Leto IV.
TRST, v četrtek dne 21. decembra 1899.
Stev. 35.
Brijetrikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po Številu besed. — Uredništvo in upravdnistvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. MT Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v-Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč. "*t
Tu prvi vtis odloči vse!
Iz operete »Čevljar baron«.
Fantov al je že (lokaj let, Pregruntal je ves ženski svet, Pa pri nobeni še nikdar Se ni mu vnel ljubezni žar. /daj pa pred sojeno kleči In ona. vpira vanj oči. Kaj srečen par to bil vam je : Tu prvi vtis odloči vse!
Ta ljubeznjivi magistrat, Kako bi nas zveličal rad. Položil bi nas pod zemlj(5, Potem pa spravil gor v nebo. A on se goljufa na moč, Ko zbudimo se črez noč. Na Laško on »pofuli« se: Tu prvi vtis odloča vse !
V režiji svoji botli so Pometat vsako ulico. A strah prevzel je Izrael, Da kak domač bi metlo vzel. O tem le »bleknol« je čifut In brez debat in brez klofut Postava modra padla je: Tu prvi vtis odloči vse!
Vse hočejo nam že od reč' Gledišča nam ne dajo več. Slepare nas že prav povsod, Potiskajo nas vedno v kot. Čeprav se vedno tu kriči: »Evviva Verdi« samd ne — mi! Slovencev vender v Trstu je : Tu prvi vtis odloči vse!
Po korzu rad spancirat hod' Poznajo dobro ga povsod — V »tingel-tanglu« vodno je, Šampanjec pije, ne vode. Pri njem je to »der gute Ton«, Da se šopiri ko baron, Al' prašaj samo upnike: Tu prvi vtis odloči vst-t
Ker nisem dolgo bil že sit, Sem slednjič službe šel prosit! Seveda človek nima vsak, Da bi si kupil »klak in frak« K predstojniku sem »tak« prišel Ki kmalu up mi ves je vzel. Dobiti službe težko je :
Tu prvi vtis odloči
vse 1
Stk.
Poete Anteni za Božiče.
(Izviren dopis z bojišča v Natalu).
Zdaj imam zopet važne reči poročati, da izvedo tudi tvoji cenjeni naročniki, kako znajo Burci »biksati« prevzetne Angleže. —
Spominjal se boš kako je usnjar in kkratu angleški minister Chamberlain v parlamentu javno zasmehoval Transvald-skega predsednika, ker je bil ta izustil, da zaupa v zmago pravične stvari, ker bode sam Najvišji vodil sovražne kroglje — češ: Bog bo slabo vodil burskc strele. -
Samo dva meseca traja drzno izzvana vojna, pa ko bi ti Brivče videl tukajšnje angležke kisle obraze in dolge nosove, 1 >i
si mislil: Res je, ponižni bo povišan. Kadar sreča Anglež Holandeža, se mu umika že na dvajset korakov. Angleži so prišli k nam z glavo v vreči, danes pa si že manijo zaspane oči, ker jim burski grom pretresa obisti. Ta kramerski narod je bil od vekov sem vajen, da se mu divjaki vsek delov sveta uklanjali in mu prinašali svile in zlata. A v Afriki so trčili na Fv-ropejce in ti so trda kost. V Londonu pričakujejo tlan za dnevom zmage, velike sijajne zmage, ali zastonj : nehvaležni br-zojavi jim donašajo le vesti o zgubi na zgubo.
Veliko upanje so stavili na generali-sima Bullerja. Ko je odhajal le-ta na par-nik, mu je londonska množica upila: Spomni se na Majuba Hill! (Tam so bili Angleži že leta 1881 od Burcev sramotno ocvrkani). —
Buller jim je seveda obljubil, da bo že o Božiču v Pretoriji — glavnem mestu Transvala — jedel »p l um pudding« pogačo z cebebami. In od onega trcnotka pečejo in kurijo peči noč in dan vsi londonski peki, da napečejo par parnikov s zlatom in drugimi biseri posejanih »pudingov« v darilo afrikanskim »zmagovalcem« (?) Mož seje zmotil. (Je tudi je že pred odhodom imel lepih načrtov, kako porazdeli svoje vojske in pošpancira ž njimi čez bursko polje v Pretorijo, se mu to vendar ni posrečilo. Ena vojska pod vodstvom generala Me-thuena je imela nalogo, da reši Kimberlev, dijamantno mesto, a revež bi kmalu sam padel v reko Moder River; druga vojska bi imela marširati v republiko Oranje na
čelu ji general Gatarc. To je tisti general, katerega so domači »špijon:« zavedli, da je prišel ne vedč Bureem pod nos in da ni bila temna noč — bi bil težko pil čokolado, katero jim je poslala kraljica za praznike. Generalissimus Buller si je obdržal glavno nalogo; rešiti gladne brate v Ladismitu. Pa vedi ga zlodej, kako je prišlo : mož je že prišel do reke Tugel, a ker ni videl ravno pred nosom Burcev, je mislil, da so vsi zbežali. —
Hitro je zaukazal nafurati največje topove in jih postaviti na breg. Pa kaj je bilo to? Kakor bi tisoč strel treščilo z jasnega in vsi angleški konji so ležali mrtvi. V tem zamaršira vojska 25.000 mož proti sovražniku, a Burci so jih pocali kakor vrabce. »S kratka: Buller je zbežal in pustil na mestu artilerijo brez kanonirjev. — Taka je bila prva zmaga proslavljenega generala in rešitelja angležke časti! !
Bojim se torej, da za ta Božič Buller ne bo jedel v Pretoriji božične pogače!
Ali dragi Brivče, kaj misliš, da so ti kupljeni angležki prostovoljci kakor naši slovenski fantje ? Kje imaš glavo: začetkoma je še bilo nekaj dobrih vmes, a zdaj nam pošiljajo same barabe, cigane in take, ki komaj puško drže. —
Burci so Vam pa zdravi, krepki hribovci. Zakaj pa ti angležki generali .tako nepremišljeno silijo v boj ? To pa za to, dragi moji Slovenci, ker v Londonu ne morejo več čakati, a vrh vsega še londonska borza vedno sili: Generaii v boj, pridobite nam zmago vsaj do Božiča !
Zdaj pa še par besed o živenju med Burci. Kakor čujemo, burske žene in matere ne kuhajo več juhe, nimajo časa. Vse šiva, plete, reže za svoje može, za brate za ranjence. A pogumnejšeso šle z nabitimi puškami na boj za domovino. Dragi Brivec, gotovo imate pri vas v Trstu o Božiču mnogo kokoši na trgu. Nakupi jih par vagonov, ter pošlji nam jih, ker tukaj je še pred vojno eno jajce stalo eno krono, zdaj pa ga ne dobiš izpod 2 kroni. Vidiš, kje bi slovenski kokošarji obogateli!
Ostani zdrav in spominjaj se kedaj tvojega
pomočnika v južni Afriki.
-r?
Naznanilo.
Škedenjsko ministerstvo kritike v »kana va poslancev« je v seji na dan sv. Mar-kurja dne .'52. glistopada tekočega leta sklenilo, da s prvim januvarjem zgubi staro veljavo sledeča razštimana moneda
in jo bo treba prekuvati v novo, s slovenskimi napisi:
Patacpiena, Cvanckarca, Flika, Pa-poučče, Jucka, Juko, Vanca, Tonč, Betka, Neta, Fašina, Bimbo, Fato, Ošo, Reketa, Prete, Munijo, Karlo, Vančijo, Menegrin, Beluž, Ziisto, Tone, Nec, Pijero, Dreja, Lovrnc, Cežare, Luizik, Rico, Kaliger, Venco, Pepčje, Nine, Ijuežii, Jakula, Muekr, Lapatok, Bajtjo, Huehla, Bota, Kouka, Fiič, Juh, Metežica, Bonkontadin, Mojo, Fnks, Enčo, Črejšnjr, Mticlo, Fi-jaka, Škrgadica, Kizel! Bejže, Štriica, Ba-loči, Mora, Rufica, Bumba, K-v-čič, Kuanj, Niksmer, Oenco, Kapo, Piitelen, Pijek, Vapor, Frojla, Ček, Poljaka, Barduen, Furbo, Ruečca, Kranc, Miežnr, Dikva, Klobuk, Jokilj, ^Cvak, Bais, Morelka, Gaurdijeca in Kuiimžt.
Ostali drobiž je še v prometu do sv. Lajnerja t. j. dne 30febraja po novem veku. Denar sprejema in menjuje samo Laiterjeva banka.
Tisti denar, ki zvoni na laško so sami čentezmi in nekaj plesnjevih frankov.
Strogo je zapovedano ponarejanje take monede. Kedor se ne bode držal tega ukaza pride pod zeleno klučavnico v deveto kaščo, kjer bo moral vse svoje dnij kuhati kofe za najbolj jezično škedenjsko taščo. —
Dano in razobešeno v tržaškem Brivcu.
Minister-predsednik.
o
oo
Nič novega.
Mrak !
Stojim ob miramarski skali.... Zeleno se morje zavija pod menoj v umazane pene.... Smrdljivi in zaduhli jug bije mi v lice.... Mislim na zadnji ples... na Zoro.... zjokal bi se; zakaj pa ne ? Ha! Kaplja dijamantna mi pade z čuvstvom na nemirne valovite prsi....
Prokleto! Nahod imam! Vseknem se še precej taktno. Kje sem se vraga pre-hladil? Menda vendar ne na zadnji predstavi »Čevljarja - barona ?«
To je sučenje mojih bolnih misli spravilo novo natezalnico; zdramim se.... Na temni nebeški strehi tresejo se zvezde: ne morem jih gledati, oči me srbč, toliko jih je, kolikor muh v kaki Stali.
Debela luna se vleče leno in patetično po svojej stezi.... Smeje se sama sebi, saj je dovolj neumna...«
Srečna luna ! - vse dekleta so nate zaljubljene; a v mene! —Jaz som nesrečen... morda zato, ker nisem neumen kakor ti...
Spomnim se zopet ljubice. Čutim, da mi je od gnjeva okovana duša jeklenim železjem.... Prevarjen sem ! Sit sem življenja.... Zdi se mi ko da me kliče povodnji mož v svoje dvore.... Val udarja ob val, misel ob misel....
Pogledam na uro.... Bumf!
Zažvižgala je ura v penečem va-lovju....
Smešno! Luna se mi roga'.Prav ima! Ideali so prah in pepel....
Drugi dan sem Milici prisegal večno zvestobo — vsaj par tednov....
Ideali, ha, ha !	Stk.
Celjski „Befelshaber'\
(Nadaljevanje.)
Z večer Oexu ni mogoče spati. Vedno mu roji po glavi misel, Kako vojskoval se bode s Čehi. Ko zaspi, sanja prijetne sanje. Zdi se mu, da je v trojanski vojski. On Ahilovo zastopa mesto, In je torej tudi »befelshaber«. Vojska sestoji njegova z Nemcev Mestni prebivalci pa so Čehi. On oblega mesto, ga premaga ; Zmagovit se vrne v domovino. Sprejmejo Celjani ga, kot kralja, Svi ga čakajo na kolodvoru, In ko se prikaže z Ambrožičem Ki zastopal v vojski je Terzita, Zadonč od vseh strauij »heil« klici, Spremljajo potem ga skozi mesto. Zabuče nato trobente glasne, Zraven tudi bobni ropotajo. Oex pa stopa v sredi kot zmagalec, Ki podjarmil ves si svet je z mečem. — Tam na glavnom trgu čaka Stieger Z lavorovim vencem za zmagal ca. In ko Oex do njega prikorači, S poštovanja se prikloni Stieger Ter položi venec mu na glavo. Toda, kaj jc to? Od one strani Stopa truma sokolov slovenskih ! Brez strahu koračijo po trgu, Oex ves razdivjan nad tem prizorom Zakriči : »los auf die frehen Hunde«. Toda prej, ko se boritev začne, Se zbudi iz spanja »befelshaber«.
Kocelj
Na sprehodu v nebesih.
Ciril in Metod srečata pred par dnevi starčka Antona Zaharijo.
Ciril: No amico, kako da si prišel v tako čast na Slovenskem, da celo nama delaš konkurenco. — Praznik nama določen, so tebe zročili in nas so poslali, da si greva prosjačit po raznih škofijah eno sveto mašo z d u p 1 c x m i 11 u s na naju godni dan.
Zaliarija: Kedo sta pa vi dva? Metod: Kakor naju vidiš, sva meniha, a ravno nama se imajo Slovenci in sploh Slovani zahvaliti, da sva jim podelila »k r s t i 11 v e r 04 pa tudi jezik in li-turgijo.
Zaliarija: Kako Vas pa spoštujejo vaši rojaki.
Ciril: O, da, narod nas ima v visoki časti; a Rim nam dela ovire in naši Škofje na to molčč. Kaj se ti zdi ?
Zaliarija: To res nista zaslužila. Glejta, jaz sem vse svoje dnij preživel med samostanskimi zidovi, sedanjega sveta nisem poznal, živel sem le za uni svet. In ne vem kako, da so me dekretirali med svetnike, ker nisem bil nikdar kaj posebnega. Pred par meseci pa dobim še dekret, da so me postavili na :"). julija menda na Vaše mesto. — Jaz nisem nikdar računil na to čast. Gotovo so se zmotili v Rimu.
Metod : Kaj hočeš, tudi v Rimu delajo politiko. No zadnje dnij seje dr. Bena-marič, naš brat, potegnil za naju in upam da se nam ugodi. Od slovenskih škofov pa ne čujem še nobene vesti.
00 o
Šest krivih priseg.
Malovredni človek gre k sosedu in zahteva od njega 20.000 gld., katere mu je posodil.	•
Sosed: Vi mene posodil, saj niste še nikdar posedoval petak. -— »Nikar se ne norčujte, jaz dokažem pri
sodniku, da ste moj dolžnik. — Pa tožite, hočemo videti. —
Malopridnež naj me tri priče. Na sodišču vpraša sodnik:
Vi Juro, tukaj pričujoči Nimanič Vas toži za 20.000 gld., katere Vam je posodil, a vi mu jih nočete povrniti.
Tri priče so prisegle, da Vam je v
istini posodil denar.
Jaz ne morem pomagati, vi morate
plačati.
Po izrečeni obsodbi so možje odšli, le Juro pristopi k sodniku :
—	Gospod sodnik, Vi dobro poznate mene
in njega; ali je res mogoče, da moram plačati dolg, katerega nisem nikdar naredil. — (Sodnik na to):
—	Gotovo, ako nimate tudi vi tri priče,
da ste plačal, potem Vam res ne morem pomagati«.
—	Dobro, gospod sodnik jo že imam.
Gre domov najame tri priče, katere bodo pričale zanj. - Prišli so zopet pred sodnika: Sodnik: Juro, ali ste vi od Nimaniča
dobil na posojilo 20.000 gld. Juro: Da gospod, posodil mi je, a jaz sem mu denar tudi pošteno povrnil; tukaj imam priče, ki s prisego potrdijo mojo izjavo. Priče so prisegle. In zdaj še le je bil Juro rešen dolga, katerega ni nikdar naredil.
Mesecu,
Bledi mesec, mi ne sveti ! Zgini žar tvoj mili proč ! Naj vasico mi domačo Krije tema, črna noč !
V	tvojem svitu, mesec bledi,
V	zlatih upih sem nekdaj Zidal zračne si gradove,
Vstvarjal si na zemlji
Nikdar, zlate upe moje Mi doseči ne bo moč! Mesec mi zato ne sveti! Zgini žar tvoj mili proč!
raj !
I-c.
K
Istrski sršeni.
Lingua del foro.
Buka i vika Talijana radi poraba našega jezika na sudu je svakomu poznata : sud mora da ostane talijanski, jer druga-čije bi 80°/0 odvjetnika u Primorju bili prisiljeni zatvoriti »butige«.
U tom pogledu vridi da priobčim pošto vani m čitaocem »Brivca» sliedeci slučaj :
Na njekom sudu (kolegialnom) u Istri vodila se pravda medju kmetom iz K. i njegovom sestrom. Kmeta je zastupao hrvatski odvjetnik, sestru talijanski i to baš junak od mejdana, nitko drugi nego dr. Bartoli, bivši to i ono, a sada poteštat 11 Rovinjn. O11 je naravski žestoko prosvje-dovao proti tomu, da se na sudu govori hrvatski, kad je protivnički odvjetnik pro-zborio 11 tom jeziku.
Predsjednik razprave, bogme pametna glavica, što ce što nede, pozovi 011 stranku zastupanu od dr.a Bartola i pitaj on nju : »Senta Ella, signora. impetita, un amiche-vole eomponimento«. Kmetica svazaerveni i u čudu gledaše pvedsjednika što joj to govori po »latinski«: tek je smogla sliedeci odgovor : »Gaspodine, jaz se nezovem Jela, a da pravo kažem ja nerazumim »latinski i bi molila Vas dasmanom govorite po našli, po hrvatski«. Dr. Bartoli je valjda razumio i bacio u koš sve dalnje prosvjede.
Skola u Žbandaju.
Svi se ttiže na g. grofa Goessa, da ne skrbi za napredalc našega naroda u Istri, a eto b š pod njim bilo je zaključeno, da se ima otvori|i p r v a hrvatska pučka škola (javna) u porečkom kotam, i to baš u selu Zbandaji, na cesti koja vodi iz Porača u Pazin. Hoče li baš biti hrvatska ta škola, to još nije ustanovljeno, a hoče li sploh kada biti otvorena, to se neda lahko reci, jerbo dočim Zbandajci lioce hrvatsku školu, slavna občina u Porečn bi htjela, da škola bude talijanska, a s vremenom, u kojem živimo to znači, da ce prodi godina i godina u komisijah, rekurzih, pritožbah, izvidih itd. Ta što ce Hrvatom škole'? Oni ce znati kopati i orati i bez škole, a hoče li je, tad neka pri vole na talijansku, da im djeca ost.anu kako se reče: Martin u Zagreb, Martin iz Zagreba.
Pod Goesom cvatu (naopako) hrvatska paralelka n Sv. Lovreču i 11 Fontani, pod njim se otvaraju pomoene škole (kojih u kratko nece nit biti), a medjutim ostaje školskim nadzornikom u Porečn kanonik Pesante, dobri prijatelj i zagovaratelj (bum !) glagoljice i ljubimac biskupov.
Pa da nismo sretni ! Goess i njegovi Lasciac, Flapp i Pesante, eto naših usrc-citelja na Poreštini u svetovnom i crkve-nom ]>ogledu.
Ostao 11 a sam a re 11.
Kod nekih izbora u Istri glasovao je seljak M. za talijansku stranku, što žali-bože nije riedak slučaj. Nakon dva ili tri dana pod je 011 n grad k predsjedniku ita-lijanskog izbornog odbora i reče mu :
Gospodine, sam došao po ono, što mi je obecao Vaš prijatelj L., kad me je nagovarao da glasujem za gospodu.
—	Sto ti je obecao, nuder reci.
—	Reloj!
Kakvi vražji reloj ! On ti je rekao da ceš dobiti »eloj« od sve provincije.
—	Tableanx!	Vino.
Lepa, a ne prav zdrava.
Gospa, katero tukaj občuduješ, ima sicer jako bujne lase na levici ; na desni strani ji pa nikakor nočejo rasti, ce tudi si iste maže z raznimi mazili, shranjenimi v raznih stekleničicah. Državnozborska desnica (to nam predstavlja ta mlada gospa) ne more priti do izdatnih političnih uspehov. Dokazano je, da ta enostranska rašča ne kaže na zdravi organizem. —
Naša gospa sicer ugaja znanim gospodom, kadar trebajo nje pomoč, ali ko bi jej morali vračati »milo za drago«, je ne poznajo. Na levo jo tnažejo, na desno pa ne. - Od tod prihaja bujna rast na jedni a redka na drugi. - Ona, pa upamo ; si bode znala sama pomagati ter svetu dokazati, da v krepki, zdravi in zložni desnici stoji Avstrije prihodnjost in moč ! —
Zviti žid,
»Tu za ta visoki zid Priti moraš jutri, žid Ako ne — si pes! Da pa konečno vse veš: Sabljo v dvoboj vzeti smeš, Ali samokres.«
Vzklikne zviti Izak Lev : »Reši nas, Jehoya, rev Ter podeli mir! Raji pa sem živi pes, Kakor mrtev lev zares In končam prepir!«
Silvester.
Cvetke izpred sodišča.
Smo na sodišču v Pazinu. V sodni sobi sta sodnik in tožitelj.
Sodnik prižiga sveči, tožitelj stoji zamišljen pri mizi. Sodnik pravični, ki je poznal moža do obisti, stopi k oknu in odpre. Zunaj je bil budi mraz; tožitelj revno oblečen se trese i stiska roki v žepu.
Tožitelj: »Gospod sodnik, zakaj odpirate okno v tem mrazu«.
Sodnik : »Odprl sem, da bi zlodej ne razbil šipe, ko pride po Vas, ako bi po krivem prisegel«.
Tožitelj:: »Ne, gospod, ne prisežem!«
Mož je zgubil pravdo, a sodnik T. mu je rešil dušo.
Misli.
Samo jedna srečna ljubezen obstoji, ako se svoj ideal na »svojo srečo« ne dobi. —
Pameten mož se sramuje, ako ima neumno ženo; najbolj pametne žene so ponosne na svoje neumne može; zmerom hodijo ž njimi, kakor da bi hotele reči: »Glejte, kako sem pametna, najbolj neumnega sem vlovila!«
Pravijo, da žene ne morejo zadržati, za se nobene tajne. Neumnost! Prašajte može, ki so že 20 ali 30 let oženjeni, da li so jini njihove žene svojo tajnost oddale.
Z govorjenjem je imel Adam veliko smolo; ko je bil še sam, ni mogel z nobenim govoriti; ko je dobil Evo pa sploh ni prišel več do besede !
Ako nas žena še tako sovraži, — nogo in lice nam vendar pokaže od najlepše strani.
Le ne streljajte preko tarče!
Tako moramo danes zaklicati sicer veleuglednamu možu, šolniku in rodoljubu, gospodu Andreju Vrtovcu v Tolminu, ker je v »Edinosti« od 14. t. m. podtaknil ubogemu »Brivcu« nekaj, česar ni bilo, namen namreč, da bi njega spravili v zadrego s tem, da smo neznaten »krc« na adreso nekega veljavnega gospoda prikrojili tako, da leti nanj sum a v k t o r s t v a. Mi ne zamerimo gospodu Vrtovcu, da se brani in izjavlja, da ni on pisal, ali to mu zamerimo, da nam očita, da mečemo« kamenje iz zaplota«. To očitanje moramo zavrniti. Saj mora vedeti tudi gospod Vrto-vec, da ni nikjer zapisano, da bi se morali dopisniki podpisovati in če na katerem spisu ni podpisa, ne znači še to podtikanje«, »neiskrenosti« in »zabavljanja na kožo drugih«. Kakor nanj, bi lahko letel sum tudi na druge; saj menda vendar ni on jed i ni po soški dolini, ki — zna pisati.
Gospod Vrtovec je torej ustrelil daleč preko tarče.
Izjavljaje torej —- in se nadejamo, da mu bo s tem ustreženo — da gospod Vrtovec ni avktor onega malega »krča«, mu vračamo nazaj v Tolmin vse lepe, dopo-slane nam naslove — nedotaknjene.
Uredništvo Brivca.
Bach je bil nekdaj minister v Avstriji. To je bilo v petdesetih letih — tedaj, ko v -Avstriji še ni bilo parlamenta. Bach je znal vladati brez poslancev, po načelu : avstrijski narodi so za to na svetu, da se boje uradnikov, da plačujejo davke, da molče, da so brez pravic in — da se uče nemški.
In ta gospod Bacli je menda uzor tudi našemu Kindingerju. Saj se mu cepljaje bliža se svojim tajnimi naredbami ; bržkone , bi hotel dobiti malo pouka od velikega mojstra, kako se narodom odtegajo narodna prava!
Torej : Bacli redivivus. Malce razlike je pa vonrb+r mej Bachom in Kindingerjem. Bach jo državo srečno (lovel do katastrofe leta 1859, Kindingerju pa se ne posreči kaj tacega, ker po komaj trimesečnem svojem kam
d J t	l	J	p '	l	------- J -------—" ■	—.
■vojem — bahovanju je srečno dovel do - SVOje katastrofe in že veže svojo culico in se odpravlja, ne ve se :am : ali nazaj v Trst ali pa med dobre Tirolce.
Brkinska pravdarja, ki čakata, da se vrne vlak po drugem „glajzi".
Bilo je te dni ob 11. in pol uri pred -poludue na kolodvoru v Sežani. Pred odhodom vlaka, in sicer z voznim listkom v roki, sta dva brkinska pravdarja nadalje- , valja prepir z sodišča. Prišel je trenotek, ko je vlak imel oditi, vročekrvna, v pravdo zagrizena pravdarja pa se še vedno nista zmenila za vlak. Vlak se je začel premikati proti Divači. V tem hipu je hudomušni kon-dukter, ki se je doslej naslajal na prepiru razgretih pravdarjev, zaklical istima: Le se prepirajta dalje, saj pride vlak zopet nazaj po drugem »glajzu«. V tem je vlak odsopihal. Pravdarja sta malo osup-njeno gledala za hitreje in hitreje pomika-jočim se vlakom. Jeden njiju je menil, da bi jo še »porinil« za vlakom, drugi pa gaje pomiril z besedami: »Ej, kako silo imaš, saj pride vlak nazaj po drugem »glajzu«....
Čakala sta in čakala, kar se jima je približal železniški uslužbenec z vprašanjem: »Moža, kaj pa čakata tu?« Odgovor:!
»Ej, na »cuh« čakava, ki se vrne po drugem »glajzi«, kakor nama je zatrdil kondukter!« Železničarje udaril v smeli, rekši: »A da, to je že res, da se vrne vlak po drugem »glajzi«, ali -- — -— ob p o 1 5. uri p o p o 1 u d n e !«
Dragi čitatelj, sedaj pa si lahko misliš dolga obraza dveh brkinskih pravdarjev, ki sta čakala, da se vrne vlak po drugem »glajzi«.
-r?
Novo znamenje trdnosti zveze mej Avstrijo in Italijo.
Pa so bili še nedavno temu ljudje tako bediisti, da so govorili, da se je ta zveza zrahljala ! Kako nič ne poznajo niti, ki se pletejo v visoki politiki ! Ker pa sta governo tržaški in italijanski konzulat vendar malce v skrbeh, da ne bi take govorice omajale vere v trdnost zveze z ljubo prijateljico Italijo, sta hotela podati posebno manifestacijo zavezništva. In kmalu se je ponudila izborna prilika. Tržaški governo se je moral seliti. To je bila prilika,
da sti rečeni oblasti mogli podati zaželjeno manifestacijo s tem, da sti svoja sedeža primaknili drug drugemu tako, da ste si sedaj vis-a-vis in da si lahko okna v okno mečejo poljube — zavez-n i š t v a.
Tako, le nič strahu; na trdnem smo za vse slučaje.
Kedaj pijem.
Ze nekdaj so slavni zdravnik dejali : »Po jedi brž piti, o človek se boj !« Seveda so nauki le tistim veljali, Ki piti kaj niso imeli takoj.
In druge sem slišal tako govoriti : »Le ravno pred jedjo napij se vode!« No, to pa le tistim je priporočiti, Ki kupice vina pijani so žč.
Ker jaz prijatelj sem samemu sebi, Za nauke vse take celo nič ne dam, Jaz pijem le vino in sicer po jedi — Pred jedjo — pa tudi če vmes ne neham.
Silvester.
DOPISI.
Iz Košanske doline. Kod postopaš, ljubi Brivec, in uganjaš tvoje burke, da te ni k nam, ko te vendar toliko nujnega žajfanja in strganja čaka, da si boš vse nože pokvaril, predno le večje kosmatince osnažiš !
Očetu našega konsumnega društva zrastla je že večja brada kakor kralju Matjažu, ki že več let spi pod goro in vendar trd <5 hudobni jeziki, da ne more za društvo brez udov potrebnih tisočakov na brado dobiti. A to menda ni res, saj je sam rekel, da imajo denarja toliko, da že ne vč kam ž njim. Društvu namen je samo, da se ljudstvo ne razbrzda in zapravljati ne navadi. Dajal bi delavcem hranilnične knjižice mesto denarja v plačilo; tisti pa, ki so v posojilnico dolžni, bodo itak morali delati na obresti in glavnico. In še se dobe beda vi, ki ne verujejo, j da ima več denarja, kakor je pšenice v letošnji ljunki. Odkar nam je povedal, da so ga celo na oni svet za sodnika postavili, rastejo mu kocine hitreje kakor onemu županu, katerega je cigan pod sod zvabil, da mu je suknjo ukral. Pa ne samo brada, celo ušesa mu rastejo tako da boš imel, dragi Brivec res sitno delo, ako se kmalu k nam ne potrudiš in ga ne osnažiš. Gospod sodnik onkraj oblakov in ustanovitelj dvanajsterih društev vsako z 0,000.000 gl. glavnice ima tudi beriča za dobrodelne namene, ki je pa malo menj kosmat kot on sam, a je vendar tvojega orodja zelo potreben. Zandarjev in ječar-jev gospod sodnik še nima, a upamo, da si jih do tvojega prihoda preskrbi. Ti so menda tudi prav kosmatinci in jih boš vse ob enem očedil. Pridi Brivec, ne mudi se, dela je dovelj, žlajfarjev imamo pa tudi nekaj, da ti bodo pri delu pomagali!
R.
Iz Krasa. Dragi Brivače, tukaj Ti nekaj sporočim, kako dobro so bili infomor-)
nepraviti za nekatere v Gorici, ker umirajo za lakotjo». Četrti : «Aha, tako bode tako, ali nič jim ne pošljimo, zakaj ako delajo imajo že sami za jesti brez «zanp-nice», ako pa ne: kdor ne dela naj ne je».
Drugi dan, ko pridejo skupaj pravi župan: «Zaupnico» je treba podpisat«. Ko podpišejo odidejo. Zunaj pravi eden: «To vam bode fina jed, kar podpisovati se moramo za njo, ali kedaj bode pa obed 1« »Pisal bode še le po njo», oglasi se drugi ali to vam rečem, da do nedelje bode že doma, in nasvetoval bi vam, da si prihranite srednje črevo za to jed !» «Sprejeto!» Oglasijo se vsi ter se raz i dej o.
Vsi so nestrpno čakali nedelje, ali ni jo bilo, potem so pričakovali druge, ali glej jo zgago, sedaj je pa sneg in burja in tako mislijo, da po nastopu južnega vremena, gotovo pride. Zupan in črnosuknar pa se jima smejeta v pest.
Nejovfig.
Iz Kozjega. Dragi »Brivec«, kako je vendar to, da si tako čisto pozabil na naše prijetno selo ? Saj si vendar imel vsakokrat dovolj opravila, kadar si nas obiskal. Torej tudi zdaj nikakor ne misli, da bi ne bilo treba ostre bitve, škarij in še celo ene »laputuhe« ; kajti na vrsti imava necega zeld neotesanega »euštelerčka«, kakor se sam imenuje s podpisom na slovenskih poživili.
Li misliš dragi »Brivče«, da mu zadostuje zabilježeno : »zugeštelt« ? ne! On še pristavi neko spakenderijo : Re-igl! Bog ne daj, da bi Ti videl to bedarijo, gotovo se Ti tri dni po glavi vrti, ker si bolj mehkih možgan. Torej ta uboga sirotka diši precej po želodu in vsled tega misli, da je zeld moder, kakor se je pred kratkem sam izrazil proti neki kmetici, ter ogovarjal enega narodnjaka rekoč: alia, kaj mu pomaga, da je »Slovenec«, saj nič ne razume ter ga ni Itd o ne čisla !
Dovoljujem si torej vprašanje: koliko
vani naši gospodje starešini o »zaupnicah« v «Goriei». Evo sličico.
V spodnjem Krasu je neki župan rekel starešinom : «Jutri pridite bodemo napravili »zaupnico« in vsi bodite za njo«. Starešini so nato odšli veseleč se, da bodo drugi dan jedli «zaupnico», ker menili so, da je jed, kar se je poznalo iz njih pogovorov cbma. Prvi je dejal: «To nam bo pojedina. Na mizi bo jed, ki se imenuje »zaupnica«. Drugi pravi : «Ni tako, to mora biti velika večerna klobasa, na katero na3 vabi župan«. Tretji bolj prebrisan pravi : «A to ni tako, jed hoče župan
vendar Re-igl razume, ter je-li že kedaj slovnico videl ?
Torej g. Re-igl le previdno, kajti taki, ki se na skoblič bolj razume, kot na slovnico se z književno učenostjo nikar naj
šopiri.
..Šenisemkončal".
oo o
Slovenska šola in nemški učitelji.
Na nemških šolah v Trstu je komaj četrtina nemških otrok: za to pa je treba poslati sem štajerskega mladiča v sami nemški srajci. — Ali ni že dovolj Nemcev na šoli. — Zdaj pride čisto novo pečen mladi uči-
telj Brunnlechner za voditelja na to šolo. Dobro pa imejte ga, mi Slovenci pa hočemo kmalu pričeti novo agitacijo in pomnoženo zahtevanje z pravičnim vsklikom : Vlada, daj nam slovenskih šol v T r s t u, drugačene nehamo!!
Telefonade.
Z Dunaja. Izvedel sem iz gotovega vira, da je naš grof Goess se svojim — potovanjem po Primorskem vzbudil toliko pozornosti na se, da je postal edini resni kandidat za mesto bodočega ministerskega predsednika. Istotako iz zanesljivega vira smo izvedeli, da misli pozvati na Dunaj gospoda Poldota Mauronerja kakor ministra — za poljedelstvo.. Odločilno za ta sklep grofa Goessa, da je velika, dosedaj iiepresežna sposobnost gospoda Mauronerja za imenitno razlikovanja volov od bikov in suhih dieves od — frašč. Blagor vam : kolika slavna bodočnost čaka vaše »agra-rie« na nje — banketih pri »obelisku« na Opčinah !
Dunaj.. Clarvjev konj je včeraj crknil, a pred smrtjo je še brcnil v časnikarski kolek, liotč menda s tem zadeti zopet Slovane. —
Telegram generala Bullerja v London :
»Jaz sem v Pretoriji. Trans val je premagan. Burci so mrtvi in kar je še živih so vjeti !«
Ukaz iz ]j o n d o 11 a : »Privedite vjete Burce na Angleško.«
O d g o v. gen;: Nočejo iti !
Ukaz iz Londona: »Pridite vi zmagonosno nazaj domov!«
O dgo v. g e n. B u 11 e r j a : prej ne vem, nazaj ne smem !«
o
oo
Božično darilo.
Brivec prinaša v današnji štev. lepo povest »O Božiču«, in vabilo na »Slovenko« katero iskreno priporočujemo kakor prilogo, da bodo imeli cenj. čitatelji o praznikih več berila !
Voščimo ob enem vsem Brivčevim prijateljem vesele božične praznike.
Brivcev koledar za leto 1900
izide o novem letu. Ako bode kolek za koledarje odpravljen bode veljal koledar že objavljeno ceno 30 novč.; za slučaj pa, da kolek ne bode odpravljen, zvišamo ceno na 35 novč.
I	Upravništvo Brivč. koledarja.
vsaj
> Na-
Listnica uredništva.
(i o s p. Kevc nam bode zameril, ker nismo prinesli njegove zimske-povže. Vzrok je le v tem, da smo povžov že siti, in drugič; naš geometer je meril povžem rogove a ker so imeli eni krajše1 drugi daljše, se ni upal prvim rezati in drugim šivati, ker bi obrezani v tem mrazu gotovo poerknili.
L u k a M a t i j a i z D o r n b e r g a, nam piše o nekih sicer prijaznih gospieah, ki bi rade malo više zletele pa bodo morda le nizko sedle, ker drugače bi se vdarile. Priporočuje nam neko Malko, katera domače fante najrajši ima, druga je Viktorca malo bolj „luštna": tretja pa zala Pepka. Dalje nam še piše, da se je tudi Kovač oženil, a da mu ni nihče podoknice zapel, ker so se bili fantje spozabili.	i
Gosp. Slav. nas praša če smo slišali tisti pogovor v mestnem vrtu: Karo iriio Žiži, Fani e mi se volemo ben de vita, ti ša ke ga Skrito ima leterjaprav od kora šinčerja, tega ša Marija, ke nauke če ga ven tudi di Flič no ga pol kuši ban škriver par amor. Mega škrito ke sem anželo bel težoro di oro, e kega vamor za me. Prijateljica jo vprašaj: Ali znuš laški? Ona: Mi noga ša, porti di una frlana per 10 šoldi, mi lezi e Skrivi. Ja ušto oži miga škrito, na ga Soldi pa za pošto. Prišla sta še dva vojaka in vsi štirje jo poberejo preč. Tako vidiš Brivče se naša nekatera hribovska dekleta uče slovenski.
D. Zadnik - Trst
Via Nuova št. 28
Trgovina z najboljšim manifakturnim blagom,
Udobiva se najboljša Kotonina bela in rajava za razno raožko in žensko perilo. Mo-
derci najnovejšega kroja. Forštanji v najnovejšem risanju. Pleti(šjali) v raznih modernih barvah, Udobivajo se žepniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko.
Ovratniki in ovratnice nove mode.
Izdelujejo se možke obleke po meri.
Uzorci na deželo se pošiljajo zastonj in blago poštnine prosto.
Za mnogobrojen obisk priporoča se udano
D. Zadnik
Ulica Nuova štev 28.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom ? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. - Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke? — sNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250.000 zabž, kapitala.
Asikuracije so znašale:
Varstvena zalogaje znašala 31. dee. 1896. 66 milijonov 174.000 gld.
1, v zavarovanju na življenje 189 milijonov 459.000 gld'.
Krilni (Merila) B. Poniž
v Gorici
Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča
Po zmernih cenah nudimo fino blago, i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Kedor daruje novčie za družbo
sv. Cirila in Metoda
pomaga rešiti našo slovensko mladino iz laških in nemških krempelj. OOOOOOaOOOaOSOOOOOOOOOOOOOOOOO
Prva slovenska imovina i ž e 1 e ž j e m
Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente iu kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah. ^B
I. VIČIČ, krojač
v Trstu
ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani I. Vičič, krojač.
„SIavisches Echo" izhaja 1.. 10. in 20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
_ Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-tikar ne bi smel biti brez tega lista.
m:

T
ms
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, fla prevzamem in izvršujem točno naročila na
i kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, k_
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, u. pr. morske ribe, in raje, sveže sadje, fino olje, itd.
SW Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren (lajati blago po tako nizkem kupu, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem	ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.


M
u i
i
r®
Pozor!
5J
Ml

Pozor!
za leto 1900 izide v Trstu' meseea novembra. Cena 35 nvč.
,,Brivcev koledar" bo morda najinteresautneji vseh koledarjev, kar se jih bo še tiskal') v tem umirajočem stoletju.
,,Brivcev koledar', bo ilustrovan in šaljiv. Šaljivega gradiva prinese najmanj za eno celo leto. Oziral se bode na vse stanove. Trgovci in obrtniki lahko tiskajo svoje Oglase v njem z uspehom.
Naročnino in vplačila za oglase sprajema upravništvo ,,Brivca'*.
Da bode vsebina ,,BrivČevega koledarja" bolj interesantna razpisu jemo sledeče nagrade :
1.	Za najboljšo humoresko od 3 do 6 pisanih pol oktav: 10 do 20 kron.
2.	Za najboljši „dovtip": eno leto „Brivca" ali rusko-slov. slovar.
3.	Za najboljšo ..šaljivo pesem": Cankarjeve vinjete.
(Jradivo se pošlje najpozneje do 1. novembra, pod kuverto; posebej pa i m o z naslovom poslane«"« gradi va.
>

XXXXXXXXXXXXXXX
Gostilna Fran Potočnik
ulica Ireneo st. 1, - trst - ulica Ireneo št.l,
Toči pravo d >mačo istrijansko, dalmatinsko in belo vipavsko vino, Steinfelsko
vedno zveže pivo. Gosta se vsak čas postreže z gorko ali mrzlo jedjo. Vse čedno n zdravo. Postrežba točna. Odprto vedno do polnoči.
Za obilni obisk se priporoča
udani
Fran Potočnik
gostilničar.
EDINO PRAV! PALIANOV SIRUP
ki čišti kri
OPOMI1
v interesu lastnega
Fravi Paglianov sirup, ki čist kri, je
edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano iz Florencije (ne od Ernesta aL; drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skuJa drznostjo slopariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to ri res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvra^s, Girolamo Pagliaio v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj sta razumeli.
ooooooooooooooo
O Prodajalnica jestvin § Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Edino pravi
Paglianov sirup
Nijeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Pasrlianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditslj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelak, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fabrike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj 3e pazi, da vsaka steklenica ali šlcatijica mora imeti od fabrike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.

Schutzmaik®. Vsi drugi pečati so ponarejeni.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni tu, - LJUBLJANA - Glavni trg,
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. N ajmžje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
OVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - TRST - alioa S. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio iu Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
»roOOttCKKKKKKK«*
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol,
moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo.
Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
8
O
8

Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i p o v e st i, p es m i in razne pod učne nasvete za matere in hčerke. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov: Upravništvo „Slovenke" — Trst.
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom : prodajalce, krčma/rje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. s— Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
W ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer.
Priporoča se udani
Jakob Perliavc,
lastnik.

55
Slovenska gostilna
PRI PETELINU"
v Trstu
sprejme vsakega lačnega io utrujenega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen.
Gospodar gostilne
ANTON VODOPIVEC
I je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljkam.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkom, kosilom, večerjo.
Da bolje ustreženi svojim cenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice zmehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna
Vse prav čedno zdravo in ceno
Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo:
W ,,PRI PETELINU"
Ulica Gliega štev. 7■