rokodc 1 narodskih řečí Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe Odgovorni vrednik IP»*. ex IZleiweis. Tečaj Y sredo 13. svečana (februarja) 1850 /, ist / đ dar sin gostacev in bajtarjev ♦ Po ministerskim ukazu od 11. septembra 1849 (§. 5. čerka a.) nehajo brez odskodovanja vsaktere od- rajtvila in davsine gostacev. Med temi odrajtviii so pa le tište plačila gostacev zapopadene, ktere so oni gruntnim naši osposkam kakor (leželi ni takih davšin or te takim odrajtovati mogli. V in če se vonder kje pod kakoršnim imenam znajde y J° y bodo odpadle brez vsiga odskodovanja. Urbarske davšine so po svojini namenu le zavolj sprejetiga ob- kmetam naložene bile; kér pa good gospóske přejel delvavniga grunta stač ali osebenik nobeniga grunta ni , tedaj tudi ne more zavezan biti, kaksno odkupnino odrajtati. Delà ali odrajtvila, ktere so gostači po ne-kterih deželah stvo dajali graj si nam opravljali, so jim le za var y to je y za to šaki kér so jih nek danji graj vitezi in knezi drugač. ptujih sovražnikov varovali. Zato tudi take davsine brez Ali zdaj je to vse plačila odpadejo. Ako je pa kak kaj kupil, morebiti kaj žita ali kaj derv za kurjavo ali g08tač od grajšine kaj dol g druziga, in de je plačilo na dolg ostal tak se mora pa pošteno plačati, kér taka davšina ne iz vira iz zaveze podložtva. Tudi je bila po nekterih krajih taka šega, de so sirote, to je, otroci, ki so jim starši pomerli , mogli pri to so imenovali po nemško: „Waisendienste". Ta pravica je bila tçrda za tište, ki so se ii mójrli nodvreči. in ura v îe. de neha b ešk in střele ocitno pokaze in ga zatorej oginj imenujemo. K Kaj ne, de ste že dolgo to moč poznali, in de le niste vedili, de se električna moč imenuje? zbujenju spijoče elektrike pa ne služi le dergnjenje, temuč tudi tlačenje, kakor pri skorji: gorkota pri terih kamnih y topljenj pri plu; dotak nj pri kotlini (kufru) in cinku, in pri druzih rečéh Tako moč po potrebi obil praviti, so učeni mozje mnogoverstne naprave si zmislili, kakor je gori i m eno v stekleni kolovrat nica, ki se Lajdensk y lekt y • V tekl tekl imenuje i Volt (Leidnerflasche) teber (Voltafsche Saule) i. t. d Cink pio pertisnjeno h koti imenujejo naravoslovci Volt P (kufreni), ktera pa le slabo elektriko da. Visoko učeni naravoslovec. Volt po imenu, je pa več takih per tako združil na k pio položil koti y de je ložil vlažno (mokro) suk eno, na kotleno je po-plošo ; na sukneno spet k dalj y potlej koti y potlej k in tako Tako sostavljen steber stojí med tremi stekleni mi stebri. Suknene ploše se v solnat ali pl ok moči vsaki pozná, čeravno njuniga imé na ni vedil. sani vodi namočijo, izžmejo in tako valijo, de ne stopí Slavni gospod profesor Rob id a nam je ti močí v bu y ki so lani v Ljubljani na svitlo prišle in se ime- lezla. Spodně cinkove ploše in z g kvah nujejo „Naravoslo vje ali Fizika" prav po domače 6e tiší kotle zložil; z njegovimi besedami vam bomo ti dve čudoviti električno isk močí razložili. voda iz sukna, ktera bi po rudni plosi stala alj naprej kotlene ploše drat Kj se drata bližata Ako se hočeš prepričati y • i • v vidis m o čí Poglejfoe pečat k. Ako y de se ogreje, majhne listke popirja na-se po nete tegne in žovnato) kam ali nit kam ali ga po sukni derg stavlj dri po stebra, pertisni eno mokro roko na cinkovi y 6 jih pet spustí. Kdor h tekl gla v na kotleni konec stebrá iz kakih 30 pervín sostav ljeniga, in čutil boš dèrglej, kakor pri električni ste ovi steber pa sčasama oma kleni ci kos suknam dergne, in jo potlej popirc m vso Popisani Volt moč zgubí, torej so si naravoslovci z ne micani bliža vidi kako se ti kolikšno prenaredbo stanovi tni Voltovi steber napravili kosčiki proti cevki vzdigujejo in se je prijemajo ; jo kmalo spet spustijo, na tla padejo, in se vnovič k bliž- ili cevki vzdignejo bližaš Ako cevko dobro dergnj Električna moč je pa dvojna. Elektrika v ste klu lažu) zbujena, je licam smoli. Ako se hočeš or » dru£:ačna od une v žéplu ali tega ocitno y meniš zagotoviti, čutiti pajčine na licah. Ako te skusnje kroglice iz bezgoviga steržéna na židane nitke y tamni izbi delas telesam, in slišiš derskanj bližaš. žlahtni kamen y • li v vidiš k med cevko ako , „.W ji m Tudi burčen, smola, žeplo, žida, lasj^, , cio led in druge reci to storijo. Ce pa dergnj eno V • obesi kadar se je z dergnjenim s tek la m dotakneš, cevko elektriko stekla. V tem hipu boš vidil, de běží letá drujrim em * kroglica od stekla, in se rada bliža elektriki žépla. Kadar se je pa žepla dotisnila, spet odletí, in od žepla beži, in tako dalje. Ako obem a kroglicama Ne moremo se zderžati smešnice opomniti, ki smo jo uni- elektriko žepla, alj oběma elektriko stêkla 1 1 i 1*1 # • »•!!• • « • 1 t 1 I V f / IV Ml y daš boš dan od strane v neki kavarnici v Ljubljani slišali, ko so se trije scer omikani gospodj c, ki so se mende vsi gerš— kiga jezika nekdaj učili, zastran tega našiga sostavka pogovarjali, Enimu ni bilo prav, de ne obderžimo besede telegraf, ki je v vsih jezikih navadna. Ta mož gotovo ni bral, kar smo unidan lastran tega pisali, tedej ni ve vidil y kako bezite ena od druge. Ako pa eni daš elektriko sté kla, dru gi pa elektriko ž ê p la, se prijazno bližate, sprimite, in potlej mirna ena zraven druge se vidi, de je elektrika stêkla dru- visite. Iz tega gacna , kakor žépla. Naravoslovci imenujejo pervo dil ? on. de smo tudi mi to misel imeli, in se poprej, kakor kladno (positive), drugo pa zoperno elektriko ( nega Drugi gospod je modroval, de daljnopisnik ni prav iz gerškiga prestavljeno, ampak de telegraf po gerskim pomeni urnopisnik. Mi tega gospoda prosimo, de mu ne bo škodovalo, će se gre še enkrat gerški jezik učit, de bo zvedol, de „Tachy g r aphieu ali „Sténographié" ni „Télégraphié." — Casopisarji smo zares reveži; še ta-krat, kadar po otročje pišemo, nas nekteri modrijani noćejo prav razumcti! Sam Bog nam pomagaj tive Elektricitat.) Toliko bo mende zadosti, de vsak bravec saj nekoliko bolj električno moč pozna, ki jo je že davnej v blisku, stre li i. t. d. poznah (Dalje sledi.) ! 5 **) Burčen po nemško Bernstein, po gerško elektron je podzemeljska rumena smola, ki se le v malokterih kra-jih najde, in se tako sterdí, de kerhka in s tek lu Cujle, poglejle popolnamo novo selo na Mirajnskim i f Nikol ga še nismo vidili, tudi ne imenovati slišali enaka. Cevke gosposkih tabačnih pip so večkral na dú- tega kraja ali sela naKrajnskim; zastonj smo ga iskali lici, ki se v ustih derži, s bur en am ozalšane; tedaj našim bravcam večidel znan. Na ti smoli burčen je v Frajerjevim, Ložanovim ,Florjančičevim in tudi v drugih starih in novih zemljovidih Krajnskiga vojvodstva. Tudi ga ni dobiti ne v Frajerjevim nemškosloven-elektron pravi, so imenovali to moč sploh električno, skim imeniku mést, tergov, vasi, gradov, in krajev gotovo so nasi preddedje pred 2000 léti čudovito električno moč pervikrat najdli, in kér se burčen, Bernstein, po gerško na celim Krajnskim; tudi ne v nar novějším od viso- potolmačil. Ravno stopi drug mož v izbo, pervi v ciga ministerstva sostavljenim nemškoslovenskim imeniku zame pismo, se poslovi, in gré z njim. Kam? ne vém. A « » v M • . A « A i Vi« 1 ; • v t I • A-v novih kantonov in sodnis v Krajnski kronovini. Po Ne morem se zderzati, ti resnicni povesti 3 pra cr lejte tedaj, de je to sêlo res popolnama novo, ino de sanja pristaviti: je se le ta predpust izpod snega izraslo. Vém de Ime Pervo: Ako bi bil vradnik v tištim jeziku pisal v kterim so ljudje v kancelíi govorili, ali bi bilo mo- ? bi gotovo ze radi njegovo slavno ime slisali. nuje se: Unterpôssnitz po nemško; nihce pa ne vé goče takó zmešnjavo narediti? Mislimo; do ne. ker ga ni v nobenim nam zna kako pa po slovensko, nim nemskoslovenskim imeniku. Poslušajte golo prigodbo (factum), kakoršna je. Druffo : Ako bi bilo pismo po slovensko tako zmedeno pisano in od besede do besede ljudém prehrano, ali bi ga bili podkrižali? Misel naša je zopet, Preteklo nedeljo prinese mož, malo dni pred v nekim cesarskim sodnišu za njegovo hčer narejeno že-nitvansko pismo k meni rekoč: „Preberite mi to da bi ne bili tega tako dolgo storili, dokler ne bilo pismo, kako je narejeno?" Jez začnem brati, on pa debelo popravljeno bilo. Tretje: Kaj pomaga ljudstvu z velikimi stroški skle nj eno prestavlanje vsih postav, ktere ga dostikrat gleda ter pravi: r> berite po krajnsko." ^m v Jez: „Vi Tako jez ne zastopim, tedaj hoćete, de bi jez vam to pismo iz nemškiga v slo vensko přestavil, pa ne samo bral?" nic ne zadevajo, v slovenski jezik, dokler se mu take važne pisma, kakor ženitvanske, čezdajanske in enake, ktere ga tèsno zadevajo, v ptujim, njemu neznanim jeziku siloma vrivajo? — Nič. Berem, in od besede do besede prestavljam ? pa kmalo se mi ustavi moje delo, ker berem, de je ne-vesta domá iz Unterpôssnitz, pa nevém, kako bi to po krajnsko přestavil. De bi svoje nevednosti možu ne razodel, in v daljnim prestavljanju pri njemu za- hitro sežem po F r a j erj e v imenik pa zastonj išem po njem ? u panj a ne zgubil, > „Unterpôssnitz"; na zad lije moram vender le možá prašati, kje de je nevesta domá. „Iz Sp odnj ih Pir nič Smeleškiga kantona" saj mora biti to v pismu No zdaj Nekteri zarujoveni starokopitni vradniki na Slovenskim še zmiram o priložnosti kvasijo, de tudi prosti kmet noće slovenskih pisem, ampak nemške in laške. —Glavo zastavimo,le poprašajte naKrajnskim Stajarskim ali na Primorskim deset tavžent prostih Slo-vencov po versti : ali hočejo za naprej slovenske pisma , ali pa kakor do zdaj nemške in laške iz kancelij prejemati, de jih ne bote 10 med njimi dobili, kteri > Ti mi mož naglo odgovori u bi slovensine s veseljem ne volili. Od Save 5. Svečana 1850. X»/ ¥ M. P. L. J. y> Pismo pa ni bilo v Smeledniku delano. le nov „Kanzleinamen" je do-Si mislim: naj bo; scer so Nemci pisali Unter- imén kdo ima jo imam: sêlo ni novo pirnitsh", zdaj pa tako. Kolikor j / opis iz Krajnja. več Přetečeni petek se je v Krajnski fami cerkvi praz toliko imenitniši je. 5 novala cerkvena obletnica za našim Dr. Presernam. Berem na dalje; de ima ženin „eine Viertelhube" pol grunta ima." eno četert zemljiša 55 Ce ne verjamete, de je takó pisano, nesite pa Jez : drugam prestavlat. celii ni prav pisal. Mož: „Ni res! a a Moz: „Ze verjamem 5 tode v kan Kmalo pa vidim na drugi strani, de bo ženin ne Kdor je bil pri ti slovestnosti, se je lahko živo prepričal, v kakó živim spominu naš predragi rajnki v sercih vsih, ki so ga poznali, vedno živi. Od visoke častite duhovšine do zadnjiga pevca in narodniga stražnika je vse radovoljno iz zgole ljubezni do njega svoje moči in znanosti k povikšanju slovesnosti v dar přineslo. Krajncam gré čast, de se od njih reci zamore, de vesto na svojo „Halbhube" pol grunta intabuliral. so visoke pomenljive Povej mi ? 55 dragi 5 5 žali bog! gosp. vradnik! kaj posede ženin 5 sede: „et cetert ali polovico zemljisa? Na dalje je zapisano, de se oldinarji nevestine dote nar silnisi posodnike (die drin sploh zanemarjene be-meminisse juvat" v nar obširnišim po-menu zapopadli in v djanji pokozali. Slava jim zató! zaveže ženin z 700 hvala jim ne zaostane. v c čakajo taciga terjanja, ampak de ravnajo po vstavi kteri so Cesar vsim deržavljanam ravnopravnost zagotovili. Kar deržavna vstava zapové, zapové tudi Jez vam druziga s veto vati ne morem, kakor de za naprej nič nikar ne podkrižajte, ako se vam ne bo pred na tanjko do p i cice prebralo in razložilo, de žel na slovenskih kronovín, v kteri 3. razlozno pravi Vsakimu narodu gré nedotakljiva pravica za va kaj de je zapisano. Mož: „Je! kaj to pomaga, ko po V i V nemsko pisejo; saj nam potlej po krajnsko povedó kar hočejo; mi pa jim moramo verjeti, ce ne pa nam kmalo zugajo nas v luknjo utakniti. Pa kako je to, saj že dve leti sèm govorijo,de so Cesar zapovedali, de nam bodo tudi po kanclijah po krajnsko pisali, zakaj se to že ne zgodi?" v Cez vse te reci, oče! pa tam poprašajte, kjer ste to pismo delali; ondi bodo vedili vam nar bolj prav odgovoriti; kolikor sim vam jez vedil in mogel storiti, eim vam storil, ker sim vam pismo prebral ino tudi rovanje (Wahrung) svoje domorodnosti in svoji-ga jezika. Te postave morajo sedanji vradniki bolje vediti, kakor prosto ljudstvo; oni pa morajo tudi vediti, de ravno ta paragraf narodu pravice varj e, de se mu nikjer ne kratijo, ne v soli ne v kancelijah. Domá in med seboj smo že pod absolutizmam smeli domaći jezik govoriti} vstava je pa ljudstvu druge pravíce podělila. Koliko pravd (Prozesse) bi ne bilo treba, ko bi se bile vselej take važne pisma v domaćim jeziku narejale! Vsak clovek ima zdej pravico, take pisma od novih vradov v svojim jeziku terjati; od vradnikov pa, ki so si po vstavi svesti svojih dolžnost, mende ne bo treba tega terjati, ampak taki bojo sami storili, kar jim postava veleva. Tudi naš vstavoljubi deželni poglavar bo gotovo nad tem cul. Vred. in znanci so pozdravljali vojake rojake, de je bilo ve- naj se saj takó laže, de se laž ne bo dala s pestjó seli e viditi. Ljubljancanje so dobro kosilo si oskerbeti toliko denarj i de « J 40 kraje., vsak desetník 30 kraje dobil vsak feldvebelj ., vsak prosták pa 20 kraj V četertek popoldne je bil slovesní pokop ki je bil čez 26 ucenci so ga A ne mnogozasluženiga gosp. L. Martinak lét učenik gimnazialnih sol. Njegovi sli in mu svetili, in razun njegove rodovíne in žlahte učenikov in učencov vsih šol je spremila silno velika ? množica ljudi rajnei k grobu. Naj mirno počiva v ktero je resnično zemlji domovine in živo ljubil y ktéro je pa star - mogel prezgodaj ajnki je bil se le 62 let nika, nišnici Dr apustiti Šo kl ? Spet nam je légar pridniga zdrav ki je bii zdravnik v vojaški bol lama v nar boljših létih vzel. V nedelj popoldan je bil pogreb Pust je letas zares prav pust Pa obernimo se d žalostniga premišljevanja kér je ravno pustni torek, k neki smesnici, s ktero nas je Ljubljanski dopisnik razveselil. Znano je bravcai v n Lloyd u" unidan „ Novic", de ta mo ima prirojeni nagib j? H i nt e r g e dank osledovati take n Hintergedank n" drugih ljudi je zdej spet iz hal, kér ima dobiti. zalogo tega iz sopis v sopisov prevzeti ! Ali ne bo kot mačoha rr to Blaznik vradni slovenski » Kakó more založnik h ča govori Hintergedankenmann še tretj tega tretj v nemar pusal in V Z dej pelj "J avnal? 0 tit se nekaj druziga za pravi Hintergedankenmann — to je zvito tka nje ? ktero le tišti osled kt ima tanek nos zató Se vé. de tak filed ima le sledi in njegovi ljubez tovarši. Ta sled je pa šembrano piškav in če dopisnik p ne bo boljši sledil ? bo v se oje lastne prijatle takó dolgo za nos vodil, de bo še cio njim njegov sled na zadnje zopern postal. Gosp. Blaznik izdaja „ venijo" kot edini vlast nik tega „Novic e", Slo časopisa, po pol pôle v krat v ka- ki přidej ma Blaznikova lastnina, m dvakrat v tednu tednu na svitlo, niso kor je vrednik „Novice" od léta 1843 po zaupanju kme tijske družbe samostojno in ne om ej eno (selbststàndij und unbeschrankt) vredoval m nje ire vi to tovarši ne véjo i ;e vé de tega dopisnik p kér so še le no marcu 1848 osleduhi postali), takó jih vreduj le po e zdej i de ljudstvo v kmetijskih, rokodelskih in sploh potrebnih znanostih sedanj časa poduči Gosp Blaznik se teden pold p o 1 d r u g e polo. Se vé de ni mogoce pôle še 2 téden natiskovati dopisnik p morebit misli i de bo Blaznik dni k Ali pa vrad- niga lista? Morebiti je kaj taci zasledil! Nam je le zagrabiti. Novic at 9 mnof/ih Urajev. Dunajski vradni časopis 5. svečana je oznanil za • v i _ * i • • ! • ^ * • v « i v i Gorisko, Istrijansk Gradiško dezelno vstavo 38 po v G o orici biti poklicati. Tudi pride na deželni zbor, kiima za navadno ? Cesar ga pa znaj tudi kam drugam glašena Tiroljsko kronovino je vstava raz V ze Cesar so bili unidan nekaj zboleli spet boljši so pa Minister kupčijstva je razglasil na svet zastran zedinjenja avstrijanskiga kupe i j stva t in z nemškimi deželam 6. dan t m. na t • v pisejo de V ze prisesrel. Pruski kralj je to Novice Pešt okolj 70,000 honvedov (to je,tistih oger skih vojakov, ki so v puntarski armadi avstrijansko armado danih Cernogorci zc služili) je v Ni res, de bi se bili per svojiga vladarja (Vladika) spuntali kakor so laške zadriške novice unidan oznanile. Na Gerškim se klobčič zmiraj bolj zavija. Le en glas je, priti men de Ang hocei ma z Ru sa m navkrizj ? G e r š k VP razpertija jim je le s p rožek v ta na i pur g u je povodenj strašno škodo na pravila. Povsod med Prešpurkam in Pešt am je velika nevarnost olj po vod nj ? ktero led D zuga. Tudi na Ce ski m kazala. Blizo P se je go v ej kuga pri knilo to Po je na eni pristav 19 goved oprostenje že doko J 164 eliko srenjah na Ceskim je zemljišno nčano. V drugi polovici prosenca se stilo enj od 22. velicih grajšin popolnama opro y ^oleka novica. Po nar novejšim ministerskim ukazu od 19. pro- poloviea šolskiga rica se ima Ta postava senca t. 1. je zapovedano, de p léta ima 20. mai t prila jenjati drug polo veljá za léta jenjati pa 14 gusta Med P in daj 14 dni prazniko kakó drugo dolgo boj polovico je te jesenski ali ve liki solski prazniki terpéli, se še ne vé. MBanašnjim JVovícam je tedaj dosihmal 2 časopisov vdeležil, ki zneseta celi prii V # zacetek razlaç k zraven dva rodoljuba v pod Slo P ki sta ga kmet: vsacimu je natanjčno znanje nove spisala. Naj bo niestnjan n jske dbe potrebno. Prii razlaga je pa tudi takó umljivo, in v takó prijetnim slovenskim jeziku pisana, de po pra zamore A V • reci: de SI toliko znano ? de j naš to P deželni poglavar gospoda umljivo razložene, kakor dosihmal že nismo imeli nobe ta. fajmoštra Potoč nika v dil. Kaj bi, postavimo, rekel gosp. Klein may ka vra dni g lista poter- popade toliko poduć Tudi uv< naše seda po takó d v to razlago za vlade v sebi de k takim govorjenju dopisnika p ? ki cio k dan 1 kdor dosihmal vstave še ni prav razumel, jo razuméti. m po ti zlag Vred i polo zraven nemškig teg v se časopisa izdaja, ce bi mu kdo bi kak 'i drug časopis ? prevzeti! Kakó piškav je pa sled dopisnika ki tebi nič meni • V nic bo Blaznik zavoljo „Novic in r.> Slovenij u pravi ladn i de list teg > i vidi pogla varja mu zagotovljeno zalogo vradniga politiškiga lista dobi, ne misli več i le po mačohje oskerboval, se nar očitniši iz kér gosp. Blaznik, kadar od gosp. deželni več izdajati „Slovenije" , kar je že zdav-nej znano. S tem bo Blaznik tudi tištim, ki menijo, de se on hoče s „Slovenijo" obogateti, nar očitniši d kazik dal de dajanje casopisov ne nese liko dobička. kakor marsikdo misli T vselej! Mi nimamo ne volj ravno to-enkrat za am ni m i na- I Jjjubijani 1 F Miš'ftJnji v Kititi kup (Srednja cena). svec. svec. arold. mernik Pšenice domaće » » banaške » Turšice....... > Soršice....... R— % v 9 ezi......... » Jećmena...... » Prosa ........ » Ajde......... » Ovsa......... padki Lloydovih dopisnikov okvarjati le to še rece mo Kdor den s v et a m na j naj saj k mot i ne ostane to delà, de pred ir se laže, in kd Danasnjimu listu je pridjan 7. do kl ad ni list.