urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek rici izhajanja odlikovan z Ordenom zaslug za narod s srebrno zvezdo GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO I Proslava pri Titovi ivli Ljubelj — Te dni mineva leto kar je karavla na Ljubelju ~ ime po prvem sinu samo-e socialistične Jugoslavije, . Brozu-Titu.V spomin na dogodek ter v počastitev mladosti in rojstnega dne a Tita bo odslej pri karavli leto osrednja gorenjska VJnja bo v nedeljo, 22. | »tja, ob 11. uri* nanjo pa so j *i*rtno povabljeni vsi obča-I »Gorenjske. Dnevi Gorenjske 'Beogradu Včeraj se je v Beogradu začela Saditev »Dnevi Gorenjske v adu« ki bo trajala do so-21 maja. Pripravile so jo renjske občine s sodelo-skupščine mesta, gospo-ke zbornice in turistične je v prvi vrsti s Wm gospodarskih, tunstič- * kulturnih, športnih, zabav: * in drugih dosežkov pritegniti < Gorenjsko še več gostov iz ograda. V ta namen so včeraj v CV Borbe odprli osrednjo " irsko-turistično razstavo, notelu Jugoslavija se predaja gorenjska kuhnanka, ra- * tega pa je organizirana še :mavf panjskih končnic, raz-u in* ■ . ^^ urednjS(va ,n uprave „sta Kranj Moie fijadeja 1 - TekočI račun pri SDK v Kranju številka Gorenjski tisk, tisk Zf Ljuasnd p.« i i ufednjK 28.463i redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-635, tehnični urednik 21-835, komerciala, propa-51500 -603^31 J ® 28 463 mali oglasi, naročnina 27-960 - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Polletna naročnina 350,— din__;_________ Gorenjska je za zgled v zavarovanju živine Kmet ni sam v nesreči Trojen učinek skupinskega zavarovanja živine, kakršno se je pred dvema letoma pričelo uveljavljati na Gorenjskem: znatno se je povečal stalež zavarovane živine, izboljšalo se je njeno zdravstveno stanje in vzpostavljeni so bili trdnejši odnosi med zadrugo, veterinarskim zavodom in kmetom. Kranj - Dolga leta je tudi na Gorenjskem prevladovalo mnenje, da je za oskrbo z mesom in mlekom odgovoren samo kmet. Prve motnje v preskrbi so takšna stališča omajale in jih kasneje v celoti ovrgla. Danes so obveznosti v prireji mesa in mleka porazdeljene, kar med drugim dokazuje tudi pred dvema letoma podpisan dogovor o skupinskem zavarovanju živine. Takrat so prvič denarne obveznosti za zavarovanje živine poleg kmeta (ta prispeva dve petini zavarovalne premije) prevzeli še zadruga, sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane, mlekarna, klavnica in zasebni mesarji. V teh letih, odkar velja skupinsko zavarovanje, se je kmet vsaj deloma znebil občutka, da je v nesreči sam. Zavarovanje pa je tudi sicer pokazalo ugodne učinke. V kranjski občini se je v treh letih delež zavarovane živine povečal s 16 na 81 odstotkov. Izboljšalo se je zdravstveno stanje živine. Lani je le vsaka deseta krava v občini imela vnetja vimena, kar je tudi posledica uspešnega dela skupine za preprečevanje mastitisa. Delež poginule ali v sili zaklane živine je bil lani enak kot pred tremi leti - 1,6 odstotka zavarovanenega staleža, vendar je 0,7 odstotka manjši od republiškega povprečja. Število zdravniških posegov, preračunano na zavarovano žival, se je v treh letih zmanjšalo za dve tretjini. V kranjski občini so bili stroški zdravljenja za 130 dinarjev nižji kot v ostalih slovenskih pokrajinah. Skupinsko zavarovanje je pripomoglo tudi k temu, da se v hlevu pogosteje srečujejo kmet, pospeševalec in . živinozdravnii Okrepilo se je sodelovanje med zadrugo in živinorejsko-veten-narskim zavodom. Poleg tega, da je skupinsko zavarovanje za kmeta dokaj poceni, je tudi enostavno. Živino zavarujejo zadružni pospeševalci hkrati s sklepanjem kooperantskih pogodb. Zavarovanje traja, ne glede na to, kdaj je sklenjeno, od 15. marca do prihodnjega 15. marca. Za živino ni treba pisati imen, saj je pomembno le številčno stanje v hlevu. Pri iiko-riščenju zavarovalnih ugodnosti je bila odveč bojazen, da bi kmetje pretirano klicali na pomoč živino-zdravnika in s tem postavljali pod vprašaj materialne temelje tovrstnega zavarovanja. Vsekakor pa bo tudi pri tem pospeševalnem ukrepu (množično in poceni zavarovanje to zanesljivo je) treba zagotoviti, da bo pošten kmet, ki bo oddal zadrugi vse tržne presežke, imel prednost pred špekulanti V radovljiški občini so v tem smislu tt ukrepali, saj je tržni prideloval« hrane pri plačilu zavarovalne premije deležen dodatnih ugodnosti Gorenjski zgled skupinskega zavarovanja vleče in po njem so * pričeli ravnati tudi drugod v Sloveniji. Kmetijci kranjske občine so na nedavnem posvetu o kmetijskec zavarovalstvu predlagali predstavnikom republiških kmetijskih organizacij in skupnosti, da bi taksen način uveljavili v vsej Sloveniji m zanj zagotovili dodatni vir financiranja — republiški samouprava: sklad za izvajanje intervencij v kine tijstvu in porabi hrane. C. Zaplotnik Pravna pomoč Na Jesenicah si prizadevajo, da bi ustanovili službo pravne moči kot samoupravno delovno skupnost — Število zadev rasca k Jesenice — Novi zakon o službi ravne pomoči je določil rok, do aterega naj bi se dosedanje službe ustrezno organizirale in sicer že do leta 1980. V jeseniški občini si zato prizadevajo, da bi pravno pomoč tako organizirali, da bi zagotovili redno delo in da bi ustrezno koristila občanom, organizacijam ter drugim. Dosedanje izkušnje v njenem delovanju kažejo, da ni pogojev za organiziranje službe pravne pomoči kot delovne organizacije, ampak da bo treba organizacijo izpeljati tako, da bo najprej delovala kot samoupravna delovna skupnost. Družbeno potrebo po obstoju in delovanju službe pravne pomoči kažejo predvsem podatki o številu zadev, ki jih je v času ponovnega delovanja službe pravne pomoči r, Dobfo sodelovati Kranj - Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko je minuli petek pripravil posvetovanje o urejanju odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi, posvetovanja pa so se udeležili predsedniki koordinacijskih odborov gorenjskih občin. V Sloveniji imamo 12 različnih verskih skupnosti, s katerimi koordinacijski odbori Socialistične zveze v posameznih okoljih dobro sodelujejo. Tudi na Gorenjskem so ti odbori aktivni, redno se sestajajo in sproti razrešujejo vprašanja, ki se pojavljajo pri delu. Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti opredeljuje njihovo dejavnost, ki jo zagotavlja ustava, vendar včasih prihAja do določenih nesoglasij z ustavnimi določili. Strpen dialog v okviru Socialistične zveze in na koordinacijskih odborih, v katere so vedno vključeni tudi predstavniki verskih skupnosti, je do zdaj razrešil že številne dileme, zato si člani koordinacijskih odborov želijo, da bi se to sodelovanje še naprej krepilo. Prav Socialistična zveza delovnega ljudstva pa je tista organizacija, ki združuje vse delovne ljudi in občane m v okviru katere se lahko najlažje rešujejo določeni problemi. . D. Sedej J obravnavalo temeljno sodišče v Kranju, enota na Jesenicah, in pa podatkih, ki jih ima o svojem demi služba pravne pomoči. Tako je prec štirimi leti jeseniška enota sodišča a Kranja obravnavala okoli 4.00P zadev, s pravnimi nasveti in s sestavo vlog pa je pri njem pravne pomoč iskalo okoli 360 občane* Leto kasneje so imeli 8.000 zadev pravno pomoč pa je iskalo, odkar * začela delati' služba pravne pomoči za 50 odstotkov manj občanov Naslednja leta na sodišču drtiph vlog, kot so oporoke, niso sestavili i» je ostala dela opravljala služb® pravne pomoči. Leta 1981 je j«e-niška služba pravne pomoči nudili sravno pomoč občanom in delovr.es .judem v 445 zadevah ter dala &V informacij. Lani pa je nudila pravu: pomoč v 638 zadevah, pravnih informacij pa več kot 400. Število obravnavanih zadev kaić na nujnost širše oblike pravne pomoči, saj je eno od pomembnih izhodišč težnja, da so storitve pomoči čimbolj dostopne delovni® ljudem in občanom. Obenem pa jc nujna kadrovska okrepitev, saj zs občino Jesenice delata le dva odvetnika. _ D. Sedei Očiščevalna akcija v KS Kranj Center KRANJ - Podobno kot v nekaterih drugih krajevnih skupnostih v kranjski občini so « tudi v krajevni skupnosti Kranj Center odločili, da bodo s organizirano akcijo skušali očistio in urediti okolico stanovanjskih poslopij in skupnih prostorov Akcijo, ki bo v petek in soboto. 20. in 21. maja, organmra kra-ievna konferenca socialistične zveze. Petkova akcija občanov bo potekala na enajstih obmofr-iih v krajevni skupnosti, sobotna pa na območju Prešernovega gaja in otroškega igrica ter dela kanjona Kokre ob mostu čej Kokro po Cesti Kokrškega od- Teda Predsedstvo krajevne konference socialistične zveze po?- va tuch vse delovne organizacije Z območju. da sodelujejo v petttovi ocisce valni akciji. A * 17. MAJA 1983 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO .3. STRAN O L, A 8 elematika bo izvažala Delavci Iskre Telematike si trajno prizadevajo za povečanje jza, zlasti tistega, ki je najpo-~rr.bnejši — na konvertibilni trg. '"'■a tako se zavedajo tudi pomembnosti novega tehnološkega =anja, ki je pogoj za napredek in kvaliteto ter s tem seveda za «čjo konkurenčnost na zahtevnih tščih. Pred nedavnim je Iskra Telema-na omenjenih področjih prido-novo možnost: s firmo IBM __»ifingen iz ZRN je podpisala »fodbo, po kateri bo omenjeni fir-& dobavljala tehnološko zahtevna ^slojna tiskana vezja. Da bo Te-«tatika lahko v celoti ustregla m po visoki kvaliteti, ji bo IBM zagotovila tudi pomoč fcgjih strokovnjakov. Za kakšno pogodbo gre, kakšen bos predvideva med Iskro in fir-*IBM? Rrma IBM je pripravljena odku-približno 90.000 večslojnih tiranih vezij v dveh letih. TOZD Ti-iana vezja naj bi torej izdelala po ' tiskanih vezij na dan. Gre za specialno večslojno tiskajo vezje ki je tehnološko izredno abtevno Zahtevnost izhaja pred-*m iz zelo tankih vezi na plos-Tanjše so od tistih, ki smo jih vaj ali doslej. S tem je tudi goveja Zahtevnost izdelave ve-ie nekajkrat večja, v veliki men zato. ker je potrebno doseči večji izplen oziroma čim manj-izmet V obdelavo pravzaprav do- Inženir Peter Mihelič bimo polizdelek — štirislojna vezja. Naša obdelava se začne z vrtanjem in se nadaljuje z elektroke-mično obdelavo, s fototiskom, nanašanjem bakra, jedkanjem in končno obdelavo. Slaba kvaliteta lahko prinese precejšnje izgube, saj je neustrezno obdelane plošče treba v celoti zavreči. Osnovne plošče so zelo drage.« Kako boste dosegli visoko kvaliteto, kakršna se zahteva? »Po pogodbi nam IBM ponuja tudi potrebno znanje oziroma ustrezno podporo, da bomo tehnološko obdelavo iahko popolnoma priredili prej opisanim zahtevam. Ponuja nam prenos znanja v obliki predpisov 7i\ to tehnologijo z možnostjo, rompir na'Gorenjskem Up načrtovan, vendar Ivisen od letine nai bi letos za tržne potrebe, predelovalno industrijo ^oz odkupili 68 tisoč ton krompirja, od tega 19Usoc na Go-_ Predlagana cena osem d.narjev za kilogram naj b. čimbolj stvarno razmerje med kromp.rjem m slad- peso. bmni - Kmetje največje go-^ kmetijske zadruge so etos t^č hektarov krompirja S 'K^mTso se obvezali, da bodo j^ddSi 11400 ton pndelka samice dobe; toda kdor je v teh stvareh le količkaj dom&, v£, da gre za vprašanja visokega teoretičnega pomena, ki so kar najtesneje zvezana z mnogimi drugimi problemi biologije in tudi človeške fiziologije, gre tedaj za postranska, tem važna znanstvena raziskovanja, leg tega je prof. Regen izvedel ta dela s tako skrbnostjo in s prevdarkom; d&, s tako genial metod, da je to v resnici vzorno vsakem začetnem predavanju iz ologije se govori o njegovih delih, tudi v gimnazijah in strokovnih šolah se o tem pripoveduje, vsaj će predavajo biološko izobraženi učitelji. UČENJAK - PISATELJU K sreči lahko citiram del novega pisma prijatelju Finl- garju. »Pisal boš o meni, o raziskovalcu narave, ki je bil rojen kot siromak, te je živel in umrl brez denarja. Ki p* se mu sreča nikoli ni lagala. Bogau narava me je pritegnila že v zoni mladosti, tako tesno, da sem življenje čutil srečnega in nega.« T£ko je življenje pravih kov. Dobrih in odprtih rok skozi življenje, praznih rok jo... A vendar: kako kulturno gastvo zapuste svojemu ni Trgovci z novci pa — nič! SPOMINSKA PLOŠČA Za stoletnico Regenovega rojstva so v Laj šah nad Trato pri Gorenji vasi odkrili lepo spominsko ploščo (na hiši št. 139) i vklesanim napisom: V tem kraju se je rodil 9. XII. 1868 prof. dr. Ivan Regen, veliki slovenski biolog. Ob stole rojstva - Prirodoslovno Slovenije. Žal mi je, da spričo tesnega štora v tej rubriki, ne morem cit vsaj nekaj mnenj sodobnih slo\ skih naravoslovcev, dr. Antona lenca in dr. Marka Aljančiča, ki oba tako tehtno pisala o dr. h Regenu in njegovem delu. Prof. Dr. Ivan Regen, naravoslovec (1868-1947) ■ 11 GORENJSKA OBLAČILA Umi TOZD Konfekcija Kranj JLA 24 a Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA v trgovini Pogoj: — zaključena šola za prodajalce (smer tekstil) Delo se združuje za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Delo je dvoizmensko. Poskusno delo 3 mesece. TOZD stanovanja nima. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po izteku objave. TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA nama LJUBLJANA n. sol. o. Tradicionalna razstava in prodaja šotorov, camp pEeškoer rekreacijo" na Vse- kar potrebujete za taborjenje na prostem enem mestu veleblagovnica Nama Škofja Loka # veleblagovnica Nama Cerkno od 16. do 19. maja 1983 v ŠKOFJI LOKI • od 19. do 21. maja 1983 v CERKNEM Dan muzejev Radovljica — Vsi ljubitelji muzejev si lahko v sredo, 18. maja, ki ga je Skupnost muzejev Slovenije določila za dan muzejev, lahko zastonj ogledajo muzejske zbirke. Vnaprej najavljene šolske skupine sprejmejo tudi izven urnika, medtem ko so za ostale muzeji odprti takole: Begunjski muzej med 9. in 19. uro, Čebel ar-ski muzej, Linhartova soba in Šivče-va hiša med 10. in 12. ter 16. in 18. uro, Kovaški muzej v Kropi od 9. do 13. in od 15. do 18., Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici pa od 10. do 12. in od 16. do 18. V Šivčevi hiši je prav zaradi dneva muzejev še odprta razstava otroške likovnosti. Poleg ostalih zanimivosti na sejmu malega gospodarstva v Kranju, je Lesnina pripravila tudi razkošno razstavo vrtnih garnitur. Razstavljajo preko 20 različnih tipov in sicer v izvedbi lesa, kovine, plastike, platna, bambusa in pletiva, imajo pa tudi vrtne gugalnice z baldahinom, senčnike v raznih barvah in velikostih, več vrst ležalnikov, piknik garnitur, seveda pa lahko kupite tudi pohištvo, ki ga Lesnina prodaja na sejmu po sejemskih cenah. Torej, če boste obiskali sejem v Kranju, ne pozabite na Lesnino, vabljeni so tudi gostinci, saj je razstava vrtnega pohištva namenjena tudi njim. Prevoz kupljenega pohištva je pri Lesnini v Kranju do 30 km brezplačen. Telefoni: Salon pohištva Kranj — Primskovo: 24-554. Specializirani salon kuhinjskega pohištva Kranj, Titov trg 5, 21-485. Salon pohištva na Jesenicah: 81-179. LESNINA POHIŠTVO KRANJ — Primskovo Edo Torkar »popotna povest Plovba »Dali te bojo na disciplinsko in dobil boš odpoved.« »Na preizkusnem delu sem še, ne morejo me dati na disciplinsko.« »Toliko slabše zate. Dobil boš odpoved, ne da bi te dali na disciplinsko.« »To bomo šele videli.« »Misliš, da ne boš?« »Nisem nič rekel, da ne bom. Rekel sem, da bomo šele videli« »Boš, boš. Boš videl, da boš!« Po kosilu sem sicer šel delat, naslednje jutro pa spet nisem dobil jabolka in tako spet nisem šel v strojnico. . . , ' »Pazi se'« je rekel čif. »Danes si ze drugič zapored odklonil delo in če boš to storil se tretiič te bojo izkrcali.« To ni moj problem, to je kuharjev problem In P oblem tistih, ki b, ga bih dolžni spraviti k pameti, pa tega ne naredijo. »V nobenem pravilniku ne piše, da ti je kuhar dolžan dajati sadje za zajtrk. Če te bojo dali na disciplinsko, boš gladko pogorel.« »In?« »Brcnili te bojo iz podjetja in niti dopusta ti ne bojo plačali. Sicer pa — delaj, kar hočeš. Jaz sem te samo opozoril.« »Hvala, zelo si prijazen. Napisal ti bom razglednico, če me bojo poslali domov.« Popoldne v strojnici: »Torej si le prišel delat,« reče kapo, ko me vidi s štupo v roki pri glavah glavnega motorja. »Tudi včeraj sem delal po kosilu. In tudi jutri in vse naslednje dni, dokler mi ne bo kdo tega izrecno prepovedal.« »Kaj pa pred kosilom?« »Prazna vreča ne stoji pokonci.« »Vidiš, jaz nikoli ne zajtrkujem, pa kljub temu delam. Res, moje delo ni nikakršno delo, a vendar . ..« »Kolikor ljudi, toliko navad. Jaz, na primer, se počutim zelo slabo, če zjutraj ne zau-žijem sadja.« »Jaz, na primer, potrebujem kalcij, veliko kalcija. Zato jem kalcijeve tablete Zajtrkujem pa ne, ker se bojim zrediti. Na barki nimam priložnosti za gibanje in to me zelo moti...« »Tudi mene marsikaj moti na barki. Naš kuhar, na primer.« »Saj poznam tega kuharja. Enim bi zlezel v rit, druge bi najraje vtopil v žlici vode, že samo če jih vidi na vratih kuhinje. Ljudi ne moreš spreminjati po svojih željah, treba jih je vzeti takšne, kakršni pač so.« »Ali to pomeni, naj požiram sline, ker nisem kuharju simpatičen in gledam, kako meče gnila jabolka v morje, ker jih ne more sproti porabiti.« »Veš, kaj se bova zmenila,« mi reče kapo. »Jutri lahko prideš po jabolko, obljubim ti, da ga boš dobil. In doker bo kaj sadja v shrambi, ga boš dobival vsako jutro, tudi to ti lahko obljubim. Še danes bom i$»kel barbi, naj privije kuharja. Zdaj pa grem, da te ne bom motil pri delu. In zapomni si eno: na barki se je bolje spreti s kapitanom kot pa s kuharjem!« V dobri veri, da je kapo držal besedo, sem šel naslednje jutro v jedilnico. A sem se uštel. »Kuhar pravi, da ti ne da več sadja za zajtrk in basta. Kaj ima kapo pri tem?« me je nadrl natakar. In tako spet nisem šel delat — že tretjič zapored. To se je ponovilo tudi četrto jutro. Zdaj mi je bilo že vsega dovolj. Noštromu sem šel povedat, da me od tega dne tudi popoldne ne bo več v strojnico in da naj to spofoči čilu in kapu. V kabini sem slekel kombinezon in zatrd-no odločen, da ga nikdar več ne oblečeni sem v mislih že potoval domov — visoko nad oblaki v Lufthansinem boengu . . . V takkšnem razpoloženju me jo našel čil. »Pojdi v jedilnico, jabolko te že čaka na mizi. Potem pa brž v makino, še preden pride kapo in vidi, da te ni!« In tako sem le dočakal svoje jabolko in še: delat. Zadovoljen pa kljub temu nisem bil Moral bi storiti drugače, sem si mislil. Na p::-mer takole: vzeti jabolko, potem pa ga vreči kuharju v glavo, rekoč: »Tu gaimaš!Poščijem se jaz'nate in na tvoja jabolka!« Sijajna domislica! — pa kaj, ko sem jabolko že prej pojedel.. »Preveč si si dovolil s temi jabolki m mlekom « mi je zvečer oponesel Zlatko. «Če že začneš gaziti po dreku, je najbolje, da zagaziš do konca.« ..... »S trmo ne prideš daleč. Ce scijes proti vetru boš sam poscan « »S čim pa potem? S cim si pa ti prišel take strašno daleč?« »Bomo videli.« »Bomo, bomo!« Pusan, konec januarja Hribi nad mestom so zasneženi in tudi tu spodaj veter že diši po snegu. V bližim kolodvora mi je za hip zastal korak: stopi a je iz taksija na robu ceste, njen spremljevalec ji je neka rekel, ona ga je pogledala m se zasnu-i«l» Način, kako je nagnila glavo, bogastvo črnih las. k. se ji je razlilo čez obraz, tisti njen nasmeh jamice, ki so se j. naredile v iic.h Pniela ga je pod roko (fanta'.' moza?) m se ir-gu b 11 a z n j i m v množici, kije hitela na kolod- vor. 17. MAJA 1983 KULTURA, OBVESTILA 5. STRAN GLAS eli načrti loškega odra svet je razpravljal že o sezoni. Glede na močan . ^tencial, ki se j^ letos po-. - več kot petindvajsetimi no-i, katerih večina še la,hko že enakovredno kosa z izkuš- _i amaterji, so tudi načrti sme- . Glavna novost bo poudarek na ki skupini, ki bo gojila otro-^ ter lutke. V Škofji Loki je j pedagogov in vzgojiteljic, ki so ijeni prevzeti vzgojo naj-v okviru Loškega odra. „a veliko zanimanje in rela-dobre možnosti v prostorih -vljenega gledališča so predvi-kar štiri premiere za otroke. Jugovic-Novljan pripravlja v —J>tu Fižolček Miroslava Košu-■pred Dnevom mladosti pa mla-predstavo Pavla Golia: Pe: sanje. Nič manj prizadevni »tudi mentorici lutkovne sekcije : Dolinar in Ančka Domjanič, -*a ravno tako v planu naštu-dve lutkovni igrici: Marjetica ij in še eno, katere naslov še Umetniški svet je precej razprav-' o cenovni usmeritvi Loškega Diskusija in izkušnje članov to pokazale, da je potrebno po-na oder dela, ki bi privabila -''Sče najširši krog gledalcev. « na uspeh Novoletnega vesele-Hefera bi bila verjetno umestna nja na kabaretno zvrst vendar pa se postavlja _ če bodo amaterji zmogli kakršnega zahteva uprizoritev ki zahteva poleg dobre na-sti ter uigranosti celotnega a tudi veliko kreativnega sestavljanju besedila. Naj-jfe je v takem primeru sicer i delo, vendar pa ima veliko-aabost, da ni enotnega kon-i in deluje preveč razdrobljeno. ; temelj pa naj predstavljajo « igre in spevoigre, ki so bile časom izredno popularne. V = Loki so trenutno možnosti m postavitev spevoigre, musi-oziroma operete, s kakršnim ■ n nač to zvrst imenujemo, temu, da zahtevajo zelo močan igralski potencial ter kvalitetne glasbenike. Igralci se žele poizkusiti tudi v spevoigrah, obisk je pa skoraj že vnaprej zagotovljen. V vsaki sezoni pa bodo loški gleda-liščniki pripravili vsaj eno resnejšo igro iz svetovne klasike ali pa eksperimentalno delo, ki bo zadovoljilo gledališke sladokusce iz vrst izvajalcev, kakor tudi gledalcev. Poleg že omenjenih del za otroke in mladino izgleda načrtovana sezona 1983/84 takole: V septembru so predvidene ponovitve J. Pristleya Inšpektor na obisku v režiji Vinka Primožiča. V primeru, da bo premiera v letošnji sezoni izpadla, bo septembrska otvoritev premiera. Za začetek oktobra je v pripravi noviteta. Pripravili jo bodo družno avtor besedila Miha Ješe, ki bo tudi režiser, avtor glasbe Bojan Pristavec ter avtor aranžmaja in dirigent Janez Jocif pod naslovom Teta Mila. To bo gledališki komad, ki bo obravnaval življenje tabornikov na taboru, ki je trenutno še v nastajanju, vendar avtorji obljubljajo pre-miero v načrtovanem roku. Glasbeniki ter igralci so v glavnem že izbrani, prva ustna propaganda pa se tudi že širi po Loki in obeta veliko zanimanje. V času Severjevih dni v mesecu decembru pripravlja Aljoša Sotler monodramo v izvedbi Edija Severja. Tudi besedilo monodrame še ni popolnoma pripravljeno, vendar režiserka obljublja predstavo prav v času Severjeve obletnice smrti. Svetovno znano delo Jaroslava Haška v priredbi Pavla Kohouta Dogodivščine dobrega vojaka Švejka v prevodu in režiji Zdenka Furlana bo prišlo na Loški oder februarja 1984. Modernizirana priredba bo aktualna tudi pri nas v sodobnem času. Nasplošno ima Švejk v Loki že kar tradicijo, saj je bil večkrat postavljen na oder v različnih izvedbah. Režiser, ki je pred leti deloval v Svetem Duhu pri Škofji Loki in se je z režijo poizkusil tudi na Loškem odru, Janez Tavčar bo ostal zvest veseli večer je i odra. zelo uspel, kar je seveda napotek za bodoče delo ikovno razsodišče 99 'enščina v tehniških poklicih •i ranju na jok«. odstavka tega besedila, prvega in zadnjega: Tu objavljamo it. u ^ prejeli vaš dopis, kateri obravnava >V mesecu n?ver"° . zimskega obdobja na drevesa in ostalo ttodljive vlive soljenja vca^zj m mostov Relacijo ter vp"v J 'nuščaniem posipanja z soljo pa so v osveščanju Rešitve v zvezi primerne opreme v času snega kot so ve- '"ćanov, navajanju upoia a^tomobllih kakor tudi oprema občanov fige, zimske gume, mi. ledanje na čas zimskega obdobja, kot Predvsem primerna obut^ b ^^ ohu^ čas, v katerem nemortf narekovai ali natipkal nekaj temelj-Mogoče je podpisan ^ ^ bU kar ^ nepregledan in ne_ misli za poznejši <> P časopisu? Oblikovan osnuw^ »odstavkih so grobe napake pri stavi vejic in V obeh tu navedenin ^ ^ ^ ^ popravljene lipkar. Utde rabe oziraioeg^ - nakopičeni so samostalniki; še posebej je napake (vlive. z &u j ^ ^^ ^ mesecu novembru (namesto: v no-'kiti zadrego z dpiocai j zimskega obdobja (pozimi, Čez zimo), v ča->mbru, novembra/, v t. zimskega obdobja (zima). Ta odstavka bi bilo u mega (ob sneguh . ie napisati takole: "vgoće veliko nepo^ j^. ^ dQpis Q tem kako /imsko soljenje »V novembru si jn knko sol p0Spešuje razjedanje vozil "jduje drevesom in ai uB ' mostov - - • solio opuščamo, priporočamo občanom, naj ob Ker PoSfPa"JJ ootrebno avtomobilsko opremo (verige, zimske gu-wegu uporabljajo č ^ ijastimi podplati).. itd.) m pnmerx značiino za papirnati jezik bn T__ionip VQ^,SUili tč. kot sle- Gorenjska nočna kronika KNERACUSKI SPOR Zadnjič so morali kranjski mi-OniJu poseči v kruto obračuna-med očetom in sinom, hže da je sin odpovedal očetu rkokčino, ta pa mu je hotel tJuizati, kdo je gospodar pri m. Nad sina se jeJP™f.J. vtem in mu skoraj odrezal levi Mec nezadovoljen s hrano \Gradbinčevem obratu druž\ prehrane rm Jesenicah foldanski obrok nekemu de-očitno ni bil povolji. Na^ »sto da bi se pri kuhinjskem ■#hju diskretno pritožil, je poln vJnik hrane vrgel v žensko, ki * ,treela Neotesanca so potem Milina milico, kjer so ga Mili o dostojnem vedenju. ?EOSTAK NA AVTOBUSU vet je na avtobusih takih, bi &e radi vozili zastonj Tudi *£rso ga odkrili. Namesto da SSStol ieprostaško žalil spre-SfiteiS Bledu pa še miličm-lt8oW poklicali za posredo- Tuai zjutraj, ko so ga - uhUii na postaji milice, ni 'nič bolj vljuden. HZA2ELENI VASOVALEC m P iz Kranja je zadnjič pijan »kozi okno k dekletu, ki ga ni EfSLSS U stanovanje skozi St m bi se nezaželenega JSL Prišli so trije, a so oui ŠMca^mu vasovalcu ki je mSodi ljubezni, komaj kos. PRAVLJANJE u ^ s %>t- kaj pomagalo. SO POZNALI MERE r . T, • ,, Cikofii Loki so se I" KT nabrali alkohola, da %rt iTuma. Čeprav so se ? dAali na nogah, jim ni +uj še <*f%e%jlč %o jim to t *>krtr trije možje gubilo smisel za mero. 1 »URNA NOC 2 glasovi, po katerih ^i čudni g^ ge nekje pre- \^t}Vo°io PrSii miličniki so \Z hnZem Stanovanju bra-\ \lkfTPr^rahločutno obraču-k\ Jd seboj. Eden je še \ drugemu pa so W jutra nudili gostoljubje na *'».taji milice- ^ I, vrniti, je prevejena Ružica, po poklicu turistična delavka iz Tito-grada, seveda računala. Starši so, ne da bi poprosili neznanko za osebno izkaznico ali kak drug dokument, izročili za svoje sinove od 50 pa tudi do 5000 din. Kasneje so seveda po telefonskem razgovoru ali v pismih s svojimi sinovi ugotovili, da le-ti niso nikoli slišali za kakšno Ružico in da so bili skratka ogoljufani. Na sodni obravnavi pred temeljnim sodiščem v Kranju je Ružica Prvulovič-Krstajič priznala le dvoje kaznivih dejanj goljufije, obtožena pa je bila petih. Konec decembra 1981 leta je v Zg. Duplah družini, ki je imela sina pri vojakih, natvezila, da si je sin kupil čevlje za smučarsko tekmovanje, da je zato brez denarja, da bo prišel na izredni dopust, pa mu za pot manjka denar. Starši so ji izročili 1500 din. V začetku marca lani je na podoben način izvabila 5000 din, septembra pa v Virmašah 2500 din. Sredi decembra lani je v Lescah sprejela v dar kilogram kave, potem ko je družini razlagala, da je njihov sin pri njej doma pogosto na kavi. Vsi oškodovanci so jo tudi prepoznali, čeprav se je Ružica izgovarjala na neko Danico, s katero sta prišli v Slovenijo, ker naj bi ji prek poznanstev z zdravniki le-ta omogočila zdravljenje v Kliničnem centru. Vendar pa je senat verjel pričam in odmeril Prvulovičevi za vsako goljufijo po 6 mesecev zapora, enotna kazen pa je 2 leti zapora. Pri tem je senat upošteval, da so bili zneski sicer majhni, med obteževalnimi okol-nostmi pa je bilo treba naglasiti njeno poprejšnjo kaznovanost za enaka kazniva dejanja in druge premoženjske delikte. L. M. varcujmo z energijo! kombivak S krožnika ni lepo dišalo Ko je lani v začetku oktobra neki tuji turist naročil za večerjo v pen-sionu Špik v Gozd Martuljku meso na žaru, je že po prvem grižljaju ugotovil', da je dobil pokvarjeno meso. Ogorčen nad tako večerjo je delovno organizacijo ovadil na postaji milice Kranjska gora, ki je napotila v pension sanitarnega inšpektorja. Ta je ugotovil, potem ko je pregledal zalogo mesa, da masa za čevapčiče, ražnjiče in pleska vice smrdi. Vendar pa v kuhinji niso bili tega mnenja in so trdili, da je meso še uporabno, zato je inšpektor vzel vzorce za analizo, da bi dobil tudi laboratorijski izvid. Analiza je pokazala, da so vzorci mesa bakteriološko sicer neoporečni, vendar pa so bile organoleptične lastnosti, predvsem vonj, takšne, da meso ni bilo uporabno za prehrano. Senat temeljnega sodišča v Kranju je zaradi tega gospodarskega prestopka delovno organizacijo Golfturist, Tozd gostinstvo Gozd Martuljek, obsodilo na denarno kazen 60.000 din, odgovorno osebo pa na 3000 din, ker ni poskrbela, da bi hrano pripravljali le iz higiensko neoporečnih živil. Sodišče se je za takšno kazen, za katero je sicer po zakonu zagrožena kazen od 50.000 do 500.000 din, odločilo, ker imajo kršitve zakona o zdravstveni neoporečnosti živil lahko kaj hude posledice za zdravje gosta. Med olajšil-nimi okolnostmi pa je upoštevalo, da doslej pension zaradi takega prestopka še ni bil kaznovan, niti ne odgovorna oseba. Padel s strehe Jesenice — V jeseniški Železarni se je v soboto, 14. maja, pripetila delovna nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen delavec Boško Bilbija, star 41 let. S sodelavcem je Bilbija popravljal pločevinast pokrov na stroju. Streha je ravna, kakih 15 metrov od tal, do nje pa vodi dvoje lestev. Delavec se je povzpel po lestvi, ki vodi do železne konstrukcije, pri tem pa je padel. Hudo ranjenega so odpeljali v bližnjo bolnišnico. S SODIŠČA Nesreča na enosmerni cesti Senat temeljnega sodišča v Kranju je spoznal Draga Kondiča, po poklicu samostojnega taksista, za krivega prometne nezgode, v kateri je umrla Ana Rakovec. Obsojen je bil na eno leto zapora. Nesreča se je pripetila 11. februarja 1981 pri vključevanju s ceste Naklo —Duplje na magistralno cesto. Kondič je tistega dne nekaj pred 18. uro peljal neko stranko v Duplje, ko pa se je vračal, je opazil, da je cesta skozi podvoz, prek katerega bi se vključil na magistralno cesto,* zaprta zaradi vode. Zato je peljal levo proti magistralni cesti, kjer je odcep v desno za vključitev na magistralno cesto, levi odcep pa je enosmerna cesta za zavijanje z magistralne ceste proti Dupljam. Kondič je zapeljal na ta kratki enosmerni del ceste, po kateri je prav takrat z magistralne ceste pripeljal v zastavi 750 Mihael Lakner. Kondič ni opazil znaka za enosmerno cesto, opazil pa je, oba sta imela prižgane luči, da mu prihaja nasproti fičko. Zaradi tega se je umaknil skrajno desno, vendar pa je avtomobil iz nasprotne smeri na spolzki cesti zaneslo, tako da je trčil v njegov avtomobil. Vendar pa je sodišče na podlagi izpovedi prič in materialnih dokazov ocenilo, da je bil Kondič na sredini ceste in ne ob njenem robu, ko je pripeljal Lakner, in je zato prišlo do čelnega trčenja. Sodišče ni našlo nobenih dokazov, da bi Lakner vozil nepravilno. Pač pa bi moral Kondič, ko je videl, da ne more skozi podvoz, toliko previdneje voziti in poiskati odcep za vključitev na magistralno cesto, ne pa si skrajšati pot prav po enosmernem odcepu, kjer je prišlo do nesreče. V trčenju je Laknerjeva sopotnica Ana Rakovec dobila tako hude poškodbe, da je med prevozom v bolnišnico umrla, ranjen pa je bil tudi voznik Lakner. Požar zaradi malomarnosti Jesenice - V martinarni jeseniške Železarne je v soboto prišlo do požara. Ogenj je izbruhnil v skladišču. Delavci so namreč tik pred skladiščem pustili kompozicijo petih vagonov, naloženo z nepomirjenimi »sarži«. Iskre razbeljenih saržev so skozi razbita okna zašle v skladišče in zanetile žveplo, shranjeno v kontejnerjih. Zgorelo je polnih devet kontejnerjev, to je kakih 13 kubičnih metrov žvepla. Gmotno škodo cenijo na 300.000 dinarjev. Odgovorni delavci, ki so zaradi malomarnega ravnanja krivi požara, bodo kaznovani. NESREČE NI ZMANJŠAL HITROSTI Škofja Loka — Voznik osebnega avtomobila, 37-letni Stanislav Logar iz Šutne pri Žabnici, je v soboto, 14. maja, povzročil prometno nesrečo v Škofji Loki na poti skozi Frankovo naselje. V smeti proti Jeprci je dohitel tri ustavljene delovne stroje. Hitrosti ni zmanjšal, tudi ko je iz enega od strojev stopil na cesto Franc Goričan, voznik delovnega stroja. Logarjevo vozilo je Goričana dvignilo in ga zbilo po cesti. Hudo ranjenega so odpeljali v Klinični center v Ljubljano. PREHITRO V VZVRATNI VOŽNJI Tenetifte — Tri kolesarke so bile ranjene v prometni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo, 15. maja, v Tene-tišah. Voznik Roman Škerjanec, star 21 let, doma s Trstenika, je v vzvratni vožnji z neprimerno hitrostjo peljal po sredi ceste. Pri zaviranju ga je zaneslo na levo bankino, kjer je z zadnjim odbijačem trčil v kolo, ki ga je vozila 44-letna Viktorija Petkovič. Za njo sta peljali njeni hčerki, 6-letna Mirjana in 9-letna Vesna. V trčenju so bile vse tri ranjene. AVTOMOBILIST PO LEVI, KOLESAR BREZ LUČI Voklo - Na cesti Prebačevo — — Voklo se je v nedeljo, 15. maja, zgodila prometna nesreča, ker je voznik osebnega avtomobila peljal po levi strani ceste, kolesar pa mu je prihajal nasproti brez luči. Voznika Staneta Markoviča, starega 32 let, doma iz Vogel j, je na levo zaneslo v trenutku, ko je nasproti pripeljal kolesar Franc Perčič, star 56 let. Voznik je Perčiča zbil po cesti, pn čemer je kolesar utrpel hujše poškodbe. Za večjo prometno varnost Varčevanje z gorivom Pri varčevanju z gorivom je najpomembnejša preudarna vožnja, dobro vzdrževanje vozila, še posebno motorja. Takšno ravnanje povečuje število prevoženih kilometrov z enako količino goriva, kar je seveda ceneje. Voznik motornega vozila naj torej pogosto ugotavlja in preverja: — vžigalne svečice in platinaste kontakte, — pravilno naravnanost vžiga in dovoda goriva, — čistost in pravočasno zamenjavo zračnega čistilca, — ustrezen pritisk v gumah glede na bbremenjenošt vozila, — brezhibnost koloteka, zavor in krmilnega mehanizma, — tovor na vozilu mora biti pravilno nameščen, da je zračni upor kar najmanjši, — hitrost vozila je treba primerno uravnavati glede na vozne pogoje in gostoto prometa ter si pri tem prizadevati, da je vožnja kar najbolj tekoča, — vožnje na kratke razdalje, kot so vožnje po mestu, porabijo več goriva in so zato dražje, ni pa odveč vedeti, da je za daljše vožnje še vedno cenejši vlak in pa avtobus — prehitra vožnja je dražja vožnja, zato naj bo pritisk na stopalki za plin rahel, — ravnati se je treba po navodilih izdelovalcev vozil in zato tudi redno vzdrževati svoje vozilo — dobro je imeti nekaj rezerve goriva (bonov) za nepredvidene in nujne vožnje Mrak Avtomobilisti so tekmovali V soboto je bilo na Bledu četrto delovno tekmovanje avtomeha-nikov, avtoelektrikarjev in voznikov Gorenjske Bled — Pred zaključnim tekmovanjem voznikov in kovinarjev Slovenije so se v soboto dopoldne na Bledu zbrali gorenjski avtomeha-niki, avtoelektrikarji in vozniki na četrtem delovnem tekmovanju. Organizacijo prireditve so prevzeli člani združenja šoferjev in avto-mehanikov Bled, ki letos praznuje trideset let uspešnega dela. V svojih vrstah združuje skoraj štiristo voznikov, avtomehanikov in avtoelektrikarjev iz radovljiške in jeseniške občine. Združenje usposablja poklicne voznike pod strokovnim pedagoškim vodstvom šolskega centra iz Škofje Loke in amaterje, razen tega pa je delavno tudi na drugih področjih. Tesno sodeluje z vzgoj-noizobraževalnimi in delovnimi organizacijami, z borci in lovci, za svoje člane pa vodi tudi strokovno X)dpadno olje v kanal Na denarno . kazen 80.000 din je bil pred temeljnim sodiščem v Kranju obsojen Alpetour, DO Promet, tozd Remont Kranj zaradi onesnaženja Kokre z odpadnim oljem.. Dogodek se je pripetil konec oktobra 1981, ko je bilo treba izpustiti iz cisterne vodo, ki se je bila nabrala pod oljem. Običajno to opravljajo prek lovilca, vendar je bil takrat med pokrovom lovilca parkiran tovornjak. Gospodar in kurjač, ki je običajno opravljal to delo, je zato izpustil 2000 litrov vode, za katero je mislil, da je čista, kar v kanal, ta pa vodi naravnost v Kokro. Iz cisterne je nekaj časa odtekala čista voda, nato pa je začela teči kalna, pomešana z oljem. Vode Kokre so bile prav takrat zelo nizke, zato je že majhna količina olja povzročila veliko onesnaženost. Rib v Kokri takrat ni bilo, zato škoda na zarodu ni nastala. V tozdu Remont so odpadno vodo, pomešano z oljem, izpustili v kanal brez vodnogospodarskega dovoljenja, ki pa ga itak ne bi mogli dobiti. Za takšen gospodarski prestopek je zagrožena denarna kazen v višini 1 milijon din, sodišče pa se je odločilo za kazen 80.000 din in pri tem je upoštevalo, da je dejanje že precej odmaknjeno. izpopolnjevanje in rekreacijska tekmovanja. Blejsko združenje šoferjev in avtomehanikov se je tudi v soboto izkazalo kot marljiv in uspešen ljubiteljski kolektiv. Četrtega delovnega tekmovanja avtomehanikov, avtoelektrikarjev in voznikov Gorenjske se je udeležilo 111 tekmovalcev iz tridesetih gorenjskih temeljnih organizacij združenega dela in iz JLA. Teoretični del tekmovanja je od vseh zahteval poznavanje samoupravljanja in varstva pri delu, različno pa od voznikov še prometne predpise, od avtomehanikov moto-roznanstvo in od avtoelektrikarjev avtoelektriko. Zatem so se pomerili še v spretnostni vožnji oziroma v praktičnih delih. Najuspešnejši v seštevku točk po teoretičnem in praktičnem preizkusu so bili med vozniki avtomobilov zastava 640 Peter Bidovec (Iskra-Kibernetika Kranj), Janez Godnov (Tokos Tržič) in Franc Šemrl (Žito-Triglav Lesce) med vozniki tam 5000 Marjan Guzelj, Franc Grgovič in Jože Sušnik (vsi ZŠAM Jesenice), med vozniki mercedes 1213 Branko Guzelj (Integral Jesenice), Slavko Blažič (Gradbinec-SKO Kokrica) in Marko Beguš (Gradbinec Kranj) ter med voznik^ avtobusov Ljupče Jančev (BPT Tržič), Anton Rožič (Alpetour-Ph Radovljica) in Jože Ahačič (Al-petour-PP Škofja Loka). Med vojaki so se z vozilom tam 110 najbolje odrezali Slavko Zakšek, Jagoš Drob-njak in Juraj Bošnjak. Pri avtomehanikih so bili na diesel motorjih najuspešnejši Jože Zad-nikar, Jože Gašpirc (oba Alpetour-Remont Kranj) in Janez Prevodnik (Alpetour-Avtoservisi Škofja Loka), na otto motorjih pa Janez Jamar, Štefan Beznik in Zdravko Sodja (vsi GG-Avtoprevozništvo Bled). In še prvi trije avtoelektrikarji: Filip Frantar (Alpetour-Remont Kranj), Stane Biaggio in Jože Kupljenik (oba Železarna-Transport Jesenice). Na popoldanski sklepni slovesnosti šo člani združenja šoferjev in avtomehanikov Bled razvili svoj prapor ter se pobratili s prapori gorenjskih združenj, združenja iz Valjeva in zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije. H. Jelovčan Prizorišče praktičnega dela tekmovanja avtomehanikov. — Foto: F. Perdan * 1 A I« . i tenmt v motokrosu v GLAS 8. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 17. MAJA 1983 Tekmovanje pripadnikov planinskih enot JLA Športniki so tudi vzorni vojaki V Lescah najboljši slovenski jadralci Lesce — V soboto, 14. maja, je bil na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah prvi tekmovalni dan tradicionalnega, tokrat že 21. prvenstva Slove- Kranjski in tržiški alpinisti v Paklenici Med prvomajskimi prazniki so se kranjski in tržiški alpinisti mudili v alpinističnem taboru Paklenica. Osem članov tržiškega alpinističnega odseka, trije pripravniki in tečajnik so v dneh od 26. aprila do 1. maja preplezali 64 smeri, od tega več kot polovico šeste težavnostne stopnje. Omenimo le nekatere — Formo vivo, Kačo, Funkcijo, Klin, Subaro, Velebitaško, Albatros, Ljubljansko, Union. Najtežjo smer, imenovano E1 Condor pasa, sta preplezala Borut Ber-gant in Dušan Markič, ki sta za to potrebovala šest ur. Pripravnika Janko Meglič in Erna Pančur sta v navezi z izkušenimi alpinisti preplezala po štiri smeri šeste težavnostne stopnje. V stenah alpinističnega tabora Paklenica, kjer se je med prazniki zaradi ugodnega vremena kar trlo alpinistov, se je zbrala tudi deveterica Kranjčanov — štirje alpinisti, štirje tečajniki in pripravnik. V tednu dni so preplezali 89 smeri, od tega 28 vzponov šeste težavnostne stopnje. Tomo Česen in Andrej Štremfelj sta preplezala Moso-račko smer, Jenjavo, Albatros, Velebitaško, Klin, Funkcijo in Raz velikega kladiva, Igor Jelovčan in Srečo Rehberger poleg Albatrosa, Velebitaške, Klina in Funkcije še Formo vivo. Rehberger in Štremfelj sta preplezala smer E1 Condor paso, Štremfelj in Matjaž Ivnik sta opravila peto ponovitev Subare direkt. Jelovčan je s Francijem Pogačnikom grepiezal Raz malega kladiva in Tomo lesen Celjski steber. J. Kikel - T. Česen nije v jadralnem letenju in prvega mednarodnega tekmovanja jadralnih pilotov za prehodni pokal tovarne Elan. Zanimivo srečanje jadralcev, ki bo trajalo devet dni, saj tekmovanje dobi potrditev šele po vsaj treh uspešnih tekmovalnih dneh, je pripravil Alpski letalski center iz Lesc ob materialni pomoči zveze letalskih organizacij Slovenije in tovarne Elan iz Begunj. Ta se v svetu vse bolj uveljavlja tudi kot proizvajalka jadralnih letal. Zanimivo je, da na prvem mednarodnem tekmovanju jadralnih pilotov sodeluje kar osemnajst Elanovih letal tipa DG-100. V soboto vreme tekmovalcem ni bilo posebno naklonjeno. Za jadranje so naj- bolj zaželeni kopasti kumulusi, ki poživljajo ozračje in omogočajo tekmovalcem pibkazati največ spretnosti. Na 21. prvenstvu Slovenije v jadralnem letenju sodeluje 34 tekmovalcev iz devetih slovenskih aeroklubov, v mednarodni konkurenci pa je zastopana tudi Švica. Žal organizatorji prijav od drugod niso dobili, upajo pa, aa bo že na drugem mednarodnem tekmovanju jadralnih pilotov prihodnje leto udeležba tujcev številčnejša. Jadralci v Lescah tekmujejo samo posamično. Ocenjuje se hitrost preletene razdalje. Kot so povedali organizatorji, imajo največ možnosti za uvrstitve pri vrhu domačini in Celjani, ki se za prvenstvo v jadralnem športu enakovredno kosajo. H. J. Kranj - V vojašnici Staneta Žagarja je bilo minuli konec tedna športno tekmovanje pripadnikov planinskih enot Tolmina, Škofje Loke, Kranja in Bohinjske Bele. Prvo mesto so zasedli vojaki iz Škofje Loke, ki so v ekipnem tekmovanju osvojili pet prvih mest. Najboljši so bili v streljanju, patruljnem teku, atletiki, odbojki in rokometu. Drugi so bili gostitelji, pripadniki kranjske planinske enote in tretji vojaki iz Bohinjske Bele, ki so se izkazali z zmago v najtežji disciplini, v vojaškem mnogoboju. Četrto mesto je pripadlo vojakom iz Tolmina, ki so bili od vseh najboljši v košarki. »Športna tekmovanja v enotah jugoslovanske ljudske armade imajo poseben pomen. Krepijo borbeno pripravljenost in .tovarištvo v enotah in kondi-cijsko pripravljenost njenih pripadnikov. Praviloma so športniki tudi vzorni vojaki,« je poudaril Spiro Niko vid, komandant planinske enote Franceta Prešerna ob slovesni razglasitvi rezultatov m podelitvi pokalov in priznanj. Najboljši so se uvrstili na prvenstvo ljubljanskega armadnega področja, ki bo ob koncu maja v Slovenski Bistrici. Tu čaka športnike »laninske enote težavna naloga, saj bodo »ranih naslov najboljšega izpred treh let. Rezultati - streljanje: 1. Skofja Loka 2523 krogov, 2. Kranj 2340, 3. Bohinjska Bela 1808; vojaški mnogoboj: 1. Bohinjska Bela, 2. Skofja Loka, 3. Tolmin; patruljni tek: 1. Skofja Loka 2,29 minute, 2. Kranj 2,58, 3. Bohinjska Bela 3,07; rokomet: 1. Skofja Loka 6 tnflr. 2. Krani 2 3 Bohinjska Bela 2; odbojka: 1. Skofja Loka 6. 1 Kranj, 4, 3. Tolmin 2; košarka: 1. Tolmin 6 točk, 2. Skofja Loka 4, 3. Bohrni-ska Bela 2; atletika: 1. Skofja Loka 17.340, 2. Kranj 16.878, 3. Tolmin 12.664; vratni red: 1. Skofja Loka 37 točk, 2. Kranj 23,5, 3. Bohinjska Bela 22, 4. Tolmin 14,5. C. Zapfotnik Deseto svetovno prvenstvo v motokrosu je odprl predsednik častnega odbora Martin Košir. — Foto: F. Perdan f Avtomoto šport Deseto svetovno prvenstvo v motokrosu Svetovni prvak navdušil Podljubelj Uspešen začetek sezone — Janez Pintar, član kranjskega avto-moio društva, je na prvi dirki za državno prvenstvo na dirkališču Grobnik pri Reki zasedel v kategoriji do 125 kubičnih centimetrov tretje mesto. — Foto: M. Jenkole Smola za začetek Ljubečna - Na prvi dirki za republiško prvenstvo v kartingu v Ljube-čni pri Celju je imel veliko smole član kranjskega avto-moto društva Dejan Majkič. Po dveh vožnjah v kategoriji do 100 kubičnih metrov je bil med prvimi, v odločilni tretji dirki pa mu je zablokiral motor. Kljub temu je dirko končal na osmem mestu. V razredu do 125 prostornm.sk,h centimetrov je bil Vladimir Beree, član AMD Bled, sedmi, njegov klubsk« tekmec- Rudi Gr-zetič pa osmi. ML1NAK TRETJI, ANDREUZZI SESTI Orehova vas - Na znani motokros progi v Orehovi vasi je bila prvai letošnja dirka za republiško prvenstvo v kategoriji do 250 kub,čnih centime-trov Med 48 tekmovalci sta se uvrstila tudi člana AMD Zin - Marjan Mli nar je bil tretji in Ivo Andreuzzi šesti. PINTARJU PONAGAJAI, MOTOR Monza - Na tretji dirki motoristov za svetovno prvenstvo v italijanski Mnnzi ie v kategoriji do 125 kubičnih centimetrov vozil tudi Janez 1 intar, član k ran Js keg a a v to- m o to društva. Med 44 tekmovalci iz 20 držav se mu je J dobro vožnjo na uradnem treningu uspelo prebiti na nedeljsko tekmovanje kjer Pa mu je ponagajal motor. Ne glede na to je dirko konča na 25. mestu Pintar j u so nastop v Monzi omogočili tovarna Sava. Merkur, Peko ter Ljubljanska banka. CtTRTO MESTO V PRVEM NASTOPU Reka - Na Grobniku pri Reki so imel. motoristi prvo dirko za drza-nn mtenstvo V razredu do 50 prostorninskih centimetrov - serijski mo-y _ t! ome voz H Leon Pintar, sin bolj znanega nekdanjega tekmovalca torji - je pivit vozi. i svojem prvem nastopu osvojil 7 ZakZ:!TvZredu ^125 kubSiih centimetrov je bil Janez Pintar tre-četrto državmi prvak v razredu še enkrat močnejših motorjev t,,. Lanskoletni dr/avm p ^ ^^ motm,ju jmj je /e po X k^i^i zablokiraL Jancžič je pade1, vendar ',0 JP na srečo odnesel brez poškodb. ^ ^^ PODLJUBELJ - Na motokros progi v Podljubelju je nad 15.000 gledalcev v lepem sončnem vremenu videlo na deiu vse tisto, kar avto moto Šport dela privlačno. 2e kmalu po startu prve vožnje je namreč svetovni prvak Gebors, ki je poklicni dirkač, naredil napako, padel je in v drugi krog pripeljal kot deseti. Toda ta dvajsetletni Belgijec je bil res pravi mojster svojega poklica. Iz kroga v krog ie prehiteval tekmece in v zadnjem krogu mu je uspelo, da je prehitel do tedaj vodečega Američana Jamesa Gib-sna. Tudi vodilni Američan je naredil napako in moral se je vsesti v travo. Toda tudi on je nato nadaljeval svojo vožnjo in bil nato v tej vožnji drugi z majhnim zaostankom za svetovnim prvakom Geborsom. Sicer je v tej razburljivi prvi vožnji vse do šestnajstega kroga vodil Italijan Rinaldi, za njim pa je dirjal Gibson. Toda tudi Rinaldiju ni uspelo zadržati vodstva, saj je s pravo t salto izgubil vodilno pozicijo in konec je bilo njegovega upanja na zmago. Firuš dirke je bil tak da je spravil na noge vse gledalce. Belgijcu Ericu Geborsu je uspelo nadoknaditi vse zamujeno m zmaga je bila njegova. Druga vožnja ni bila tako razburljiva kot prva. Prvak ne bi bil prvak, da ne bi povedel in »Velika nagrada Jugoslavije« je bila njegova. S to podljubeljsko zmago se je še bolj utrdil na vodilnem položaju po šesti dirki za svetovno prvenstvo. Lep uspeh sta dosegla tudi obu Jugoslovana Zaovc in Urbanija, saj sta se enako- vredno kosala s svetovnimi mojstri motokrosa v razredu do 125 ccm, Ponovno so se spet izkazali organizatorji, ki so s pomočjo tržiškega združenega dela in Kranjske Save, naredili vse, da se je tekmovanje odvijalo tako kot je treba. Na čelu organizacijskega odbore ie bil predsednik skupščine občine Tržič Janez Piškur, predsednik častnega odbora pa je bil sekretar za ljudsko obrambe Martin Košir. Rezultati prve vožnje — l. Gebar? (Belgija-suzuki) 2:03,50, 2. Gibson (ZĐA-yamaha) 2:04,90, 3. Rinaldi RIČ Jože, Izdelovanje vzmeti AR Janez, Izdelovanje intarzij u Slavko Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov .....Vjnko in' Ivankar Hotavlje 41, Izdelovanje predmetov iz I polivinila in kov. galanterije ♦r PRIMOŽIČ Stane in Marija, Livarstvo - izdelovanje alu. 11 SllCJanez^Forme 12, Izdelovanje drobnih lesenih predmetov Obiščite nas in naš razstavni prostor in oglejte si naše izdelke! Najrazličnejše čajne mešanice in izdeiki iz zdravilnih zelišč tudi tokrat na sejmu v KRANJU v paviljonu TOMAŽINČIČA iz Izole Iz pobratene Bitole se na sejmu malega gospodarstva v posebenem paviljonu predstavlja tekstilni kombinat BITOLATEKS. Poleg industrijskih prediv, ki so se uveljavila v slovenski tekstilni industriji in pri zasebnih obrtnikih tekstilne stroke, kombinat proizvaja tudi volno za ročno pletenje, pletenine za vso družino in pregrinjala, uveljavil pa se je tudi z ročnimi deli: tapiserijami, pletenimi torbicami in modnimi pleteninami. Njihove izdelke, ki se ponašajo z vrsto uglednih priznanj, lahko kupite v vseh bolje založenih trgovinah. Nameravate prodati ali kupiti rabljen šotor, j&Slf ^ \ kamp prikolico, čoln, jadralno desko ali IVSf I kakšen drug kos vaše opreme za počitnice I N^ A \l in rekracijo? - Prodajate ali kupujete rabljen moped, motor ali kolo? je čas, da izkoristite priložnost ugodne prodaje ali nakupa na sejmu Ijene šport opreme v hali A PPC Gorenjskega sejma. ISKRA na sejmu malega gospodarstva v Kranju Pridružite se Iskrinim kooperantom ir • t« ISKRA na sejmu malega gospodarstva predsta-Ta",sIl ,i i ki ith za niihove proizvode izdelujejo zasebni vija izdelke, kiji j geslom »iščemo nove koope- rastavlja tudi dele, ki bi jih izdelovali domači obrtn.k.. Kranjska Iskra je lep primer so-Smmiazdruženega dela in drob- 57o^đa«tva. 200 njemhjo- s P« SL« gorskega .n pU.jSke- RKfane transi raznovrstne Sfcmf'sestavlja j o izdelke ali po, g*' ^jffe .. Dolg je spisek ^ kar drobno gospodarstvo leTel19kzarinkooP^acrjo,ka,erega ^Sn^rit^pogi -cUiva v sedanju« treba t f« prislulen^deibo klati na vsaKo F že pred 2 pričela" z načrtno •iiif kako bi čimveč javnih ■uj niihove proizvode nado- -1* DomaČimi S tem bi se T-T LSSSPod tujih dobavi- « H oskrbo. Ne tako in izboljsa preVzelo rt«mKiarstvo. V Iskri so lkT f dftL samo lani na ta Sr^aniH -iliion in 350 t,- tisoč dolarjev. Kooperanti so naredili za 80 milijonov dinarjev izdelkov, od tega prek 20 milijonov zasebni obrtniki. Možnosti s tem Še daleč niso izčrpane, saj Iskra namerava z varčevalno akcijo nadaljevati tudi v prihodnje. V oddelku za kooperacijo se iz meseca v mesec; nabirajo nove zahteve po delih in delcih, ki bi jih še lahko izdelovali kooperanti. Vedno večje potrebe po kooperantskem sodelovanju so tudi posledica nanovo organizirane inženiring dejavnosti, s katero Iskra dopolnjuje svojo že tako bogato ponudbo. Eno od številnih priložnosti bo drobno gospodarstvo dobilo že pri postavljanju dveh semaforjev (eden stoji že na Iskrini stolpnici v Ljubljani) na kranjskem nebotičniku in v olimpijskem Sarajevu. Na letošnjem sejmu malega gospodarstva v Kranju predstavlja Iskra izdelke, ki jih drobno gospodarstvo že izdeluje za njihove proizvode. Obenem razstavlja tudi dele, ki jih sicer uvaža iz tujine, vendar bi jih lahko izdelovali doma. Pod geslom »Iščemo nove kooperante — zmanjšajmo uvoz« vabi Iskra k sodelovanju nove kooperante, ki bi s svojim znanjem in sposobnostmi pripomogli k manjši odvisnosti od uvoza in k nemoteni proizvodnji. Iskra pomaga obrtnikom pri nabavi potrebnega oro- dja, pri organiziranju proizvodnje in jih po potrebi oskrbuje tudi z materialom. Še bolj pa so zaželeni tisti, ki so pripravljeni sami jzdelati orodje in nabavljati reprodukcijski material. Iskra želi pridobiti nove kooperante za izdelovanje plastičnih izdelkov in kon- taktnih materialov ter za izdelke s področja finomehanike in elektromehanike. Gre za zahtevne izdelke, ki jim bodo kos le usposobljeni in izkušeni obrtniki. Odločilna pri tem ni cena, ki jo ponudi kooperant, zatrjujejo v Iskri, temveč kakovost. Nič manj pa ni po- membna odgovornost, ki jo s pod -pisom pogodbe prevzemajo kooperanti. Zaradi neizpolnjenih obveznosti se namreč lahko ustavi celotna proizvodnja. Dokaz več, kako medsebojno odvisno je v Iskri združeno delo in drobno gospodarstvo. G LAS 10. STRAN OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE TOREK, 17. MAJA 19S3 sooa ttraro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n.«oi.o. Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Tovarne avto-pnevmatike Sava — Semperit, komisija za razpis del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi razpisuje prosto delovno nalogo VODENJE PROIZVODNJE TOZD TOVARNE AVTOPNEVMATIKE SAVA za dobo 4 let SEMPERIT — visoka strokovna izobrazba kemijsko tehnološke ali strojne smeri s 5 leti delovnih izkušenj, — znanje in sposobnosti organiziranja in vodenja proizvodnje, — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, — družbeno politična aktivnost in aktiven odnos do samoupravne socialistične ureditve ter do razvoja samoupravnih odnosov Nastop dela takoj ali po dogovoru. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa. Na podlagi sklepa DS DO SAVA, komisija za razpis del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi razpisuje prosto delovno nalogo VODENJE SEKTORJA ZA ORGANIZACIJO PROIZVODNJE za dobo 4 let — visoka strokovna izobrazba organizacijske, ekonomske ali tehnične smeri s 5 leti delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delovnih nalogah, — znanje in sposobnosti organiziranja in koordiniranja proizvodno planske dejavnosti na nivoju DO, — družbenopolitična aktivnost in aktiven odnos do samoupravne socialistične ureditve ter do razvoja samoupravnih odnosov. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj za obe razpisani delovni nalogi sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po sprejetju sklepa o imenovanju. Istočasno vabimo k sodelovanju kandidate za delo v proizvodnji. Nudimo: — primeren OD — soliden nivo družbenega standarda (povračilo stroškov prevozov na delo, topel obrok, možnost organiziranega letovanja, zdravstvene in zobozdravstvene storitve v obratni ambulanti, pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja, organizirane oblike rekreacije in kulturnega življenja), — možnost dodatnega izobraževanja Od kandidatov pričakujemo uspešno in vestno izvrševanje delovnih obveznosti. DELAVSKA UNIVERZA RADOVLJICA Svet DU Radovljica ponovno razpisuje prosta dela in naloge direktorja delavske univerze Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za navedena dela in naloge izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo najmanj višjošolsko izobrazbo pedagoške smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih, vodstvenih ali strokovnih andragoških vzgojnoizobraževalnih delih ter druge pogoje, ki jih določa 147. in 178. člen Zakona o usmerjenem izobraževanju. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Delavska univerza Radovljica, Linhartov trg 1, z oznako »razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. VIZ JESENICE TOZD Osnovna šola JESENIŠKO-BOHINJSKEGA ODREDA KRANJSKA GORA Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja TOZD Osnovne šole Jeseniško-bohinjskega odreda Kranjska gora razpisuje '" dela in naloge RAVNATE LI A TOZD Osnovna šola Jeseniško-bohinjskega odreda Kranjska gora Pogoji: — kandidat mora izpolnjevati pogoje določene s prvim odstavkom 89. člena Zakona o osnovni šoli, — imeti mora pedagoško izobrazbo, — 5 let delovnih izkušenj, — organizacijske in strokovne sposobnosti, — biti mora družbenopolitično aktiven Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v X dneh po objavi razpisa na naslov: VIZ TOŽI) Osnovna sola Jeseniško-bohinjskega odreda Kranjska gora »za razpisno komisijo«. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE N. SOL. O. KRANJ, MIRKA VADNOVA 1 objavlja prosta dela in naloge v TOZD OBRT b. o. KV SLIKOPLESKARJA - 5 delavcev KV PEČARJA - 5 delavcev KV TAPETNIKA - 1 delavec Pogoji: — poklicna šola ustrezne stroke in 1 leto delovnih izkušenj, delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece v TOZD KOMUNALA b. o. ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN - 2 delavca ClŠCENJE TRŽNICE - 1 delavec ODVOZ SMETI - 1 delavec OPRAVI JANJE CESTNO VZDRŽEVALNIH DEL: na relaciji Zgornja Besnica—Podblica — 1 delavec na relaciji Stiska vas—Ambrož — 1 delavec Pogoji: — osemletka oziroma nepopolna osnovna šola in priučitev za navedena dela. Delovni čas čistilca na tržnici je deljen. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskunim delom 2 meseca V DS SKUPNE SLUŽBE MATERIALNEGA KNJIGOVODJE - 1 delavec Pogoji: — ekonomska srednja šola in najmanj 1 leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklepa za določen čas za nadomeščanje delavke v času bolniškega staleža, poskusno delo traja 3 mesece Kandidati na zgoraj navedena dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov KOG P Kranj, Komisija za delovna razmerja ustrezne TOZD oziromaDS SS, Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. TOZD ZDRAVSTV ENI DOM KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za TOZD Zdravstveni dom Kranj 1 ZUNANJEGA DELAVCA za počitniški dom Piran 2 UPRAVNIKA 3 KUHARICE 4 POMOČNICE V KUHINJI 5. STREŽNICE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — dokončana osnovna šola, pod 2. — organizacijske sposobnosti in vozniški izpit B kategorije, pod 3. — KV kuharica. Delo pod 1. se združuje za nedoločen čas z 2-mesečnim poskusnim delom, pod 2., 3., 4. in 5. za določen čas od junija do septembra 1983. Kandidati naj prijave z dokazili izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o., Kranj, Gosposvetska cesta 10, kadrovska služba. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ Svet delovne skupnosti upravnih organov, Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE na Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Tržič Pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, so naslednji: — visoka ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri, — 3 oziroma 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, — zavzetost za družbeno dejavnost pri uveljavljanju socialističnega samoupravnega sistema, — 3 mesece poizkusnega dela Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi tega razpisa komisiji za delovna razmerja skupščine občine Tržič. Kandidati' bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi tega razpisa. Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ Ponovno razglaša prosto delo oziroma nalogo v DE Tkalnica I TKANJE NA ENOCOLNiCNIH STROJIH 6 delavk Pogoji: — strojni tkalec II in pol leta delovnih izkušenj s področja tkanja na enočolničnih tkalskih strojih, -- poznavanje predpisov iz varstva pri delu in rokovanji* z gasilnimi aparati, — poskusno delo 2 meseca Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v roku 8 dni od dneva objave. MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM V juliju in avgustu bom prodajal dva meseca stare rjave JARKICE. Šore.>e mam naročila. Stanonik, Log 9. Škof'« Loka ¥BB\ Prodam večje in manjše PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 4438 Prodam nova vhodna VRATA s stranskima zasvetlitvama. Bojan Slabe, Naklo 61 4C5T Prodam 3 nova OKNA 120 x 1201 rr letami in plinski ŠTEDILNIK kekec. Mlakarjeva 30, Šenčur Prodam 1 tono SENA in 1 kub. n PESKA za teranovo. Repe. Sp. vna 1, Zg. Gorje 4S59 Prodam OBRAČALNIK za trater pasquali 18. Dobro polje 6 pri Brez ait Prodam tri tedne staro TELIČKO še ko. Sora 47, Medvode Prodam novo DIRKALNO KOLO sprint, cena 2 SM. Telefon 28-508 466! Prodam SAMONAKLADALNO PRI-KOLICO. Mlaka 21, Kranj 4€63 Prodam »gozdne« VERIGE za tras-tor. Telefon 22-319 Prodam novo novomeško STREŠNO OPEKO temnorjave barve. 300 kosov Štrukelj, Veljka Vlahoviča 7. Plar. Kranj ' RABLJENO POHIŠTVO (regal. — dvojni, omarico) ugodno prodaff-Milačič, Golnik 67 (stolpič, IV stropje) Prodam TELICO ali BIKCA, start po 22 tednov, ali zamenjam za TEL£ TA. starega 6 do 7 tednov, LATE za kozolec, PUNTE in BANKINE. Sredtra vas 48, Šenčur 4GČ Prodam molzno KOZO. Jože Mlaki* Mošnje 43 Danes zvečer »nit** K MOJSTRI HUMORJA IN NARODNIH PESMI v športni dvorani na Planini v Kranju ob 17.30 uri ČKALJA, MINIMAKS, RUJANA RISTIĆ, ŽARKO MITR0VIĆ..... Prodam nekaj 40 % KOSITRA Itift^ macije po tel. 47-042 dopoldan V maju in juniju bom prodajal 2 seca stare JARKICE. Sprejemam s4" ročila! Strahinj 38, Naklo. tel. 47-153 45SS Prodam PLUG »Batuje*, obračal^-enobrazdni, nov. Lipovec, Zg. Laze Gorje . Prodam 8 tednov stare čistckr MLADIČE NEMŠKE OVČARJE : dovnikom. Simona Žiberna. Naklo tel. 47-336 4o~ Ugodno prodam rabljene »TRAVNA TE PLOŠČE« kvadratne oblike Te> fon 80-162 popoldan 4r~- Prodam nov PUHALNIK »Grič* zamenjam za rabljeno SLAMOREZN CO. Lojze Perdan, Šenčur. Beleharjev 4 Prodam ročno moško URO quar" seiko vodotesno (budilka, štoparica? Telefon 47-042 dopoldan Prodam približno 2000 Vosov rablja lj ne betonske STREŠNE OPEKE to- H Zg. Bitnje 157 W D 4P"4 V P ELA/V Tovarna športnega orodja BEGUNJE objavlja javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: 1 OPREMA ZA GALVAM-KO (kadi, usmernik, stikalna omara) 2 PliANSKI BRUSILNI STROJ MPS - 3,1.1957 o RAZNI RABLJENI STROJI IN NEKURAN-TNI DELI STROJNE OPREME Licitacija bo v prostorih tovarne 21. maja 1983 ob 9. uri. Otfled opreme in informacije 20 maja 1983 oh» 12. uri in 91 maja 1983 od 8. do 9. ure. 183 17. MAJA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE, OBJAVE 11. STRANOGA 8 reje-oh* «37 šiC-W3f \ s Sa-1657 t PP-kec &5Č D, n ado-JS3 Vse o TV in RA antenah, ojačevalcih in priboru vam bo od 16.—20. maja vsak dan od 16.—19. ure v GLOBUSU na oddelku akustika pojasnjeval strokovnjak m vam svetoval pri izbiri naustreznejše kombinacije anten za radijski in televizijski sprejem Le pravilno izbrane antene, ojačevalci in pribor zagotavljajo dober sprejem TV in RA programov Vodarn rabljeno STREŠNO OPEKO *ak. voklo 72/A, Šenčur 4676 Prodam dve OKNI »Glin« in VRATA 'VBted za 1.1 SM. novo. Tomšičeva film OSTREŠJE v i^merj Podjed. Bntof 116, Kranj trUsED din. Telefon 23-369 4679 -?odr.o prodam večjo količino kosta-%vih DRV. Štefanja gora 10, Cerklj^ '{RĆKE rjave (hisex) se dobijo od le^ja do 25. junija Fujan. Hrase 5 tednik tel 061-627-029 4706 •W krmilni KROMPIR. Suha 4 Iv t '"anj Kupim _ . '■v.m dobro ohranjen TRAKTOR »KM telefon82-132 4680 vozila 1K SA- 1X1 PT5 ^am 125-P. Podlubnik 159, škofja 6mOTOR za zastavo 1300, po feS? MatinJvrh 25, želez- X, dele za FORD ES- ^rroO^^r.Nazorjeva^ li .PM4 Telefon 27-578 4683 Sam nevozen NSU !200 C celega £ d2,h Rade vangelov. Huje 2. fcia„ tdMOS avtomatic 3 M, ce-CdSai Terziev, Mencm- Zastavo 750 iux. letnik R-4. po delih. Muraja. Plam- arrsi^vf 1U, letn, ^ I" P^rgr°,AT 125-PZ. tele-. -godno prodam 4691 lepo ohranjen PEUGEOT -ItFORD CAPRI ^^ISOO le; = 1971 Rudi Košir, Lesce, Kokrske ^rfeda 2 ,Mm KATRCO, letnik --ni P^aI*.,ip3 tel. 75-842 do Radovljica, Zale J, 4(Jfl4 ogled po l»-»»ri 124 Podlubnik 37, 1969. Osredkar, ^ Loka. tel. 61-209 Prodam ZASTAVO 750, prevoženih 35.000 km in približno 1 kub. m lipovih DESK. Informacije po tel. 78-013 4696 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Kranj, Zupančičeva 19, tel. 22-329 4708 Ugodno prodam MOTORNO KOLO MZ 250 lux. Hudobivnik, Kokrica, Gro-sova 18, Kranj 4709 STANOVANJA Zdravnica, samska, išče v najem enosobno STANOVANJE ali večjo GARSONJERO v Kranju. Možno delno predplačilo. Ponudbe pod šifro: Balkon , 4697 POSESTI Najboljšemu ponudniku prodam PARCELO (travnik), v izmeri 364 kv. m v k. o. Nova vas pri Lescah. Štčfka Faladore, Dom upokojencev, Kranj, C. 1. maja 59 * ' 4698 ZAPOSLITVE_ Takoj zaposlim KV ali priučenega stavbnega KLEPARJA. Pogoji dobri. Telefon 61-115 od 18. do 20. ure. Janez Šifrer, C. talcev 2, Škofja Loka 4631 JUGOPLASTIKA - prodajalna Kranj, sprejme takoj dve kvalificirani PRODAJALKI za nedoločen čas. Ponudbe pošljite na naslov: JUGOPLASTIKA prodajalna Kranj, Prešernova 18 4699 MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! _S PRIREDITVE_ Na VRTU hotela JELEN je PLES vsak PETEK in SOBOTO. Igra ansambel MODRINA. VABLJENI 4702 IZGUBLJENO Žepni RAČUNALNIK sem izgubil od Čirč do letnega kopališča. Poštenega najditelja prosim, da mi ga vrne. Bojan Šmid, Mlekarska 12, Čirče, Kranj 4703 12. maja sem izgubil od Kmetca do avtobusne postaje v Kranju DENARNICO z dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da proti nagradi vrne na naslov v dokumentih 4704 Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame FRANČIŠKE TRILER se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ji darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniškemu osebju ZD Skofj a Loka in Bolnišnice Jesenice za požrtvovalno pomoč ob njeni kratki bolezni, p. Avguštinu za tolažilne besede, pevcem za žalostinke ob odprtem grobu ter g. župniku za lep pogrebni obred. VSI NJENI Virmaše, 26. aprila 1983 OBVESTILA Zahvala SERVIS! Za čiščenje »tepihov«, tapi-soma in itisona. Čistim v zasebnem in družbenem sektorju. Telefon 25-819 od 15. do 20. ure 4700 Prevzamem vse vrste ročnih IZKOPOV, vodovodno — kanalizacijskih kanalov, temeljev, greznic itd .. . Ponudbe na Gojko Kovačevič, Škofjeloška 8, Kranj ' 4701 Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali ali sodelovali pri iskanju vola. Najlepša zahvala velja vaščanom, posebno Turkovim, ki ga jim je uspelo uloviti. Zahvaljujemo se tudi triglavskemu parku Bled in Tonetu Štularju iz Radovne. HVALEŽNI PINTARJEVI 4705 H * M ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očka, dedka, brata in strica STANETA VALENTARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sostanovalcem ter OO ZK, ki ste ga v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku in darovali vence in cvetje ter z njimi zasuli njegov prerani grob ter nam ustmeno ali pismeno izrazili so-žalje. Hvala DPO tovarne Iskra, Zlato polje, Vodovodni stolp, tovarni Sava — TOZD VLP ter ZZB NOV Vodovodni stolp, Kegljaškemu klubu Triglav m vojnim tovarišem Prešernove brigade. Posebno se zahvaljujemo govornikoma Janezu Zupanu in Francu Skumevcu za poslovilne besede, vsem praporščakom, pevcem in godbi. ŽALUJOČI: žena, hči Irena, sin Stane z družinama in drugo sorodstvo Kranj, Jesenice, Kamnik, 28. aprila 1983 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tast^ JAKOBA ZALOKARJA iz Polj v Bohinju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih in ste sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo dr. Bahunu za požrtvovalnost v zadnjih trenutkih, kolektivu TO Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice, folklorni skupini KUD Triglav iz Srednje vasi, organizaciji ZB NOV, pevcem ter govornikoma za poslovilne besede in g. župniku za pogrebni obred. VSEM SKUPAJ IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice in prababice JERCE LAPANJA roj. RAZPET se iskreno zahvaljujemo dr. Dušanu Bavdku za zdravljenje ob njeni bolezni. Hvala sosedom za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Prav tako lepa hvala Iskri Otoče za darovano cvetje, kakor tudi g. župniku Tomanu za obiske in vsem za spremstvo na zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Podbrezje, 17. maja 1983 Sredi dela in načrtov nas je nepričakovano zapustil FRANC ŠOLAR aktivni družbenopolitični delavec Vestnega, dobrega in delovnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Na zadnjo pot ga bomo pospremili dne 18. maja 1983 ob 17. uri na pokopališče v Selcih. Do pogreba leži v hiši žalosti. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi krajevne skupnosti Selca. ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti dragega moža. očeta, sina in brata IBRAHIMA MURSELOVIĆA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč v težkih trenutkih, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala delavcem TOZD Opekarne, Zdravstveni postaji Stražišče, tov. Hafnerju za lepe poslovilne besede, pevcem in godbi. ŽALUJOČI: žena Anica, sin Adi, hčerka Jasna, oče, brat in sestre z družinami J - rr>n žalostno vest, da je umrla naša draga žena, Sporočamo stara mama in teta MAKIJA MADŽAREVIĆ roj. ŠUM RADA V, »-»nkoinice bo v torek, 17. maja 1983, ob 16. uri Pogreb po* Jna kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 15. maja 1983 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moža in očeta 0 FRANCA ŠTRUKLJA se zahvaljujeva Alpskemu letalskemu centru Lesce, Inex adria avioprometu, vsem aeroklu-bom, ki so se tako številno udeležili pogrebne svečanosti, sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki so nama v najtežjih trenutkih pomagali. ŽENA MIHELA IN HČERKA VESNA Zapuže, 11. maja 1983 C Turizem naš vsakdanji- (jfOStcl 116 zadrži le ljubezniv natakar Kranjjska gora — Kompas v Kranjski gori je hotel najvišje, A kategorije in skupaj z motelom nudi 334 postelj, medtem ko v temeljno organizacijo Kompas Kranjska gora sodi še Alpina, ki je B kategorije in v kateri lahko prenočuje 200 gostov. Kompas je skupaj s še nekaterimi delovnimi in temeljnimi organizacijami jeseniške občine znatno povečal devizni priliv. Ker je turistična in gostinska delovna organizacija in ker že prislovično govorimo o turizmu in gostinstvu, da je v stalnem deficitu, izgubah ali na robu rentabilnosti, nas je prav zanimalo, kako Kompasov delovni kolektiv gospodari. O tem in o težavah nasploh smo se pogovarjali z direktorjem te temeljne organizacije Borutom Pe-rovškom. »Za minulo zimsko sezono je bilo značilno pomanjkanje snega, kar vse kranjskogorske turistične organizacije finančno najbolj udari,« je dejal Borut Perov-šek. »Prizadela nas je tudi uvedba depozita, a kljub temu smo pri nas zabeležili za 13 odstotkov večji obisk. Uspelo nam je pridobiti predvsem udeležence svetovnega prvenstva avionskih prevoznikov in za organizacijo ter gostoljubje je dobila Kranj- Dorut Perovšek, direktor temeljne organizacije Kompas v Kranjski gori — Foto: D. Sedej ska gora izredno veliko pohval. V treh mesecih letošnjega leta smo v Kompasu ustvarili za 10 milijonov dinarjev ostanka dohodka, medtem ko je aprila in maja bilo manj tujih gostov kot lani. Mojstri mešanih pijač Bled — V soboto in nedeljo so se ob Blejskem jezeru že deveto leto srečali mojstri mešanih pijač. Petintrideset barmanov, med njimi tudi dve ženski — bivša prvakinja Cvetka Capuder iz hotela Park in Lidija Pavšič iz hotela Golf na Bledu — iz vse Jugoslavije, iz Avstrije, Italije in Zvezne republike Nemčije se je pomerilo za deveti pokal Bleda, ki je hkrati štel še za državno prvenstvo. Tekmovanje, ki ga je pod pokroviteljstvom blejskega turističnega društva priredilo društvo barmanov Slovenije, se je od- vijalo v dveh delih; v mešanju kratkih pijač, v katerih prevladuje alkohol, in v mešanju dolgih pijač, ki jim je alkohol le osnova, dolite pa so z brezalkoholnimi tekočinami ali penečim vinom. Žirija je ocenjevala okus in zunanji videz mešanih pijač, skupni seštevek točk pa je pokazal, kdo je največji mojster. V mešanju kratkih pijač se je najbolj izkazal Janez Kozar, bar-man v portoroškem Casinu, pred Francijem Bobičem iz srednje šole za gostinstvo in turizem v Novem mestu in Miloradom Boličem iz Opatije. Dolge pijače so po oceni žirije najbolje zmešali Giorgio Tria iz Trsta, Lidija Pavšič iz blejskega hotela Golf in Nico Celbone iz Trsta. Skupni zmagovalec je postal Janez Kozar, ki je osvojil deveti pokal Bleda in državni naslov - 1979. leta je bil na svetovnem prvenstvu v zmagovalni ekipi jugoslovanskih barmanov — Lidija Pavšič pa je dobila še posebno priznanje za najboljše strokovno delo. Tekmovanje barmanov, ki že devet let poživlja blejsko turistično predsezono, je pomembna oblika strokovnega izpopolnjevanja barmanov in obenem vzgoje pivcev, ki se ob okusno in lepo pripravljenih mešanicah učijo kulture pitja. H. Jelovčan Umetno drstišce namesto ribje poti Projektanti hidroelektrarne Mavčiče sodelujejo z Ribiško družino Kranj Kranjska gora je edini turistični kraj v Jugoslaviji, ki ima enako močno zimsko kot letno sezono in upamo, da bo poletna uspešna tucLi letos. Nemalo so k temu pripomogle kvalitetnejše usluge, boljša propaganda in uspešna organizacija tekmovanja za svetovni pokal ter plani-ške prireditve. V našem hotelu gostimo večinoma in že po tradiciji nemške goste, Holandce, sledijo Angleži in Skadinavci. Od domačih jih največ prihaja iz Vojvodine in Beograda, zaradi depozita pa je povsem usahnil enodnevni ali dvodnevni obisk skupin domačih gostov. Depozit Kranjska gora še kako čuti. Vedeti je treba, da so stroški izredno veliki in da je turistično gospodarstvo resnično lahko v znatnih težavah: v Kranjski gori traja kurilna sezona osem mesecev, turistično gospodarstvo plačuje najvišji prometni davek, liter kurilnega olja je 40 dinarjev. Kvalitetno meso se težko dobi, kljub uradno določeni ceni so resnične cene mesa znatno višje. Nemalokrat se pojavljajo razna izsiljevanja za, denimo, povsem drugačno ceno kave, kot je določeno, tepejo nas višji prometni davki, zaradi katerih pa nikakor ne smemo povišati cen alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Na žalost ugotavljamo, da ob vseh besedah, kako je treba prednostno obravnavati turizem, veljajo ukrepi, ki so temu prav nasprotni in turistično gospodarstvo je zmožno le enostavne reprodukcije. Logična posledica je velika fluktuacija turističnih delavcev in zato nekvaliteta naših uslug. Mi si prizadevamo, da bi bili naši delavci zaposleni vse leto, kar nam uspeva, saj smo imeli lani kar 132.000 nočitev in tako je hotel 90-odstotno zaseden. Prav dobro pa seveda vemo, da je to preveč in da je normalna zasedenost okoli 65 odstotkov. Posebno poglavje je nagrajevanje delavcev, saj smo še vedno na repu, na 22. mestu, skupaj s tekstilci. Enostavno še nismo prišli na to, da bi dobre delavce dobro nagradili, slabe pa slabše plačevali. Mislim, da turizem nasploh ne more in ne sme biti molzna krava in da ni le morebitna nekvalitetna gostinska ali turistična usluga vzrok za to, da tujcev ni; problemi so v preskrbi, čakanju na meji in drugih negativnih pojavih. Ce vemo, da k nam prihaja kar 60 odstotkov zasebnih gostov, jih z raznimi protiuslugami zagotovo ne bomo obdržali: obrnili se bodo in odšli. V Jugoslaviji imamo veliko dobrih hotelov z ljubeznimim kadrom, pa se vendarle hudo bojimo, kakšen obisk bomo zabeležili. Turizem nujno potrebuje večjo in širšo družbeno podporo z ukrepi, ki bodo polnili hotele in zagotavljali, da se bodo gostje vedno znova vračali.« D. Sedej Kranj — Eden od revirjev kranjske Ribiške družine je tudi Sava od jezu pri Tekstilindusu do elektrarne v Medvodah. Na tem odseku bo v prihodnje zrasla nova hidroelektrarna v Mavčičah. Izgradnja tega pomembnega energetskega objekta pa bo v marsičem posegla tudi v ravnovesje vodne favne in flore. Tega si že od vsega začetka zavedajo tudi projektanti in izvajalci bodoče elektrarne in zato redno in vsestransko sodelujejo tudi s kranjsko Ribiško družino. Pred dnevi so predstavniki Elektroprojekta iz Ljubljane v Kranju opravljali dokaj nenavadne meritve. Ob izlivu Kokre v Savo so merili pretok vode, globino in širino. Inž. Zdenko Josikovič iz Elektroprojekta Ljubljana nam je povedal: # »S predstavniki kranjske Ribiške družine sodelujemo že od začetka. Ob projektiranju hidroelektrarne Mavči- če smo se morali spopasti tudi z izgradnjo tako imenovane ribje poti ali steze. Znano je namreč, da objekt, kot je na primer elektrarna, pomeni nenaravno prepreko za ribe in včasih povzroči velike spremembe na življenju v vodi. Zato so pri nas in v svetu poznane ribje poti, ki omogočajo, da se ribe predvsem v času drstenja selijo po toku navzgor. Izkušnje pa kažejo, da takšne poti delujejo največkrat le nekaj let, potem pa se spremenijo več ali manj v mrtve kanale. Ribe po takšnih stopničastih poteh (pa tudi druge izvedbe so poznane, kot na primer dvigala) ne morejo več nazaj. Tako tiste ribe, ki ostanejo pod jezovi, z leti ostari jo in postanejo jalove, naravnega prirastka ni več in da je voda še vedno živa, so potrebna nenehna umetna vlaganja rib v takšne vode.« Sedanje Zbiljsko jezero je sorazmerno bogato tudi po ribi, imenovani podust. Le ta pa se v času drstenja preseli v glavnem v Kokro ob izlivu v Savo in se po drstenju vrača nazaj v jezero. Težava pa je da je podust ena tistih vrst rib, ki je v ribogojnicah ni moč umetno vzgojiti. Če torej ribja pot pri hidroelektrarni Mavčiče ne bi delovala, bi po nekaj letih podust izginila izZbiljske-ga jezera. »Čeprav nimamo nobenih izkušenj in tudi ne poznamo primerov v svetu, kako se lotiti tega problema, razmišljamo o poskusu, da bi pod jezom bodoče elektrarne v Mavčičah uredili umetno drstišče za Sodusti oziroma ribe iz biljskega jezera. In ker so prav zdaj prišle podusti v drst v Kokro ob izlivu v Savo, bomo naredili posamezne meritve. Posvetovali pa se Inž. Zdenko Josikovič, Elektroprojekt Ljubljana: »Izkušnje kažejo, da ribje poti delujejo le nekaj let.« bomo tudi s strokovnjaki Biotehnične fakultete.« Po mnenju vseh, ki sodelujejo pri tem projektu, bi takšna rešitev pomenila novost pri razreševanju tega problema. Zagotovila, da bo rešitev uspešna, seveda ni, vendar pa tudi tveganja ne. Ribjo pot ob pregradi bi morali zgraditi, glede na vse dosedanje izkušnje pa ni zagotovil, da bi normalno delovala. Stroški- za izgradnjo oziroma ureditev umetnega drstišča, ki naj bi bilo čimbolj veren posnetek pogojev ob izlivu Kokre v Savo, pa bi bili v primerjavi z izgradnjo ribje poti enaki. A.Žalar GLASOVA ANKETA Hitro in dobro i Bled — Tekmovalna srečanja delavcev iste ali sorodne dejavnosti imajo ob prijateljski plati tudi mnogo dragocenejši pomen. Delavci se učijo drug od drugega, se kosajo, kdo bo nalogo opravil hitreje in bolje, to pa je zlasti v sedanjem težkem gospodarskem položaju pot k novim zmagam dela in samoupravljanja. Številnim proizvodnim tekmovanjem, ki jih še posebej spodbuja zveza sindikatov, so dodali svoje zrno znanja in spretnosti tudi gorenjski avtomehaniki, avtoelektrikarji in vozniki, ki so se v soboto na Bledu srečali na četrtem delovnem tekmovanju. veliko nauči, zlasti pa preveri svoje znanje, najde vrzeli in izhodišča, ugotovi, na katerih področjih se mora izpopolnjevati. Prav je tudi, da vsebuje teoretični in praktični del, saj je dobro poznavanje teorije najboljši smerokaz predvsem mlademu delavcu, ki še nima dovolj izkušenj za hitro in dobro opravljeno delo.« Franc Černe, združenje šoferjev in avtomehanikov Bled: »Tekmovanje je po organizacijski plati prevzelo naše združenje, ki letos praznuje tri desetletja uspešnega dela. Prijave smo dobili od 111 delavcev iz tridesetih gorenjskih prevozniških oziroma servisnih temeljnih organizacij, torej iz večine vseh, in iz JLA. Tekmovanje je razdeljeno na teoretični in praktični del. Me nim, da je pomembno predvsem zato, ker se prek njep -"jb ;;j popolno predstavlja ce ^ dejavnost posameznih zdriu nj Šoferjev in avtomehanikov in er v združenem delu spodbuja tekmovanje delavcev v kvaliteti, hitrosti in drugih vešči r'; h dela.« Roman Jakopič, avtoelek-trikar v jeseniškem Integralu: »Podobnih tekmovanj bi moralo biti še več. Na njih se človek Drago Kobal, voznik v Gozdnem gospodarstvu Bled: »Na tekmovanju, tako gorenjskem kot republiškem, sem že večkrat sodeloval. Na gorenjskem sem bil enkrat tretji in enkrat prvi, na republiškem peti. Ne gw le za .to, da se delavci iste stroke srečamo, poklepetamo, ampak obnavljamo tudi znanje iz "samoupravljanja, cestnoprometnih predpisov, skratka, učimo se in zato je tekmovanje predvsem koristno.« H. Jelovčan Slike: F. Perdan Gumeni jez prestal preskušnjo Savski gumeni jezovi so se izkazali za obstojnejše od tujih, zato so zdaj izdelali še dva nova 50-metrska za jez pred Savskim logom — Podobne izdelke uporabljajo v svetu tudi za zavarovanje obale pred morjem, pri nas pa tudi že kot namakalne napraveH Kranj - Pred prvomajskimi prazniki so v kranjski Savi, v tozdu tehničnih in kemičnih izdelkov, dokončali dva gumena jezova, ki ju je za jez pred Savskim logom naročila Hidroelektrarna Sava Kranj. Z njima bodo zamenjali dva gumena jezova češke izdelave, ki sta v nekaj letih že dotrajala. Montaže novih gumenih jezov so se sicer nameravali lotiti že prve dni maja, vendar pa so dela zaradi slabega vremena preložili in se bodo montaže verjetno lotili v teh dneh. Takšne gumene vreče so pri nas novost. Ko so pred šestimi leti obnavljali jez pred Savskim logom, so v Hidroelektrarni Sava dlje časa ugibali, na kakšen način bi učinkovito nadomestili zgornji pomični del jezu, ki je poprej z lesenimi pomičnimi tablami zadrževal in usmerjal vodo na jezu v kanal proti elektrarni. Odločili so se za ameriško iznajdbo, ki so jo že pred desetletjem in več začeli uporabljati tudi v nekaterih evropskih državah. Na zgornji betonski del jezu so montirali gumene vreče, ki se samodejno s pomočjo hidravlične avtomatike ali pa po potrebi tudi ročno polnijo z vodo ter tako vzdržujejo višino vode v jezu na 1,10 metra. Pred tremi leti so takšno gumeno vrečo izdelali tudi v kranjski Savi po lastni tehnologiji. Celo leto so vsak mesec ugotavljali vzdržljivost posebne sintetične tkanine, debele nekaj manj kot poi centimetra, lepe modrozelene barve, vendar niso na materialu našli nič takega, kar bi kazalo, da gumena vreča popušča. »Vse, kar smo morali obnoviti, je bil le napis na vreči,« ne skriva poklicnega zadovoljstv inž. Vid Gazvoda, tehnolog v tozdu tehničnih in kemičnih izdelkov. »Gumeni jez je bil pravzaprav testni, prvi, ki smo ga izdelali. Ugotovili smo, da smo izbrali trden material, ki ga lepimo med seboj hladno, to je brez vulkaniziranja. Se posebej pa smo veseli, da smo izbrali tudi pravo barvo posebnega kavčuka. Kavčuk je, kot vemo, v svetlih barvah precej neodporen na svetlobi, zato se večinoma dodaja gumenim izdelkom temna barva.« Vendar pa so v kranjski Namenili, da so črne gumene vreče o5 lepi zeleni barvi reke neprimerne, vztrajali so in izbrali, kot se je v kasnejšem tehnološkem postopku izkazalo, pravo barvo. Izdelek, ki so p tudi patentirali, predstavili pa tudi na razstavi inovacij na Reki, ie prv barvasti gumeni jez na kaki evropsk reki. Zanj je ing. Gazvoda prejel tud. nagrado za inovacijo. Vendar ni ostalo le pri izdelaš, gumenih vreč za kranjski jez, ki je bil pred leti še prvi jez v Jugoslaviji, ki je deloval s pomočjo gumenih vreč. »Ugotovili smo, da so takšne gumene vreče uporabne tudi v drusce namene, na primer pri namakalnih napravah,« meni inž. Gazvoda »Tako smo naredili nekaj manjši gumeni jez za Sejanski potok pn Ormožu, kjer deluje kot namakalna naprava. Naročila imamo tudi za nekatere manjše jezove kot na primer v Škof j i Loki, za Savinjo pn Celju in še kam. Ker gre za kvaliteten izdelek, ki je neobčutljiv za vremenske spremembe, voda lahko tudi zamrzne ob njem, prav tako ne reagira na dotik z nafto, menimo, da bi ga lahko tudi uspešno izvažali, saj so se dosedanji tuji izdelki izkazali kot manj kvalitetni. Uporabnost je večstranska, saj so tak sistem na primer uporabili tudi v Holandiji u zavarovanje obale pred rušilno močio morja. Istrska obala tudi ni »varovana pred nenadnim dvigovanjem morja, neredke so poplave v obalnih mestih, zato ni neizvedljivo, da bi mesto pred morjem ubranili s tak*-nimi gumenimi jezovi, kot jih zdaj znamo izdelovati.« OBVESTILO V GLASU _ ZANESLJIV USPEH