. liga)	4. mesto
Odbojka (4. liga)	1. mesto
Streljanje	2. mesto
Balinanje (2. liga)	1. mesto
Tenis	7. mesto
N. tenis (4. liga)	1. mesto
Članice:	
Veleslalom	4. mesto
Odbojka	5. mesto
Streljanje	3.'mesto
Starejši člani	
Veleslalom	3. mešto
Kegljanje	7. mesto
Streljanje	1. mesto’
N. tenis :	4. mesto
VRSTNI RED MNOŽIČNOSTI - moški nad 500 zaposlenih
1.	mesto Železarna
2.	mesto EMO -
3.	mesto AERO
4.	mesto CINKARNA
5.	mesto INGRAD
6.	mesto KOVINOTEHNA
3205 točk 1604 točk 1586 točk 1464 točk 216 točk 190 točk
Plank Jani - Livarna, Pungaršek Jani - Valjarna, Bogdanovič Vlado S Livarna.
KEGLJANJE
Klinar Božoijj Mehanična, Salobir Zdravko - Tovarna trakt., Cagalj Josip - Elektroenergetski.
PLAVANJE
VRSTNI RED MNOŽIČNOSTI - ženske nad 500 zaposlenih
1.	mesto Železarna	657	točk
2.	mesto Cinkarna	379	točk
3.	mesto EMO	207	točk
4.	mesto AERO	188,točk
5.	mesto ZLATARNA	|| 69 točk
6.	mesto INGRAD	66 točk
Sorčan Vlado — Elektroen. 28,24, Jošt Matjaž - Elektroen. 34,14, Kan-dušer Ivan - Livarna 34,44.
POSEBNA PRIZNANJA
LESTVICA MEDOBRATNIH ŠPORTNIH IGER	
1. Elektroenergetski	186 točk
2. Valjarna	.170 „
3. Livarna	157 „
4. Jeklovlek	138 „
5. Jek-Transport-Plavž	128 ,,
6. Mehanična	112 „
7. Tovarna traktorjev	96 „
8. Skupne službe „	92 „
9. Mehanska obdelava	90 „
Za organizacijo in ustvarjalno delo pri razvoju športne rekreacije v TOZD iri uspešno izvajanje programa kot amaterski organizatorji rekreacije So prejeli posebna prižnanja naslednji posamezniki:
1.	Fendre Emil iz tozda Jeklarna
2.	Skok Anton iz tozda Jeklovlek
3.	Bračko Daniel iz tozda Valjarna II
4.	Centrih Milan iz tozda Vzdrževanje
5.	Gračner Ivan iz tozda Livarna strojne litine.
ZA VSE USPEHE ČESTITAMO!
Ana T,
Obisk v uredništvu Novega tednika in radia
Učenci literarno-dopisnišnega krožka smo si v torek, 19. novembra, ob 10. uri ogledali hišo, kjer imata svoje prostore Novi tednik in Radio Celje.
Po malici smo se zbrali v avli in počakali mentorico ter krenili na avtobusno postajo. Ko smo vsi prezebli končno prišli na cilj, smo se razdelili v dve skupini: prvo so sestavljali učenci 5. in 6. razredov, drugo pa osmošolci. Prva skupina je najprej odšla v sejno sobo, kjer nas je čakala prijazna urednica Otroškega vrtiljaka. Predstavila nam je svoje delo in nas vprašala po novinarskih zvrsteh. Zaupala nam je, da mladi dopisniki tedensko pošljejo okoli 100 prispevkov, objaviti pa jih more le 20. Razložila nam je, kako časopis tehnično pripravljajo in katere rubrike vsebuje. Po zanimivi razlagi smo pohiteli v radijski studio, kjer nam je urednik razložil, kako snemajo oddaje in katere naprave pri tem potrebujejo. Zelo smo se čudili množici kablov in žic, ki so speljani iz mešalne mize. Ogledali smo si še prostor, v katerem poteka oddajanje v živo. Nato so učenci 8. razredov posneli petnajstminutno oddajo, ki jo bomo lahko poslušali po radiu.
Obisk v radijski in časopisni hiši je bil vsekakor zanimiv in koristen za naše delo v krožku.
Andreja Špegel, 6. c OŠ Štore
ZAHVALA	ZAHVALA
Ob svojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Livarne I, za nadvse lepo spominsko darilo. Še enkrat vsem lepa hvala!
Franc Koren
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo ljubo Marijo Bovha spremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje in z nami sočustvovali. Zelo jo bomo pogrešali. Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta Mastnaka Bogomira, tesarja v pokoju, se toplo zahvaljujemo OOS, ZZB, Železarni Štore za darovano cvetje in govornikoma za tolažilne besede.
Lepa hvala godbi ria pihala Železarne Štore!
Žalujoči: vsi njegovi
Zahvala godbi na pihala
Iskrena hvala vaši godbi za razumevanje in odziv - igranje na zadnji poti našega očeta TIFENGRA-BER Jožeta.
HVALA!
ŠTORSKI ŽELEZAR-glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja 2-krat mesečno, -- Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega-sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov, (Št. 421 -1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero. Gelje sv TOZD Grafika — rokopisov ne vračamo.