2 : : : : : : : : : : Občina Grad LJUBITI ALI IMETI RAD Prebujajoča se pomlad, ki je venomer opevana z žvrgolenjem ptičk in z vonjem dehtečih rožic, v ospredje prinašain prebuja najpomembnejše čustvo človekovega obstoja:»ljubezen«. K temu nas prepričujejo in opominjajo tudi raznorazni spomladanski prazniki: valentinovo, gregorjevo, dan žena, materinski dan … Čeprav so naše predstave o tej besedi različne in se z leti lahko tudi spreminjajo,nekaj ostaja zagotovo enako. Ljubezen mora ostati inbiti vedno samo eno: »dajanje«. Dajanje bitjem, dajanje dejavnostim in dajanje stvarem. Nikoli ne smemo samo čakati, če sami za to ne storimo nič. Pojem »ljubezen« je torej večpomenski in se ne nanaša samo na ljubezen do sočloveka. Ravno zato smo se odločili, da to čustvo človekovega obstoja, ki nas povezuje že od Adama in Eve, razgrnemo in opišemo v širšem pomenu: ljubezen dveh ljudi, materinska oziroma starševskaljubezen, ljubezen do raznih dejavnosti, božja ljubezen… Nismo pozabili, tako kot ponavadi, tudi naših najstarejših. Tistih, ki po petdesetih in še več letih skupnegaživljenja, imajo dodobra razdelano besedo »ljubezen.«Zagotovo je moralo biti pojmovanje tega čustva nekočprecej drugačno kot je to danes. Pri Gradu pa smo za konec poiskali tudi pravega mojstra, ki je v naše okolje prenesel najizrazitejše slovenske simbole ljubezni: »lectova srca«, odkrili pa smo tudi, da se je materinska ljubezennekoč kazala tudi v večjem številu otrok v družini. Mi smopri Gradu odkrili družino, kjer je bilo kar trinajst otrok.Že stara grščina je poznala vsaj tri poimenovanja ljubezni:eros (lat. amor; erotična ljubezen), philia (ljubezen do nečesa – ljubiteljskega) in agape (lat. karitas; ljubezen dobližnjega pomoči potrebnega). V našem okolju beseda»ljubim (te)« nima posebnega mesta, saj je v narečjutoliko ne uporabljamo. Zato pa jo največkrat zamenjabeseda »rad (te) man«. In kaj bi vi odgovorili na vprašanje: »Koga ali kaj imate pa vi radi?« Otroci, na primer,so odgovorili vsak po svoje in so hitro našli odgovor, mipa si bomo svoj odgovor morali poiskati kar sami. Samo,da ga bomo našli. Nino Gumilar INDA SVEJTA SO TÜJ DEKLINE ZNALE DVORETE Da je ljubezen že od “panti veka”, ni potrebno posebejrazlagati, pa vendar se je način izkazovanja tega pomembnega čustva z leti nekoliko spreminjal. Nekoč seje mladina spoznavala ob delu, molitvi, ob harmoniki …fantje so bili vasovalci, dekleta pa so izbirala. Čeprav žev preteklosti ni bilo vedno tako. Večkrat so prav dekletarekla zadnjo besedo, pa če so se njihovi starši strinjali aline. Kaj pa mladi med sabo? So se že v preteklosti »parali« tako, da je prijatelj prijatelju šel na roko? Lahko pase je pripetilo ravno obratno: da je najboljši prijatelj aliprijateljica speljal-a drug drugemu partnerja. Žal, se todogaja še dandanes. Mladi so se v preteklosti med seboj veliko več družili, kotse to danes. Ni bilo nobene tehnologije – ne telefona,računalnika, televizije, kaj šele avtomobila in drugih prevoznih sredstev. Ves ta način življenja je človeka silil k večjemu medsebojnemu povezovanju, druženju, sopomočiin ustvarjanju stikov. Tako si je mnogo kateri fant ali deklepoiskalo svojega življenjskega partnerja ob delu – bodisiob domačih opravilih (ličkanje koruze, česanje perja, luščenje bučnega semena, ob žetvi, spravljanju stelje – grabljanju ali ob mnogih drugih podobnih opravilih), lahko pa so se spoznali na sezonskih delih. Posebej veselo jebilo tam, kjer se je pridružila še harmonika, pa četudi je zato bilo potrebno narediti nekaj korakov več od doma.Priložnosti za medsebojno druženje in spoznavanje torejni primanjkovalo. Nekateri so se tako poznali že od šole,drugi so se družili kot sosedje ali daljni sorodniki, tretji paso se spoznali in »skup prihajali« tudi ob kakšnih ostalihdogodkih. Tu je predvsem treba omeniti tudi vpliv cerkvena tedanjo mladino.Mladina je nekoč množično obiskovala svete maše, predvsem pa molitve in popoldanska srečanja. To niso bilasrečanja zgolj verske narave, ampak jim je največ pomenilo prav medsebojno druženje in čas po samih obredih.Na ta način so zapolnili nedeljske popoldneve, izkoristili čas za pogovor pa tudi za zabavo. Ker denarja ni bilo, simarsikdo v daljni preteklosti ni zmogel privoščiti »runde«s prijatelji v gostilni. Dobivali so se raje ob poteh, križiščih,na mostovih … posebej veselo je bilo takrat, ko je moral fant spremiti dekle do doma.Pa vendar so se sčasoma razmere izboljševale. Fantje so šli za zaslužkom, tako da so ob vikendih prihajali s kakšnim novčičem domov. Posebej jim je denar prišel prav za kakšno veselico, kjer seveda ni manjkalo mladih deklet. A problem je nastal takrat, ko so bili fantje večkratpreveč nagajivi in so jih dekleta hitro odvrnila, pa čepravso znali dobro plesati. Krilo pač ni smelo oditi previsoko! Velikokrat pa se je izcimilo prav to, da sta skupaj pristala taka dva, za katera bi dal roko v ogenj, da nista za skup. Abolje tako, kot če je prijatelj prijatelju skočil v zelje. Tega že tudi v preteklosti ni primanjkovalo. A ko je bil narejen prvi korak, ni bilo več dosti časa. Kot some opomnili starejši možje ali starejše gospe, je že nekočmoralo dekle kdaj pa kdaj fanta opozoriti tudi nase. Ja,zakaj pa ne! Če je bil iz dobre družine, je rad delal in sopri hiši imeli vsaj nekaj zemlje in živine, ni bilo zadržka,da dekle ne bi šlo za snaho. A zadnjo besedo so sevedamorali dati starši – brez »vougledi« bodočega mladoženca in dogovora o nevestini doti nikakor ni šlo. K sreči je v naših koncih bilo veliko takih porok, kjer sta bila mladadva ali iz istega kraja ali pa vsaj fare. Tako sta se družini že prej dobro med seboj poznali in ni bilo treba pred»zdavanjem« posebnega poizvedovanja. Pa vendar je bilobičaj »vougledi« ali prošnje ženina za nevestino rokotudi v naših krajih še dolgo časa živ in navzoč. Spodaj objavljam del besedila »Vougledi« (Dober pajdaškalendrum, 1929, l. 3), ki v stari prekmurščini spominja nato, kako so nekoč potekali dogovori med starši bodočeneveste in bodočega ženina. Ženina je vedno spremljalnjegov priča ali starešina. Ali je bilo res pomembno vedno samo bogastvo, ali pa so že nekoč fantje in dekletaopažali tudi druge stvari? Nino Gumilar Eno zimsko nedelo je lübleno sijalo toplo sunce na Staroves. Deca in ženske so na pragi sedeli in so se jim jezickelepo vrteli kak klopotce. Daleč od Bele peči z vesi so se pripelali vougledi in pred Kopačovov hišo je voz stano.Vö z voza sta stopila stric Petelinski Martin in mladoženecMatjaž, stric starešina je pred Kopačovov hišo sedeče prijateljsko pozdravo. Mladoženec pa je s svojimi bistrimi očami okoli rama nagledüvo. Ogajalo njemi je vse, ka je vido:štala, gümla in na gümle lepou spucana in vrejdi ležejča gospodarska šker, na drvotani lepo usklajena, razskalana drva, gnoj … Vse je vredi najšo, samo dvorišče je že dugonej bilo sküp pometeno.V mislih je mladoženec zadovoljen bil, misleči si, kak dobrode, če se esig k ten bogatin oženi. Kopačova hiša je na dalečokolik poznana bila kak velka bogatija. Ali Boug zna, kakje to, ka tej dekle tak dugo nemrejo moža dobiti? Bilej sta 4 : : : : : : : : : : Občina Grad dvej dekli k moži dati, ena 20, drüga 23 let stara. Erbija je tüdi preci velka, pa itak nega mladoženca, šteri bi si je vzel.Če gli, vsako leto vouglede eden ali drügi prijde.Starešina in mladoženec stopita v hišo. Starešina pomali naprej prinesej, zakoj sta prišla in zača hvaliti mladoženca. Mladoženec pa samo sedij in po hiši okoli glejda, tüpa tan eno rejč povej in to tüdi samo zatou, ka ne bi radnorc posto. Kak duže glejda, tak duže njemi postane njegovobraz, na šteron se vidi, ka je nezadovolen. Pod klopami pripeči na naglo ta pometeni küp smetij, praj vseposejdi, na peči puno cout, postele zbucane, tak ka bi zdaj z njih gorstanili. Sneja je v lejpi gvant oblečena, se vidi, ka se ma s čin küjpete, ali njeni šinjek je čaren, zamazane, pa košava – srakica štero na sebi ma je zamazana, tak da bi niti žajfetakšne na svejti nej bilou, ka bi tou vö zejla. Njena sestraje nikaj nej načiša in ravno tak menjša deca.Matjaž mladoženec z nogami na tihoma brše svojoga strica strešino, naj henja, ka bi še rad dale šel.Sneja glejda mladoženca od glave do pete, vidi se z nje-noga obraza, ka bi s ten dečkon zadovolna bila. V ton časi kak Matjaža glejda, se škrable po košave glave, za malose poškrable po debeloj bedrej. Starešina pa samo hvalimladoženca in na stoli kupice nataka pa pije, Kopačovamati pa se obračajo v künji in mastijo. Na zadnje v tounraznok idejo, ka za par dnevov mladoženec prijde nazaj.Mladoženec, kak se nazaj sejde na vouz, si globoko odejne.»Hvala Bougi, samo ka san se rejšo« – pik-pok, poči z bičonin stira vö s Kopačovoga dvorišča. Že za prvin vogloun pa se njemi jezik odvejže in začne svojome starešini praviti:»Ka pa ste jo nej vidli košavo, zamazano, v hiši puno smetij,praj vseposejdik, posoda ne omita … Ona pa na pragi predhišo sedij, dvorišče pa puno smeti! Takši dvej dekli, bi vsetak lejko čisto držale, kak cerkev.«Stric ga samo glejda, pa prave: »Pa je bogata.«Pelala sta se prouti domi, ne guči ne eden, ne drüge. Kakprideta v eno malo ves Matjaž pravi: »Oho, staviva se!«Pred eno malo hišico se stavita. Pred hišo stoji ena čvrsta, čisto oblečena dekla. Matjaž krščak visoko povzdignein kriči: »Dober den, Anica«! Poznata se že nekaj cajtain večkrat jo je tüdi od cerkvi do doma spelavo. Jo pita:»Maš kakšno korino za menej?« Deklička se zasmeje inodgovori s svojin čistin srebrnim glasom: »Bi dobo, če bibil moj fant, štero rad imaš, tista naj ti jo da!« »Ne boj,ne boj se takše! njej pravi nazaj. Migne svojimi strici innjemi pravi: »Zašenki san vozo tak daleč, mogoče bližedobin, ka mi srce želej!« Ka san mislo gnes, tou napravin!Probajva tü srečo!«Stric Martin se držij, kak huda vöra, zmrzno njemi je jezik,mrzlo stopa za Matjažem in ideta v malo kučico. Tü paMatjaž gučij. Gučij več, kak je tan stric gučo. Stric je patiho namesto njega. Guč esig, guč ta – naenkrat Anicinoj materi na kraci pravi: »Dajte mi Vašo hčer za ženo. Jaz jo rad man. Ne bojte se, živela va tak po siromaškon. Jaz mannekaj, pa ona tüdi nekaj. Delala va obadva, pa či Boug da srečo in zdravje, va blajženi žitek mela.«»Oh jaj, oh jaj, ka mo pa te jaz sama? Vidite, ka je Anicamoja edina hči. No, pa kak ona ščej …« in postrani pogled-ne na Anico, štera z rdečin obrazom sramežljivo skima zglavov.»Znate mati, najbolje se mi to dopadne pri vašoj hiši, kaje vse tak lejpa čistoča in Anica tak vö zglejda, kak gnescveteča rouža. Ka ste z njou delali, ka je taj čvrsta?« »Ha,haha« se smejijo mati. »Za to smo še skrbeli, čistoča je na prvan mesti pri hiši, redno se kouplemo, mujvamo, gvantperejmo in to samo z zlatorog-terpetinovov žajfof. To žajfosigdar pri rokaj mamo!« »Čedno delate,« potrdi Matjaž.»Čistoča je pol zdravja in bogastva, čisti človek je vsakome deli vrejden.«Takšna je zgodovina. Red in čistoča je pri hiši ta prva rejč, invečkrat veliko odločno zgodovino napravi. Matjaž in Anicasta postala mož in žena, pa tou samo zavolo čistoče. LJUBEZEN – KAJ JE TO? Kaj je ljubezen in kaj zaljubljenost? Skozi čas se nam našavidenja glede tega spreminjajo. Zakaj se nam spreminjajo?Pogled na ljubezen je odvisen od več dejavnikov, kateripa na nas vplivajo že od ranega otroštva. Veliko vlogoimajo tukaj tudi mediji, kateri s svojimi idealiziranimiklišeji o zaljubljenosti in romantiki v veliki meri vplivajo na naše videnje tega čustva. Ljubezen je čustvo in nič večin nič manj. Lahko rečemo, da je ljubezen izraz močnenaklonjenosti in spoštovanja do druge osebe ali objekta.Vsi si želimo neko brezpogojno, romantično ljubezen, vkateri nam bo naš partner zvest, hkrati pa si tako kot vstari Grčiji želimo svobode. A varanje ni spoštovana vrlina,čeprav je dandanes že pogost pojav. Zakaj ljudje varamo?Želimo imeti ugled lomilca/lomilke src? Nismo še našliprave ljubezni? Odgovora ni. Vsak ga mora najti sam pri sebi. A na žalost je v današnjem času varanje povezanotudi z denarjem in lepoto.Ljubezen so opevali že trubadurji in jo postavili najvišje na lestvico vrednot. Zdi se mi, da jo tudi še danes zeločastimo. Ljubezen je v zgodovini zanetila marsikatero vojno, a jo je tudi pogasila. Ima veliko moč, katero opisujejo umetniki, filozofi in verski voditelji. Poglejmo samo praznike, katere povezujemo z ljubeznijo, kot sta valentinovo ali gregorjevo, in so danes postali tržna niša za trgovce.Ampak potrebno je ločiti ljubezen in zaljubljenost. Čepogledamo bliže, vidimo, da so trubadurji opevali zaljubljenost in močna čustva, ki se v tem stanju pojavijo.Psihologi pravijo, da je stanje zaljubljenosti, ki se pojavitakoj na začetku, podobno stanju psihoze. Dejstvo je, da nam zaljubljenost spodnese tla pod nogami in izgubimo stik z realnostjo. Naš izbranec je v naših očeh popoln.In kdaj lahko potem govorimo, da zaljubljenost preide v ljubezen. Jaz bi rekla, da tedaj, ko dejansko vidimo osebo tako, kot je.Da obstaja razlika med zaljubljenostjo nekoč in danes, vemo vsi. Doba interneta je spremenila človeštvo. Dandanes lahko rečemo, da se mladi zaljubljajo tudi čezračunalniške ekrane. Nekoč ni bilo tako. Naši dedki in babice so svoje partnerje spoznali ob različnih opravilih, na sejmih ali proščenjih. Pri mnogo kateri zvezi paso imeli prste vmes starši in sorodniki. Zveze s pomočjo mešetarja/posrednika so bile predvsem pri bogatihdružinah. Dandanes se v izražanju zaljubljenosti, kot je poljubljanje, objemanje, držanje za roke, ne vidi nič slabega. Nekoč sta si dva zaljubljenca take trenutke ukradlaza kakim hlevom ali kopico sena. Izkazovanje določenenaklonjenosti v primeru zaljubljenosti se v današnjihčasih začne prej, kot se je nekoč. Že v osnovnih šolahimamo parčke po klopeh, ki se držijo za roke.Ko smo zaljubljeni, čutimo tudi telesno privlačnost dote osebe. Ta se izraža v objemih, poljubih in na koncuprivede do spolnih odnosov. Poznamo pa tudi platonskoljubezen, ki ni povezana s telesnimi potrebami in dandanes velja za staromodno in nesodobno. Tukaj gre zavzajemno ljubezen med osebama, ki pa ni obremenjenas spolnostjo. Dva, ki se ljubita »platonsko«, sta v resnici zaljubljena na poseben način. Pri platonski ljubezni jespolnost izključena. Vsak tak »nagon« bi pomenil pritej ljubezni »živalski impulz« in ne bi več šlo za čisto in vzvišeno ljubezen.Današnji odmev arhetipa čiste platonske ljubezni jeaseksualna ljubezen, pri čemer se zanika seksualnost in se vzdržuje čisti odnos.Ne sramujmo se ljubezni, ne glede na to ali je ta telesna ali duhovna, materinska ali očetovska, ljubezen dobližnjega ne glede na spol, platonska ali prvošolska ...V 1. pismu apostola Pavla Korinčanom je zapisano: »Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.« Doris Troha Ljubezen največkrat izrazimo v obliki srčka (foto: Suzana Farič) Občina Grad : : : : : : : : : : 5 OD ZALJUBLJENOSTI DO ZRELE LJUBEZNI Naše predstave o ljubezni in zaljubljenosti se skozi življenjespreminjajo, odvisne pa so od več dejavnikov, in sicer odtega, kar kot popotnico prinesemo iz otroštva do klišejev,kakršne nam vcepljajo mediji, ki ljubezen idealizirajo onstran meja razumnega. Kdor si na tej osnovi ustvari predstavo o ljubezni, je obsojen na to, da bo vse življenje boljali manj brez nje.Obstajajo zmote in zablode, ki nikakor niso dober temeljza snovanje skupne zveze dveh oseb. Tako vsi hrepenimopo nekakšni »popolni ljubezni«, katera, žal, ne obstaja. Popolni so lahko le naši občutki, ki nam jih daje partnerskorazmerje.V življenju se srečujemo z različnimi frazami, kot je na primer ta, da je ljubezen dajanje. Resnica pa je ta, da jeljubezen čustvo in nič več. Odrasla ljubezen pomeni večprejemanja kot dajanja. Ljubiti zrelo in odgovorno pomeni,da smo pozorni in da znamo prisluhniti ljubljeni osebi inna osnovi tega ugotovimo, kakšna je značajsko, po srcu inkaj čuti do nas. Na ta način oblikujemo pravo čustvo ljubezni. Prav tako je prepričanje, da prava ljubezen traja vseživljenje, zmotna. Traja, dokler pač traja in ne moremo jevzdrževati umetno. Najbolj filmska in hkrati najbolj neumestna zabloda je ta,da je za trdno zvezo dovolj le ljubezen med partnerjema.Trdne ljubezni res obstajajo, vendar samo ljubezen še zdaleč ni dovolj za ohranitev zveze. Ljubezen tekom časa postaja zrelejša in se nenehno spreminja, kaže drugačne platiin od obeh partnerjev zahteva veliko prilagajanja, iskanjanovih poti ter reorganiziranja. Partnerja morata imeti sposobnost medsebojnega sporazumevanja, izražanja medsebojnega spoštovanja, skupnega reševanja težav. Zavedatise morata, da to, kar doživljata skupaj, niso več najstniškizmenki, ampak skupna odgovornost za prihodnost. Ljubezen v tem smislu je pomembna, vendar le v kombinaciji sštevilnimi drugimi dejavniki.Prepričanje, da se v zvezi ni mogoče več ničesar naučiti, jezmotno. Učimo se namreč celo življenje, in to na lastnihnapakah, skozi spremembe, v tem procesu spoznavamosebe in partnerja. Tudi pričakovanje brezpogojne ljubeznini dober temelj partnerske zveze. Namreč, pričakovanjeod partnerja: »če me ljubiš, boš… (se boš spremenil, bošpopustil…) je nevarno, saj navedeno pomeni, da partnerjune zaupa, da želi dokazovanje nasprotnega in mu ni marza njegove občutke. Kar hoče on, je pomembneje. Osebe,ki tako razmišljajo, od partnerja pričakujejo sposobnostbrezkompromisnega prilagajanja in branja misli. Navedenopa vodi v propad zveze.Poznamo partnerski odnos, ki ga gradita dve osebi v zakonski oziroma zunajzakonski zvezi. Lahko sta moški in ženska,ali pa gre za istospolno usmerjen par. Uradno priznanjeslednje partnerske zveze ostaja v rokah naših politikov, kisi še niso enotni, kako pravno urediti to zvezo. 6 : : : : : : : : : : Občina Grad Zakonska zveza pomeni uradno potrditev ljubezni s poroko,za katero se partnerja odločita zavestno. Z uradno zaobljubo dasta pečat svoji »pravi ljubezni«, s katero izkažeta svojoresno pripravljenost za nadaljevanje svoje ljubezenske zveze. V preteklosti je poroka veljala za veličasten dogodek vdružini, ki je pomenil začetek ustvarjanja ugledne in srečnedružine. Zato je bilo takrat veliko več porok kot danes. Mladiso se poročali veliko prej kot danes, takoj po polnoletnosti.Danes pa se poročajo nekje pri tridesetih. Razlog za to jepredvsem, da se jih večina odloča za nadaljnje izobraževanje.V današnjem času pa vse več parov živi na koruzništvuoziroma v zunajzakonski skupnosti. Koruzništvo je bilo vpreteklosti obsojano in nesprejemljivo. Družbeni in kulturnirazvoj pa je pripeljal do sprememb načina življenja, svobodomiselnosti ljudi ter do sprememb miselnosti mladihnasploh, ki čedalje bolj ne verjamejo več, da je sklenitev zakonske zveze temelj večne ljubezni. Čedalje bolj se uveljavljaprepričanje, da se lahko tudi v zunajzakonski zvezi gradi ljubeč odnos med partnerjema, otroci in da za to ni potrebnaporoka. Poroko označujejo kot neko formalno uradno potrditev nečesa, kar že tako obstaja. Navedeno res drži, vendarpa se moramo vprašati, kam vodi takšno prepričanje, kakobo vplivalo na naše potomce. Poroka, zakon in zakonska družina še vedno predstavljajo družbeno in kulturno normo.Vsako družbeno področje je namreč urejeno z nekakšnimipravili, ki so se oblikovala na podlagi dolgoletne prakse in sotemelj za pravo smer in nadaljnji razvoj družbe. Tako so seoblikovala tudi pravila o zakonski zvezi, ki so zapisana in vsekar je zapisano, je seveda tudi lažje spoštovati. Med tem, kosi partnerja v zunajzakonski zvezi svobodno oblikujeta svojapravila. Navedeno seveda ne pomeni, da tak način skupnega življenja ne more biti pozitiven za partnerja in družino.Najdemo primere, ko so medsebojni odnosi še boljši kot vnekaterih zakonskih zvezah. Ali obstaja srečen zakon? Splošna formula za srečen zakon oziroma zunajzakonsko zvezo ne obstaja. Obstaja pa nekaj zlatih pravil, kizagotovo prispevajo k ohranitvi zakona oziroma dobregapartnerskega odnosa.Partnerski odnos odraslih oseb je vseživljenjsko delo, pa najsi gre za zakonsko ali zunajzakonsko zvezo. Prehaja skozi različne faze, prva je zaljubljenost, ki sčasoma minein preide v zrelo ljubezen, ko partnerja spoznavata realnoplat odnosa, ki je seveda lahko še globlja, trdnejša in stabilnejša, trajnejša, lahko bi rekli večna. Vendar moramo vanj stopiti pripravljeni na pasti, s katerimi nas preizkušaživljenje. Namreč, jasno je, da odslej živimo v skupnosti,kjer sta partnerja enakopravna, vsak s svojimi željamiin potrebami in pogledi na skupno življenje. Ko se dvaodločita za skupno življenje, je trenutek, ko sprejmetaodločitev, da bosta skupno gradila na odnosu. Zavestno delo na odnosu zahteva pripravljenost sprejemati partnerja takšnega, kakršen je, saj si vsak od nas ravno tako želi, da bi nas partner sprejel takšne, kakršni smo. Da je človek lahko srečen v partnerski zvezi, mora biti najprej srečen in zadovoljen s samim seboj. Ko smo sposobnirazumeti samega sebe, lahko razumemo druge in jih tudilažje sprejemamo. Spreminjanje partnerja največkratvodi v velike zakonske krize, kjer zakon postane bojišče,kjer se dve osebnosti bojujeta za prevlado nad drugim.Namesto uresničitev naših predstav ljubezni in harmoničnega medsebojnega odnosa, v katerem eden zahteva,drugi pa uboga, si ustvarimo zakon, v katerem eden beži,drugi pa doživlja razočaranje. V takšni zvezi tudi otrociniso srečni in obstaja verjetnost, da bodo takšne vzorce prenesli tudi v svoje življenje.Vsekakor je eden izmed najbolj znanih receptov za srečenzakon tudi pripravljenost na odkrito, spoštljivo komunikacijo med partnerjema. Odnos je potrebno graditi namedsebojnem spoštovanju in iskrenosti drug do drugega. Naučiti se moramo dobre komunikacije za obvladovanje konfliktov in reševanja problemov brez napadanjaljudi. Ne iščimo krivcev v preteklosti, ampak poiščimorešitev za prihodnost. O nesporazumih, konfliktih seodprto in sproti pogovarjamo, si jasno, neposredno povemo svoja pričakovanja, potrebe, želje ter preverjamo,ali sta pravilno razumela drug drugega. Namreč, številnikonflikti nastanejo zaradi napačnih interpretacij. Znatimoramo sprejemati mnenja, občutke in misli partnerja,ki se lahko razlikujejo in niso vedno enotna. Zaradi težav,ki se pojavijo, se ne ločimo, ampak poiščemo skupno rešitev. Partnerja naj sledita istim ciljem. Dober odnos se kaže tudi v tem, da si izkazujemo pozornost, sočustvovanje, veliko se pogovarjamo, včasih pa le uživamo drug ob drugem v tišini. Ne smemo pozabiti naskupne konjičke, kar pa ne pomeni, da se odpovemo takšnim, ki jih obožuje le eden. Prav tako ne smemo pozabiti na svoje in skupne prijatelje. Oba partnerja naj delata in sta neodvisna drug od drugega.Če imata otroke, naj ne postanejo oni poglavitni delpartnerskega odnosa.Če bomo uspeli spoštovati vrednote, ki predstavljajo temelj dobrih medsebojnih odnosov, se bo udejanjila tista»prava ljubezen« med partnerjema. Je pa seveda srečen in uspešen zakon oziroma partnerski odnos odvisen od obeh, enostransko spoštovanje načel je za zvezo pogubno. Torej odločitev je na nas, katero pot bomo izbrali. Tatjana Grah RAD IMAM … Ljudje gojimo ljubezen do svojih najbližjih – staršev,otrok, zakoncev, sorodnikov, prijateljev, pa tudi do svojih hišnih ljubljenčkov, hobijev, športa, glasbe, narave ... Vendar se ta ljubezen izraža na drugačen način kot ljubezendo svojih najbližjih.Zelo veliko ljudi goji posebno ljubezen do svojih hišnihljubljenčkov, predvsem so to psi in mačke, nekateri ljudjepa imajo tudi druge vrste hišnih ljubljenčkov – morskeprašičke, hrčke, ribe, želve, kače,… Ljudje vsakodnevnoskrbimo za njih – jih hranimo, negujemo ter se z njimiigramo. Tudi večino prostega časa preživimo z njimi. Ponavadi se na te živali tudi čustveno navežemo in do njih gojimo čustva ljubezni. Če pa pride do izgube te živali, sev naših srcih pojavi žalost. Ljubezen do teh živali se velikokrat razvije že v otroštvu. Tudi ljudje, ki živijo na kmetiji,se čustveno navežejo na živali, ki jih krmijo predvsem za prehrano. Po navadi se med njimi in živalmi razvijeposeben odnos.V današnjem času se ljudje navežemo tudi na športnease, glasbenike, slavne osebe in do njih izkazujemo ljubezen na poseben način. V naših srcih zavlada veselje obnjihovih uspehih ali pa žalost ob neuspehih. Ob nastopihšportnikov stiskamo pesti za njih, v naših očeh pa se pojavijo tudi solze sreče ob njihovih zmagah.Ljubezen ljudje izkazujemo tudi do glasbe, kulture inšporta ter se udeležujemo različnih glasbenih, kulturnihin športnih prireditev.Vsak človek ima tudi svoj hobi – šport, branje knjig, zbiranje posameznih stvari, gledanje filmov, poslušanjeglasbe, igranje inštrumentov, petje, kuhanje, vrtnarjenje,potovanja, … Ljudje smo srečni in pomirjeni, ko si lahkovzamemo malo prostega časa in se ukvarjamo s hobijem.Ljudje imamo tudi zelo radi naravo, predvsem ženske pa razvijemo posebno ljubezen do rastlin - cvetlic. Ženskegojimo cvetlice predvsem za svojo dušo, z njimi se tudipogovarjamo v mislih in uživamo, ko zacvetijo in nampolepšajo dan. Občina Grad : : : : : : : : : : 7 V otroštvu pa otroci razvijejo ljubezen predvsem do igrač - plišastih živali. S to igračo se vsakodnevno igrajo, po navadi jo vzamejos sabo tudi v vrtec. Vsak večer pa s to igračo skupaj zaspijo. Obstisku s to igračo se počutijo mirne in srečne.Kot je zapisal Ivan Minatti: »Nekoga moraš imeti rad, pa čepravtrave, reko, drevo ali kamen, ...« Melita Ficko Sapač MATERINSKA LJUBEZEN – NAJLEPŠI DAR ŽIVLJENJA Materinstvo je najlepši dar življenja.Tisto,kar si nedvomno zasluži in počemer hrepeni vsaka ženska. A obenem velika in zahtevna preizkušnja.Najprej začutiti otroka v sebi, doživeti njegove prve besede in korake,ga popeljati v svet otroštva, pozneje v svet odraščanja, imeti priložnostz njim doživeti padce in vzpone ter ga spremljati vse dni življenja. Da,to je le lahko zelo odgovorna, nikoli končana pot materinstva.Za zdrav in uspešen osebnostni in čustveni razvoj otrok torej potrebuje varen odnos z odraslimi, s starši ali osebami, ki jih nadomeščajo. Nipotrebno, da bi bili starši idealni, da bi dali tisto, kar otrok potrebuje.Zadostuje, da so dovolj dobri.Dovolj dobra mama se zna vrniti v preteklost, zato se zna uglasiti zotrokom in se vživeti vanj, se zmore odzivati na dojenčkove potrebe,torej ve, kaj narediti, ko otrok zajoče v določenem tonu, in zmore izrisati jasne meje, tako soustvarja z otrokom varno navezanost.Da bi bila mama lahko dovolj dobra, mora biti sposobna čustvenegaodzivanja ter odzivanja na otrokove potrebe. To sposobnost zmorerazviti tisti, ki je v svojem otroštvu sam izkusil uglašenost z drugoosebo. Mora biti sposobna ljubiti, torej dajati in sprejemati ljubezen,mora biti sposobna dati prednost otrokovim potrebam pred svojimiin podpreti otroka, da se osamosvoji.Predpogoj, da mati lahko uresniči te svoje potrebne lastnosti, pa jeopora drugih, torej da se lahko zanese na moža in družino, ko potrebuje pomoč. (Povzeto s spletne strani: http://www.psihoterapija-ordinacija.si.)Materinstvo je tisti segment družinskega življenja, pri katerem je vpostmodernosti (veja po drugi svetovni vojni, vse do devetdesetihlet) zaznati najmanj sprememb. Še vedno je ključni dejavnik konstituiranja družine. V zadnjih desetletjih so se družine spremenilepo obliki, strukturi in vlogah družinskih članov,vendar pa to ne pomeni, da je družina v krizi;pojavlja se le v novih oblikah. (Švab, 2001, str. 83).Spremembe družin po obliki zajemajo pluralizacijo družinskih oblik in zmanjševanje števila družinskih članov. Pluralizacija družinskih oblik zajema več vzporednih pojavov: zmanjševanja številanuklearnih družin, naraščanje števila reorganiziranih družin in enostarševskih družin, naraščanještevila istospolnih družin (Švab, 2001, str.: 59).Velika večina otrok je prej odraščala v tradicionalnih družinah z dvema biološkima staršema ali staršema, ki sta otroka ali otroke posvojila že vobdobju dojenčka. Dandanes je čedalje več družinposvojitvenih, številne dvostarševske družine sosocialne, nastale po razvezi. Narašča tudi številodrugih netradicionalnih družin, kot so homoseksualne, enostarševske ali take, ki jih vodijo staristarši. Hkrati se odvija tudi proces zmanjševanjaštevila družinskih članov, ki je povezan z upadomstopnje rodnosti (Štadler et.al., 2009 str. 30).Okoli leta 1960, v času tako imenovanega »Babyboom-a« se je število rojstev povzpelo na 2 do 3 otroke na družino (Sieder, 1998, str.: 245). Pa se ozrimotudi na naš ožji prostor, prostor, v katerem živimotudi sami. Enostarševske družine predstavljajotako četrtino vseh družin v Sloveniji (v letu 2002jih je bilo 18,7 %), od tega je družin mater z otroki21,1 %, družin očetov z otroki pa 4,1 %. V zadnjemdesetletju se je najbolj povečalo število družinzunajzakonskih partnerjev z otroki. Zunajzakon-ske skupnosti predstavljajo 10,8 % vseh družin v Sloveniji (vletu 2002 je bilo takih družin 7,6 %). Slovenija se je po deležudružin zunajzakonskih partnerjev že v letu 2002 uvrščala vsam vrh držav članic EU. V letu 2002 je povprečna slovenskadružina štela 3,1 člana, v letu 2011 pa 2,9 člana.V Sloveniji prevladujejo družine z enim otrokom; takih družin je 54 %. Družinz dvema otrokoma je 37 %. Družine z velikim številom otrok sotako rekoč izginile, družin z 8 ali več otroki je samo 65. (http://www.stat.si)Nekateri otroci, ki pa žal zaradi takih ali drugačnih okoliščinne morejo začutiti prave ljubezni svojih bioloških staršev, paso jim prav v njihovo korist omogočene posebne oblike varstva. Posvojitev je tako namenjena samo otroku, torej osebi, ki šeni dopolnila osemnajst let. Posvojiti je dopustno samo otroka,čigar starši so umrli ali za katerega ni mogoče pričakovati, dabi lahko še živel pri starših (starši so neznani, odvzeta jim jebila roditeljskega pravica ali pa so privolili v posvojitev (Novak,2014, str.: 245-246). Posvojitelji s posvojitvijo postanejo pravnistarši posvojenega otroka. Čeprav niso biološki starši, jim jedodeljena naloga starševstva (Novak, 2014, str.: 254).Rejništvo pa je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini: otroku, ki začasno nima svoje družine, otroku, ki iz različnih razlogov začasno ne more živeti pristarših, in otroku, čigar telesni in duševni razvoj je prehodnoogrožen v okolju, kjer živi. Raziskave kažejo, da v praksi kljubzačasnosti rejništva pogosto prihaja do trajnega in s temneperspektivnega rejništva otrok, za katere ni verjetno, da sebodo še kdaj lahko vrnili k svojim staršem. Večina otrok se izrejništva ne vrne k staršem, temveč v rejništvu dočaka polnoletnost (Novak, 2014, str. 259).Starši, ki ne živijo z otrokom, imajo pravico do stikov z otrokom (Novak, 2014, str.: 269). Rejništvo preneha, če se na primerotrok vrne k staršem, se odda v posvojitev, če umre, ali če postane sposoben za samostojno življenje.To se navadno zgodis polnoletnostjo, lahko pa že tudi pred njo, če je otrok prejpridobil popolno poslovno sposobnost (Novak, 2014, str.: 270).Znani pa so tudi primeri, ko npr. dva zakonca nista imela svojihlastnih otrok in sta vzela za svojega otroka enega izmed otrokv okviru lastnega sorodstva (pa ne nujno takoj po rojstvu).Predvsem je bilo to v primerih, ko je bilo pri hiši več otrok in kosta morebiti zakonca, ki nista imela svojih otrok, razpolagalaz večjo kmetijo, za katero sta potrebovala naslednika. Stiki zbiološkimi starši pa so v tem primeru ostali nepogrešljiv delživljenja obeh družin. Suzana Farič Uporabljena literatura in viri: Švab, A. (2001). Družina: od modernosti k postmodernosti, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Novak. B. (2014). Družinsko pravo. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. Štadler A. (2009). Otrok in ločitev staršev. Da bi odrasli lažje razumeli. Pridobljeno na spletu: http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=4686 in http://www.psihoterapija-ordinacija.si/sl/osebnost-in-odnosi/ dovolj-dobri-starsi#odnos. ŽIVLJENJE DAM ZATE V eni izmed slovenski komun, kjer so bili nastanjenifantje, ki so se osvobajali od odvisnosti od drog, so sesoočali z zelo zahtevnim odvisnikom. Omenjeni fantje vsem zelo nagajal, potreboval je veliko pozornosti in ostali sostanovalci so opažali, da potroši preveč njihovemoči. Ob njegovi odsotnosti so sklenini, da ga bodo od dogovora dalje popolnoma prezirali. Od takrat nihčeveč ni odgovoril na njegova vprašanja, nihče ga ni več pogledal, kot sostanovalci so mu dajali občutek, da se niti malo ne zanimajo za njegovo življenje. V komuno jeobčasno prihajal strokovni sodelavec, ki je ob pogovorus preziranim fantom zaznal veliko spremembo. Omenjeni fant, ki je pred tedni dajal zelo kratke odgovore, je postal zelo zgovoren. Po novem je bil sposoben pogovarjati se tudi dve uri skupaj. Čez določeno obdobje je za stanje v komuni izvedel tudi vrhovni predstojnik vItaliji, ki je ostro reagiral glede na nastale razmere inpojasnil, da s tako držo – v skupnem bivališču - lahkopride do uničenja prezirane osebe. Preziranje ni naravno, saj je v človekovem srcu velika potreba po ljubezni.Vsak hrepeni po tem, da bi bil ljubljen.V duhu ene izmed slišanih poročnih pridig, bi dodal, daljubezen ne pada z neba. Tudi dobri ljudje ne padajo z neba. Človek, ki ljubi, ni brez težkega napora prišel doobčudovanja vrednega karakterja. Rainero Cantalamessa je o pravi ljubezni razmišljal na tak način: »Ali mordalahko dosežemo ljubezen tako, da preprosto čakamokrižem rok, da se ne damo na razpolago in ne zavihamorokavov, kot da bi se že rodili ljubeči in bi tako ostalivse življenje, kakor kipi iz marmorja ali plastike?« Nikakor! Pot ljubezni in svetosti je napor, ko človek pade in spet vstane, včasih celo globoko zablodi in hudo greši,potem pa se nekega dne iztrga iz vsega tega in začne novo življenje. Ljubezen je sad nenehnega spreobračanja in rasti. Na tej poti dobri ljudje gredo skozi krizo,ki jo imenujejo »temna noč čutov«, v kateri nič več ne občutijo; ni več navdušenja, ena sama suša, praznina;vse, kar zmorejo, je sad moči volje in napora.Temu sledi»temna noč duha«, ki je še hujša, kajti v njej ne pridev krizo le čutenje, ampak tudi razum in volja. Človekpodvomi, ali je na pravi poti, ali se ni morda povsemzmotil. Popolna tema. Je vsega konec? Ne, to je preludij – napoved svetlobe, ki bo močnejša, ljubezni, ki bo čistejša. Popolnost je na koncu, ne na začetku. Vse skupaj ni bilo nič drugega kot očiščevanje. Potem, ko so svetniki šli skozi te strašne krize, so se zavedeli, kako je bila njihova začetna ljubezen nečista, koliko je bilo iskanja samega sebe v vsem, kar so počeli. Boga so ljubili zaraditolažbe, ki so jo prejemali, in ne le zaradi njega samega,povsem zastonjsko.Tudi pot z Bogom, kakor seveda potz ljubljenim človekom v zakonski skupnosti, pozna t. i.»začetne milosti«: tolažbo, milino, privlačnost, zaradičesar se človeku zdi, da se je s prstom dotaknil nebes,vendar te ne trajajo večno. Številni zakonci ste v tem Občina Grad : : : : : : : : : : 9 prepoznali lastno izkušnjo; no, vsaj tisti, ki so imeli pogum, da se niso prezgodaj vdali. Tudi ti se sedaj zavedajo, kako nepomembna sta navdušenjein polet prvih dni v primerjavi z resnično, pristnoljubeznijo, ki je zorela skozi vse te okoliščine. Če so prej ljubili moža oz. ženo zaradi zadovoljstva, ki jimga je to dajalo, ga/jo danes morda ljubijo malcebolj zaradi njega/nje same-ga; to pomeni, da ljubijodrugega, ne samega sebe.Človek, ki želi ljubiti, ne sme ostati sam v svojiživljenjski situaciji. Če ima še tako veliko željo potem, da bi ljubil in nikoli ne razočaral, bo v nekimeri zmanjkovalo moči, če bo živel onkraj Božjemilosti, v oddaljenosti od osebe Jezusa Kristusa,v oddaljenosti od zakramentov. V medosebnihodnosih se bolj kot kadarkoli pokaže resničnostJezusovih besed: »Brez mene ne morete ničesar storiti.« Prim. (Jn 15,1-8)Cerkev v postnem času, ob spremljanju Jezusa na križevem potu, odkriva, kako se kaže čista ljubezen v odzivanju na krivice. Čista ljubezen sprejema kri-vične udarce in istočasno odpušča. Ne zanaša sena ljudi. Edina trdna, nezlomljiva opora je Nebeški Oče. Tudi po Veliki noči je izraz čiste poseben, lahkobi rekli da gre za eksplozijo ljubezni. Jezus nobenemu človeku nič ne očita, ampak s prebodeno roko ponovno blagoslavlja in išče prijatelje, ki so ga v hudih preizkušnjah zapustili. Gospod ponovno rešuječloveštvo, da bi zaživelo stanje odrešenosti.Apostol Janez je zapisal: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje.«(Jn 13,15) Do sedaj je te besede v polnosti uresničil samo eden človek – Jezus Kristus. Ob Njegovemzgledu je slehernik poklican, da na svojski načinponovi in uresniči božjo besedo. Jezus nam vedno znova ponavlja: »Življenje dam zate«. In odgovorna to je lahko povezan s prošnjo: »Kristusa v meni prosim za pomoč, da bi lahko življenje dal zate.« Marko Magdič, župnik LECTOVO SRCE – SIMBOL LJUBEZNI Ljubezen. Veliko vsega bi si lahko zamislili ob tej besedi. A kotprvo nam na misel pride naša ljubljena oseba, do katere izražamo prav posebno ljubezen. Pridejo trenutki, ko bi bili radiizvirni in bi se še kako borili, da bi nekoga lahko presenetili. V današnjem času skušamo to doseči z raznimi pozornostmi.A nekoč so svojo ljubezen izražali z malenkostmi in je to bilo velikega pomena.Veličasten pomen je tako nekoč predstavljalo lectovo srce. Nekoč je ta predstavljala simbol ljubezni, seveda ga še danes, anima več take veličine. Kot lahko ugotovimo, je srce imelo velikpomen, a da smo lectovo srce lahko podarili, smo se moraliin se še danes moramo odpraviti k medičarju. Za izdelavo letega je potrebno vložiti veliko truda kakor tudi znanja. Da bibili bolje seznanjeni z izdelavo teh šarmantnih lectovih src, ki so nekoč združevala dvoje src, je najbolje da se sprehodimo podejavnosti, katera v izdelavo vlaga veliko srčnosti.V prejšnji izdaji glasila ste bili seznanjeni z velikim pomenom čebel in čebelarstva. Lahko smo prebrali, kaj vse pomembneganam prinesejo čebele. Seveda so velikega pomena tudi tu. Medičarstvo je namreč dejavnost, ki iz čebeljih produktov medu proizvaja različna peciva in pijače. Seveda pa je s to dejavnostjozelo povezano tudi svečarstvo, kjer pa se iz voska izdelujejosveče za različne priložnosti.Medičarski izdelki so dobili zaradi posebne priprave, izdelave inokraševanja izdelkov tudi posebno ime – »lect«, lectovi izdelki.Obrt lectarstva je bila najbolj razširjena na Hrvaškem, Madžarskem, v Nemčiji, Avstriji, Češki in Slovaški. Na slovenskem se jeobrt začela nekje v 14. stoletju. Kot sem omenila, je medičarstvo tesno povezano tudi s svečarstvom. Obe dejavnosti pasta bili sezonski. Od Velike noči pa do Miklavža so se izdelovali lectovi in medeni izdelki, v zimskih mesecih do svečnice pa večinoma svečarski izdelki.Lectarsko in svečarsko obrt je v naših krajih zelo dolgoopravljal mojster Štefan Celec iz Murske Sobote. Kotmedičar in svečar v Prekmurju je bil mojster Celec zelospoštovan. Njegovi izdelki so se prodajali največkrat nacerkvenih proščenjih in slovesnostih (birme, obhajila, obletnice, nove maše…). Kot skoraj edini brez konkurence jeimel tudi vsepovsod svoje stalno mesto za prodajo, kar sozelo spoštovali vsi ostali sejmarji. Želja mojstra, da bi se tradicija nadaljevala v okviru družinskega kroga, je bilavelika, a žal takrat v družini noben izmed treh sinov ni imel zanimanja za nadaljevanje tega poklica. Svojo željoje zaupal eni izmed strank – župniku, ki je pri njem nabavljal vsako leto vse potrebne izdelke za potrebe cerkve, odsveč, priložnostnih sveč do lectovih izdelkov. Slednjega jeprosil, če mu lahko kako pomaga pri njegovi življenjskiželji za nadaljevanje te domače obrti. Mojstrova želja je bila izpolnjena že naslednji tedenpo njegovi prošnji. Gospod Milan Špilak, takrat živeč vOtovcih, danes vaščan Grada, se je tako leta 1973 oglasil pri mojstru Celecu. Ta ga je zelo lepo sprejel in s temobiskom je Milan postal »šegrt« - vajenec. Vpeljal ga je vvse skrivnosti medičarstva in svečarstva, pod prisego, da bodo vse skrivnosti in recepti ostali le med njima dvema. In ta obljuba ni prelomljena niti danes. Vajeniško dobo jezaključil z izobraževanjem na srednji živilski šoli v Mariboru ter pridobil poklic slaščičar – medičar – svečar. Gospod Milan je delo s to obrtjo opustil par let pred začetkom dela v Avstriji, kjer je želel ostati le začasno, da bi siprislužil le najnujnejša sredstva za nadaljevanje te obrti, aje ostal v tujini. V tem času pa so se na srečo tudi potomci mojstra Celeca odločili za nadaljevanje tega poklica inga tudi nadaljujejo in dopolnjujejo z različnimi novostmi.Gospod Milan pove, da je njegov poklic medičarja bil zelocenjen med prebivalci Pomurja. Povsod je bil lepo sprejet,bila so nepozabna doživetja in tudi skrivnosti ter izpovedi strank, ki so se oglasile ob njegovem tradicionalnemštandu. Pod lanenim platnom velikosti 4 x 4 metre, se ješiril vonj po svežih medenjakih in jutranji rosi, vonj po neokrnjeni naravi, ročno izdelanih svečnih izdelkih…V času medičarske obrti je spoznal veliko skrivnosti in doživel veliko dogodivščin. Poudaril je zelo zanimivo sodelovanje pri snemanju filma Strici so mi povedali (Štiglic) v Selu pred Rotundo, kjer so na stojnici prodajali posebno izdelane medičarske izdelke (brez dodatnih barv) za časagrofa in baronice. Seveda je to le ena izmed pomembnihdogodkov. Gospod Milan tudi pove, da je bilo delo zanimivo in dinamično. Najlepši so bili časi prodaje izdelkov na proščenjih. Nepozabno je namreč, s kakšno ljubeznijoso stare mame kupovale lectove konjičke za vnuke alilectove punčke za vnukinje ter seveda vedno tudi medenjake (figice) za domačega gospodarja. Opazovanjekupcev z druge strani stojnice je bilo zelo barvito, sploh ob poslušanju prijetnih zgodb.Kot mi je izdal, pa so največji pomen in hkrati simbolljubezni imela lectova srca, ki so se izdelovala v različnih velikostih za različne priložnosti. Vsa so bila narejenaiz lectovega testa (moka, sladkor, voda, vzhajalna sredstva…), pobarvana so bila z rdečo želatinasto barvo, okrašena z ogledalom, pod ogledalom pa je bil verz ljubezni.Ostale okraske so predstavljale sladkorne vrtnice, marjetice,… Srčki so bili različnih velikosti, delali pa so se tudinadstropni ali dvojni. Seveda moramo povedati tudi to,da nekoč srčki niso bili tako okrašeni, niti jih ni krasilardeča barva, z njo so krasili v novejših časih. Skozi celoten opis lectarstva je začutiti besedo ljubezen,kar sem začutila tudi pri spoznavanju te obrti. Po besedah gospoda Milana sem spoznala, da je večina ljubezenskih stikov med mladoporočenci bila stkana čez leto,vrhunec pa so prinašala proščenja, ko se je šlo za biti ali ne biti. Bilo je tudi veliko razočaranj, vendar več srečnih trenutkov, ko je podarjeno ljubezensko lectarsko srcezdružilo dve srci. O tem so z veseljem pripovedovale ženein možje na proščenjih. Neverjetno zadovoljstvo mu jebilo, ko je videl, da je njegov izdelek – lectovo srce privabilo rdečico na lice dekleta, ki ga je prejelo od sramežljivegafanta in je potem naprej vse steklo kot v pravljici. Lectovosrce je predstavljalo velik pomen v medičarskem poklicu,kakor tudi na življenjski poti vsakega posameznika.A poleg lectovih src se je v tej obrti izdelovalo še ogromno drugih izdelkov. Vsi so ohranili velik pomen in so bili zelo cenjeni pri okraševanju božičnih drevesc kakor tudi pri obdarovanju ob Sv. Miklavžu. Za ta namen so se posebno izdelovali Miklavži in parklji (ta je bil obvezno črnebarve). Podeljevali so se predvsem pri verouku. Lectovasrca pa so združevala in predstavljala simbol ljubezni.Bila pa so tudi zelo cenjena za novoletna obdarovanja.Tudi sam je tako razveselil veliko ljudi s svojimi čarobnimiizdelki. Zelo dobro se tudi spomni, ko je leta 1976 izdelal novoletno darilo, veliko lectovo srce, ki je bilo podarjeno Radenski. Spoznamo lahko, da bi bilo brez lectarskeobrti življenje težje. S pomočjo teh izdelkov je postalotkanje mnogih življenj lažje. Seveda pa je pravo piko na i v medičarski obrti predstavljala tudi medica iz pravega kostanjevega medu. S priokusom le te je bil sortimentizdelkov na stojnicah po proščenjih popoln. In brez tehizdelkov ni nihče zapustil nobenega proščenja in redkokdo ga zapusti še danes.Še preden pa se zahvalim za izvirno izpoved o svojemprvotnem in cenjenem poklicu g. Milanu Špilaku,moramo dodati to, da so ti izdelki zelo trajni, kar pomeni,da jih lahko hranimo desetletja in ne izgubijo svoje oblike. Pomena, zakaj ga je oseba prejela, pa verjetno nikoli.Da je res tako, lahko vidimo s slike na naslovni strani tegaobčinskega glasila. Glasilo namreč krasi lectovo srce, kiga je gospod Milan izdelal leta 1976 in danes šteje točno 40 let. To srce je podaril svoji sestri, ki je takrat živela vtujini in ga skrbno hrani še danes.Ljubezen je močna. To smo lahko spoznali ob spoznavanju te obrti, kakor tudi ob pomenu lectovega srca. Hvala gospodu Milanu Špilaku o tako lepi in zanimivi izpovedi o tej obrti. Naj nas vedno združuje pomen lectovega srca. Mateja Knap Fotografije: arhiv Milana Špilaka ZA VEDNO SKUPAJ Naše življenje piše različne zgodbe, ki so vesele in tudižalostne. Dokaz, da vedno vse pripomore k dobremu,če je na prvem mestu ljubezen, so poročni pari, ki sopraznovali biserne in zlate poroke v letu 2015. Le te je ga.županja Cvetka povabila v občinsko stavbo na srečanjelani v sklopu 15. občinskega praznika in pred največjimkrščanskim praznikom Marijinega Vnebovzetja. V vabiluje bilo napisano: »Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljivaje ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, sene napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da serazdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veselipa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.« (Kor 13,4-7)Vsem zbranim je županja namenila nekaj prijaznih besedin se jim ob tem zahvalila, da so se odzvali povabilu. Meddrugim je tudi povedala: »Za vaših skupnih »kronanih«let življenja v dobrem in slabem in za »prekaljenih« življenjskih poti vam vsem skupaj izrekam v svojem imenuin v imenu svojih sodelavk, iskrene čestitke. Verjetno velikokrat razmišljate o svojem življenju. Kajti neko nepisanopravilo je, da ko je človek starejši, vse bolj se spominjasvojih dogodkov iz preteklosti, vse bolj se vračajo našemisli v otroštvo, v mladost. In to razmišljanje je lahko prijetno, lahko pa je tudi grenko, povezano z bolečino, ki jo nosite v srcu vse življenje. Vesela sem, da ste danes tukaj,kajti zamujene priložnosti se ne da nikoli več ponoviti.Želim, da nam bo vsem skupaj lepo, da se boste še radi spominjali tega dneva. Ob vaših obletnicah skupnegaživljenja prav gotovo ugotavljate, da je vse prehitro minilo in še mineva. Ob tistih lepih trenutkih v življenju stesi želeli, da bi se čas ustavil, in da bi grenkih in žalostnih trenutkov bilo čim manj, oz. moč in pogum, da bi tistotrpljenje, ki je sestavni del življenja, zmogli prenašati.«Skupaj smo se poveselili in v pogovoru ugotavljali, da je smisel življenja v iskanju sreče. Osebna sreča se izražakot pripravljenost vzpostaviti stik z ljudmi, ustvariti občutek sorodnosti in naklonjenosti. Ljudje živimo le kratekčas. Nekateri svoje življenje okusijo v vseh odtenkih, ki jihponuja življenje – zmagoslavje, obup, radost, sovraštvoin ljubezen. Na koncu smo drug drugemu zaželeli srečo,sklenili smo, da se moramo počutiti zadovoljne, kajti vzadovoljstvu je sreča, da smo srečni s tem, kar imamo.Da občutimo ljubezen in toplino tistih, s katerimi si delimo življenje, da občutimo razumevanje tistih, s katerimi si delimo dom. Taka srečanja so tudi priložnost zamedsebojno izmenjavo bogatih življenjskih izkušenj in pogledov na življenje. Mihaela Žökš ŠOLA V NARAVI Učenci 2. in 3. razreda smo zadnji teden januarja preživeliv šoli v naravi. Tako kot prejšnja leta smo se tudi tokratodločili za dom šolskih in obšolskih dejavnosti Škorpijonna Kozjaku. Dom je praktično nov, postavljen na mestunekdanje karavle, leži na slemenu Kozjaka, ki se raztezanad dolino Drave, od koder je proti severu čudovit razgledna obmejno gričevje Avstrijske Štajerske. Odločitev za tadom ni težka, saj je blizu, edini ima konje, osebje v domupa naredi vzdušje vedno prijetno in domače.V šoli v naravi smo izvedli dejavnosti, ki so v skladu z učnim načrtom 2. razreda. Večino časa smo preživeli zunaj,saj nam je vreme to omogočalo. Učencem je najbolj ostalo v spominu jahanje, kajti večina jih je prvič sedela nakonju. Že to, da so morali pred jahanjem konja počesati,je dejavnost le še popestrilo. Na jahanju smo preživeli ponedeljkovo popoldne in sredino dopoldne.Učenci so se seznanili z osnovami preživetja v naravi, zlokostrelstvom, prehodili smo del »graničarske« poti, spoznavali gozd in posebnosti Kozjaka, ustvarjali v naravi terzadnji dan opravili pohod na Žavcarjev vrh.Tudi ob večerihnam ni bil dolgčas. Zabavali smo se ob igri »pictionary«, steleskopom opazovali zvezde, izdelali darilca za domačein imeli filmski večer. Teden je hitro minil in v petek smoveseli pričakali avtobus, ki nas je odpeljal domov.Bilo je zanimivo, prijetno in kar je najpomembneje brez poškodb ali drugih nevšečnosti. Učenci so pridno sodelovali in si medsebojno pomagali. Učenci 2. razreda, večinaod njih še ni dopolnila 8 let, pa so se izkazali kot zelosamostojni in odgovorni.Menim, da so zgodnje šole v naravi spodbudne za učence,kajti navajajo jih na samostojnost, dajejo pa tudi možnost,da se učitelji in učenci medsebojno bolj spoznamo. Razredničarka 2. razreda Metka Recek Ura tiktaka. Čustva v daljo odnaša. Obup me boli. Luna mi sveti, sanje po tebi budi … Oh, dragi, kje si? So tvoje oči? Po temi me vodijo. Ljubezen gori! Roža oveni, moje srce krvavi, ljubezni več ni. Ranjena duša! Tvoj nasmeh jo pomiri, obraz razvedri. Usta molčijo. Listje na drevju šumi … Kam odšel si ti? (skupinsko delo) Zvonček na jasi. Čustva fanta prebudi. Nasmeh zažari. Reče beli cvet: »Fant je ujel tvoj pogled!« Pomlad se budi! Tam dekle stoji, k njemu roke steguje … Srce me boli! Moj fant tam stoji, žalostno v sonce strmi. Srce krvavi. Obrnem se vstran. Voda glasno žubori. Ljubezni več ni! Špela Cör, 8. razred V tem šolskem letu so učenci razmišljali in se pogovarjalina temo Pasti mladostništva. Pod tem pojmom si učencipredstavljajo sledeče: droge, alkohol, kajenje, socialnaomrežja, multimedija, fizično in psihično nasilje, odnos do sebe, samopodoba, problemi sam s seboj. Ugotovitvein mnenja so predstavili na šolskem parlamentu, ki jepotekal v petek, 29. januarja 2016.Ugotovili so, da veliko časa preživijo na računalniku,na katerem igrajo igrice oz. komunicirajo v socialnihomrežjih. Nekaj preživetega časa na spletnem omrežju potrebujejo tudi za potrebe učenja. Obkroženi so z multimedijo, televizijo in telefoni. Z multimedijo preživijodnevno od 2 do 6 ur. Zavedajo se, da je potrebno za uporabo spletnih omrežij poskrbeti za varnost in zasebnost.Večina učencev ima izoblikovan profil na spletu.Poleg multimedije so kot pasti mladostništva izpostavili še alkohol, kajenje, droge, zasvojenost s hrano in znezdravim načinom življenja, pri dečkih pa tudi obsedenost z mišicami. Predstavili so tudi oblike izsiljevanj,podkupovanj v obliki denarnih ponudb, stav, vendar sododali, da se s takimi težavami naši učenci ne soočajo.Učenci si želijo iskrenih prijateljstev, zavedajo pa se, dalahko posameznik prej zabrede v težave, kadar ima nizko samozavest. Učenci so izbrali predstavnici za medobčinski parlament,ki je potekal 18. februarja 2016 na Osnovni šoli Fokovci,in sicer učenki 9. razreda, Tjašo Gumilar in Tino Gjergjek.Slednja se zaradi bolezni medobčinskega parlamenta nimogla udeležiti. Mentorica šolskega parlamenta Tanja Kranjec KULTURNI PRAZNIK Učenci OŠ Grad smo pod mentorstvom učiteljice Marije Štesl pripravili proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku in jo uprizorili v kulturni dvorani pri Gradu. Letos je ta tradicionalna prireditev potekala 5. februarja, in sicer malo drugače kot prejšnja leta. Samo prireditev so namreč vodili učenci. 14 : : : : : : : : : : Občina Grad Ob slovenskem kulturnem prazniku se spominjamo našeganajvečjega pesnika Franceta Prešerna, zato smo letošnjoprireditev posvetili prav njemu. Učenci razredne in predmetne stopnje so najlepše Prešernove pesmi uprizorili vkratkih prizorčkih, nekatere so deklamirali, spet druge so zapeli. Slišali smo tudi nekaj o pesnikovem življenju, posebnapozornost pa je bila namenjena ravno njegovim pesmim.Učenci so tako uprizorili Železno cesto, Orglarja, Apela inčevljarja, Ribiča in Povodnega moža. Mladinski pevski zborpa je nekatere uglasbene Prešernove pesmi tudi zapel.Takosmo lahko slišali pesmi Vrba, Nezakonska mati in Luna sije.Prireditev je bila lepo obiskana, kar priča, da imajo ljudje še vedno čut za kulturo oziroma da spoštujejo umetnine,ki so nastale izpod peresa našega največjega pesnika. Maja Klement, 8. razred LITERARNI NATEČAJ TERM SNOVIK NA TEMO VODA BILA SEM MAJHNA KAPLJICA Bila sem majhna kapljica, z neba padla sem na tla. Sem z drugimi se združila in postala majhna lužica. Ta se je povečala, rečico ustvarila. Veselo sem zažuborela, za žejo živali ponosno skrbela. Zdaj motna sem postala vsa, smrdeča odplaka vame kaplja, otrok noben več mi mlinčka postavit ne zna. Ljudje več pri meni miru ne dobijo, za dobičkom vse večjim se s škropivi podijo. Mene pa duša vse bolj boli, umazanija mi vsak dan preti. Alex Horvat, 7. razred Mentorica: Marija Štesl EKOŠOLA PROJEKT EKOKVIZ V petek, 12. februarja, je potekalo šolsko tekmovanjev Ekokvizu 2015/16, kjer so se učenci šestih, sedmih inosmih razredov preizkusili v poznavanju okoljskih vsebin.Letošnje teme so bile biotska raznovrstnost, odpadki in hrana. V pomurski regiji je sodelovalo 139 tričlanskih ekip. IzOŠ Grad je sodelovalo 6 tričlanskih ekip pod vodstvommentorice Amalije Sukič. Naša najboljša ekipa, ki so josestavljali Tine Fujs Perša, Marina Horvat in Špela Makari,se je uvrstila na 10. mesto. PROJEKT EKO-PAKET Učenci 1. in 2 razreda so sodelovali v projektu Eko-paketpod vodstvom mentoric Metke Recek in Mateje Hladen.V mesecu decembru so iz odpadne kartonske embalaže za mleko in sokove izdelali vozila, v mesecu februarju pa dekorativne in praktične predmete. NATEČAJ »DAJ PETKO!« Evropska komisija je organizirala šolski natečaj v risanju na temo »Romski in neromski otroci skupaj – daj petko!«.Na OŠ Grad je v natečaju sodelovalo 6 učencev od 1. do 5.razreda pod vodstvom mentorice Mateje Hladen. Učenciso v treh skupinah narisali risbico na to temo. Naslovi, ki so jih nosile otroške risbe, poslane v Bruselj, so: Učenje,Igramo nogomet in Nič ni bolj pomembno od ljubezni. Učiteljica Mateja Hladen AKCIJA ZBIRANJA ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME TER ODPADNIH BATERIJ Na OŠ Grad smo se prijavili na akcijo zbiranja odpadne električne in elektronske opreme ter odpadnih baterij. Akcija bo potekala od 14. marca do 20. aprila 2016. Na šoli bomo zbirali: • TV aparate in računalniške monitorje • male gospodinjske aparate (sesalnike, električnoorodje, tiskalnike, računalnike, mešalnike, radio aparate, likalnike, mlinčke, elektronske tehtnice, električne metle, naprave za cvrtje…) • drobne aparate (telefone, mobilne telefone, polnilce,električne igrače, MP3 predvajalnike, brivnike, fene,tipkovnice, računalniške miške, električne zobneščetke, USB ključe…) • sijalke (žarnice) • baterije V Vidonce v zbirni center se odpelje: • velike gospodinjske aparate (hladilnike, zamrzovalne skrinje in omare, štedilnike, pralne stroje, sušilnestroje, pomivalne stroje, pečice, električne radiatorje,mikrovalovne pečice…) Veseli bomo vašega sodelovanja. LITERARNI NATEČAJ Učenci OŠ Grad so pod mentorstvom učiteljice MarijeŠtesl sodelovali na Državnem literarnem natečaju Gradovikralja Matjaža. Marvin Banko, učenec 7. razreda, je na državnem natečaju Gradovi kralja Matjaža osvojil drugo nagradoza strip. KRALJ MATJAŽ Je kralj Matjaž pod Peco spal, podložnikom v sen zakletim kraljeval. Brada se mu devetkrat okoli mize je ovila, zato gora Slovencem ga je vrnila. Ljubljeni kralj do vseh radodaren je bil, svoj dobiček med kmete delil. Če kdo davka ni mogel plačati, brž zahtevo zanj je dal zmečkati. Ko po mestu glavnem ogledov se Matjaž loteva, dobra volja ga vse bolj mineva, saj vladar nobeden več ga ne upošteva. Slovenija na prvi pogled se mu je lepa zdela, a v sebi veliko slabosti je imela. Veliko ljudi videl je brez dela, ker država na preveliki nogi je živela. Ko nekega jutra v šolo sem hitela, v gospoda z rdečo haljo in krono sem se zaletela. Ko s tal sem končno se pobrala, kralja Matjaža sem spoznala. Malo sva poklepetala, nakar slovenske probleme sva skupaj reševala. Za cilj sva si zadala, da bova Slovenijo na pravo pot speljala. Perspektivne tovarne povsod bova zgradila, v njih veliko mladih zaposlila. Beguncem topel dom zagotovila, saj v vojni jim sreča nikoli ni bila mila. Ko bo vlada za državljane svoje bolj skrbela, Slovenec vsak veselil spet svojega bo dela. S kraljem Matjažem vse od sebe bova dala, če le Peca ne bo nazaj ga poklicala. Tina Gjergjek, 9. razred KRALJ MATJAŽ Končno! Kralj Matjaž je vstal! Brada se mu je 9-krat ovila okoli mize, zato se je prebudil in vrata Pece so se odprla. Zagledal je močno svetlobo in slišal šumenje dreves. Opazil pa je tudi cesto, ki je še nikoli prej ni videl. Po njej je pravkar vozil - avto. V občudovanju je stekel na cesto, da bi si ga pobliže ogledal. A voznik ga je prepozno opazil, zato ga je zbil. Kralj Matjaž je omahnil v komo. Ko se je zbudil, je bil oblečen v belo haljo, ležal je na postelji, ob njem pa je stal zdravnik. Matjaž ga vpraša: »Kdo pa ste vi?« Zdravnik mu odgovori: »Dr. Zdravič sem, predstojnik klinike!« Matjaž začudeno nadaljuje: »Kaj pa delate in …, kje sploh sem?« Zdravnik mu odvrne: »Paciente zdravim, take, kot ste vi, padli ste v nezavest, zato so vas pripeljali v bolnišnico.« Matjaž se še bolj začudi in vpraša: »K..k... kaj?« Zdravnik ga prekine: »Ne sekirajte se, poskrbeli bomo za vas, spomin se vam bo vrnil v nekaj dneh, zdaj pa le počivajte!« (čez nekaj dni) Zdravnik pride v sobo, pozdravi Matjaža in ga vpraša, ali se že česa spomni. Ko Matjaž začne pripovedovati o jami, pa o bitki in svojem kraljestvu, se zdravnik zasmeje in ga pusti ležati. Matjažu to ni všeč, zato se odloči za beg. Ker nima svojih oblek, gre kar v halji. Zdravnik ga vidi in pokliče policijo. A je Matjaž je že tako daleč, da ga policisti ne dohitijo. Zateče se k starki, ki živi v hiši na robu gozda. Starka ga toplo sprejme. Sedeta h kaminu in starka ga vpraša: »Kdo pa si in kaj hočeš?« Matjaž ji odgovori: »Sem kralj Matjaž, iščem prenočišče, saj sem šele pred nekaj dnevi prišel iz jame ...« Starka se začudi, nato pa vpraša: »Misliš tistega kralja, ki nastopa v zgodbi?« Matjaž pokima, zato starka nadaljuje: » Seveda imam prenočišče zate, pa tudi obleko in škarje, s katerimi bova uredila to tvojo dolgo, zanemarjeno brado.« Tako mine noč pri starki. Naslednje jutro mu starka pripravi zajtrk, Matjaž pa jo oklevajoče prosi: »Mi lahko poveš, kaj je to, kar se vozi mimo hiše in oddaja tako čudne glasove?« Starka se mu nasmehne in odgovori: »To so avtomobili, ampak …, očitno si veliko za časom.« Matjaž ji odgovori: »Res? Bi moral vedeti še kaj?« »Seveda, imamo veliko novih tehničnih naprav, kot so: televizor, radio, računalnik …, Te nam omogočajo, da spremljamo novice preko interneta ali omrežja, imamo štedilnike na plin ali elektriko, hladilnik, da se že pripravljene jedi ne pokvarijo, kopalnico s pipami, iz katerih teče voda, udobnejše postelje, prevozna sredstva, za katera ne potrebujemo konjev, parlament, sodišče, samostojno Slovenijo, pa še in še ...« mu odgovori starka. Matjaž ostane brez diha, nato pa žalostno zašepeta: »Torej vam ne vlada več kralj?« »Ne, zdaj državo vodi parlament!« »Aha,« pravi Matjaž. Ostane brez besed, globoko zamišljen. Ko se dan bliža koncu, Matjaž vpraša starko, ali lahko prenoči še eno noč ter ji pove, da ji bo vse povrnil z zlatniki, le v jamo se mora vrniti. In to se je res zgodilo. A ko starka pride v trgovino in plača z zlatniki, k njej brž pridrvijo varnostniki ter pokličejo policijo. Policija starko vrže v zapor, brez možnosti ugovora. Razsodba se glasi: »Izvor denarja nepojasnjen, kradla je!« Lopovi pa spadajo za rešetke! A …, ne vsi! Aljaž Ferencek, 7. razred 10. PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU V soboto, 27. februarja 2016, je v telovadnici OŠ Grad potekalo 10. prvenstvo v namiznem tenisu Občine Grad.Tekmovali so lahko nekategorizirani tekmovalci s stalnim bivališčem v Občini Grad. Prijavljenih je bilo 6 tekmovalcev, ki so dosegli naslednji vrstni red: 1. mesto: Edi Gomboc, 2. mesto: Damjan Grah, 3. mesto: Timi Bačič, 4.mesto: Damir Cör, 5. mesto: Stanko Ropoša in 6. mesto:Branko Novak. Ravnatelj OŠ Grad Viktor Navotnik LITERARNI NATEČAJ SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA ŠENTJUR OKAMENELA DRUŽINA Domovina? Kje je? Kaj to sploh je? Domovina je tam, kjer je naše srce, je prostor, v katerem ustvarjamo svoje spomine, … Čutimo njene lepote? Jih vidimo in znamo v njih uživati? Nekoč je živel kmet, ki je imel skromno a lepo kmetijo. Imel je nekaj zemlje. Obdeloval jo je z iskreno ljubeznijo, krepil jo je z žulji in z znojem zalival. Za sina! Da bi imel ta čim lepši in čim bolj udoben dom. A leta so minevala in sinek je odrasel v moža. Sklenil je oditi po svetu. Zaman so bile vse prošnje, vse solze, zaman vsa prepričevanja. Odpotoval je čez lužo. V Ameriko! Tam je spoznaval lepote te – obljubljene dežele. Bil je v gorah, v puščavi, v pragozdu, na severu in ob morju … Živel je kot potepuh, dokler ni … Ja, dokler ni spoznal lepega, svetlolasega dekleta, ki mu je ukradlo srce. Poročila sta se in si ustvarila družino. Z družino je potoval in si ogledal vsak košček sveta, le Slovenije, svoje domovine, ni obiskal. Sram ga je bilo, da bi žena in otroci izvedeli, kakšen siromak je bil. Po vrnitvi v Ameriko pa … Šok! Žena in otrok sta dobila malarijo. Zdravniki so naredili vse. A sta po nekaj mesecih težke borbe vseeno omagala. Ko je njuni izmučeni trupli prekrila hladna ameriška zemlja, pa se je spomnil domovine. S težkim srcem, polnim grenkobe, se je vrnil domov. Svojo kmetijo je našel tako, kot jo je zapustil. Kot da bi se ustavil čas! Postarani oče je še vedno z isto ljubeznijo obdeloval domačo zemljo. Domači so se ga silno razveselili, on pa je stokal in jokal kot otrok. Nato je priznal: »Sramoval sem se: majhne hišice, skromne kmetije, zgaranih ljudi. Pogovorili so se in mu oprostili. In spet so minevala leta. Vas zanima, kaj se je z njimi zgodilo? Če znate prisluhniti šumenju vetra, boste izvedeli, da so se spremenili v lepote naše domovine. Stari, trdni kmet je okamenel v našo najvišjo goro, kmetova žena se je razblinila v reke in biserna jezera, sin pa je poniknil v kraške jame in zelene doline. Zato se nikar ne sramujmo tega, kar imamo. Vse nam je dano, izkoristimo to in pokažimo širnemu svetu, da je Slovenija najlepša. Imamo vse, česar si lahko zaželi naše srce. Marsikaj znamo izkoristiti, a zmoremo veliko več. V rokavu imamo še veliko adutov, zbrati moramo le še pogum, da jih razkrijemo. Ines Šišič, 9. razred Mentorica: Marija Štesl ROMANJE NA MADŽARSKO Na jesensko župnijsko romanje 22. novembra 2015 smoporomali na Madžarsko. Pot nas je najprej vodila v mestoJak na ogled kamnite cerkve sv. Jurija, ki je bila samostanska cerkev Benediktincev. Poleg cerkve stoji kapelica sv.Jakoba. Obe, cerkev in kapelica, sta iz 13. stoletja.Najstarejše mesto na Madžarskem je Sombotel, v katerem stoji stolnica, ki je posvečena obiskanju DeviceMarije. Stolnica lahko sprejme do 5000 ljudi in je tretja največja cerkev na Madžarskem. V njej je tudi klečalnik,na katerem je molil sedaj že sv. Janez Pavel II., ob svojem obisku. Sledilo je kosilo. Zadnja postaja našega romanja je bila cerkev sv. Martina,ki naj bi po legendi stala prav na mestu Martinove rojstnehiše. V tej cerkvi smo opravili sveto mašo. Cerkev je bilatakrat še v obnovi, saj letos obhajajo leto sv. Martina ob 1700. letnici rojstva tega velikega svetnika. Da pa je romanje zaradi jezika potekalo lažje, je bil polegdomačega župnika g. Marka z nami dobrovniški župnikmag. Simon Štihec, ki nam je med vožnjo odkril še kakšnozanimivost o krajih, skozi katere smo potovali. Simona Sukič OBISK PO DOMOVIH ZA OSTARELE V dneh pred pričakovanjem božično-novoletnih praznikov smo se tudi tokrat spomnili vseh naših občanov inobčank, ki jesen svojega življenja ne morejo preživljati v krogu svojih domačih in živijo po različnih domovih zaostarele. Člani Društva upokojencev Grad smo jih razveselili z našim obiskom in darili. Na obiske se običajno, če je le možno, odpravimo v vse domove v enem dnevu. Ena skupina se je skupaj s predsednikom društva odpravila v Rakičan,kjer biva največ naših občanov. Ostale skupine pa so obiskale starejše občane in občanke v domovih za ostarele Rogašovci, Kuzma in v Radencih. Običajno se vsako letona obisk odpravijo isti člani društva upokojencev. UčiteljaDušana Murovca v Lukavcih je obiskal Igor Marič.Lep je občutek, ko vidiš, kako so veseli, da se lahko pogovorijo z znanci in povprašajo, kako je doma in s hvaležnostjosprejmejo darila, ki jih pripravi društvo upokojencev. Posebna zahvala pa gre gospema Kristini Marič in DragiciHüll, ki sta pripravili darila in vsem, ki so se odpravili naobiske po domovih. Bernarda Ficko POHOD K POLNOČNICI Vsako leto Društvo »Peški« Motovilci tradicionalno izvede pohod k polnočnici. Približno dvajset pohodnikov iz vasi Motovilci in Dolnjih Slavečev se je tudi na pretekli predbožični večer podalo na pohod v farno cerkev pri Gradu, da so prisostvovali pri darovanju svete maše.Predbožično vzdušje je tisto, ki spodbuja ljudi dobre volje, davedno znova predbožični večer preživijo na ta način. Tatjana Grah DEDEK MRAZ OBISKAL OTROKE Tik pred vstopom v novo leto 2016 je prišel k nam dobri stari dedekMraz, ki je obiskal otroke iz občine Grad. Z darili je 28. decembra prišel v kulturno dvorano pri Gradu in razveselil naše najmlajšeobčane. A najprej sta vse prisotne razveselila Maša in medved s svojobožično simfonijo. Z otroki v dvorani sta zapela tudi pesem Siva kučma, bela brada in tako so skupaj medse priklicali sivega moža - dedka Mraza, ki je prišel z velikim košem daril. Maša in medved sta mu pomagala, pela sta in se veselila, ko je dedek Mraz delildarila. Otroci so se z dedkom tudi fotografirali in obljubili, da bodocelo leto pridni, da bo naslednjo zimo spet prišel.Z dedkom Mrazom je Občina Grad razveselila 88 otrok iz občine,starih od 1 do 6 let, prav tako pa njihove starše in stare starše, ki so s predstavo in obdarovanjem otrok zakorakali v novo leto 2016 z željo, da bi bilo lepo in dobro, predvsem pa zdravo. Mihaela Žökš OBISK BOLNIH IN OSTARELIH OBČANOV Veselje in hvaležnost, da so med nami, so med decembrom in februarjem občutili tudi naši dragi starejši, bolni občani, ki se niso mogliudeležiti srečanja za starejše občane v mesecu novembru.Županja in Mihaela sva skupaj obiskali 33 občanov, z njimi poklepetaliter jim popestrili kakšno urico z druženjem. V veselje nama je biloz majhnimi pozornostmi osrečiti sočloveka in mu prenesti dobreželje, saj ni lepšega, ko človek začuti, da ni pozabljen in odrinjen.Najin namen je bil povedati, da mislimo na njih in da so pomembenčlen naše lokalne skupnosti. Ob obiskih sva izvedeli veliko o življenju nekoč in marsikateri poduk nama še kako pravpride tudi pri najinem delu. Povedali so, da je vživljenju potrebno veliko potrpežljivosti, pogostopa mora kaj iti tudi skozi eno uho noter in skozidrugo ven. »Malo bolj smo gluhi v teh letih, posrcu pa ostajamo enaki«, so nama na hudomušninačin povedali in zaupali svoje želje za to novoleto: »samo da bi se dobro imeli in da bi bili zdravi, več pa za življenje ne rabimo«. Vrečič Cecilija iz Vidonec, ki za svojih 94 let življenja pravi: »Bilo je dobro in slabo. Vsakega nekaj«.Prepričana pa je, da je njen recept za takšno starost predvsem skromno življenje in to, da je živelav naravi, vedno je rada bila zunaj, delala po njivah,gozdovih. Skrbela za otroke. Tudi g. Merklin Matija, ki je živi pričevalec, kako se ti lahko življenje spremeni v sekundi. Minuto nazaj se pogovarjaš in smeješ s prijatelji,hodiš, si aktiven, naslednjo minuto pa se boriš za življenje. Pride tisti dan, ko se življenje povsem spremeni. Matijaje že 50 let na invalidskem vozičku, vendar kljub vsemu jezelo vedre narave, poln optimizma in dobre volje. On nasuči, kako je potrebno v življenju sprejeti vsako izkušnjo,ker nikdar ne vemo, katera bo tista, ki bo vse obrnila v pravo smer. Sprejel je svoj križ in živi. Svoje življenje je oblikoval svojemu statusu. Odkril sposobnosti za kreativnodelo, rad dela tudi domače sokove in čaje. Torej iz vsake situacije lahko odidemo pozitivno naravnani, če ljubimoživljenje in ljudi okoli sebe. V vsaki stvari je potrebno odkriti nekaj lepega. Mihaela Žökš VULKANIJA NA SEJMU NATOUR ALPE ADRIA Zavod za upravljanje kulturne dediščine Grad se je letos prvič udeležil sejma Natour Alpe Adria turizem 2016, kije potekal od 27. do 30. januarja na gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Sejem je zelo obiskan, saj se na njempredstavijo turistični ponudniki, gostinci in turističnedestinacije iz cele Slovenije ter turistične organizacijeiz sosednjih držav.Ker je Doživljajski park Vulkanija oktobra 2015 po obnovi ponovno odprl vrata, smo v januarju dali natisniti nove zloženke, ki jih lahko ponudimo vsem obiskovalcem in zainteresiranim. Na sejmu se je zavod predstavljal v okviruPomurske turistične zveze. Na sejmu smo sodelovali vseštiri dni ter tako predstavljali Vulkanijo s svojimi panoji, izdelki in zloženkami. Z zloženkami smo obiskovalcesejma obveščali o ponovnem odprtju Vulkanije, mnoge pa smo o goričkem vulkanu nasploh prvič seznanili. Vse štiri dni smo obiskovalcem razdelili nekaj tisoč zloženkv upanju, da pridejo na Goričko in si ogledajo našo Vulkanijo ter drugo bogato kulturno in naravno dediščino. Danijela Krpič Člani KD Ferdo Godina Gornja Bistrica so 30. januarja2016 v kulturni dvorani pri Gradu nasmejali gračko občinstvo s svojo komedijo „Ka pa zaj???“. Ni nas bilo veliko,je pa bilo prisrčno in veselo druženje. V njej so občinstvohudomušno popeljali skozi zakonske skrivnosti, ljubezenska razmerja, prijateljstvo in medsosedske odnose.Želeli so nam povedati, da je v življenju pomembna edinole ljubezen in da ljubezen vse premaga, da največ veljabeseda oprosti. Mihaela Žökš MAŠKARADA V KRUPLIVNIKU Pustna sobota ima za krajane naše občine poseben pomen. Obdobje sedmih let je poteklo in tako smo zopetvaščani Kruplivnika organizirali prireditev, ki se je odvijalana pustno soboto, 6. februarja. Priredili smo maškarado,priprave so se začele že v zgodnjih dneh tega leta. Organizatorji celotne prireditve so bili člani PGD Kruplivnik,seveda pa le-ta ne bi bila izvedena brez pomoči DŽD inŠD Kruplivnik. Kot vedno so na pomoč priskočili še vaščani in nekateri posamezniki izven vasi.Kar se samih priprav tiče, moramo posebej izpostavitigospo Gizelo Godar, ki je poskrbela za izdelavo rož iz kreppapirja. Nastalo je veliko lepih rož in šopkov, s katerimismo okrasili »pozvačine, ciganjice in muzikante«, ki sopozvali na prireditev in zbirali prostovoljne prispevke. Na»pozvanje« smo se odpravili v sredini meseca januarja.Zgodaj zjutraj smo se zbrali v vaško-gasilskem domu, kjersmo se okrepčali in se fotografirali. Tega dne nam dobre volje ni manjkalo. Tudi vsi občani so nas sprejeli dobrevolje in se poveselili z nami. Ob koncu tega dne smo se »fašenki pozvačini« zbrali v gostilni Pri belem križu in se ob zvokih harmonike zavrteli. Prišla je pustna sobota in vsi »zaposleni« smo zasedlisvoja delovna mesta. Pripravili smo tudi srečelov in, kotse seveda spodobi, nagrade za štiri najlepše oziroma najizvirnejše maske. Najvišje uvrščene je čakala denarna nagrada, ostala tri mesta pa so bila nagrajena s praktičniminagradami. Poleg tega je bilo dobro poskrbljeno tudi za 20 : : : : : : : : : : Občina Grad hrano in pijačo, za zabavo pa je poskrbela skupina Weekend band. Naše maske so se vrtele do zgodnjih jutranjihur. Za vmesno popestritev je bilo poskrbljeno s prihodomkorantov iz Stojncev. Moramo pa seveda omeniti, da jeizkupiček maškarade in prostovoljnih prispevkov, ki sonam jih namenili občani, namenjen gradnji prizidka pri gasilskem domu.Na koncu lahko povemo, da je prireditev uspela. ČlaniPGD Kruplivnik in vaški odbor pa se zahvaljujejo vsemsodelujočim tako na prireditvi kot pri »pozavanju«. Spetsmo dokazali, da s skupnimi močmi zmoremo. Če pa ste se tudi vi zabavali na naši prireditvi, pa srčno upamo, da se nam pridružite spet čez sedem let. Tadeja Rajbar VULKANIJA ZAČELA NOVO SEZONO Doživljajski park Vulkanija je letos že 13. februarja pričel novo sezono. V zimskem času je bila Vulkanija zaprta,ogledi pa so bili možni za najavljene posameznike in skupine. V tem času smo v Vulkaniji urejali še zadnje podrobnosti, da bi obiskovalcem še bolj izboljšali spoznavanjegoričkega vulkana. Tako je vse obiskovalce februarja pričakalo novo doživetje z adrenalinskim potovanjem skozi3D film na Olijevem podzemnem vlaku iz središča vulkana proti površju Zemlje.Vulkanijo smo odprli že februarja zaradi zimskih počitnic, ki jih družine velikokrat preživljajo tudi v toplicah,ne samo na smučiščih. Ker v našem okolju smučišč nimamo, imamo pa vulkan in druge zanimivosti, je prav,da obiskovalce povabimo, da nas spoznajo, obiščejo in k nam povabijo še druge. Tako nas je v dveh tednih zimskih šolskih počitnic obiskalo precej družin, ki so bili nad doživetjem v Vulkaniji navdušeni.Doživljajski park Vulkanija bo letos odprt do konca decembra od torka do nedelje. Odprt bo tudi ob večinipraznikov. Odpiralni čas je objavljen na naši novi spletni strani, ki jo bomo tekom leta še dopolnjevali. Ponudbov Vulkaniji ponovno dopolnjujemo z obiskom kamnoloma, mlina in vožnjo s turističnim vlakom. Prav tako je v prodaji skupna vstopnica z gradom Grad ter ponudba z vulkanskimi delavnicami za šole in druge skupine. Novo vponudbi je praznovanje rojstnega dne, ki ga lahko pripravimo za otroke in odrasle, prav tako pa bo obisk Vulkanijeposebno doživetje za vse, ki bi si želeli popestriti kakšno obletnico, sindikalni oz. društveni izlet ali zaključek leta.Letos se bomo prvič podali tudi na Olijevo vulkanskopot, za katero pripravljamo idejno zasnovo v upanju, da bomo v prihodnosti lahko to pot opremili z interaktivnimi tablami ter mobilno aplikacijo za vse, ki bi si želeli spoznati geologijo ter naravo, ki jo je vulkan pred tremi milijoni let izoblikoval. Vabljeni, da nas obiščete v Vulkaniji, vsekakor pa se skupaj z nami 4. junija podajte na pot,ki bo potekala po kraterju našega vulkana. Danijela Krpič V okviru projekta “Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet” je člane društva Čebelarske družine Grad 12. februarja 2016 obiskal predsednik Čebelarskezveze Slovenije Boštjan Noč s sodelavci v sestavi JanezVencelj, podpredsednik ČZS, Avgust Sinic, član UO ČZS,Alojz Novak, član častnega razsodišča pri ČZS, Janko Rožman, predsednik ČZD Pomurja ter Marko Borko, predstavnik zaposlenih pri ČZS.Ekipa je obiskala osem čebelarskih društev v Pomurju.Predstavniki slovenske čebelarske zveze obiskujejo kraješirom Slovenije in lokalna čebelarska društva z namenom promocije Svetovnega dneva čebel. Na srečanju je predsednik ČZS Boštjan Noč najprej izpostavil, da imačebelarstvo v Sloveniji bogato tradicijo in velik pomen.Veliki gospodarski vrednosti, ki jo imajo vsi čebelji pridelki (med, cvetni prah, propolis …), pa se pridružuje zagotovo še veliko večja korist – opraševanje, saj so čebele najpomembnejše opraševalke rastlin. Po besedah Noča namreč čebele preko opraševanja zagotavljajo kar tretjino svetovne hrane. Društvu in podpornikom akcije je predsednik BoštjanNoč podelil listine sodelovanja. Listine so prejeli: Cvetka Ficko, županja, Janko Halb, Krajinski park Goričko, Viktor Navotnik, ravnatelj OŠ Grad, Ludvik Kočar, predsednikin mentor čebelarskega krožka, Marko Magdič, župnikžupnije Grad. Zbrane je tudi nagovorila županja občine Grad Cvetka Ficko, ki je dejala, da občina podpira delovanje čebelarskih društev, pridružuje se tudi vsakoletniakciji Slovenski zajtrk, kjer se še posebej promovira domači, lokalno pridelani med. Županja je izrazila zaupanjev slovenski med, ki ga tudi sama redno uživa. Prijetnosrečanje pa so popestrili učenci OŠ Grad, ki so skupaj spredsednikom Čebelarskega društva Grad g. LudvikomKočarjem zapeli znano vižo »Čebelar«. Mihaela Žökš Obisk Čebelarske zveze Slovenije (foto: M. Žökš) SMEH JE POL ZDRAVJA V sklopu »Pisker pun smeja« je Društvo za kulturnošportni razvoj mladih Gračka pomlad Grad organiziralo komedije z namenom, da se občani naužijemo smeha.Tako je v kulturni dvorani pri Gradu »pokalo od smeha«, 26. decembra 2015, ko je bil gost Vid Valič s svojo ekipoin 4. marca 2016, ko je v polni dvorani donelo od smeha ob prigodah v Pogrebnem zavodu Zadnja tačka. Zbogommuca je že osma komedija KUD-a Reporter Milan in, kotže omenjeno, govori o pogrebnem podjetju za male živali,v katerem se zgodi marsikaj. Kajti dejstvo je, da človeška neumnost in pretiravanje včasih ne poznata meja. Saj seže stari pregovor glasi: »Neumnost ne pozna meja.« Kljubtemu pa je nekaj čisto drugega, če ti tvoje neumnosti nekdo nazorno predstavi. In prav to so storili člani KUD-aReporterja Milana in dejanski neumnosti in pretiravanjudodali še zvrhano mero umetniškega pretiravanja. Mihaela Žökš Predstava KUD-a Reporter Milan (foto: M. Žökš) DAN ŽENA NA DOLNJIH SLAVEČIH Po dolgih letih smo se tudi mi na Dolnjih Slavečih potrudili za prijetno druženje ob dnevu žena. Resda je to ženskivečer, a smo si v svojo družbo dovolile povabiti tudi moške. Kot večkrat slišimo, da moški ne morejo brez žensk, 22 : : : : : : : : : : Občina Grad je tudi ženskam lažje, ko so z nami moški. Vsako druženjeje lepše, če lahko to delimo s svojimi najdražjimi.Naše praznovanje dneva žena je potekalo 5. marca 2016.Zbralo se je 180 vaščanov in vaščank, ki so želeli počastitita naš dan. Imeli smo pester kulturni program, za kar so se potrudili naši najmlajši. Ob prijetnih deklamacijah,petju in plesni točki so nas ganili pri naših srcih. Da smo se obenem nasmejali še do solz, sta s skečem poskrbela Macho in Mejke s pomočjo Melite. Z obiskom nas jepočastila tudi županja. Ob koncu kulturnega programa smo z malo malenkostjo obdarili najstarejšo pripadnico ženskega spola, ki je večer delila z nami. Še preden pasmo se prepustili večerji ter zvokom Coctail Benda, sonaši najmlajši obdarili še vsa dekleta in žene s prazničnorožico. Zabava se je tako nadaljevala vse do jutranjih ur.Ob tej priložnosti naj se še enkrat zahvalim celotnemuvaškemu odboru, ki je vložil veliko truda, da smo se potoliko letih imeli lepo v tako velikem številu. Hvala tudivsem ostalim, ki so kakorkoli drugače prispevali pri izvedbi prijetnega dogodka. Seveda ne smemo pozabitina naše najmlajše, ki so bili pogumni in so nam izkazali svojo pridnost na tako lep način. Po tako prijetnem druženju lahko dodam še to, da nam je s skupnimi močmiuspelo in verjamem, da se srečamo ponovno naslednjeleto v prijetnem in čustvenem vzdušju. Mateja Knap Otroci so poskrbeli za lep program (foto: Ludvik Frumen) EMILIJINIH 90 LET V nedeljo, 6. marca 2016, je svoj 90. rojstni dan praznovalaEmilija Jug od Grada, ki že več kot deset let preživlja v Domustarejših v Rakičanu. Sosedje smo se odločili, da jo ob njenem osebnem prazniku razveselimo s svojim obiskom ter jipripravimo majhno praznovanje. Posladkali smo se s tortoin nazdravili s šampanjcem. Emilija se nas je zelo razveselilain presenečenje je zagotovo uspelo.Ob njenem 90. rojstnem dnevu ji še enkrat želimo vse najboljše, predvsem zdravja in dobrega počutja še mnoga leta!                                                 Silva Bokan OPTIKA V MOTOVILCIH Dne 12. 3. 2016 se je vršila delovna akcija - napeljevanje optičnega kabla na Cmorovem bregu v naselju Motovilci, podvodstvom g. Jožeta Šadla, pristojnega za izgradnjo optikepri investitorju,Telekom d.d. Ljubljana, PE Murska Sobota.Za vzpostavitev optičnega omrežja za celotno naseljeso vaščani pokazali velik interes, kar je dokazala ravno taakcija, kjer se je izkazala složnost obeh delov vasi (gornjega in spodnjega).Vas teži k napredku, zato bo svoj delež prispevala tudivaška skupnost iz občinskega proračuna. Upajmo, da bo v prihodnje podobnih akcij še več. Tatjana Grah PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA V KRUPLIVNIKU Tudi letos smo se že tradicionalno zbrali, da bi obeležili praznik vseh žena, tokrat v gostilni Pri belem križu. Kerso pred dnevi praznovali tudi naši »mučeniki«, smo tuditokrat praznovali skupaj.Uvodoma sta nas pozdravila predsednik PGD Kruplivnik Silvester Dervarič in predsednik vaškega odbora CirilMihalič. Sledila je večerja, pri kateri so se tisti »najpogumnejši izmed moških« preizkusili v strežbi le-te. Za prijetnejše druženje je poskrbel naš mladi glasbenik Tijan Rajbar, ki je zapel pesmi Rože za mamo in Ko boš nekoč odšla, obe namenjeni vsem ženam in materam. V znamenje pozornosti sta nam predsednik PGD in predsednikvaškega odbora podarila še cvet, s katerim smo okrasile svoje domove. Ob zvokih žive glasbe smo se zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Tadeja Rajbar DAN ŽENA – MATERINSKI DAN V VIDONCIH Noben cvet ni tako lep - kot ženska. Noben vetrič ne piha tako nežno - kot je nežna ženska. Noben kamen ni tako trd - kot je trdna ženska. Noben vihar ne prenese toliko dežja, kolikor solz pretoči ženska. In nihče ne premore toliko ljubezni - kot jo ima v sebi ženska. S tem verzom se je letos začelo praznovanje dneva ženaoziroma materinskega dneva v Vidoncih.Vaščanke smo se zbrale v vaško-gasilskem domu v Vidoncih, v soboto 12. marca. Najprej je sledil kulturni program, ki so ga pripravili otroci iz vasi pod mentorstvom Andreje in Melite. Najmlajši nastopajoči so se predstavili s pesmicami in plesom, starejši otroci pa so zaigrali skeče in nas nasmejali. Kulturni program so nastopajočizaključili z voščilom vsem vaščankam in sledila je slastnavečerja, ki je nastala izpod pridnih rok vaščanov.Vsaka vaščanka je prejela tudi cvetlico v znak zahvale. Praznovanjese je ob zvokih glasbe nadaljevalo pozno v noč.Priprave na samo prireditev so potekale že ves februarin se nadaljevale tudi v mesecu marcu. Vaščani so se sestajali, iskali ideje za jedilnik in darila, pripravljali vaško - gasilski dom in na dan prireditve pripravili večerjo s postrežbo. Tudi nastopajoči so imeli intenzivne vaje, kjer so se pripravljali za nastop ob dnevu žena.Za nami je še eno prijetno praznovanje dneva žena inhvala vsem, ki ste polepšali ta večer. Melita Ficko Sapač DAN ŽENA V RADOVCIH Mama je ena sama,prva radost je mama,prvi spev nina-nana,prva beseda: mama! Ena od kitic prečudovite pesmi Toneta Pavčka nam prav gotovo zgovorno pove, da so mame neprecenljiv zaklad,ki se ga ne da z ničemer nadomestiti.Z namenom, da bi v tem hitrem ritmu življenja našlitrenutek, ko bi lahko izkazali pozornost in izrekli zahvalo vsem ženam, je bila tudi letos, 12. marca, organizirana že kar tradicionalna prireditev ob Dnevu žena v Radovcih. V kulturnem programu so mlajši nadobudneži s prisrčnootroško besedo, pesmijo in plesno točko zagotovo vzbudili ponos in zadovoljstvo v srcih svojih mam in bližnjih ter hkrati bili zelo veseli priložnosti, da so jih s svojimitalenti lahko razveselili in presenetili. Morda je bil njihovkorak malce negotov, ampak so z iskrivimi očmi izrazilispoštovanje in zahvalo za podarjeno življenje ter za vso skrb, potrpežljivost in ljubezen v družini.Mladi so se predstavili s prikazom običajev in šeg ter sskeči in dokazali, da so dobri dramski igralci, saj so zasejali obilo dobre volje in na lica zvabili prešeren nasmeh.Zbrane sta po programu nagovorila tudi županja ObčineGrad Cvetka Ficko in predsednik vasi Radovci Franc Ferko.Za lep večer so v prvi vrsti nedvomno zaslužni organizatorji, in sicer Vaški odbor Radovci, PGD Radovci in ŠDRadovci. Možje so ponovno dokazali, kako dobro znajorazvajati svoje boljše polovice, saj so poskrbeli za odličnovečerjo. Ni pa manjkalo tudi veselega druženja, klepeta s prijatelji in zabave ob glasbi pozno v noč, ob katerismo lahko vsaj za trenutek pozabili na tegobe, ki namjih prinaša vsakdan.Tako je lahko vsaka prisotna mama, babica, prababica,sestra, teta, botra, dekle ali žena ponesla s seboj drobno pozornost, cvet trobentice, v srcu pa nepozabne trenutke srečanja ter pogum za nadaljnje opravljanje svojega poslanstva. Suzana Farič, Štefanija Fujs ŽENSKE PRAZNOVALE V MOTOVILCIH V Motovilcih smo drugo soboto v marcu posvetili našimpredstavnicam nežnega spola. Ženam, materam, babicam, dekletom. »Hvala mama!« so najprej rekli otroci iz Motovilcev.Skozi predstavo so iskali najboljše darilo za mamo inugotovili, da bo najbolj vesela iskrenega objema. Ali po mojem mnenju, poskrbeli za najbolj ponosne mame na svetu. Svojim ženam so se poklonilu tudi možje. Kot jepri nas že v navadi, so pripravili večerjo s tremi hodi. Našebrbončice so se že razvadile. Upam, da bodo otroci poskrbeli za celoletno dozo ponosain možje za čim manj kruljenja v želodcu. Eva Kolbl KLAPOVÜHI RAZVESELILI GRAČKE ŽENSKE Vaški odbor Grad je tudi letos prevzel pobudo in organizacijo nad obeležitvijo mednarodnega dneva žena, kije vsem bolje poznan pod imenom »8. marec«.Žene, dekleta in vse druge pripadnice nežnejšega spola, ki sose odločile praznovati svoj praznik, so se zbrale v nedeljo, 13.marca ob 15. uri v gasilskem domu pri Gradu. Za postrežboje poskrbela Gostilna Klement, »ženske« pa so se zavrtele obzvokih mladega ansambla Klapovühi iz Benedikta. Nino Gumilar VULKANIJA V LETU 2015 Leto 2015 je minilo v znamenju obnove in razširitve Doživljajskega parka Vulkanija. Vulkanija je bila prvič odprta avgusta 2013 in do 23. novembra 2014 jo je obiskalo preko 22 tisoč obiskovalcev, kar je bila dobra popotnica zanadaljnje delo. Žal je lansko sezono prekinila nesreča in Vulkanija je svoja vrata ponovno odprla šele oktobra 2015.Ponovno odprtje Doživljajskega parka Vulkanija je prineslo tudi nova doživetja v njem in razširjeno ponudbo. VVulkaniji obiskovalce tako pričakajo novi podzemni prostori, kjer doživijo srečanje s krtkom Olijem, 3D potovanjeskozi zgodovino nastanka vesolja in življenja na Zemlji,sprehod po lavini cevi, kjer lahko potipajo prave geode,najhitrejše dvigalo na svetu, s katerim se v eni minutispustijo v globino šest tisoč metrov, v središče goričkega vulkana, kjer spoznajo vročino in tresljaje, ter pravo 3Dadrenalinsko potovanje na Olijevem podzemnem vlakuiz središča vulkana proti površju Zemlje.Doživljajski park Vulkanija je od 2. oktobra do 31. decembra 2015 obiskalo 6.390 obiskovalcev. Ker je bila Vulkani-ja obnovljena po požaru, je to med obiskovalci vzbudiloveliko zanimanja in upamo, da bo to zanimanje raslo vletu 2016, saj si obetamo še veliko obiskovalcev. V časuzaprtja Vulkanije so v letu 2015 obiskovalci lahko obiskali geološki muzej v Lednarjevi usnjarni, mlin in kamnolom. Tako je lani samo geološki muzej od maja doseptembra obiskalo 423 obiskovalcev, Pütarjev mlin pa93 obiskovalcev. Septembra smo v geološkem muzejuin v mlinu v okviru Dnevov evropske kulturne dediščineizvedli tudi delavnice na temo geologije in mlinarskegadela. Doživljajski park Vulkanija bo tudi v letu 2016 skrbel zapromocijo parka in drugih kulturnih znamenitosti v občini ter tako privabljal obiskovalce iz cele Slovenije, predvsem šole, družine in druge skupine, ki bodo prišle na Go-ričko, da bi nas spoznale in tu doživele nekaj enkratnega.Skozi celo leto bomo ponujali skupno vstopnico z gradomter s sodelovanjem KP Goričko promovirali celotno Goričko z vso gostinsko in drugo turistično ponudbo. Na zavodu ZUKD Grad, ki upravlja s turističnimi in kulturnimi objekti v občini ter skrbi za razvoj in promocijoturizma, upamo na dobro turistično sezono in na veliko obiskovalcev, ki bodo pripomogli k povečanju obiska tudina vseh ostalih turističnih točkah ter pri gostinskih indrugih ponudnikih v občini. Zavod je leto 2016 pričel zdvema novima zaposlitvama. Z dvigom turistov se bonadaljeval razvoj turizma v naši občini in širila turističnaponudba. In prav to je namen našega zavoda. Razvijatiturizem, bogatiti ponudbo z zgodbami, skrbeti za kulturne in naravne danosti, jih promovirati, tržiti in takopripomoči k razvoju občine. Danijela Krpič DOGODKI V KP GORIČKO OBISK GRADU GRAD V LETU 2015 Grajski zidovi skrivajo zanimivo zgodovino in zgodbe za vse generacije. Poleg legend o skritih zakladih, podzemnih rovih, grajskih stolpih in ječah, seznanjamo obiskovalce tudi z vsebinami o naravi in umetnosti, ki danes bogatijo starodavne prostore. Grajsko poslopje je v preteklem letu obiskalo več kot 17.000 obiskovalcev. Že več kot 10 let v gradu deluje Središče za obiskovalcegradu Grad in Krajinskega parka Goričko, ki obiskovalcemnudi oglede in doživljanje gradu na različne načine terinformacije o obisku območja parka. Da lahko obiskovalciodnesejo domov tudi kakšen spominek, darilo ali priboljšek, imamo v grajski trgovini in kleti raznoliko ponudbo lokalnih produktov ter izdelkov Kolektivne blagovneznamke »Krajinski park Goričko«. Obnovljena Vulkanija pričakuje dober obisk v letu 2016 (foto: D. Krpič) Grad Grad (foto: Stanka Dešnik) V letu 2015 je grad obiskalo nekoliko manj obiskovalcevkot leto prej. Največ je bilo domačih obiskovalcev, tujihobiskovalcev pa je k nam prihajalo največ iz sosednjeAvstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovaške. Nadaljuje setrend manjšega števila prihodov večjih organiziranihskupin odraslih, čedalje več pa je osnovnošolskih in srednješolskih skupin ter vedoželjnih individualnih obiskovalcev. Ocenjujemo, da so bile prireditve ter razstave na gradu s strani obiskovalcev in okoliških prebivalcev ter iz Goričkega dobro obiskane. V poročni dvorani se povečujetudi število civilno sklenjenih zakonskih zvez. Za obiskovalce smo oktobra 2015 ponovno uvedli prodajo skupne vstopnice za ogled gradu in Doživljajskega parka Vulkani-ja, zato si lahko obetamo, da bomo v letu 2016 lahko ponovno zaznali porast števila obiskovalcev tudi na gradu.V zimskih mesecih smo poskrbeli za nekoliko razširjeno ponudbo in novosti, ki bodo obiskovalce še dodatno spodbudile k odkrivanju zgodovine gradu in zavarovanega ob-močja narave. Marina Horvat GORIČKO NA SEJMU NATOUR ALPEADRIA Kot že običajno konec meseca januarja, smo se tudi letosna povabilo Turistične zveze Slovenije in Pomurske Turistične zveze udeležili sejma na Gospodarskem razstavi-šču v Ljubljani, katerega namen ob pričetku turističnesezone je povabiti obiskovalce, da spoznajo naše kraje v vsej svoji raznolikosti. Goričko je lepo doživeti ob številnihprireditvah in pohodih ter ob ogledu naravnih in kulturnih vrednot območja.V okviru Goričkega drüjštva za lepševütro in Javnega zavoda Krajinski park Goričko smo bilina stojnici prisotni dva dni. Posebej smo izpostavili že 7.Izkaznico pohodnika/ce po Goričkem ter rokodelsko dediščino podeželja. Štefanija Fujs PARKOVNIH OBČIN Županja občine Grad Cvetka Ficko in direktorica Javnega zavoda Krajinski park Goričko Stanka Dešnik sta 1. marcapovabili župane parkovnih občin in podpornike Krajinskega parka Goričko na pomladno srečanje na gradu Grad.Pogovor o tem, kam usmeriti razvoj v parku, je bil podkrepljen z nekaj razmišljanji, ki so se sukala v smeri, kako bi se morali tesneje povezati med seboj in razvoj zastaviti skupaj k istim ciljem za blaginjo ljudi in dobrobit narave.Pri tem ne gre pozabiti na učeče se mlade, ki bodo gospodarji zemlje in dediščine v bodočnosti, je menila Irena Kumer, predstojnica Zavoda za šolstvo v Murski Soboti. Stanka Dešnik ODPRTJE RAZSTAVE LUDVIKA VREČIČA Grajsko poslopje smo 1. marca ponovno odprli za obiskovalce in prostore obogatili z razstavo likovnih del prvega prekmurskega akademskega slikarja Ludvika Vrečiča (1900-1945). Goste ob odprtju sta pozdravili direktoricaJavnega zavoda Krajinski park Goričko Stanka Dešnik terdirektorica Pomurskega muzeja Murska Sobota MetkaFujs. Zbrane sta nagovorila še župan občine CankovaDrago Vogrinčič in županja Občine Grad Cvetka Ficko. O umetniku, rojenem v Skakovcih, in njegovi likovni govorici je spregovorila kustosinja Pomurskega muzeja Tamara Andrejek. Programodprtja razstave so s pesmimi obogatili učenci Osnovne šole Cankova.Veseli smo, da je muzej iz svoje zbirke pripravil izbor 26 del in takolahko Vrečičeve slikarske upodobitve krajin Goričkega in Prekmurjav vsej svoji širini spoznajo številni obiskovalci gradu Grad in skoznje začutijo prekmursko dušo.Razstava bo na ogled do 21. aprila. Štefanija Fujs KONCERT MLADIH GLASBENIC 4. marca je Anja Kučan v družbi flavtistk Nike Pinter in AnastazijeKostić prvič letos zaigrala na veliki klavir v koncertnem salonu gradu Grad. Slišali smo dela J. S. Bacha, Skrjabina, L. van Beethovna, E. Köhlerja, I. Iberta, M. Moyse-ja, F. Listza in F. Dopplerja.Mlade umetnice, sicer še dijakinje Konservatorija za glasbo in balet vMariboru, zaključujejo zadnji letnik in so pred sprejemnimi izpiti ter odločitvijo za eno od glasbenih akademij. Po odličnem nastopu lahkozagotovo trdimo, da jim bo uspelo ter bodo že čez nekaj let grajskikoncertni salon napolnile s publiko, ki obožuje resno glasbo vrhunskihevropskih skladateljev.V Javnem zavodu Krajinski park Goričko z veseljem podpiramo mladetalente, ki s svojo nadarjenostjo prispevajo k oživljanju gradu. Tako seže veselimo naslednjega nastopa Anje Kučan, ki bo kot predmaturitetni recital v soboto, 23. aprila 2016, ob 19. uri. Stanka Dešnik TRINAJSTI »POSTRÜJŽNJEK« Jožica Rac, rojena Bunderla od Grada 114, skriva v svojem življenju bogatozgodbo, saj je bila rojena v eni izmed najštevilčnejši družin pri Gradu.Pri »Pekovih«, kakor se jim je takrat reklo pri hiši, je bilo namreč kar 13otrok. Jožica je bila zadnja – kakor pravijo v šali majhnemu kruhu, bilaje »postrüjžnjek.Že nekoč je veljalo prepričanje, da en otrok pri hiši ne pomeni ničdobrega. Nekateri so celo rekli: »Eno dete, en vrag«! Pa vendar bimarsikdo sodil po tem drugače, saj se je iz kakršnih koli razlogov družina morala sprijazniti, da ima vsaj eneganaslednika, čeprav ni bilo nujno, da je tudi taostal na domačiji. A lahko se je zgodilo tudiobratno. Prav pri Gradu je bilo v preteklostiveč takih družin, kjer je bilo vsaj pet, šest aliveč otrok in prav tako nihče izmed otrok niostal pri hiši. Primer take usode je zagotovotudi najštevilčnejša družina Bunderlovih odGrada 123, čigar rod se še danes razlega dalečnaokrog, domačija pa je pripadla v roke drugemu lastniku. Pot me je zanesla k najbližje živeči potomkidružine Bunderla, h gospe Jožici, sedaj poročeni Rac ali kot si pravi sama »Törkova Jožica«.V prepričanju, da nekoč pri Gradu tako številčne družine, kot je bila njihova, ni bilo, mi začnepripovedovati svojo zgodbo. Ona ji pravi kar»litanije«. Pa ne zato, da bi kaj molila ali pela,ampak zato, ker je njena življenjska zgodbatako bogata in zanimiva.Ko se pravzaprav začneva pogovarjati o številkah, mi Jožica zatrdi, da ni čisto zares »trinajstiotrok«, saj je njena mama rodila kar petnajstotrok. Dva sta namreč po porodu takoj umrla,kar pa za tisti čas ni bila taka redkost. Mnogematere so v preteklosti porodile še več otrok,ki so takoj po rojstvu umrli – to je pripomniltudi Jožičin mož Franc, saj naj bi po pripovedovanju njegova babica vsega skupaj porodila kar sedemnajst otrok, a prav tako nisovsi preživeli. Jožica nadaljuje: »Moj oče je bilrojen leta 1886 in je bil nezakonski.Tako se nitinaša družina prav ne piše. Vzgajali so ga priGradu, pri »Pekovih« – pravi v šali »Pri malempiskričku«, to se pravi pri njihovih sosedih, kjer je danes hiša zaradi plazu prav tako prazna. Pa vendar očeni prevzel priimka Grah, kot so ga imeli njegov polbrat inpolsestri. Naj še tole povem, doda: »Njegov očim je bil priPekovih eden izmed prvih doma delujočih učiteljev, zatoni čudno, da je bil dobro izobražen človek. No, in na takšennačin je potem prišel do kosa svoje zemlje, ko si je naddomačo hišo začel graditi svoj dom.« A še preden je začel graditi, je krenil na skupno pot zdeset let mlajšo partnerico – Sukičevo Terezijo od Grada (prav tako po domače Sukičevo, danes je lastnik domačijeBačič Dušan). Najprej sta stanovala pri Sukiču, nato stanekaj časa bila podnajemnika pri sosedu Kisilaku, največčasa pa sta preživela v Pörgi pri Mehalu (danes frizerstvoin Cafe bar Huber).Tako sta v tem času na svet spravila žekar lepo kopico otrok. Šele leta 1930 se je družina vselila v svojo, iz blata stolčeno hišo, h Gradu 123. Leta 1930 sta tako imela že deset otrok:Terezijo (r. 1917; dvojčica Marijaje pri porodu umrla), Marijo (r. 1918), Jožeta (r. 1919), Alojza (r. 1920), Ano (r. 1922), Nežo (r. 1923), Klaro (r. 1925), Cecilijo (r. 1926), Franca (r. 1929) in Heleno (r. 1930). Pri »Pekovih« pa so na svet prijokali še naslednji štirje: Štefan (r. 1933),Viljem (r. 1936), Rudolf (r. 1939; umrl pri porodu) in Jožica (r. 1940). Tako številčna družina si je delila skromen dom iz blatanarejeni hišici, kjer sta poleg kuhinje in shrambe bileprednja in zadnja soba. Otroci so bolj ko ne spali v zadnji sobi, mlajši v prednji, nekateri pa tudi v kuhinji vtako imenovanem »toblnu« - podnevi je to bila miza,ponoči pa postelja. Šele kasneje so k hiši dogradili šegospodarsko poslopje, v katerem so skrbeli za kravo indva prašiča. »Oče je bil večinoma na delu v Avstriji, sajje v tistem času bil neke vrste gradbeni inženir.« Kot pravi Jožica v šali: »Toliko pa je le prišel domov, da jemami spet spočel kakega otroka.« A kljub zaslužku ježivljenje v tistem času bilo zelo težko. Ni bilo ne hranein ne oblek, samo to, kar so si lahko pridelali na skromnikmetiji: kakšen krompir, žitarice in mlečne jedi …. K srečiso starejši otroci hitro odhajali s trebuhom za kruhomv tujino, a najhuje je bilo na zimo, ko so se večina vsitudi vrnili domov. »Ko ni imel oblačila naš plot, sem gaimela jaz.« hudomušno, a doživeto nadaljuje Jožica.Razlaga namreč, da je imela zgolj eno obleko, ki jo jemama večkrat na teden morala oprati, da je potemsvežo lahko nadela nase. »Ni bilo enostavno – ne doma in ne v šoli. Takrat država ali sociala za take družine ni skrbela ali se brigala. Znajti so se mogli po svoje, kakor so znali in zmogli.« razlagaJožica in nadaljuje. »V šolo smo hodili »gor h gradu«,starejši bratje pa sestre pa so se šolali v hiši pri cerkvi(danes zasebna hiše družine Sukič, Celec). Večkrat smobili lačni, hudo je bilo tudi zato, ker je bila vmes vojna.Šele po prvi in drugi agrarni reformi smo dobili nekajveč zemlje, da so si lahko moji starši kaj več posejaliali posadili. Danes je zgodba precej drugačna. Velikimdružinam se stoji ob strani, se jim pomaga, da lažje (pre)živijo. Nam je k večjemu takrat stal ob strani krstni boter – to je bil »stari Bežan« od Grada. Vsem otrokom jebil boter.« Leta 1947, ko je bila Jožica stara komaj sedem let, je njen oče v 61. letu umrl. Mama je tako še s štirimi mladoletnimi otroki (ostali so dom že zapustili) ostala sama. Težko je bilo. »Včasih razmišljam, le kaj je bilo treba mojemuočetu pri 57. letu starosti še imeti otroka?« se nasmejein doda. »A, če ga ne bi bilo, ne bi bilo ne mene in mojih otrok!« Po smrti njihovega očeta so nekateri »Pekovi Trejzi«celo svetovali, naj se vnovič poroči. A kot je dejala Jožica:»Moški so bili v preteklosti bolj ostri in hudi.« Mama več ni hotela vzeti k sebi drugega, saj se je komaj »enegarešila.« se hudomušno nasmeji, pa vendar doda, da senavkljub mladim letom, z zanosom spominja svojega»brkatega očeta«, ki se ji vsak dan ponosno nasmiha na okvirjeni fotografiji, izobešeni v domači kuhinji.Otroci so tako sčasoma zapuščali domove:Terezija je odšla k Lenanarčičevim na Slaveče, Marija je ostala v Nemčiji,Jože je odšel v Vidonce, Alojz v Fikšince, Ana v Ljubljano (Podutik), Neža prav tako v Vidonce (kasneje pa v Veščico),Klara je živela v M. Soboti, Franci najprej v Kovačevcih,nato pa v Velenju, Viljem prav tako v Velenju, Štefan je bil pri »Šejali« torej pri Gradu, Helena je odšla v Srbijo(Vrbac) in Jožica se je poročila k »Törkovim« pri Gradu.»Doma bi moral ostati Pišta«, je razlagala Jožica. »A ksreči in mami v tolažbo, je mama prej umrla, preden jePišta zares odšel k Mihaličevim (danes KamnoseštvoBunderla)«, doda najmlajša hčerka. Tako je domačija ostala prazna, vse do poznih osemdesetih, ko so jo odkupilisosedje Šadlovi (po domače Trnjarovi) iz Gornjih Slaveč.»Jaz pravim, da je hiša še danes pri Gradu« z zanosompove Jožica. »H Gradu smo hodili v šolo, k verouku in kmaši«. In čeprav dodaja, da žal nima nobene slike njihove stare domačije, še vedno potrdi, da je prava »Pekovadeklina«, ki ji Bog ni šparal z jezikom. Jože Bunderla s svojim polbratom in polsestrama Grah Danes med trinajstimi otroci živijo zgolj še trije: Jožica,in brata Franci in Viljem, ki sta v Velenju. Hitro je minilčas, starostna razlika je bila velika. Čeprav bi kdo mislil,da je imela Jožica veliko od svojih bratov in sester, to nibilo ravno tako. Seveda so se med sabo spoštovali, ohranjali stike, se obiskovali … Vendar so na primer starejšeJožičine sestre ob njenem rojstvu bile stare že več kotdvajset let in so tako že ustvarjale svoje družine. »Sploh ni bilo priložnosti, da bi vsi skupaj prišli domov in se kotodrasli srečali!« Tako se spominja Jožica svoje mladostiin doda, da se je kdaj pa kdaj res počutila kot »postrüjžnjek« in to še »trinajsti postrüjžnjek«. »Nekateri pravijo,da je to nesrečna številka, a življenje mojih sovrstnikovse v preteklosti ni dosti razlikovalo od mojega. Kakorsi je kdo postlal, tako je potem živel!« dodaja danespetinsedemdesetletna govorka. A k sreči je Jožica spoznala dobrega in pridnega moža, s katerim sta si ustvarila prijetno družino, in se tudi po 53 letih skupnega zakona vsak dan z nasmehom prebujata drug ob drugem. »Bila je veselica pri Baksare na Slavečih (danes Gostilna Sabo na G. Slavečih). In čeprav semFranca kot soseda poznala že od prej, mi jezik ni šparalbesede. Zakaj pa ne bi postal moj, če je bil samski, povrhupa še delaven in priden! Hitro so naju vö ozvali«. Skupaj z možem Francem sta si ustvarila družino na moževi domačiji in h kruhu spravila tri sinove.Seveda zakoncema Rac starost na jesen življenja načenjaže tudi bolezen, kar jima je ravno zagodlo tudi praznovanje zlate poroke. Pa vendar Jožica in Franci dodajata inse spominjata: »Včasih so se starejši še več kregali kot semi danes. Predvsem pa so morali se naučiti živeti drugz drugim. Pa tudi kreganje mora biti. Stvari se morajosproti rešiti!« skleneta nasmejana in zgovorna zakonca ob toplem ognjišču domače postelje. Naj jima zdravjesluži še vrsto let, da bodo spomini preteklosti še večkrattako doživeto oživeli. IRENA GRAH – PREDANA PEVKA IN PESNICA »Zakaj bi ne peli, veseli ne bli, življenje je kratko in polno skrbi…« Verzi iz pesmi Veseli pevci, ki je nastala kot enaizmed mnogih izpod peresa Irene Grah iz Kruplivnika, soše kako resnični. Ob glasbi, predvsem ob petju marsikdo,pa čeprav le za hip, pozabi na tegobe in skrbi, ki nas vseskozi spremljajo v življenju. Ena takih je tudi Irena Grah izKruplivnika, ki je večino svojega življenja posvetila petju in pisanju raznih pesmi.Njena ljubezen do glasbe se je rodila že v zgodnjih letih otroštva, veliko pobudo za začetek petja pa je podal tedanji župnik župnije Grad, gospod Kolenc. Tako se je Irenina pevska pot začela najprej v cerkvi in na pogrebih. Kmalu se je preizkusila tudi v pisanju besedil slovesa in,kot pravi sama, je takih najbrž že čez tisoč, saj je besedilaslovesa pisala dolgih 56 let. Natanko toliko let je preteklotudi od začetka njenega petja v cerkvi, s katerim pa jeprenehala pred tremi leti. Velik pečat pa je Irena pustila v Kulturnem društvu France Prešeren, katero je začelo delovati leta 1994. Poleg obdelovanja kmetije, pri kateri ji je bil v največjo pomočnjen mož, ki ga, žal, več ni med nami, je zmeraj našla čas in voljo za pesem. Vse to je terjalo veliko časa in odrekanja marsičemu, a ob podpori s strani moža je zmogla še to.Tudi za KD France Prešeren je napisala kar nekaj pesmi,dve izmed teh pa sta celo posneti. To sta pesmi Ko ni bilokruha in Spomin na mlade dni. Ene izmed mnogih so še pesmi: Čebelarska, Zaljubljeni fantič in Veseli pevci. Slednjo je napisala ob praznovanju 15. obletnice delovanjaKD France Prešeren. Gostovali so tudi na radiu Murski val, njihova pesem pa je segla v razne kraje po Sloveniji,med njimi tudi v Koper in Šmartno na Pohorju.Irenine pesmi so nastajale za različne priložnosti in praznovanja; ob okroglih jubilejih, za materinski dan, slovo odstarega leta, ob otvoritvi gasilskega doma, napisala pa jetudi pesem zlatomašniku, gospodu župniku Viliju Gumilarju. S pisanjem pesmi je začela leta 1996. Kot prva jebila namenjena Neži Horvat, ki je takrat praznovala 100.rojstni dan. Skupaj je nastalo 24 pesmi, brez pogrebnih,seveda. Irena je tako kot s sodelovanjem pri cerkvenem pevskem zboru prenehala tudi z delovanjem pri kulturnem društvu. Še vedno pa je nasmejana in kot vednopripravljena »kakšno ušpičiti«, saj je napisala tudi karnekaj skečev oz. veseloiger.Želimo ji še veliko zdravih in prepetih dni, kajti: »Življenjebrez petja bi pusto bilo, še ptički na vejah nam lepopojejo…« Po pripovedovanju Irene Grah zapisala Tadeja Rajbar Objavljamo tri Irenine pesmi, med njimi tudi prva pesem,ki jo je napisala ob 100. rojstnem dnevu Neže Horvat. NA GORIČKEM Na Goričkem je vasica mala, ki Kruplivnik je imenovana, v njej pa naša slavljenka živi, ki danes stoletnico slavi. Neža, dolga leta so za vami, sam Bog ve, kaj ste vi prestali, zdaj pozabite vse hude dni, jubilej se velik zdaj slavi. Danes, ko ta jubilej slavimo, z vami vsi se srčno veselimo, dosti zdravja vam želimo vsi, Neža, sam Bog naj vas le živi. Neža, dvignite kozarec vina in izpijte ga na svoje zdravje, da čez leto spet se srečamo in še enkrat vam nazdravimo. Rože, ki ste vedno jih ljubili, šopke, vence iz njih ste naredili, mizo vašo naj vam zdaj krase, kdor ljubi rože, dobro ima srce. SPOMIN NA MLADE DNI Kak lušno je bilo, ko kravce pasli smo, prepevali veselo, bilo nam je lepo. Je vse to minilo, nič kravce več ne pasemo. Ko v šolo smo hodili, bilo je lepo, smo bosi peš hodili, čeprav je bilo hladno. Smo se naučili, brati, pisati lepo. Če kruha nismo imeli, si pekli smo krompir, s fižolom, zeljem, z žganci je bil v črevesju mir. Živeli smo zdravo, noben ni imel želodčni čir. Današnji čas prinesel vse polno je dobrot, se basamo, mastimo, pritisk dvigujemo. Pa se ne zavemo, da zdravju močno škodimo. Prašiča si zredimo in ga zakoljemo, koline naredimo in šunko zelhamo. Kje zdaj je dieta, pobral nas bo holesterol. Diete se drži, svetuje ti zdravnik, jej sadje, solato, vmes kakšen pomfrit. Življenje je zdravo, a leta hitro nam teko. A, zdaj, ko sivi naši so lasje, korak postaja krajši, ko staramo se že. Le v srcu ostal je, prelep spomin na mlade dni. Irena Grah, Kruplivnik, januar 2005 VESELI PEVCI Smo pevci tu zbrani od Grada doma,vam bomo zapeli vesel‘ga srca, prisluhnite nam vi, zapojte z nami vsi,pesem domača veselo naj doni. Čeprav smo že v letih, nam peti ni težko,še družba vesela prepevala bo.Pustite vse skrbi, prijat‘li bomo si,pesem vesela naj druži vse ljudi. Zares smo veseli, pri srcu je lepo,ker naši prijat‘li danes praznujejo.Želimo vam vsi, da zdravi bi bili in še večkrat bi se srečali. Življenje brez petja bi pusto bilo,še ptički na vejah nam lepo pojejo.So brez skrbi, lepo žgolijo si, saj ljubi Bog za njih že poskrbi. Hitro prehitro nam leta teko, prišel bo čas, treba vzeti bo slovo.Takrat spomnite pesmi naše se,ki razvedrile vaše so srce. Zakaj bi ne peli, veseli ne bli,življenje je kratko in polno skrbi.Zato zaukaj si, po vasi naj doni, pevci ljudski, sam Bog naj nas živi! Irena Grah NINO CELEC – OBETAVNI MLADI ATLET OD GRADA Predzadnjo soboto v mesecu februarju je v Celjupotekalo Prvenstvo Slovenije v dvorani za člane inčlanice v atletiki. Eno izmed največjih presenečenjprvenstva je pripravil mladinec Nino Celec od Grada na Goričkem, član Atletskega društva SlovenskaBistrica. Že v prvi seriji je pristal pri novem osebnem rekordu 7,22 metra ter zadržal vodstvo vse do konca tekmovanja in v šesti seriji potrdil zmago zidentičnim skokom iz prve serije in tako postal šedržavni prvak pri skoku v daljino pri članih. To jeNinova sploh prva medalja iz članskih prvenstev.Mladega prvaka smo povabili, da ob tem rekorduspregovori z nami nekaj besed. Nino, najprej iskrene čestitke za dosežen rezultat.Verjetno dosežen rekord ni prišel kar sam od sebe? Hvala! Ne, za ta osebni rekord je bilo vloženegaogromno truda, volje in pa predvsem časa.Vendarvem, da sem sposoben skočiti še boljše, in upam,da bom to spomladi in poleti uresničil. Kot mladega in uspešnega atleta te domača pomurska javnost spremlja že dlje časa. Kdaj si sepravzaprav začel ukvarjati z atletiko, v katerih panogah in kdo te je k temu najbolj navdušil? Kaj paostali športi? V bistvu sem se na začetku ukvarjal z nogometom,vendar, ko sem bil še v otroških letih, nisem znal prenesti poraza, zato me je mama začela voditina rekreativne teke, ki potekajo v sklopu Pomurskega pokala, da bi se naučil, da je dejansko lahkoše nekdo boljši kot jaz. Prav tam pa me je opazila trenerka iz atletske šole v Murski Soboti in me nagovorila, dapridem pogledat še tja. Počasi je začela moja takratna ljubezen do nogometa ugašati, saj mije atletika postajala vedno boljpri srcu. Po slabem letu v atletskišoli, kjer sem se naučil osnov, meje opazil trener Radislav Jokanovič in me povabil v svojo skupi-no.Tam sem se potem prvič boljspoznal s šprintom oziroma tekom na krajše razdalje in s skokom v daljino. Od takrat naprej jeto moja ljubezen. Vendar, ko mičas dopušča, se še vseeno radvrnem na nogometno igrišče in»sprobam«, če še vedno znam brcniti žogo. Trenutno treniraš v okviru Atletskega društva Slovenska Bistrica,predvidevamo pa, da si prej treniral drugod. A to pomeni, da tvojitreningi potekajo tudi v Slovenski Bistrici? Tako je, od marca leta 2014 treniram v Slovenski Bistrici in sem članatletskega društva Slovenska Bistrica, prej pa sem bil član atletskega kluba Panvita Murska Sobota. S prejšnjim trenerjem Radislavom sva sodelovanje sporazumno zaključila, vendar se še vednozelo dobro razumeva, saj me je naučil ogromno stvari o atletiki.Moj sedanji trener pa je Boštjan Fridrih, ki je prav tako tekmovalv skoku v daljino in šprintih. Bil je član slovenske štafete, ki je leta2000 nastopila na olimpijskih igrah v Sydneyu v Avstraliji. Za vsakmesec dobim plan, ki mi ga napiše trener, in tako se zmeniva ževnaprej, katere dneve v mesecu bom treniral v Slovenski Bistrici.Tja se vozim 2- do 3-krat tedensko in to po navadi na treningetehnike (skoka v daljino) ter treninge hitrosti ter šprinte. Kako si potem ob vseh treningih, tekmah in tekmovanjih usklajuješ svoj vsakdan? Imaš sploh še kaj časa za prihod domov, h Gradu? V bistvu imam zelo malo prostega časa. Zjutraj vstajam nekjeob pol šestih, zajtrkujem, se odpravim v šolo (obiskujem športnioddelek gimnazije Murska Sobota), kjer pouk poteka večinomado pol dveh, nato imam približno dobro uro prostega časa, ki gaizkoristim za kosilo ali učenje v knjižnici v Murski Soboti. Potem seodpravim na trening v Slovensko Bistrico; na srečo imam že izpitza avto, zato več staršem ni potrebno skrbeti za prevoz. Treningponavadi poteka dve uri, včasih pa še več. Praktično se vrnem hGradu zvečer okoli osmih zvečer, ali pa še pozneje. Takrat imamnajveč časa za učenje in ostale aktivnosti. Vendar si za prijateljeod Grada vedno najdem nekaj prostega časa, saj mi večina stojiob strani ter me podpira na moji poti. Na katere osebne dosežke in športne rezultate si do sedaj najboljponosen (razen zadnjega osebnega rekorda)? V katerih tujih državah si že tekmoval? Največ mi pomenita medalji iz mednarodnih iger šolarjev leta2011 na Škotskem in leta 2012 v Južni Koreji, kjer sem bil obakratbronast.To so v bistvu olimpijske igre za osnovnošolsko mladino. Občina Grad : : : : : : : : : : 33 Prav tako mi pa veliko pomeni moj prvi nastop na članskem evropskem ekipnem prvenstvu, kjer sem lani v štafeti4 x 100 m zastopal barve Slovenije v Bolgariji, natančnejev Stari Zagori. Tekmoval pa sem že v večini držav iz bivšeJugoslavije, na Škotskem, v Južni Koreji, v Nemčiji, na Slovaškem, Češkem ter vseh naših mejnih državah. Kaj pa poškodbe? Si že imel kakšno? So te zelo ovirale pritreniranju in doseganju rezultatov? Da, bil sem že poškodovan, vendar na srečo letos še ne.Lansko leto sem imel rahlo natrgano zadnjo stegenskomišico in sem bil odsoten iz atletskih stez približno dvameseca. V bistvu morate vedeti, da so poškodbe sestavnidel vrhunskega športa. Jaz pravim, da je vsaka stvar posvoje dobra, saj sem se poškodoval po lastni neumnosti,ker nisem bil dovolj pazljiv. In prav to me je naučilo, da semsedaj še bolj pozoren na to, kako se moje telo obnaša invem, kadar je treba odnehati in izpustiti kakšen trening,da se ne zgodi še kaj hujšega. Povej nam, kakšni so tvoji načrti za naprej? Športni, poklicni … A to pomeni, da boš od sedaj naprej, glede na zadnjiosebni rekord, treniral samo še v članski kategoriji? Na prvem mestu je še vseeno šola. Saj se samo z atletikov Sloveniji ne moreš preživljati, ker je premalo promovira-na in tudi finančno zelo slabo podprta. Zato je vsem namindividualnim športnikom še toliko težje, saj gre vse izlastnega žepa, saj je dandanes zelo težko najti kakšnegasponzorja. Najprej bi rad končal srednjo šolo in se vpisalna študij. Razmišljam pa v smeri, ki bi se usklajevala s športom, saj ne bi rad študiral nekaj, kar bi me samo še bolj oviralo pri treningih. Tukaj mislim predvsem na kakšenštudij fizioterapije oz. česa podobnega.V bistvu sem sedaj zadnje leto v kategoriji starejših mladincev do 20 let. Kar pomeni, da bom v članski kategoriji nastopal od leta 2017 naprej. In prav letošnja poletnasezona je nekakšna odskočna deska za naprej. Julija bov poljskem Bydgoszczu potekalo svetovno mladinsko prvenstvo v atletiki na prostem, ki je moj glavni cilj v letošnjisezoni. Sicer norme za to tekmovanje še nimam, manjkami še nekaj centimetrov, vendar vem, da sem na dobri poti,da mi to lahko uspe! Bi dodal še kaj za konec? Za konec bi se rad zahvalil vsem, ki verjamejo v moje uspehe ter mi stojijo ob strani na moji športni poti, predvsemdružini, prijateljem in znancem ter vsem, ki so mi kakorkolipomagali. Ninu se iskreno zahvaljujemo za njegov pogovor in muželimo še veliko takšnih in podobnih športnih dosežkovv njegovi karieri, kakor tudi uspeha v osebnem življenju.Iskrene čestitke še enkrat in vedi, da te sokrajani in občaniObčine Grad pri tem spodbujamo in navijamo zate. Z Ninom Celecem sem se pogovarjal: Nino Gumilar Slike: arhiv Nina Celeca OLIJEVI SODELAVCI V VULKANIJI Že več kot dve leti nas v središču vasi Grad pozdravljanasmejan krtek Oli, ki tako domačine kot vse obiskovalce, ki pridejo v našo občino, vabi v svoj vulkanski podzemni svet. Tu pa jih čaka pravo vulkansko doživetje zobilo interaktivnih vsebin, dvema 3D filmoma, doživetim potovanjem skozi lavino cev v vulkansko središče in natoadrenalinsko potovanje nazaj na površje. Izobraževalen in predvsem doživet obisk vulkanskega podzemlja pusti občutke navdušenja slehernemu obiskovalcu, ki nas pride obiskat. Delavci zavoda na izobraževalnem izletu v Amethyst Weltu (foto: D. Krpič) Doživljajski park Vulkanija je pravi magnet za privabljanje turistov, ki pridejo v Pomurje, pa če je to samo zaen dan ali več dni. Je edini tovrstni park v Sloveniji, kipredstavlja vulkansko tematiko in stoji na nekdanjemkraterju goričkega vulkana.In kdo smo ljudje, ki skupaj z Olijem skrbimo, da k nam prihajajo obiskovalci iz cele Slovenije in iz tujine, da doživijoizbruh goričkega vulkana ter spoznajo naše kraje?Pod imenom ZUKD Grad delamo ljudje, ki smo navdušeninad našim vulkanom, ki smo skupaj z Vulkanijo rasli in seveselili vsakega uspeha in vsakega obiskovalca. Ljudje, kiželimo, da bo Vulkanija uspešna, da bo privabila mnogo turistov, dvignila prepoznavnost, vplivala na razvoj turizmater posredno tudi na boljšo gospodarsko sliko naše občine.Na zavodu smo trenutno zaposleni štirje ljudje, direktorica Danijela Krpič, strokovna delavka Tadeja Krauthaker,vodja vodnikov Anita Špilak Benko in turistični animatorKlement Kovač. Pri delu nam pomagata še dve osebi, zaposleni preko programov javnih del.Vsi skupaj skrbimo, da seljudje pri nas počutijo odlično in od nas odidejo »vulkastično« navdušeni. Najdete nas v Vulkaniji ali v naših pisarnah,ki se nahajajo v občinski stavbi nad pošto.Zavod za upravljanje kulturne dediščine Grad (ZUKD Grad)je ustanovila Občina Grad z namenom upravljanja kulturnih znamenitosti in turistične ponudbe v Občini Grad.Zavod od leta 2013 upravlja z Doživljajskim parkom Vulkanija, Lednarjevo usnjarno z geološkim muzejem, Pütarovim mlinom, kamnolomom bazaltnega tufa pri Gradu inturističnim vlakom.To so glavne turistične točke v občini,za katere zavod skrbi, jih promovira in vključuje v širšo turistično ponudbo na Goričkem. Ne smemo pozabiti tudina grad Grad, ki ga upravlja KP Goričko, in s katerim zavodsodeluje s skupno vstopnico za grad in Vulkanijo.Cilj zavoda je vodenje in privabljanje obiskovalcev v Doživljajski park Vulkanija, geološki muzej, mlin in kamnolomter na druge turistične točke v občini. Turistično ponudbo zavod dopolnjuje s turističnim vlakom, ki poživi obisknaše občine. Poleg tega je cilj zavoda širiti ponudbo inse povezovati z drugimi turističnimi ponudniki v in izvenobčine, z rokodelci, gostinci in ponudniki drugih storitev,ter tako širiti prepoznavnost turističnih danosti v občini,jih promovirati širši javnosti, skrbeti za njihovo trženje inspodbujati razvoj turizma. Več o Vulkaniji in o zavodu si lahko preberete na našispletni strani www.vulkanija.si, kjer se vam podrobnejepredstavljamo, prav tako pa predstavljamo naše delo, znamenitosti, dogodke in novosti, ki vas čakajo pri nas. Informacije pa dobite tudi na telefonski številki 02 553 10 00.Vse občane pa vabimo, da nas obiščete, saj vas bo navdušilo razširjeno in prenovljeno potovanje v središčegoričkega vulkana, kamor boste potovali z najhitrejšim dvigalom na svetu in se prav adrenalinsko vračali z Olijevim podzemnim vlakom nazaj na površje.Za vas pripravljamo tudi Olijevo vulkansko pot, zato senam pridružite 4. junija 2016, ko se bomo prvič podali poobronkih kraterja našega vulkana. Zanimivo bo.In naj vas še naprej pozdravlja naš nasmejan krtek Oli! Danijela Krpič memo, da smo v tem času dokazali, da želimo delati odprtoin pregledno, da znamo in zmoremo prisluhniti potrebamobčanov in jim ponuditi roko v pomoč vedno, kadar je tov naši moči in pristojnosti. Občinski proračun je skromen,zato moramo postopati v smislu dobrega gospodarja,skrbno obrniti vsak evro s ciljem, da bomo uspeli izpeljatizastavljene investicije. In kje smo?V občinski upravi ne mirujemo, delo poteka po zastavljenihprogramih, čeprav ni vse rožnato, sivo pa tudi ni. S skupnimi močmi se borimo in želimo doseči zastavljene cilje….Ena od večjih investicij v jeseni 2015 in januarjem 2016 jebila rekonstrukcija ceste Beli Križ – Kuftovi v Kruplivniku.Vrednost investicije je bila 50.574,12 evrov. Leto 2015 je bilointenzivno zaznamovano z delom za vso potrebno dokumentacijo ureditve za vzpostavitev Vulkanije v obratovanje.Prenova doživljajskega parka po požaru je stala nekaj manjkot 700 tisoč evrov.Vrata Doživljajskega parka Vulkanije sose tako 2. oktobra 2015 odprla.V mesecu decembru 2015 je občinski svet sprejel proračunza leto 2016, kajti tempo dela posamezne lokalne skupnostinarekuje razpoložljivi proračun. Planiranje proračuna takona dohodkovni kot tudi odhodkovni strani je zahtevno inodgovorno.V minulem obdobju smo uspešno izpeljali zbore občanov vvseh sedmih vaseh naše občine. Resnično smo veseli, da so bili zbori zares dobro obiskani.To pa pomeni, da občanomni vseeno, da si želijo določenih večjih ali manjših investicijin izboljšav na svojih področjih, kar je pozdravno. Prisotnesmo seznanili z dosedanjim delom in začrtanimi aktivnostmi za vnaprej, ob tem pa natanko prisluhnili najboljperečim potrebam posameznega področja. Občinska uprava bo pripravila zbir predlogov z vseh zborov občanov, skupaj z ustreznim odborom se bo oblikoval prioritetni vrstnired in nekatere izboljšave bomo realizirali še v letošnjemletu, kot so: čiščenje jarkov ob občinskih in vaških cestahpo celotni občini, urejanje propustov, večja investicija boureditev ceste Vidonci - Žuškašov breg LC197180, pridobilibomo potrebno dokumentacijo za večja dela v prihodnosti,kot je urejanje kanalizacije pri Gradu in nasploh Pörge, priprava razpisov za kulturo, šport, turizem, študente, kmetijstvo, večje investicije pa bodo morale še nekoliko počakati.Naj pojasnimo, zakaj je tako:neugodne finančno-ekonomske razmere so v preteklemletu zaznamovale življenje in naše delo.Tudi lokalne skupnosti nosijo breme krize v državi. Vse do konca lanskegaleta ni bilo jasno, kakšna bo višina primerne porabe, to jeglavnega vira občinskega proračuna. Danes vemo, da jetako vlada RS sprejela višino glavarine za financiranje občin, ki za leto 2016 znaša 522 evrov na občana, kar za Občino Grad pomeni 1.361.418 evrov dohodnine, kar je bistvenomanj kot minula leta. Ker Občina s prejeto dohodnino nedosega primerne porabe, bo v letu 2016 dopolnilno financirana iz državnega proračuna v višini 146.343 €. Kljub šenekaterim drugim prihodkom proračuna mora občinskauprava izredno varčno in skrbno obračati evre, da uspeskozi celo leto zagotavljati vse zakonsko predpisane obveznosti (osnovno šolsko izobraževanje, predšolsko var 36 : : : : : : : : : : Občina Grad stvo, domsko oskrbo, zavarovanje in ostale oblike pomočiobčanom in še in še) in da ob tem ostane še nekaj evrov zainvesticije, kot so tekoče vzdrževanje in manjše investicijena cestah, urejanje potrebne dokumentacije… Drugi razlogpa je odplačevanje že najetih kreditov iz preteklosti, karnam seveda onemogoča kakršne koli večje investicije. Vsivemo, da se krediti morajo tudi vračati. Pa vendar skušamo potegniti najboljše iz tistega, kar imamo in zmoremo.Z vsakim evrom ravnamo izredno skrbno in gospodarno.Lahko se še tako trudimo, lahko tudi razumemo, vendar dejstvo je, da bodo nekateri problemi ostali nerešeni.Strategija socialnega varstva države se gradi v smeri zagotavljanja pogojev in možnosti, da ostareli in bolni ostajajona svojih domovih kar najdlje.V ta namen je vpeljan insti- tut socialno varstvene storitve pomoč družini na domu.Toje sicer dobrodošla oblika pomoči, ki pa je izredno dragatako za samega uporabnika kot tudi za občinski proračun.V danem trenutku Občina Grad doplačuje storitev pomočdružini na domu za 18 občanov in zakonsko doplačuje bivanje starejših oseb v domovih za 10 občanov.Država je podaljšala rok za izgradnjo malih komunalnihčistilnih naprav do konec leta 2023.V občinskem proračunza leto 2016 smo tudi zagotovili sredstva za sofinanciranje izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav, kajti zanaša gospodinjstva, ki ležijo odmaknjena druga od druge,torej nimamo strnjenih naselij, je smiselna izgradnja takihnaprav. Borimo se z birokratskimi težavami in v kratkempričakujemo še zadnja soglasja s strani pristojnih Ministrstev in upamo, da bo občinski prostorski načrt sprejetše v letošnjem letu.Dragi občani, naša prizadevanja strmijo za lepši, boljši invarnejši jutri, a dobro vemo, da je do cilja vrsta ovir, vidnihin nevidnih, pričakovanih in nepričakovanih, birokratskih,finančnih, objektivnih in subjektivnih. Prišel bo čas, ko sebomo s ponosom ozrli na prehojeno in doseženo, tudi vtem težkem obdobju. Nič na poti napredka ni enostavnoali podarjeno. A za to pot smo se odločili in na njej bomovztrajali. Z delom in vztrajnostjo prihajajo tudi rezultati.Občani svojo naklonjenost razvoju in pripadnost občiniodkrito in iskreno izkazujete. V naših prizadevanjih namje to v veliko pomoč in podporo. V takšnem okolju je lažje,lepše in pravzaprav edino možno delati. Občinska uprava Občine Grad Sklepi občinskega sveta: 1. Sklep o ceniku storitev režijskega obrata občine Grad 2. Sklep o cenah zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov 3. Sklep o določitvi ekonomske cene vzgojno-varstvene enote vrtca Grad 4. Sklep o določitvi cen za najem prostora za grobove na pokopališčih na območju občine Grad 5. Sklep o sofinanciranju izgradnje kanalizacije v naselju Motovilci 6. Sklep o sofinanciranju izgradnje vodovodnega omrežja v naseljih občine Grad 7. Sklep o sofinanciranju ekonomske cene vrtca Grad v letu 2016 1) Na podlagi 6. člena Odloka o režijskem obratu občine Grad (Uradni list RS, št. 24/01, 78/01 in 136/06) in 16. člena statuta Občine Grad (Uradni list RS, št. 56/99, 12/00, 24/01 in 2/06), je Občinski svet občine Grad na 6. redni seji dne 28. maja 2015, sprejel SKLEP O CENIKU STORITEV REŽIJSKEGA OBRATA OBČINE GRAD 1. UPORABNINA ZA ŠOTOR NA OBMOČJU OBČINE 300,00 € Doplačilo za eno garnituro (miza in 2 klopi) znaša 1,25 €. 2. UPORABNINA ZA ŠOTOR – UPORABNIKI IZVEN OBMOČJA OBČINE 1.200,00€ Doplačilo za eno garnituro (miza in 2 klopi) znaša 5,00 €. • Za vse zgoraj navedene uporabnike velja cena za celotni šotor 50 x 15 m (10 sestavnih delov po 5 x 15 m). • V primeru uporabe manjšega števila sestavnih delov, se zaračuna uporabnikom na območju občine sestavnidel v višini 30,00 EUR. • Za uporabnike izven območja občine pa se zaračuna 1. sestavni del v višini 300,00 EUR, vsak naslednji pa 100,00 EUR. • Cena na vključuje montaže in demontaže ter prevoza, kar pomeni, da morajo društva, zveze, fizične osebe, samostojni podjetniki, delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo za montažo in demontaža zagotoviti zadostno število svojih ljudi (8 ljudi za postavitev šotora velikosti 50x15 m). 3. UPORABNINA ZA PRIREDITVENI ODER Z OGRAJO IN STOPNICAMI - uporabniki na območju občine 50,00 € - uporabniki izven območja občine 200,00 € 4. UPORABA PLESNEGA PODESTA (~ 4 x 8 m) - uporabniki na območju občine 50,00 € - uporabniki izven območja občine 200,00 € 5. UPORABNINA ZA PAGODE (5 x 5 m) - uporabniki na območju občine 60,00 € - uporabniki izven območja občine 245,91 € Na razpolago je 5 pagod v izmeri 5 x 5 m. Cena velja za najem ene pagode, za najem več pagod se cena poveča za število najetih pagod. 6. DELOVNA URA ZA UPORABO VALJARJA 16,00 7. DELOVNA URA MINIBAGERJA 16,00 8. PREMIK STROJA 16,00 9. DELOVNA URA DELAVCA ZA ENOSTAVNA DELA 5,00 10. DELOVNA URA DELAVCA z uporabo orodja oz. mehanizacije na bencinski pogon (motorna žaga, rotacijska kosilnica, nahrbtna kosilnica, agregat, itd.) 15,00 11. DELOVNA URA DELAVCA ZA ZAHTEVNA DELA 8,00 K navedenim cenam se prišteje 22% DDV. Cene veljajo od 1. junija 2015 dalje in veljajo do spremembe. 2) Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10) in na podlagi 16. člena Statuta občine Grad (Uradni list RS, št. 56/99, 12/00, 24/01 in 2/06) ter 73. člena Poslovnika občine Grad (Uradni list RS, št. 60/99 in 24/01) je Občinski svet Občine Grad na 6. redni seji, dne 28. maja 2015, sprejel S K L E P O CENAH ZBIRANJA DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV Nove cene zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, ki ga opravlja podjetje Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. so naslednje: Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov: Cena v EUR/kg Zbiranje komunalnih odpadkov 0,19155 EUR Zbiranje bioloških odpadkov 0,07529 EUR V cene ni vključen 9,5% DDV. 3) Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10) in na podlagi 16. člena Statuta občine Grad (Uradni list RS, št. 56/99, 12/00, 24/01 in 2/06) ter 73. člena Poslovnika občine Grad (Uradni list RS, št. 60/99 in 24/01) je Občinski svet Občine Grad na 8. redni seji, dne 24. septembra 2015, sprejel S K L E P O DOLOČITVI EKONOMSKE CENE VZGOJNO-VARSTVENE ENOTE VRTCA GRAD Ekonomska cena vrtca Grad za šolsko leto 2015/16 na otroka za celodnevno varstvo do 10 ur, od 1. do 6. leta starosti,znaša 381,26 EUR. 4) Občinski svet Občine Grad na 8. redni seji, dne 24. septembra 2015, sprejel SKLEP O DOLOČITVI CEN ZA NAJEM PROSTORA ZA GROBOVE NA POKOPALIŠČIH NA OBMOČJU OBČINE GRAD Enoletna najemnina za najem prostora za vsak posamezni grob znaša: • enojni grob (navadni): 14,00 EUR • dvojni grob (družinski) in trojni grob: 21,00 EUR • žarni in otroški grob: 14,00 EUR • grobnica: 60,00 EUR V cene je vračunan DDV. 5) Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10) in na podlagi 16. člena Statuta občine Grad (Uradni list RS, št. 56/99, 12/00, 24/01 in 2/06) ter 73. člena Poslovnika občine Grad (Uradni list RS, št. 60/99 in 24/01) je Občinski svet Občine Grad na 9. redni seji, dne 3. decembra 2015, sprejel S K L E P O SOFINANCIRANJU IZGRADNJE KANALIZACIJE V NASELJU MOTOVILCI Odločitev Občinskega sveta Občine Grad je, da lastniki novozgrajenih objektov za izgradnjo kanalizacijskega priključkav naselju Motovilci sofinancirajo v višini 2.000 EUR, za že obstoječe objekte pa v višini 3.000 EUR. 6)Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo UPB2,76/08, 79/09 in 51/10) in na podlagi 16. člena Statuta občine Grad (Uradni list RS, št. 56/99, 12/00, 24/01 in 2/06) ter 73. člena Poslovnika občine Grad (Uradni list RS, št. 60/99 in 24/01) je Občinski svet Občine Grad na 9. redni seji, dne 3. decembra 2015, sprejel S K L E P O SOFINANCIRANJU IZGRADNJE VODOVODNEGA OMREŽJA V NASELJIH OBČINE GRAD Odločitev Občinskega sveta Občine Grad je, da lastniki novozgrajenih objektov izgradnjo vodovodnega priključka sofinancirajo v višini 1.000 EUR, za pristop k izgradnji priključka za že obstoječe objekte pa v višini 1.500 EUR. 7) Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10) in na podlagi 16. člena Statuta občine Grad (Uradni list RS, št. 56/99, 12/00, 24/01 in 2/06) ter 73. člena Poslovnika občine Grad (Uradni list RS, št. 60/99 in 24/01) je Občinski svet Občine Grad na 10. redni seji, dne 23. decembra 2015, sprejel S K L E P O SOFINANCIRANJU EKONOMSKE CENE VRTCA GRAD V LETU 2016 Občina Grad bo v letu 2016 staršem otrok, ki imajo stalno bivališče v Občini Grad in obiskujejo vrtec Grad, dodatno sofinancirala ceno programa vrtca v višini 20,00 EUR/otroka /mesec. Ž e l i m o v a m b l a go s l o v l j e n e v e l ik o n oč n e p r azn ik e, v e l ik o u pa n j a i n l j u be zn i . Pr e ži v i t e j ih v m i r u i n r a d o s ti v k r o g u s v o j ih n a j d r ažj ih. N a j v a m d o b r o t a i n r azu m e v a n j e po m a ga t a n a jti m oč i n s pod b u d o z a j u tr i š n j i d a n. B o g n a j v a s b l a go s l a v l j a v v a š ih d o m o v ih, v a š e m d e l o v n e m m e s tu , po š o l a h i n u s t a n o v a h, po bo l n i š n i c a h i n bo l n i š k ih po s t e l j a h, n a po l j ih, tr a v n ik ih i n c e s t a h. V e s e l a a l e l u j a! Županja Cvetka Ficko z občinsko upravo, svetniki, režijskim obratom in uredniški odbor Informativnega glasila Občine Grad