KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO LETO VI 1 KRONIKA ¦ ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO VI. letnik Ljubljana 1958. 1. zvezek Vsebina prvega zvezka: J. Šašel: Kipi in reliefi iz Emone — Stran 1 E. Smole: Arhitekturni razvoj koprske loggie — Stran 15 A. V o n č i n a : Imena ulic v Mariboru — Stran 21 R. O grin: Nekaj o neposrednih davkih v XVI., XVII. in XVIII. sto- letju — Stran 35 V. V a 1 e n č i č : Zupl jani Trnovega pri Ilirski Bistrici zoper laške žup- nike v XVIII. stoletju — Stran 59 MUZEJSKE NOVICE: T. Urbas : Nove razstavne zbirke v Pokrajinskem muzeju v Mariboru — Stran 43 ZGODOVINSKO BRANJE: Umetnost baroka na Slovenskem (J. Š.) — Stran 44 Vodnik po Narodni galeriji (J. Š.) — Stran 44 Meščanska kornika 2. 1958 (J. Š.) — Stran 44 J. Orožen, Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dala (J. Š.) — Stran 44—45 J. Orožen, Posestna in gradbena zgodovina Celja (J. Š.) — Stran 45 Videm-Krško nekdaj in danes (B. O.) — Stran 45 Na ovitku: Reliefna glava iz Emone Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Zvone Miklavič ' Izduja iri zalaga: Zgodovinsko družtvo za Slovenijo, sokcija za lokaLao zgodovino. Pred- stavnik Božo Otorepec. Oprema inž. arh. B. Kobe. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Meftni trg 27/11 (Mestni arhiv). Tekoči račun pii Mestni hranilnici ljubljanski št. Leina uarDČuina 400 din. posamezna 606-1 ö-r") števifkd 150 din ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA L E T N I K VI. L J U B E JANA 1958 ZVEZEK 1 KIPI IN RELIEFI IZ EMONE JARO SASEL Ni posebno veliko ostankov kipov, s ka- terimi so se v nekdanjem rimskem, sa- moupravno organiziranem mestu Emoni (Ljubljani), ponašala stanovanja in grobovi imenitnih meščanov in okoličanov, vendar dovolj, da pričajo o okusu in potrebah časa, ki mu je politični red rimskega imperija ustvaril osnove. Težko bi bilo vsestransko obdelati emon- sko statuarično gradivo in prikazati razvoj kamnoseštva v rimski Emoni; saj mnoge strani antične kulturne zgodovine, ki bi jih bilo treba pri tem za to mesto poznati in upoštevati, niso dovolj raziskane. Tako, na primer, tudi ne umetno-obrtna dediščina starejših dob na teh tleh. Zdaj je možno sa- mo zbrati in tako nuditi doslej neupoštevano emonsko gradivo strokovnjakom, ki se pose- bej zanj zanimajo, namreč antičnim umet- nostnim zgodovinarjem. Ti utegnejo — že po analizi in analogijah z izdelki drugod — priti do bolj ali manj jasnih rezultatov tudi za emonske najdbe, da jih bo mogoče uvrstiti v trden časovni okvir, v neko stilno zapo- redje, s čimer bodo barvito ilustrirale duha in okus starih naseljencev ob Barju in spret- nost njihovih kamnosekov. V času prodiranja Rimljanov v vzhodno- alpski svet, v letih 35—15 pred n. št., je bila Emona manjše naselje domačinov ilirskega, keltskega ali vénetskega rodu, razmeroma pomembno kot brodarska postojanka pre- kupčevalcev ob plovni Ljubljanici. Strateško vrednost naselja ob kratki in nenaporni poti z Apeninskega polotoka čez Kras skozi tesen med Šišenskim in Grajskim hribom v Ljub- ljani na Balkanski polotok so spoznali Rim- ljani takoj ob zasedbi. Zaradi skorajšnje po- litične utrditve nove oblasti na tem področju je bil Emoni dodeljen kolonialni mestni po- ložaj, čigar upravno območje je obsegalo da- našnjo Gorenjsko, Notranjsko in zahodni del Dolenjske. Lega nove upravne postojanke ob plovni vodi in ob vzhodni magistrali rim- skega imperija Aquileia-Siscia-Singidunurn (Oglej-Sisak-Beograd) je že v teku L stoletja jela prinašati kolonistom-meščanoni vse več- jo blaginjo, zlasti njihovi vodilni plasti. Na- daljnjega razvoja ni mogel omajati ne vdor germanskih plemen v drugi polovici II. sto- letja po n. št. ne ekonomske pa tudi ne poli- tične krize v teku III. stol. Sicer je postajalo življenje odtlej vse težje in nevarnejše, po- sebno proti koncu IV. stoletja, v sredini V. stoletja je zadal mestu posebno hud udarec pohod Hunov, toda Emona je preživela te čase vsaj kot strateška postojanka, saj je imel Dir speciabilis comes Haliae (njegova svetlost vojskovodja Italije) moč in namen braniti severovzhodno mejo pred vdori pre- seljujočih se ljudstev. V njegovem obramb- nem pasu je morala Emona že geopolitično imeti pomemben položaj. Ko pa je obramba meje propadla, je z njo propadla tudi Emona. Ob naseljevanju v VI. stoletju so Slovenci komajda našli kakega prebivalca v njenih obsežnih ruševinah, ki so jih poimenovali z izrazi Mirje, Gradišče, Ajdovščina, Trnovo. Življenje v teh stoletjih seveda ni potekalo enovito, bilo je podvrženo zakonitemu raz- voju, na katerega so, kot rečeno, čedalje bolj vplivali nepreračunljivi politični dogodki. V fazi, ko so ti dogodki — predvsem sovražni vdori v obdobju splošnega preseljevanja — začeli oblikovati vsakdanje življenje pa tudi politični red v Emoni, so bili kamnoseški umetniki nedvomno med prvimi, ki so se umaknili. To je eden izmed vzrokov, zakaj pojema število okrašenih kamenitih izdel- kov po vzhodnoalpskem prostoru s IV. sto- letjem, ki tedaj tako rekoč tudi dokončno iz- ginejo.^ Ker sta se torej politični in ekonomski red docela izpremenila in ker je kupna moč denarja padla, medtem ko je negotovost vsakdanjega življenja naraščala — luksuzna obrt pa vedno išče mest z varno blaginjo — zato je na vojaško eksponiranih krajih, ob magistralah, kot je bila italska skozi Emono, zamiralo umetno kamnoseštvo. Vendar je potek politične zgodovine le en element, ki vpliva na umetnostno snovanje. Njegov temelj ostaja slej ko prej družbena ureditev in ekonomika dobe. Tudi za emon- ska tla velja, da so na družbenih in ekonom- skih osnovah prebivalstva v dobi pred rim- sko zasedbo zrastle umetnostne tendence, ki so — v kakršnikoli obliki — proniknile skozi fazo okupacije. Staro prebivalstvo je nam- 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. 1. Herma iz temnosivega aipnenca reč tvorilo tudi po tem izdaleč večinsko osnovo življa v vzhodnoalpskem prostoru. Podobno kot so naseljenci še naprej častili svoja boštva in celo predstave rimskega državnega kulta prilagajali svojim lastnim, tako so nedvomno k temu še bolj težili v likovnem izražanju. Kolikor se zdi to za zgodnjo fazo rimske okupacije zabrisano, gre deloma na račun tujih kamnosekov, ki so prišli in sprva nedvomno prevladovali, in tujih predlog, po katerih so skušali ustrezati željam naročnikov, deloma pa na račun na- ročnikov samih, ki so se skušali ali nagloma asimilirati ali pa so pripadali etnično tuje- mu življu. Čeprav še ni povsem jasno, kateremu ple- menu gre prištevati prebivalce Emone in okolice pred rimsko zasedbo, pa je na drugi strani nesporno, da so le-ti že zgodaj bili pod severnoitalskimi vplivi in da so se za- radi bližine trgovske Akvileje mnogo ukvar- jali s prekupčevanjem. Posledica tega je dejstvo, ki ga je zapisal^ Vellerns Paierculus kot veljavno za prvo desetletje po našem štetju: omnibus autem Pannoniis non disci- plinae tantummodo, sed linguae quoque no- titia Romanae, plerisque etiam litierarum usus et familiaris armorum erat exercitatio, torej poznanje latinščine. Dalje je tudi zna- no porabljanje po rimskih vzorih kovanega denarja. Na razvoj tedanje ekonomike teh krajev pa nedvomno tudi družbenega ustroja je moralo — skratka — to in marsikaj, česar danes ni mogoče v detajlih definirati, močno vplivati. Da je razvoj v resnici tako potekal, dokazuje najbolj dejstvo, da sta Augustus in Tiberius sklenila v Emoni ustanoviti po- litično postojanko prvega reda: kolonijo. Rimsko mestno naselje z rangom kolonije je imelo samoupravni status, ki je pripadal lah- ko izključno romaniziranim krajem. Nove družbene in ekonomske osnove, ki jih je prineslo rimsko obdobje, nove možnosti druž- benega izkoriščanja, nova proizvajalna orod- ja, drugačne potrebe organizacijskega življe- nja in drugačna zemljiška razdelitev — ti elementi so namreč polagoma preoblikovali staro osnovo. Pričela se je faza romanizacije, to je: manj kulturnega pa bolj politično- ekonomskega preobraževanja. Domačini so se prilagajali državnim in mestnim instituci- jam, ker so le preko njih mogli dosegati svo- 81. 2. Rfliicfna glava boštva (?) 2 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA jo pravico, korist. In v tem so bili domačini v | emonskem okolju — predvsem seveda rodov- i ni veljaki, rokodelci in prekupčevalci — med i prvimi v Panoniji dozoreli in se dvignili na i približno stopnjo severnoitalskega človeka, katerega matice so bila mesta Aqiiileia, Me- diolanum, Padova, Verona, Cremona. Leta 15. po n. št. se jim je pridružila še Emona.i Družbeno je bilo življenje v takem mestu, j kot je bila Emona, v dobi razcveta pestro in j ostro klasificirano. Socialno so bili sloji j deljeni predvsem na premoženjski in politic- \ ni bazi. Poklicno je bil v antičnem mestu' tak vrvež kot v današnjem, posebno še v; današnjem orientalskem svetu: polne roke i dela so imeli obrtniki prehrambeno-živilske, gradbene, tekstilne in umetno-obrtne stroke, poljedelci, pripadniki stražne, uradniške in služiteljske službe; še posebno pestrost jej vnašala poštna in trgovska služba; obsta-! jala je tudi zdravstvena stroka, obstajali so j celo juridični svetovalci, učitelji in sveče- j niki. Vse to je ustvarjalo dobro klientelno i osnovo za kamnoseške delavnice. > Važen element pri presoji kamnoseških ' izdelkov je urbanistični razvoj mesta in oko- j lišnih naselij. Estetsko oblikovanje kamna i SI. 3. Ženska glava SI. 4. rkairiis "3 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. 5. Ženska glavica (Afrodita?) SI. 6. Odlomek Viktorije je drugačno v sukcesivno rastočem naselju, v planiranem naselju, v taborišču, v kultnem središču, v zdravilišču, v upravnem središču, na poštni postaji vaškega značaja. Razno- vrstni so nagibi, ki ustvarjajo v ljudeh po- trebo in željo po kamnitih izdelkih: templji, grobni spomeniki, religiozna skulptura, mo- numentalna državna dela. Prizadevanja za lepa javna in zasebna poslopja, za spome- nike na pokopališčih ali za bogata priče- vanja vdanosti vladarju rimskega imperija so nudila kamnosekom možnosti za uveljav- ljanje. Za emonske kamenite spomenike, posebno za nagrobnike, je značilna njih preprostost, ki je v ostrem nasprotju z veseljem nad bogato plastiko, reliefi in okraski v Celeji in pa z vojaško monumentalnostjo v Poeto- vioni. Premožno prebivalstvo v Celeji je iz- viralo iz starokeltskega plemstva, v Poeto- vioni iz dosluženega vojaštva, medtem ko so v mestu Emoni bivale predvsem proletarske, oproščenske in razlaščene družine iz Rima in Italije, ki sta jim Augustus in Tiberius leta 15 po n. št. odkazala mesto z zaledjem kot osnovo za ekonomsko ugodnejše življe- nje, oziroma kot nadomestilo za zaplenjene posesti v Italiji. Ta krog naseljencev in nji- hovih potomcev je torej narekoval spočetka mestnim kamnosekom svoj okus, ki se je 4 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 81. 7. Favnova glava I izražal največ v stari, tako rekoč republikan- ski preprosti lapidarnosti; čedalje bolj pa ga je oplajala helenistična fantazija, iz ka- tere je prehajal polagoma v sterilno stabil- nost orientalskih nazorov ter idej kasne antike. Material, ki ga je imel emonski kamnosek pri roki, ni bil najugodnejši, in iz raznoli- kosti uporabljenega gradiva je razvidno, kako je iskal, izbiral, poizkušal. Doslej je znano, da je uporabljal — seveda s pomočjo sužnjev, ujetnikov in kaznjencev pridobljen — kamen iz grajskih in golovških kamno- lomov, dalje gliniških, podpeških, morav-j ških, polliograjskih in otoških, pa tudi ne- katerih drugih kamnolomov iz Slovenskega Primorja, celo iz Italije za specialne stvari. Za dobro čl(Miilc\ iii lii/iiiiicvanje kamno- .seškega dela pa hi liilo končno — po- trebno spoznati in clonmeii Icliniko dela te- danjih kamnosekov in njihovih sposolmosti, izraznih možnosti, njihove šole, pomožno osebje, intenzivnost njihove zaposlitve, vpliv- na področja posamičnih šol, orodje. Vse to so danes le želje. i'ri'dh)žene izkopanine, ki jih je doslej dala sajno Emona,^ pa so kljub pomanjkljivosti našega znanja — bodisi s- historičnega bodisi z estetskega vidika — v polni meri vredne ogleda in terjajo študij. Ko jih gledamo, včasih občudujemo in oce- njujemo, smo tisti trenutek v neposrednem stiku z antičnim mojstrom in z antičnim človekom, ki je ta dela naročal in potreboval, j - KATALOG" 1 Herma iz temnosivega apnenca, grobo ob- delana kvadratna baza, a = i22 cm, višina = 54 cm (slika 1). Bradat, mrk obraz, pogled srep, lasje počesani na čelo. Najdena 18?2 na prostoru da- našnjega poslopja na Rimski cesti 1 (gostilna »Lovec«) ; hranjena v Narodnem muzeju inv. št. 2471; razstavljena v Mestnem muzeju v Ljubljani. MZK NF 17, 1891, 239, LZ 110. 1891 n. 144. A. Müllner, Argo 8, 1899, 101. J. Klemene, Zgo- dovina Ljubljane I 1955 p. 200. LD 15. VI. 1956 (Zgodovina Ljubljane). J. Šašel, LP 13. X. 1956. Čemu naj bi delo služilo, ni jasno, prav tako ne, kdaj bi bilo nastalo, vsekakor spada v misel- ni, predstavni in oblikovni svet staroselcev emon- Sl. 8. Emonski meščan 1-5: fotografije celega kipa pri 225", 270", 313", 45", 90" in 180« 5 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. S. Emonski meščan 7—10: detajl dixprsja pri 90", ISO", aTO" in SbO" SI. 8. Emonski meščan 11: detajl; 112: pogled na glavo od zgoraj; 15 detajl skega območja. Prim, številne paralele s tako imenovano keltsko plastiko: P. Lambrechts, L'exaltation de la tete dans la pensée et dans l'art des Celtes, Brugge 1934. 2 Reliefna glava boštoa (?) iz belega marmor- ja, višina = 22,5 cm (slika 2). Verjetno izkopana v Ljubljani; hranjena v Narodnem muzeju (glej akt 61-1933); razstavlljena v Mestnem muzeju v Ljubljani. J. Sasel, Vodnik po Emoni (Ljubljana 1953) si. j 13. Id., LP 1. XI. 1956 (Emonska plastika) \ Odlomek idealizirano podanega obraza z iz- i razom božanske zamišljenosti je izdelek dokaj ¦ spretne roke, prejkone iz prve polovice I. sto- | letja. j 5. Ženska glaoa, od vremena dokaj izprana, iz j belega debelo zrnatega marmorja, višina = 45 cm; i odbito zatilje in zgornji levi del glave (slika 3). , 6 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIK Skrbno in mehko oblikovana, neindivMualizirana oziroma karakterizirana glava presega prirodne mere. Najdena prejkone v Ljubljani; hranjena v Narodnem muzeju; razstavljena v Mestnem mu- zeju v Ljubljani. Hadrijansko obdobje. 4 Ikarus iz belega marmorja, višina 47 cm, dolžina od prsi do kraja krila = 39 cm (slika 4). Kip je ohranjen do bokov, manjka roka z desnim krilom, odkrušena je leva dlan, delno nadlakt in nos, levo krilo po robu. Pramenasto skodrani lasje upoidobljenega padajo na čelo, obrvi so ostro rezane, polno oblikovan obraz je ovalen, helenistično lep. Vleknjeno vzravnana ^ drža ustvarja na prsih napetost, da se vidi usločenost reber ter mišic. Vzporedno nazaj stegnjeni roki držita krili pripravlljeni v zamah. Krilo je se- stavljeno dvoplastno, peresa niso podrobno izde- lana, z žlebastimi vrezi je označena le njih lega; na telo je pripeto s štirimi vezmi. Okoli spod- njega dela vratu ter zgornjega dela prsi je ovita ruta. — Najden 1949 pri urejanju in kanalizdra- mju parka med Selenburgovo in Wolfovo ulico v Ljubljani; hranjen v Narodnem muzeju, raz- stavljen v Mestnem muzeju v Ljubljani. S. Gabrovec, SP 13. VIIL 1949. J. Sasel, Ob- zornik (Ljubljana) 1, 1956, 689 s. Id., LP 1. XL 1956 (Emonska plastika). Kip je bil prosto stoječa plastika, sestavni del večje nagrobne arhitekture iz sredine IL stoletja po n. št. 5 Ženska glavica iz porjavelega, grobo zrna- tega marmorja, višina == 14,5 cm; brada in nos joškodovana (slika 5). Najdena prejkone v Ljub- jani, hranjena v Narodnem muzeju; razstavljena v Mestnem muzeju v Ljubljani. Kodrolasa glavica z jasnim pogledom pred- stavllja morda Afrodito, katere kip je v II. sto- letju krasil kak vrt ali hišno kapelico. 6 Viktorija, odlomek iz svetlosivega ajinenca, višina = 23 cm; ohranjen samo trup s krili (slika 6). Krilata boginja je tesno jirepasana, oblačilo vihrajoče. Najdena 1957 v zasipini 1. emonskega obrambnega jarka pred jugozahodnim vogalnim stolpom obzidja na Mir ju; hranjena in razstav- ljena v Mestnem muzeju v Ljubljani. Morda predstavlja nastavek h kakemu njej posvečenemu žrtveniku II. stoletja. 7 Faonooa glava iz brona, višina = 14 cm; no- tranjost zalita s svincem (slika 7). Živalski ele- menti so poudarjeno modelirani: pramenasta dla- kavost, rogovi, ušesa, medočesne kozlovske gube, potlačen nos, otožen izraz. Najden 1890 ob da- našnji Prešernovi cesti v območju Kdlizeja; hra- njen v Narodnem muzeju in v. št. 3615; razstavljen v Mestnem muzeju v Ljubljani. A. Müllner, Argo 9, 1899, 78, 103. Ložar, ZUZ 13, 1936, 77. Vodnik po zbirkah Narodnega mu- zeja D Ljubljani, 1931, 63 si. 35. LD 15. VI. 1956 (Zgodovina Ljubljane). Karakteristično modeliran obraz boštva gozd- nih prebivalcev in varuha pastirjev je služil koit aplika (pri kakem vodnjaku?) kot kaže verti- kalno odrezano zatilje. 8 Emonski meščan, pozlačen bron, višina = = 154 cm (slika 8, 1—13). Upodobljeni je pred- stavljen v koraku, z levo nogo naprej, desna se opira na prste; na levi roki je z e egantno kret- njo nabral togo, desna roka manjka. Obraz mi- si. 9. Trodelni nagrottnik 7 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ren, pogled uprt premo. Kip je bil najden 1856 na prostoru Kazine v Ljubljani, sredi številnih grobnih najdb; hranjen v Narodnem muzeju, inv. št. 246"; razstavljen prav tam (odliitek v Mest- nem muzeju v Ljubljani). Freyer, MHK 6, ,1856, 112. IB 18>6 p. 99 n. 86. riitzinger, MHK 11, 1856. 17. Petruzzi, MHK 1865, 74. DimLtz, Geschichte Krains I 1874. 77. Rutar, LMS 1891. 189. Die österreichisch-ungarische Mo- narchie in Wort und Bild: Kärnten und Krain. 1891, 324 (ilustrativna risba; na ta način je bil kip še večkrat reproduciran). Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ijjubljani, 1951, 70 si. 41. Lehmann-Hartleben, Die römischen Grossbron- zen, 1927, 100. J. Kastelic, Likovni snet, Ljubljana 1951, 190. J. Sasel, Vodnik po Emoni (Ljubljana 1935) si. 12. Danes deloma poškodovan kip je stal prej- kone v kapelici na grobu ob severni pokopališki cesti, nedaleč obzidja. Po Kastelicu je jirikazan sicer italski tip človeka, vendar idealizirano in spada v sredino I. stoletja po n. št. 9 Nagrobnik iz belega marmorja, višina == = 246 cm (slika 9). Napisno polje obdajata kane- lirana, reliefno pa spiralna stebra. Nad napis- nim poljem je v okroglem medaljonu s školjka- stim ozadjem doprsje deklice, nad njo, v podob- nem medaljonu, žene in v polkrožni vrhnji niši doprsje moža. V zaklinkih delfina. Pod napisnim poljem sled mize z darovi (?). Napis: L. Clatur- mus\L. f(ilius) Sabinas, an[n(orum)J \ X et ma- ier ei[us] \ Notria C.f(ilia) Maxu[mal.\ ann(orum) XXIIX et filila! \eius Ciaturnia\L. f.(ilia) Polit- SI. 10. Herma iz svetlosivega apnenca SI. 11. Kelitska (?) glavica ta, annu[c]\ula et mensum\sexs. h(ic) s(iti) s(unt). L. Clat[ur] \ nius filio et cajnt] \ ubernali quam \ et filiae (pos(uit); prevod: Tukaj počivajo Lucijev sin Lucius Claturnius Sabinus. star 10 let in mati njegova Gajeva hči Notrija Maxuma, stara 28 let ter njena in Lucijeva hči Claturnija Politta, stara leto in pol. Lucius Claturnius po- stavil (spomenik) za sina, soprogo ter tudi hčer- ko. Najden 1850 v nekdainjiih Zoisovih vrtovih, danes območje vladne palače ob Prešernovi cesti v Ljubljani; hranjen v Narodnem muzeju inv. lap. 83. CIL III 3858-^177 184 s starejšo literaturo; prim, tudi J. Kastelic, GMS 21, 1942, 87. Prva polovica II. stoletja po n. št. 10 Herma iz svetlosivega apnenca, višina = = 55 cm; nepravilna pravokotna baza (24X17 centimetrov). Grobo oblikovan, stožčasto pri- rezan kamen, vrhu katerega je s trdimi, vendar karakterističnimi potezami vrezan obraz človeka s povzdignjenim pogledom (slika 10). Najdena v Ljubljani; hranjena v Narodnem muzeju; raz- stavljena v Mestnem muzeju v Ljubljani. Kamen spada v jarvo polovico III. stoletja in kaže s formo, da miselni in predstavni %vet staro- stilcev še ni zamrl. 11 Glavica — odlomek kipa ali doprsja — iz svetlosivega apnenca, višina = 18 cm (slika 11). Najdena 1933 na prostoru ekonomske srednje šole ob Gregorčičevi ulici v Ljubljani; hranjena v Narodnem muzeju, inv. št. 7004; razstavljena v Mestnem muzeju v Ljubljani. R. Ložar, GMS 14, 1953, 28. Nekatere stilne poteze: v čelo počesani lasje, izbolščene oči, tog smehljaj in poteze okrog ust, približujejo analogije iz keltskega ilikovnega ustvarjanja, čeprav je glavico nedvomno izdelala rimsko šolana roka. Cému bi služila in ikaj bi predstavljala, ni jasno, prav tako ne čas njenega nastanka. S ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. 12. Slabo ohranjena glava 12 Glasva iz sigastega apnenca, slal«) ohranje- na, višina == 21 cm (slika 12). Obruz povsem uni- čen, vidni le pramenasti lasje, brada, ušesa in očesni vdolbini. Najdena prejkone v Ljubljani; hranjena in razstavljena v Narodnem muzeju, inv. Jap. 90. 15 Nagrobnik iz temnosivega apnenca, viši- na = 118 cm (slika 13). Pravokotno napisno polje obdaja profiliran rob. nad njim plitva polkrož- na niša z doprsji pokojnih, na levi žene z ogrlico, na desni moža; v zaklinkih delfina, ob straneh in med doprsjema rozete. Obraz moža je primi- tivno skiciran, bradat, lasje počesani na čelo, obraz žene stisnjen, trpek, lasje pokriti. Napis: D(is) m(atnibus) s(acrum). | Ur(sus) Aofifi)'] fi(lius), o(bitus) an(norum) \ LXX; prevod: Bo.štvom po- smrtja posvečeno. Ur(sus) Av(itov) sin, ])reiuinil star 70 let. Najden v Ljubljani (?); hranjen in razstavljen v Narodnem muzeju, inv. lap. 123. CIL III 3878-^77 200 s starejšo literaturo. Nagrobnik staroselca iz IIL stoletja po n. št. 14 Poriretna glaoa iz belega marmorja, viši- na =28 cm (slika 14). Realistično izdelan obraz z dvignjenim, zamišljenim pogledom. Najdena v preteklem stoletju na nekdanjem posestvu Crag- niolini ob Zoisovi aleji, to je v območju današ- njega vogala Prešernove in Rimske ceste. Hra- njena v Narodnem muzeju, inv. št. 2470, razstav- ljena v Mestnem muzeju v Ljubljani. K.Deschmann, Führer durch das Krainische Landesmuseum, 1888, 121 ii. 20. R. Ložar, Vod- nik po zbirkah Narodnega muzeja d Ljubljani 1931, 71 si. 42. Id., ZUZ 13, 1936, 75 ss. Pričetek III. stoletja. 15 Herma iz svetlorjavega peščenjaka, plošča- ta, višina = 39 cm, dolžina = 55 cm, debelina = = 11 cm. Odločen bradat obraz trpkega izraza, pramenasto počesanih las. Najdena v emonski in- suli VI na Mirju v Ljubljani; hranjena v Narod- nem muzeju inv. lap. 82, razstavljena v Mestnem muzeju v Ljubljani (si. 15). LZ 129, 1910 VII H n. 154 (Dr. W. S.: Fund einer Herme), cf. LZ 12<). 1910 VII 19 n. 161 ter 162. W.Schmid, Emona. Jahrbuch f. Altertums- kunde 7, 1913, 104 s. Si. 29, 30. Po Schmidovem mnenju predstavlja Herakleja s slemena hiše ter spada v III. ali IV. stoletje. Domače delo. 16 Glava iz temnosivega apnenca, višina = 22 cm (slika 16). Rustikalno delo. Najdena v Ljubljani; hranjena in razstavljena v Narodnem muzeju, inv. lap. 89. Podoba je nastala prejkone pod vplivom por- tretov konstantinskega obdobja. - 17 Fragmenti kodroo nadprirodne figure iz pozlačenega brona. Najdeni v Ljubljani; hranjeni v depóju Narodnega muzeja v Ljubljani. 18 Fragmenti stopal bronastega kipca. Najde- ni 1872 v Ljubljani ob Tržaški cesti, hranjeni v Narodnem muzeju inv. št. 2251, razstavljeni v Mestnem muzeju v Ljubljani. K. Deschmann. Führer durch das Krainische Landesmuseum, 1888, 100 n. 5. 19 Ženski kipi/, marmorja v naravni velikosti; i ohranjenih nekaj fragmentov. Najdeni okoli i 1890 na prostoru insule XV v Emoni; hranjeni v Mestnem muzeju v Ljubljani. i SI. 13. Domačinski nagrobnik 9 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SL U Poznoantični portret SI. 15. Ploščata herma SI. 16. Glava iz konstantinskega obdobja 10 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. 17. Naturalistično doprsje W. Schmid, Emona, Jahrbuch für Altertums- kunde 7, 1913, 168. 20 Ženski kip iz belega marmorja v nadna- ravni velikosti; ohranjenih nekaj fragmentov. Najdeni okoli 1890 na prostoru emonske insule XV; hranjeni v Mestnem muzeju v Ljubljani. W. Schmid, Emona, Jahrbuch für Altertums- kunde 7, 1913, 168. Sporno 21 Naturalistično doprsje iz temnosivega ap- nenca, višina = 31 cm (slika 17). Najdišče je ne- znano — predmet se je hranil v Narodnem mu- zeju med emonskim gradivom —; razstavljen v Mestnem muzeju v Ljubljani. K. Deschmann, Führer durch das Krainische Landesmuseum, 1888, 179. LZ 108, 1889 IV 7 n. 88 (S. R.: Die neuen Denkmäler). Staroslav, Gostilne D stari Ljubljani, 1926, 41. J. Šašel, Vodnik po Emoni (Ljubljana 1935) si. 14. Prim. B. Saria, Südost-Forschungen 16, 1957, 282. Naturallistično doprsje z delno antičnimi in delno neantičnimi elementi. 22 Glavica iz sivega apnenca, višina = 18 cm. Najdena 1935 pri cerkvi sv. Florijana v Ljub- ljani; vzidana v južno steno iste cerkve. Steska, S 24. III 1933; 6. II. 1943 št. 29. Ano- Jiim, S 15. II. 1943 št. 37. Steska domneva, da gre za rimsko — po njem Karakalino — glavo; ano- nimni pisec pa, da zd svetniško glavico učencev kiparja Robbe.__________.........._______ Izgubljeno 23 Herma iz gliniškega apnenca, višina = 46 centimetrov. Kodrolasa, bradata glava. Na stra- nici berme vrezane črke dus, katerih pomen ni jasen. Najdena 1864 v južnem delu Emone; nekaj časa jo je hranil N. Hottmann iz Ljubljane; 1879 je bila prišteta med pogrešane. A. Müllner, Emona (Laibach 1879) n. 225. CIL III 10778. 24 Moška glava z lovorjevim vencem v okrog- lem medaljonu, beli marmor; premer medaljona = 52 cm. Odkrita 1808 in sicer vzidana v hiši SI. 18. Chiavica iz siivega apnenca 11 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Stari trg v Ljubljani št. 32 (stara 34). Pozneje poklonjena Narodnemu muzeju v Ljubljani, kjer je bila 1957 prišteta med pogrešane. LW 1885 V 16 n. 249 (Ein wertvolles romisclies MarmorbUd). LZ 104, 1885 VI 5 n. 125. K.Desch- mann, Führer durch das Krainische Landesmu- seum, 1888, 121 n. 19. LZ 108, 1889 IV 17 n. 88 (S. R.: Die neuen Denkmäler). 25 Marmorna glaoa. Rimski inventar Narod- nega muzeja v Ljubljani omenja pod št. 2469 marmorno glavo, ki naj bi predstavljala cesarja Nerona v otroški dobi. Pogrešana. 26 Roka ženske figure, odlomek. Podrobnosti niso sporočene. Najdena v emonski insali VII ob izkopavanjih v letu 1912. Kje je hranjena, ni znano. W. Schmid, Ausgrabungen in Emona, LZ 131, 1912 VII 11 n. 156. 27 GlaDa bradatega moža iz peščenca, poško- dovana. Podrobnosti niso sporočene. Najdena 1912 v emonski insali VII ob izkopavanjih. Kje je hranjena, ni znano. W. Schmid, Ausgrabungen in Emona, LZ 131, 1912 VI 13 n. 133. 28 Herma, bradatega moža; grobo izdelana. Podrobnosti niso sporočene. Najdena 1911 v lon- čarskem okraju Emone, ob današnji Cankarjevi cesti št. 12. Kje je hranjena, ni znano. W. Schmid, LZ 130, 1911 III 29 n. 72. 29 Bronast kip. Rimski inventar Narodnega muzeja v Ljubljani omenja pod št. 2640 rimski bronast kip iz Emone. Pogrešan. 30 Glaoa iz brona. Podrobnosti niso sporoče- ne. Najdena 1891 ob Tržaški cesti v Ljubljani; liranjena v Narodnem muzeju v Ljubljani inv. št. 2248. Leta 1957 pogrešana. 31 Prst iz brona v naravni velikosti. Najden 1912 v emonski insali XV ob izkopavanjih. Kje je hrainjen, ni znano. W. Schmid, Ausgrabungen in Emona.LZ 131, 1912 V 6 n. 103. 32 Bronasta maska bradatega moža. Podrob- nosti niso sporočene. Najdena 1912 v emonski insuli XV ob izkopavanjih. Kje je hranjena, ni znano. W.Schmid, Ausgrabungen in Emona, LZ 131, 1912 V 6 n. 103. Maska bi utegnila biti obrazni del gladiator- skega ali reprezentativnega vojaškega šlema. 33 Bronast orel s kačo v krempljih. Podrob- nosti niso sporočene. Najden v lončarskem okra- ju Emone, ob današnji Cankarjevi cesti št. 12. Kje je hranjen, ni znano. W. Schmid, LZ 130, 1911 III 29 n. 72. OPOMBE Podobno je z noivčnimi najdbami; ekonomika pre- naša tedaj težišče od poljedelstva na pastirstvo, na menjal- no gospodarstvo. — 2. II 110. v Tiherijevem obdobju: Vsi Panonci so poznali rimski red in tudi jezik, številni so ob- vladali celo pisanje din mojstrsko so sukali orožje. — J. Ko- liko še druga mesta! — 4. Zabvaljujem se kustosu Narod- nega muzeja v Ljiibljajni, P. Petruju, ki mi je dovolil o.bjavo nekaterib doslej neobjavljenih predmetov (št. 3, 5, 10, 12, 16). Kolikor so za navedbo literature porabljene kratice, so poraibljene v smislu napotkov Slovenskega biografskega leksi- kona. Vrstni red v katalogu je kronološki, seveda, kjer se je to vsaj približno dalo določiti. Statuet, obeskov in dru- gih plastičnih drohnarij, ki so bile najdene v Emoni, ne omenjam. , UgSj 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ARHITEKTURNI RAZVOJ KOPRSKE LOGGIE EMIL SMOLE Platea comunis — stari, z učinkovitimi zgradbami Pretorske (današnje sodnijske) palače, z gotsko-renesančno katedralo, s »Forestarijo« in »Armerijo« (današnja zgrad- ba mestne občine), s starim še romanskim mestnim stolpom iz XII. ali XIII. stol. ter z loggio obdani trg nosi še vedno vse sledove stoletnega zgodovinskega,razvoja, ki se zrcali v skoraj neprekinjeni sosledici v zidovih, pročeljih in notranjščinah umetnostnozgodo- vinsko nad vse pomembnih stavb, ki zapi- rajo in harmonično povezujejo v celoto stilno tudi zelo različne stavbne objekte. Ta res- nično visoko umetnostni ambient Kopra, ki je hkrati vse od naselitve otoka pomenil tudi vozlišče in žarišče vsega zgodovinskega do- gajanja, pa se je skozi niz stoletij oblikoval počasi, postopoma in kot drugi podobni trgi v istrskih mestih brez začetnega enotnega osnutka, pač tako, kot so to narekovale po- trebe, razmere in ekonomske možnosti mesta. Brez začetnega enotnega osnutka, toda z eno- dušno željo meščanov, ki je prehajala iz roda v rod, da se na tem temenu z morjem obdanega otoka izoblikuje zaključena enota, ki naj bi s svojimi horizontalnimi in verti- kalnimi komponentami že na prvi pogled ter nato v detajlih minuciozno obdelanih členov izražala samozavest in moč komune, ki je črpala neusahljive življenjske sokove iz svojih starih mestnih statutov. Vsako sto- letje je temu trgu vtiskalo bolj ali manj opazna znamenja, vsaka umetnostna doba od romanike do baroka in današnjih dni je zapustila vidne sledove v pročeljih stavb, ki okvirjajo ta najvišji in obenem najlepši del mesta. Čas, ki je neusmiljeno vrtal v zidove zdaj te zdaj one stavbe, je zahteval nove in nove restavratorske posege in jih zahteva še danes. Namen naše okrajšane študije ni v tem, da bi se zagledali v mrak potopljena stoletja ter iz njih poskušali izluščiti vse tiste tokove, ki so gnali zgodovinski in umetnostno-arhi- tekturni razvoj tega trga v celoti, marveč v tem, da bi kot izvleček iz te zamotane arhi- tekturne rasti Platee comunis izluščili, četudi na škodo celoti, le tisti delček — loggio, — ki nas trenutno najbolj zanima, ne le zaradi tega, ker ta stavba, kot bomo to kasneje ugotovili iz zgodovinskega razvoja, nujno zahteva korekturo zadnje restavracije, mar- več tudi zato, ker ta poseg terjajo tudi eko- nomske potrebe. Tem pa se da ugoditi le, če ne prezremo dokumentarno historičnih in estetskih vidikov. Važna pa se nam zdi obde- lava tega objekta tudi zaradi tega, ker ima- mo pred seboj že tudi idejne načrte, ki jih je komaj leto dni pred svojo smrtjo izdelal mojster slovenske arhitekture Jože Plečnik. Njegova zamisel o arhitektonski ureditvi tega trga v celoti in njenega člena — loggie v detajlu, nas sili k temu, da se moramo od- reči vsem začasnim in zaletavim poskusom »urejanj«, ki naj bi periodično zadevala tako trg kot tudi zunanjščino in notranjščino loggie. Takšne preureditve začasnega zna- čaja, ki jih je v zadnji dobi loggia doživela več, niso doslej poskušale niti za las opleme- nititi tega dragocenega arhitekturnega spo- menika, marveč so mu preje celo škodovale, na drugi strani pa so vse tovrstne investicije izzvenele kot značilno negospodarske in ne- smotrne, ker so zadovoljile le dnevne ne pa perspektivne potrebe. Vse, kar so stoletja arhitekturne zgodovine na tem trgu obliko- vala, pa je bilo smotrno, trdno pogojeno v potrebah pa tudi v estetskih principih dob, v katerih so posamezne stavbe nastajale. Čeprav se bomo, kot rečeno, omejili le na arhitekturno rast loggie, se moramo pa ven- darle v začetku vsaj v najbolj skopih pote- zah dotakniti okolja, v katerem je ta stavba mogla nastati in katerega del organske celote tudi je. Prav tako kot nas negotove mitolo- ške pripovedi ne morejo prepričati in nam podati resnično sliko o naselitvi otoka in na- stanku mesta, prav tako se nam zaradi abso- lutnega pomanjkanja ostankov rimske arhe- ologije in situ vse bolj vsiljuje misel, da je bila rimska naselbina na otoku, če je sploh obstajala, majhna in nepomembna. Zelo ver- jetno pa je, da je mesto zraslo šele v dobi preseljevanja narodov ter se v bizantinski dobi tolikanj razširilo, da je dobilo tudi svoje obzidje. To je spočetka objemalo razmeroma majhno površino v središču otoka. V svoj krog je vklenilo le prostor današnjega Trga revolucije in Brola ter se zaključevalo že na začetku današnje Cankarjeve ulice. Vzpo- redno z naraščanjem prebivalstva se je ši- rilo tudi obzidje in leta 555 v vzhodnem delu mesta zajelo v svoj obseg že polovico imenovane ulice. Upravno središče se je v tej dokaj omejeni obzidani površini moralo razviti prej ko slej na najvišji točki otoka in je vse bolj in bolj pričelo dobivati določnejše oblike, zlasti v spreme- njenih pogojih v času posvetne in cerkvene vlade oglejskih patriarhov. Čeprav obrav- navani teren vse do danes še ni zadostno raziskan, je vendarle zelo verjetno, da je morala tudi prva starokrščanska bazilika nastati nekje v neposredni bližini tega uprav- 13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nega središča, precej gotovo na površini med Izolansko romansko rotundo in današ- njim glavnim trgom. Gotovo pa je romanska kultna stavba stala že na prostoru današ- njega Duoma ter s svojim pročeljem zaklju- čevala vzhodno stranico Platee comunis. Do- volj dokazov za to trditev prinašajo ostanki romanike, ki je oliranjena v južni steni ka- sneje, v gotiki in baroku, močno spremenjene zgradbe. Nekako v isti dobi je bil zgrajen tudi stari romanski obrambni in opazovalni mestni stolp, ki je s svojim kvadratnim tlo- risom in zanosnim višinskim zagonom poma- gal okrepiti ne le strnjeno linijo vzhodne stranice Platee, marveč je temu trgu, hkrati pa vsemu mestu, dal osrednjo vertikalno poanto, okoli katere so se kasneje vse do danes v koncentričnem ravnotežju nalagale, vse od temena in po pobočju do morske obale, ostale zgradbe. Tudi južno stranico Platee sta že v začetku XIII. stol., v času patriar- hove politične in cerkvene hegemonije, za- ključevali dve zgradbi. Leva zgradba je bila že od vsega začetka namenjena sedežu »po- testas Ivstinopolis«, desna, nekoliko večja pa je predstavljala »potestas Marchionis«. Ze v XIII., vsekakor pa v XIV. stol. sta bili tudi severna in zahodna stranica trga obdani z manjšimi zgradbami. Tako sta na severni strani stali dve stavbi, ki sta bili last ko- mune in sta služili javnim namenom. Dom- nevno so se v njih hranili vzorci linearnih in prostorninskih mer ter javna tehtnica. Iz slike, ki jo je leta 1517 naslikal Vittore Car- paccio in ki predstavlja »Vstop župana v Duomo«, je razvidno, da je bila tudi za- hodna stranica trga pozidana. Pozidana pa je morala biti gotovo že veliko preje, kajti neki beneški akt iz leta 1348, ki naroča, da se morajo zaradi varnosti zapreti vsi dohodi na trg z železnimi verigami in pregradami, je bil smiseln le tedaj, če so bile vse štiri stranice trga v večji meri že zaprte in so obstajali le manjši prehodi in dostopi med posameznimi zgradbami. Loggia v Kopru Sukcesivne modifikacije, ki so v razponu stoletij morale prizadeti prvotni pogled na Plateo comunis, so bile posledica mnogih činiteljev, ki so neizogibno prizadejali ne le posamezne objekte tega trga, marveč trg v celoti. Ti činitelji pa niso bili vselej posle- dica zakonitega ekonomskega razvoja mesta. Med pomembnejšimi dogodki, ki so pomagali hitreje spreminjati zunanjo podobo tega trga, je bila predvsem vstaja Koprčanov leta 1348 proti Benetkam. Ena izmed posledic te vstaje je bil tudi požig stare Pretorske palače. Še huje pa je arhitektonsko celoto trga priza- dejal napad Genovežanov, ki .so pod vod- stvom svojega kapitana Paganina Dorie leta 1380 znova upepelili dobršen del zgradb na Platei comunis, predvsem pa skoraj do tal razrušili po vstaji restavrirano Pretorsko palačo in zažgali tudi cerkveni atrij. Ko je po miru, ki je sledil napadom in ropanju Genovežanov po istrskih beneških mestih, nastopilo mirno obdobje tudi v Kopru, je Platea comunis znova zacvetela ter se v zelo kratkem razdobju okitila s stavbami, ki še danes v nekem smislu predstavljajo istr- sko Akropolo. Do leta 1460 se je trg opleme- nitil z novim spodnjim delom fasade Duoma, do kraja istega stoletja pa so zgradili tudi zgornji renesančni del te fasade. V letih 1451-52 so dogradili tudi novo Pretorsko pa- lačo, ki je poslej omejevala južno stranico trga kot enotno stavbno telo. Podobno kot v zgornjem delu cerkvene fasade se tudi v desnem krilu Pretorija ob koncu XV. stol. uveljavi stilni okus dobe — renesansa. Leta 1505 so s teraso povezali Pretorsko palačo s tako imenovano »Forestarijo», ki je bila prav tako kot spodnja fasada stolnice zgrajena že do leta 1460, medtem ko je povezava med Pretorijem in mestnim stolpom obstajala prav gotovo že od XIV. stol. dalje. V tej dobi je poleg »Forestarije« stalo že tudi drugo poslopje »Municijsko skladišče«. Obe zgradbi sta v kasnejših stoletjih doživeli več restav- ratorskih posegov vse, dokler nista leta 1788 dobili še drugo nadstropje ter bili združeni z enotno fasado v enovita poslopje. Tudi drugim zgradbam tega trga je vsako stoletje prineslo kaj novega. Nas pa, kot smo že uvodoma dejali, podrobneje zanima le stavb- na zgodovina Loggie, zato bomo v nasled- njih- odstavkih skušali rekonstruirati njen nastanek, namen in njeno organsko rast. Loggio navadno imenujemo zgradbo, ki ima to značilnost, da komunicira z zunanj- ščino s pomočjo združenih odprtin, tako da se njena zunanja lupina izraža s serijo arkad ali kolonad. To komuniciranje z zunanjščino je lahko izpeljano v eni sami stranici, lahko pa tudi z več stranicami. Kot terminus se 14 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA uporablja še posebej tam, kjer ima zgradba poleg zgornjih splošnih značilnosti še pose- ben poudarek zaradi namena, kateremu služi. Loggie, ki so bile namenjene javni upo- rabi, bodisi kot prostori za zbiranje ali trgo- vino, bodisi kot dekorativne ali monumen- talne zgradbe, je poznala že antika. V antiki .so tovrstne zgradbe imenovali »stoai«. Na- vadno so obroi)ljale glavne trge ali ceste antičnih mest, v obliki tako imenovanih por- tikov pa tudi rimske forume. V življenju srednjeveških, zlasti mediteranskih mest pa so dobile loggie še prav poseben pomen. Upo- rabljali so jih kot prostore, v katerih so se prirejali shodi in obravnavala važna aktu- alna vprašanja. Sicer pa so loggie služile tudi kot trgovska zbirališča. V te namene so v srednjeveških mestih vzdolž ulic pričeli po- stavljati velika, pogosto lepo okrašena po- slopja, ki so dobila svoje ime zdaj po kor- poracijah, katerim so pripadala, kot n. pr. mnoge loggie >dei Mercanti«, zdaj zopet po donatorjih, ki so s svojimi materialnimi sred- stvi omogočili zgraditev takšnih stavb, n. pr. >Fortebracio« (1425) v Peruggi ali »Papeževa loggia« (1462) v Sieni. Svoje ime pa so dobi- vale tudi po funkciji, ki so jo opravljale, tako »Loggia dei Banchi« (1570—1595) v Ge- novi. Med najodličnejše spada nedvomno »Loggia della Signoria«, imenovana tudi »Dei Lanzi«, ki so jo zgradili leta 1376 prav z namenom, da se v njej vrše volitve za raz- delitev občinskih služb. Majhna v svojih di- menzijah, vendar nadvse odlična zaradi bo- gastva svoje dekoracije je loggia, ki jo je zgradil Sansovino in jo prislonil ob bazo zvonika sv. Marka v Benetkah. Planimetrična in konstruktivna shema teh zgradb je v osnovi skoraj vedno ista: veliko stebrišče, pokrito z ravnim ali obokanim stropom, ki sloni na stebrih, polstebrih ali polistilnih pilastrih, medsebojno povezanih s šiljastimi ali polkrožnimi loki pa tudi s horizontalno preko kapitelov položenimi ka- menitimi, redkeje, v provincialnih primerih, lesenimi prekladami. Važnost pa, ki jo je loggia imela v javnem življenju vsakega mesta, se kaže prav v njenem okrasu, v kate- rem odseva vsakokrat ves umetniški sijaj dobe. Ne samo Koper, temveč skoraj vsa istr- ska mesta, ki so bila pod upravo Benetk, so imela svojo loggio. Običajno je taka loggia služila zbiranju meščanov, bila pa je isto- časno tudi znak mestne samouprave s svojim statutom in voljenim predstavništvom, ka- teremu je načeloval kapitan, ki je imel v svojih rokah združeno tako sodno kot tudi vojaško oblast. V resnici so loggie, ki so se ohranile po drugih istrskih mestih, mnogo bolj skromne v svojih zunanjih arhitekton- skih oblikah, vendar pa pogosto nič manj poetično učinkovite zaradi svojih lepih lo- kacij. Te istrske loggie so nastajale povečini v istem času, kot je nastajala tudi loggia v Kopru. So brez arkad in arhitravirane po beneški praksi na ta način, da na stebričih počivajo odprta ostrešja. Takšne loggie — mnoge med njimi so seveda tudi kasnejše — so ohranile iste konstruktivne značilnosti v narisu z variantami, ki se tičejo tlorisa (pravokoten ali kvadraten), kamenite ograje, ki je pretrgana bodisi z enim bodisi z več vhodi, kamenitih klopi, ki so locirane v no- tranjščini ali ob zunanjščini in dostopa di- rektno iz nivoja trga ali preko stopnic, če je zgradba dvignjena. Med mnogimi omenjamo loggio v Grožnjanu, v kateri se odraža pre- hod iz fevdalnih pogojev v beneško komuno, dokaj skromno loggio v Motovunu iz XVL stol., z mcnjavajočimi se pilastri in stebriči, ki so jo sezidali na ploščadi med zunanjim in notranjim vhodom v središče utrjenega orlovskega gnezda, dalje loggio v Oprtala, Sanvinčenatu s polkrožnimi loki, ki počivajo na profiliranih pilastrih in jo je treba dati- rati s sredo XVI. stol. Pri loggi v Barbani iz XV. stol. se portik razvije v višini prvega nadstropja, do katerega se vzpenjata dve stopnišči. Loggi v Bujah in Novem Gradu sta skromnejši kot koprska pa tudi poznejši, zadnja pa je markantna predvsem zaradi svoje dominantne pozicije ob morski obali. Nič manj značilna pa čeprav že v XVII. stol. segajoča ni loggia v Labinu z izrazitim po- dolžno pravokotnim tlorisom, mcnjavajočimi se stebriči in pilastri na obodni bazi, z dve- ma vhodoma in klopmi, ki so razvrščene ob zunanjščini. Zanimiv pa je tudi tip loggie, ki se je razvil ob daljši zunanji stranici cerkve v Sv. Lovreču Panzenatskem in izvira iz XV. stol. z vitkimi, tankimi stebriči in kapiteli primitivnih gotskih oblik. Zahodna stranica loggie s kasneje dodano gotsko bifor 15 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Iz ohranjene epigrafske plošče iz leta 1269 (danes v atriju koprskega muzeja) izvemo, da je župan in kapitan Marino Morosiui med drugimi pomembnimi deli, ki jih je za časa svoje vlade napravil za mesto, zgradil v Ko- pru tudi prvo loggio. To loggio je dal zgra- diti med obema, tedaj še ločenima stavbama kasnejše enotne Pretorske palače (»lucidam logiam int. duo ptor hedificatum«). Ostanki te loggie so se še do danes ohranili v ste- brovju pod obokom Pretorija, kolikor se po- samezni deli te prve loggie v poznejših mo- difikacijah niso spojili z njim, ali pa s so- sednjimi stavbami. Ta najstarejša koprska loggia dokazuje, da se je kojuuna naglo pri- vajala novo nastopajočim časom, saj nam ta vrsta zgradb, ki jih grade vedno v neposredni bližini upravnih poslopij, priča, da smo v dobi shodov in zborovanj, v dobi, ko je ljud- stvo gospodar svoje moči in je živo zaintere- sirano na tem, da zbira in ureja svoje zakone v mestne statute ter harmonično in z naj- večjo doslednostjo povezuje v tem pravnem kodeksu vse predpise o zdravstvu, delovne norme, splošne in posebne pravice in dolž- nosti državljanov ter obveznosti komune navzdol in navzgor. Kot v ostalih tako so se tudi v prvi koprski loggi zbirali prebivalci mesta in živo razpravljali o vsem, kar je zanimalo posameznika in celoto ter od časa do časa burno protestirali proti odločitvam svojih visokih predstavnikov. Na tem mestu so proglašali sklepe in imena zakxipnikov davka ter imena uradnikov, ki so morali skrbeti za prehrano in mere. Starešine so v loggi razložili želje in zahteve svojega obče- stva ali pa so prosili za omejitev nekaterih obveznosti, za okrepitev zalog, za povečanje števila cistern in vodnjakov ter predlagali izvršitev številnih komunalnih del. V loggi je t. im. »oskrbnik za sol« razsojal spore, ki so nastajali v zvezi z oddajo in izmeritvijo ¦ pridelka soli. Loggia je bila prej ko slej živahno središče, kjer je javno mnenje naj- več prihajalo do izraza. Mrzlična delavnost, ki je zlasti v 2. pol. XV. stol.,našla še poseben odmev zlasti pri graditvi novih poslopij in v splošnem olep- šanju mesta, pa ni bila pogojena le v potrebi, da se nadomeste stare, porušene in požgane zgradbe v Kopru, marveč je bila v veliki meri inspirirana tudi z idejami vedno bolj razraščajoče se renesanse in njene obče mi- selnosti, ki je tudi na ekonomskem področju pričela uvajati nekatere nove institucije in izboljševati stare. Njena posebna moč pa je bila v tem, da je začela z vsemi silami okra- ševati mesto. Hotela mu je dati novo lice. V ta čas spada razširitev starega Fontika, ustanovitev »Monte di Pieta« ter tlakovanje Platee comunis (25. nov. 1505 je komunski »cameraro« plačal 12.10 Lir Mateju Forna- saru iz Pirana »per resto di pierre cotte fo tolte per salizzar la piaza«). Zgrajena so bila »Porta della Corte del Palazzo*, obnovljena so bila Mudina vrata, izboljšan je bil dovod starega vodovoda itd. 17. oktobra 1462 pa so položili tudi temelj- ni kamen novi loggi (Lubia nuova), ki je nosila to ime, da bi jo razlikovali od stare (lubia vetus). Slednja ni mogla po zadnjiii restavracijah Pretorske palače več služiti svojemu namenu. Za zgraditev nove loggie so si izbrali prostor, na katerem sta, kot smo že uvodoma omenili, na zaključku severne stranice trga stali vse do leta 1462 obe zgradbi z vzorci dolžinskih in prostorninskih mer. Brž ko .so obe stavbi še v istem letu porušili, so nalogo za graditev nove loggie zaupali arhitektu Nikolaju iz Pirana in kam- noseku Tomažu iz Benetk. Oba mojstra, ki sta pripadala še stari beneško-gotski šoli, sta se lotila svoje naloge še v stari maniri, če- jjrav je v tem času že tudi v Kopru trkala na vrata renesansa. Kot pri Fontiku, pri ka- terem je prav tako sodeloval Tomaž iz Be- netk, je tudi pri loggi delo zelo naglo pote- kalo ter je bila zgradba dogotovljena že v dveh letih, o čemer govori letnica 1464, ki je vklesana v vogalni pilaster. Estetski učinek te stavbe se je v svoji prvotni izvedbi v precejšnji meri razlikoval od današnjega videza tako v tlorisu kot tudi v narisu. Predvsem je bila prvotna fasada ožja ter se je proti trgu odpirala le s petimi arkadnimi loki in ne s sedmimi kot danes. Fasadna stranica proti Verdijevi ulici pa je imela v prvotnem konceptu štiri arkade in ne kot danes le dve. Pokrita je bila s kolibasto streho, ki je počivala na lesenih tramovih, vidnih od spodaj, ki so silili preko zidu ter sc končevali s sagomiranimi glavami. I^oggia je bila torej odprta \ dveh stranicah, med- tem ko sta bili drugi dve zazidani. Po eni verziji naj bi bil dohod v loggio v vzhodni zazidani stranici, kjer naj bi se do vrat pri- šlo preko štirih stopnic. Levo ocl vrat naj bi se odpiralo okno. Ta verzija se nam ne zdi verjetna, ker okno na tej strani funkcio- nalno ni bilo potrebno, saj je notranjščina loggie skozi devetero arkadnih lokov dobi- vala dovolj svetlobe, pa tudi zato, ker si je težko zamisliti, da bi vhod ne bil v centralni stranici fasade, t. j. neposredno s Platee co- munis. Iz tlorisne karte Kopra iz leta 1619, kjer je v shematičnih potezah vnesena tudi lokacija loggie, ni mogoče razbrati, kje je bil vhod pred tem datumom. Vsekakor pa je najbolj verjetno, da je vstop v loggio po- sredovalo majhno stopnišče, ki je bilo po- 16 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA stavljeno pred srednjim lokom fasade. V tem primeru sta -bili severna in vzhodna stena zaprti. Da pa je bil že od vsega po- četka nad vhodom vzidan tudi beneški lev, nas prepričuje zapisek, ki pravi, da je 3. de- cembra 1465 »cameraro« komune plačal 8 sol- dov za mastiks, porabljen »per incolar la coda de Messer San Marco grande de pierra che e sopra la porta della loza« (Bibl. Com. št. 1027, str. 65). Notranjščina je morala biti opremljena zelo enostavno. Ob zadnji steni je bržčas bil sedež za magistralne uradnike, ob stenah pa so bile verjetno klopi, ki so jih kasneje nadomestili s kamenitimi sedeži (Eibl. Com. št. 1028, str. 62). Po stenah pa so viseli grbi županov, ki so pravkar nasto- pili svojo službo. Zunanjščina je bila vsekakor mnogo boga- tejša. Ze sami vitki stebri z dokaj enostavno bazo in lepo oblikovanimi kapiteli, na kate- rih so sloneli dekorativno z zobčastim fri- zom obšiti loki, so bili na zunaj največji okras tega poslopja. Kamenita balustrada, razpeta med posamezne stebre, je s stebrički, ki so bili podobni onim na zunanjem stop- nišču Pretorija in so bili še gotsko obdelani, povzdigovala pomembnost zunanjščine. De- koracija se je povečala tudi v naslednjem stoletju, ko je bila loggia bržčas potrebna kake manjše restavracije v dobi županova- nja Nikolaja Salamona (1556-57). Isti župan je dal vzidati med trikotniška polja arkad- nih lokov medaljone cesarjev Justinijana, Justina II. in Konstantina v terracotti ter se s tem dejanjem simbolično oddolžil bi- zantinskim cesarjem, ki so bili zaslužni za razvoj mesta. Do danes se je ohranil le še eden, druga dva pa sta neznano kam izginila. Isti župan je dal napraviti tudi terracottno glavo Kristusa, ki je bila prvotno v, notranj- ščini, danes pa je vzidana enako kot glava bizantinskega cesarja med dva grba nad vrati notranje predelne stene. V isti dobi so kot spomin na kugo, ki je v letih 1554-55 hudo razsajala in zahtevala veliko žrtev tudi med Koprčani, postavili na kapitel vogal- nega stebra ob Verdijevi ulici nišo, pokrito z lepo oblikovanim baldahinom ter vanjo kip Madone v terracotti, v podstavek tega kipa pa so vklesali napis, ki pravi: VIRGO PANOPHEI GENITRIX ET SPES UNICA MUNDI - HIUC POPULO NON SIT GRA- TIA TARDA PRECOR - S. C. E. A. D. So- roden plastični motiv v vogalni niši srečamo tudi v Lionellovi loggi iz XV. stol. v Udinah. Grbi, ki krasijo notranjo predelno steno in tisti, ki so bili kasneje razmeščeni na fasado, govore, da so bili mnogi koprski župani za- interesirani pri gradbenih, restavracijskih in olepševalnih delih loggie. Posebno pozor- nost zasluži grb, ki je bil nekoč v notranj- ščini zgradbe, sedaj pa je poleg še enega vzidan v zahodno steno. Ta grb pripada žu- panu Capellu in je združen z žarki obda- nim soncem, t. j. z emblemom komune, kar je ponovno dokaz, da je bil to nekdanji grb mesta in da je emblem Meduze, ki so ga mnogi imeli za mestni grb, nastopil mnogo kasneje. Grbi župana Pavla Loredana (1652) in Agostina Barbariga (1667) dajejo slutiti, da je tudi za njune vlade loggia obogatela za kako novo pridobitev. Morda so prav v tej dobi nastali kameniti sedeži, ki sprem- ljajo zunanji del stavbe, tedaj pa so verjetno nastale tudi sedanje balustrade s trebušasto struženimi stebrički. Medtem ko je vse doslej pri restavrator- skih delih na loggi šlo pravzaprav le za manjša popravila, ki niso v^ ničemer me- njala prvotnega arhitektonskega koncepta iz leta 1462-64, pa je loggia 1698 doživela radikalno prezidavo. Zaradi pomanjkanja prostora za zbiranje plemstva je koprski župan Marco Michele Salomon dobil od mest- nega sveta nalogo, da zgradi nad staro loggio, katere streha je doslej slonela z dvema stra- nicama na stebriščnih arkadah, z dvema pa na masivnih zidovih, novo nadstropje z ob- širno dvorano. Razmeroma šibka opora s štirimi arkadami na eni in petimi na drugi Vogalni pilasteo: z grbom in letnico 1464 17 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVEiNSKO KRAJEVNO ZGODOVINO strani bi po računih statike bržčas zares težko prenesla težo novega nadstropja. Da bi se izognili statičnim težavam premostitve in vzdržljivosti nove nadstropne gradnje so se odločili za presenetljivo rešitev. Podaljšali so peteroarkadno fasado, obrnjeno proti jugu, torej proti trgu, še z dvema arkadnima lokoma, ki so jih odvzeli zahodni fasadi. S tem se je seveda bistveno izpremenil celotni tloris poslopja pa tudi zunanji videz loggie. Ta presaditev dveh arkad pa še ni rešila tudi problema same nosilnosti. Da bi ob zi- davi nadstropja zagotovili stavbi tudi sta- tično varnost, so v notranjščini vzdignili po longitudinalni osi tri robustne kamenite ste- bre na visokih kvadrasto oblikovanih piede- stalih, ki naj bi pomagali nositi strop in razbremenili težo novega nadstropja; ta bi pritiskala na krhke, vitke stebre. Ko so iz notranjščine odstranili klopi, je novi prostor v pritličju še vnaprej z uspehom lahko slu- žil kot prostor za javna zborovanja. Novemu nadstropju pa so na vzhodni strani prilepili dozidek s stopniščem v prvo nadstropje, obenem pa odprli tudi portal iz pokritega stebrišča v novi ambient stopnišča. Ob teh preureditvah sta verjetno izginila tudi oba že omenjena medaljona. Na visoko, gladko steno nadstropja, opremljenega s šestero pravokotnimi okni v osi spodaj se nahaja- jočih arkad, so tedaj premestili grbe in leva ter dodali še grbe tistih županov, ki so so- delovali pri tej koreniti predelavi loggie. Stranico ob Verdijevi ulici, iz katere so izluščili dva arkadna loka, so ob tej prede- lavi zazidali ter je ostala gola vse do leta 1900, ko so po zamisli arh. Niča Nordija vzi- dali v to steno beneško-gotsko biforo s tro- listnimi loki, ki so jo sem prenesli iz razpada- joče gotske hiše Sabinijev. Fragment trolist- nega gotskega okna opazimo tudi na vzhodni strani ob vhodu v stopniščni prizidek. Vse " kaže, da je bil tudi ta fragment vzidan iz istih pietetnih razlogov kot bifora na za- hodni strani. Idejni osnutek za restavracijo loggie iz 1. 1955 Že v XVIII. stol. je zgornje nadstropje služilo nekaj časa za skladišče žita, ki ga niso mogli vskladiščiti v Fontiku. V dobi francoske vlade pa je v tej dvorani zasedala neizprosna »Astrea« — porotno sodišče. Po- slej je loggia povsem izgubila svoj prvotni smisel. Ze v prvih letih preteklega stoletja je bila njena notranjščina spremenjena v kavarniške prostore. Leta 1846 so postavili med arkade lesene okvire, zasteklene z ne- okusnimi koloriranimi psevdogotskimi deko- rativnimi elementi. Da bi zaščitili kavarni- ške goste pred poletno sončno pripeko, so v zunanjo fasadno steno vdelali železno dro- govje za platneno streho, ki je zakrivala po- gled na enega najlepših arhitekturnih spo- menikov tega trga. Še prej pa so med tri notranje stebre razpeli predelno steno ter tako ločili spodnji prostor nekdanje loggie v dva ločena vzdolžna dela. Zadnji vzdolžni prostor pa so tudi po višini predelili v dva dela, tako da se je med pritličjem loggie in kasneje dodanim prvim nadstropjem sedaj razvil še mezzanin. Da bi zadnjenm pritlič- nemu vzdolžnemu prostoru in mezzaninu dali dovolj svetlobe, so predelno steno v višini pritličja in mezzanina opremili z okenskimi in vhodnimi odprtinami. Po sredini predelne stene se je vlekel profiliran zidec, iz katerega je v notranjščino terase, ki se je razvila za šdljastimi gotskimi loki pred predelno steno, izvijala vzdolž cele stene v višini mezza- nina balustrada. Na to, komaj en meter ši- roko balustrado, ki je bila podobna dolgemu balkonu, so vodila iz mezzanina štiri vrata. Srednji dve sta imeli na vsaki strani še po eno okno. Ko so po letu 1900, kot smo ome- nili, v steno Verdijeve ulice vzidali še gotsko biforo v višini mezzanina, je ta prostor spre- jemal z dveh strani dovolj svetlobe, vhod pa je dobil s stopnišča v prizidku, ki je vodilo tudi do dvorane v prvem nadstropju. V osi odprtin mezzanina so se v predelni steni razvile tudi odprtine v pritličju, le s to iz- jemo, da je spodaj bilo le dvoje vrat, kajti na skrajni levi in desni strani te predelne stene je bilo v pritličju po eno okno in ne vrata kot v mezzaninu. Pa tudi zahodna stranica pritličja je dobila eno pravokotno okno. Notranjščina, ki je služila kavarni- škim prostorom, je bila opremljena zelo enostavno. Ob šiljastih arkadah in ob stenah terase so bile postavljene tapecirane klopi, pred njimi pa so bile v kameniti tlak fik- sirane marmorne mizice. Podoben je bil raz- pored tudi v zadnjem vzdolžnem delu za predelno steno, medtem ko je bila v mezza- ninu igralnica in dva prostora za garderobo. V dvorani prvega nadstropja so se vse do leta 1935 prirejali plesi, tu in tam tudi zboro 18 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vanja, kar je povzročilo, da so se na dveh vogalnih kapitelili pojavile resne poškodbe. Zadnjo restavracijo loggie je izvršila leta 1935 tržaška Soprintendenza. Ta restavracija je predvsem stremela za tem, da očisti stavbo vse neokusne navlake, ki se je v zadnjih sto letih kavarniške uporabe nabrala na njej. Predvsem je odstranila kalejdoskopsko za- steklitev arkadnih odprtin in platneno streho pred njimi ter na ta način znova aktivirala estetski učinek plemenite arhitekture. S te- rase so odstranili prav tako tudi vse fiksira- ne tapecirane klopi in ker ta prostor poslej ni mogel v vsakem letnem času služiti kavar- niškim namenom, so pridružili pritličju log- gie še pritlične prostore za loggio stoječe hiše Bratti. Na ta način se je zaprti prostor za predelno steno povečal za polovico. Poseben problem pri tej restavraciji je pomenila pre- delna stena s svojimi pritličnimi in medetaž- nimi odprtinami. Idejni osnutki za rešitev te stene, ki jih imamo pri roki, kažejo, da se restavratorji tedaj niso mogli odločiti za radikalno rešitev problema in so to steno zaradi kavarniške uporabe prostora želeli obdržati. Dva različna idejna osnutka, ki ju moremo v zvezi z rešitvijo te predelne stene obravnavati, načelno soglašata v tem, da se ohrani mezzanin, vendar samo s svojimi okenskimi odprtinami, da se odstrani bal- konska balustrada ter z njo vred tudi hori- zontalno potekajoča korniša. Soglašata pa tudi v tem, da oba dajeta poudarek nepre- kinjeno vertikalno potekajoči liniji, napol iz stene' izstopajočih treh kamenitih nosilnih stebrov. Medtem ko je prvi osnutek fasade predelne stene dokaj jasen, predvsem pa preprostejši, saj operira v pritličnem delu z enostavnimi združitvami okenskih in vhod- nih odprtin, v mezzaninu pa prav tako s pravokotno formiranimi biforami in trifora- mi, je drugi osnutek mnogo bolj kompliciran. Predelna stena se po tem osnutku razraste v težko, s profiliranimi zidci in timpanoni pre- obloženo pseudorenesančno kuliso, ki sama na sebi učinkuje sicer dobro, v zvezi z lahko in vitko gotsko arkado pred njo pa ustvarja izrazito neskladnost proporcij v njih teži in pomembnosti. Oba idejna osnutka iz leta 1935, ki sta obravnavala rešitev te stene, sta bila opuščena. Obveljal je tretji, ki ga je napravil arh. F. Forlati. Ta je pustil eno- stavno nedotaknjene vse spodnje odprtine predelne stene, medtem ko je vse zgornje odprtine, ki so dovajale svetlobo mezzaninu, zaprl. Tako se je med vsemi tremi narahlo izstopajočimi stebri nad spodnjimi odprti- nami v štirih ploskvah razvila gladka stena, ki je segala vse do lesenih tramov, ki tvorijo strop terasi. Mezzaninu pa je poslej posre- dovala svetlobo le še gotska bifora na za- hodni strani poslopja. V takšni obliki se je loggia ohranila vse do danes. Odveč bi bilo ponavljati, da je restav- racija loggie, predvsem pa ureditev njene notranjščine danes potrebna. Vsi parcialni poizkusi, ki so bili zadnja leta storjeni v tej smeri, so se pokazali kot neuspešni in ne- zadovoljivi prav zato, ker niso upoštevali kompleksne rešitve, ki pa ji more dati svojo trdno bazo le arhitekturna zgodovina zgrad- be. Ko smo si ogledali in spoznali zapleteno arhitekturno rast zgradbe skozi stoletja in si priklicali v spomin tudi napore zadnje re- stavracije ter pri tem ločili bistveno od ne- bistvenega, se nam tudi Plečnikova zamisel za re.šitev tega problema pokaže v svoji kri- stalni obliki. Plečnik je za ureditev loggie napravili dva načrta. Prvi se od drugega razlikuje le po tem, da poudari vzhodni stopniščni prizidek iz leta 1698 z novo, iz- stopajočo pseudorenesančno fasado. Drugi projekt to novo fasado pravilno izpušča ter ohranja nedotaknjeno staro. Prav tako osta- ne nedotaknjen tudi ves ostali videz leggine zunanjščine, kar se docela sklada tudi s principi spomeniškega varstva. Preureditve predvideva Plečnikov idejni osnutek le v notranjščini. Pri tem je Plečnik upošteval dva važna momenta: prvotni obseg stavbe z njenim prostorninskim efektom in zahteve, ki jih nalaga ureditev v kavarniške namene. Teraso, obdano z gotskimi arkadami, pušča njegov projekt takšno, kakršna je. V desni steni se kot sedaj odpira portal v stopniščni prizidek. Upoštevajoč kot restavratorji iz leta 1935, da mora imeti kavarna čim večjo ploskev zaprto pred mrazom, burjo in dež- jem, se tudi Plečnik ustavlja pred problemom predelne stene, razpete med tri stebre. Toda ustavlja se le napol, kajti s tankim posluhom, ki čuti enovitost prostora in za to le zaradi nujnih potreb spočeto steno, skuša najti reši- LoggJa — eden izmed idejnih osnutkov notranje predelne stene iz 1. 1955 19 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tev, ki bi zadovoljila obe zahtevi: estetsko in utilitarno. Plečnik je v iskanju te rešitve pogumnejši kot so bili restavratorji iz leta 1935. Drzno poruši to togo oviro, ki brani očesu, da bi zajelo ves prostor nekdanje log- gie in ki skozi svoje male odprtine daje tako bore malo svetlobe notranjščini. Odstrani nepotrebni mezzanin, ki tlači notranjščino. Pred njim se odpre prostor in zadiha v glo- bino in v višino vse do lepih lesenih tra- mov, ki v enakomernih razdaljah pretekajo strop. Trije na kvadrastih profiliranih bazah stoječi stebri, ki se proti vrhu rahlo ožijo in prehajajo v profiliran kapitel, so zdaj spet osvobojeni in kljub svoji zajetnosti zaradi teže, ki jo nosijo, dajejo vtis vertikalnega za- gona. Šele za te osvobojene stebre pa zdaj Plečnik postavi funkcionalno predelno steno. Toda ta stena ni več masivna kot prej. Tvori jo sedaj le v lahne kovinske okvire vpeto steklo, ki zadržuje veter, mraz in dež, ne zadržuje pa več pogleda, ki lahko v celoti objame ves nekdanji prostor loggie. Pa še z enim elementom Plečnik poveže oba, komaj še na videz predeljena prostora v celoto: z enotnim kamenitim tlakom. Odveč bi bilo, potem ko ugotavljamo, da je Plečnik s tem svojim projektom rešil najbistvenejše vpra- šanje restavratorskega posega v loggi, govo- riti še o detajlih za ureditev ostalih prostorov kavarne, zlasti tistih, ki so bili prvotni loggi pritaknjeni mnogo kasneje. Gotovo je, da predstavlja Plečnikov načrt tako z estetske- ga, funkcionalnega in restavratorskega sta- lišča doslej najboljšo in najskladnejšo rešitev vprašanja, ki terja čimprejšnjo izvedbo. Skladno z reševanjem tega vprašanja pa bo kdaj kasneje potrebno obravnavati tudi Pleč- nikov načrt pretlakovanja in ureditve trga, ki v celoti in detalju povzdiguje vrednost tega visoko umetnostnega ambienta Kopra. VIRI IN LITERATURA: iListine Mesitnega arhiva v Kopru. Mejni osnutki za xe- stavpaoijo leta 1955 v Mestnem ojrhivii v Kopru. Listine ško- fijskega arhiva v Kopru. Antonio Alisi: Il palazzo Pretorio, la Loggia, il Municipio di Capodistria, Capodistria — 1910, Bolzano 19>2. N. Del Bello: Capodistria, la Piazza del Co- mune nel secolo XV — (Pag. Istriane, Anno III 1905, N. 11—12). Giuseppe Caprin: Istria nobilissima, Trieste 1905. Camillo de Franceschi: Alcuni cenni storici sui palazzi comunali di CajKidistria (Pag. Istriane Anno I. — 1905. N. 4). 20 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA IMENA ULIC V MARIBORU GEOD. ANTON VONCINA Stari Mariborčan ni bil v zadregi pri ozna- čevanju posameznih ulic, ki so polagoma na- stajale v naselju pod gradom na Piramidi. V vsaki ulici je bilo kako važnejše poslopje ali pa je ulica vodila do kakega pomembnej- šega cilja, po katerem so točneje določili tudi ulico. Bilo je to nekaj povsem naravnega, prvobitnega, saj je že od davna sosed ozna- čeval svojega soseda po značilnostih njegove- ga bivališča in smo na primer tudi Slovenci v mnogo poznejši dobi dobili lepe slovenske priimke: Jamar, Skalar, Dolinar i. p. Ker je bilo mesto Maribor takrat majhno, stisnjeno med svoje obzidje, so take označbe, katere je pričetkoma morda uporabljal še posameznik, le kmalu postale splošno znane in uporabljane. Iz takih krajevnih označb so pozneje nastala splošno znatna ulična ime- na, ki jih je končno potrdila mestna oblast in ki so v glavnem ostala do danes, čeprav je marsikje prvotni smisel poimenovanja že prenehal, a tradicija je ohranila staro ime. Nikakor torej ni bilo potrebno, da bi to navado označevanja ulic prinesli s seboj nemški priseljenci iz severnoavstrijskih in nemških pokrajin, ki jih je vabil graščak v povsem slovensko ozemlje. Ker pa so bili meščani prvotno povečini Nemci, so bila ta imena seveda nemška tja do 1918. leta. Tako je glavna prometna žila sever—jug potekala od Grajskega trga po Graški ulici (Gratzergasse), Poštni ulici (Postgasse, seda- nja Jurčičeva ulica). Trgovski ulici (Handels- gasse, sedanja Gosposka ulica) preko vzhod- nega dela Glavnega trga in Dravske ulice čez leseni most v magdalensko predmestje in po Tržaški cesti dalje proti jugu. V Poštni ulici je bila namreč v hiši št. 8 uprava držav- ne pošte, v Trgovski ulici pa večina trgovin; razne oblasti, gosposka in uprave velepose- stev pa so imele svoja upravna poslopja v sedanji Vetrinjski ulici, pričenši pri gradu pa do Freihaus-vojašnice ob Židovski ulici. Tudi ostale ulice ob tej glavni prometni žili so imele podobne krajevne označbe: Grajska ulica je vodila od Trgovske ulice proti gradu, Vodnjaška ulica (Brunngasse, sredi ulice je bil javen vodnjak, oziroma so po nji hodile gospodinje iz Trgovske ulice po vodo k drugemu vodnjaku sredi Grajske- ga trga). Vetrinjska ulica je dobila ime po upravi samostana cistercijanskega samostana iz Vetrinja na Koroškem. Do leta 1876 pa je imela ta ulica v raznih delih različna imena: kakor že navedeno, se je imenoval del od Grajskega trga do Jurčičeve ulice Graška ulica, dalje do Glavnega trga pa najprvo Kolarska (Wagnerg.) uhca, pozneje Mala poštna ulica, v predelu do Židovske ulice pa Pečarska ulica (Hafnerg.). Znana je tudi še Tkalska ulica, medtem ko je zveza od Go- sposke do Vetrinjske ulice menjavala svoje ime: Črna ulica (Schwarzgasse) je bilo njeno zadnje nemško ime pred letom 1919. Starejši Mariborčani se bodo spominjali opravičeno- sti tega imena, saj je bila res temna in ozka. Ulica Ob jarku je dobila svoje ime komaj 1873. leta, ko je po zasipu mestnega jarka dobila zvezo s Kopališko ulico. Ulica od Gosposke proti sedanji Ulici kneza Koclja, ki je bila enako temna in ozka kot Črna ulica, se je imenovala Freihausgasse in je vodila preko sedanje Ključavničarske ulice v Židovsko ulico, kajti prehoda proti vzhodu v sedanjo Ulico kneza Koclja radi mestnega zidu in jarka tudi tu še ni bilo. Podobna so bila tudi imena ulic zahodno Gosposke-Dravske ulice. Krajevno označbo so imele: Šolska ulica (Schulgasse po šoli v poslopju, kjer je bila pozneje mestna poli- cija, sedanja Ulica 10. oktobra). Cerkvena, po letu 1859 Stolna ulica. Župnijska ulica (= Orožnova ul.), Vojašniška, Klavniška, Mi- noritska in Zička ulica. Po raznih poklicih in delavnostih so dobile ime Barvarska, Lekar- niška, Mesarska, Splavarska, Dimnikarska (po letu 1852 Gledališka ulica) in že zunaj obzidja Usnjarska ulica. Narodnosti sta bili zastopani samo dve: Slovenska ulica (Win- dischgasse) samo od Gosposke do Gospejne ulice in njeno nasprotje Nemška ulica, toda samo začasno, večinoma pa Gospejna ulica (Frauengasse). Kot ledinsko ime bi bilo treba navesti še Trtno ulico kot dokaz, da so Mari- borčani gojili trto celo znotraj obzidja. Po zgradbi kazinskega poslopja leta 1864 je dobila ime Kazinska ulica (= Miklošičeva ulica). Okrog leta 1840 je bilo v Mariboru 31 ulic in 3 trgi. Glavni trg se pač ni mogel drugače imenovati, saj je bil največji, čeprav je do leta 1913 segal od Koroške ceste samo do Gosposke ulice. Cerkvena ulica (= Poštna ul.) ga je vezala s Cerkvenim trgom, ki pa je tudi zavzemal le vzhodno polovico seda- njega Slomškovega trga, a še tu je bil do leta 1783 potreben znaten prostor za mestno pokopališče okrog cerkve. Prehod pod rotov- žem je omogočal dohod z Glavnega trga na Rotovški trg, imenovan tudi rotovško dvori- šče, ker je bil sedanji prehod na Slomškov trg med hišama št. 5 in 6 nadzidan, kakor je na primer še danes Lekarniška ulica. Ime- novali so ga tudi Močnati trg (Mehiplatz), 21 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ker so tu okoličani prodajali moko ali pa Uradni trg (Amtsplatz) po uradih na rotovžu. Prometno živahen je bil Grajski trg, do leta 1870 imenovan tudi Florjanov trg po spome- niku nasproti sedanjega vhoda v Grajsko ulico. Sedanji Vojašniški trg je bil dolgo časa sestavni del Vojašniške ulice, ki pa je priče- njala še le pri Pristanu, kajti sedanji njen del do Usnjarske idice se je po številnih mesni- cah in klavnicah imenoval Klavniška ulica. Vojašniška ulica pa se je končavala pri se- danjem Minoritskem prehodu. Zveza proti Vodnikovem trgu je nastala šele leta 1897. Pretežna večina teh imen je ostala v velja- vi vse do danes, le da so bila leta 1919 poslo- venjena. Znotraj mestnega obzidja ni bilo cest, ta imena se pojavijo šele izven obzidja in jarka: Graška, Koroška in Tržaška cesta, kolikor ni veljala običajnejša označba: pred- mestje. Sedanji prehodi so se dostikrat ime- novali uličice, torej dokaj sodobno razliko- vanje ulice po širini in prometu. Vsa imena pa so bila le krajevne označbe, niti ena ulica ni bila poimenovana po kaki osebi, čeprav jih tudi starim Mariborčanom gotovo ni manjkalo. Ta poimenovanja so bila tako značilna, da se niso spreminjala in so ostala v glavnem do danes, čeprav morda bolj iz zgodovinskih razlogov, kar naj bi ostalo tudi še vnaprej, saj potekajo vse te ulice v zgodo- vinsko zaščitenem starem delu našega Mari- bora. V tej prvi dobi poimenovanja ulic ni imela mestna oblast nobenega vpliva; vsa imena so dali le prebivalci-meščani. Šele leta 1862 prizna mestna občina ta ljudska imena s tem, da pritrdi prve ulične tablice. Te ploče- vinaste table z belimi napisi na črnem polju so bile pritrjene samo po ena v sredini vsake ulice, kar pa ni večalo preglednosti in zato so povzročale mnogo nevolje že med meščani, še več pa med tujci, ki so morali iskati sre- dino ulice, če so hoteli vedeti, po kateri hodijo. Po tem prevzemu uličnih imen po občini je nastopila druga doba v poimenovanju mariborskih ulic, ko je določevanje imen pre- vzel mestni občinski svet. Nova imenovanja so si naglo sledila, kajti Maribor je doživljal svoj prvi nagli razvoj. Leta 1846 je stekla železnica Dunaj—Celje, leta 1863 pa koroška proga. Leta 1851 so se združila graško, ko- roško in magdalensko predmestje z mestno občino in znatno povečala njeno območje, ki je z majhnimi popravki ostalo vse do leta 1941. Zaradi teh sprememb se je širila za- zidava zemljišč tudi izven starega mesta, zlasti še ob glavnih cestah in v njihovi sose- > ščini, kar je zahtevalo prvi regulacijski načrt in seveda imena za nove ulice. Pri določevanju novih uličnih imen izven prvotnega mesta so se mestni očetje po tra- diciji če le mogoče držali že obstoječe ljudske označbe. Tako so nastale v graškem pred- mestju v raznih dobah Kopališka, Loška, Cvetlična in Mlinska ulica. Zagata kot pre- ostali del prvotnega Meljskega pota in Melj- ske ceste, onstran železniškega nasipa pa Plinarniška in Klavniška ulica. V koroškem predmestju so postala uradna imena Prista- niška, Ribiška, Senena (Heugasse, sedanja Strma ulica), Vrbanska (imenovana tudi Pulverturmgasse po skladišču smodnika pri odcepu sedanje poti proti Srednji kmetijski šoli) in Vrtna ulica. Enako malo imenovanih ulic je imelo magdalensko predmestje: glav- no Tržaško cesto, nadalje Pobreško cesto, Jožef ovo ulico (= Ruška cesta) in Radvanj- sko ulico. Prvo osebno ime je mogoče zaslediti šele leta 1866, ko je bila preimenovana Graška cesta po Maniborčanu Tegetthofu, znanem avstrijskem admiralu, ki je ravno takrat pri Visu premagal italijansko brodovje. Šele pozneje in to tam, kjer ni bilo krajevnih označb, je občina poimenovala ulice po zna- nih Mariborčanih ali drugih znanih avstrij- skih in nemških osebnostih. Kakega reda ali smisla za združevanje imen po poklicu ali zaslugah v posameznih mestnih predelih ni opaziti. Edino v železniški stanovanjski kolo- niji pri koroškem kolodvoru so bila zbrana imena zaslužnih železničarjev: Ghega, Stefen- son, Wolf, po katerih so ulice obdržale imena preko leta 1919. V tej dobi se jDojavijo tudi označbe »cesta«, vendar za to ni bila odločil- na važnost ulice, temveč le važnost osebe, po kateri je dobila ulica ime. A še tu ni bilo reda, ker je n. pr. Schiller pač dobil cesto, a Goethe le ulico. Marsikatera prvotno kot cesta označena ulica je bila pozneje poniža- na na »ulico«, n. pr. Kolodvorska ali pa nasprotno povišana iz idice v cesto, n. pr. Vrbanska cesta. Prav tako se ni upoštevalo, če je oseba, po kateri so ulico imenovali, že mrtva ali če še živi. Nova imena so nastajala po potrebi, naj- obsežnejše poimenovanje novih ulic, oziroma potrditev krajevnih imen je bila izvedena na seji občinskega sveta 23. novembra 1876, pri kateri so se obravnavala samo ulična imena. Pregledana so bila vsa ulična imena. Potrjenih je bilo 59 starih imen, štirje pari ulic so bili združeni pod enim samim ime- nom (Fraueng. + Deutschg., Viktringhofg. + Grazerg. + Hafnerg., Burgg. + Windischg. in Freihausg. + Schlosserg.). 18 ulic je bilo na novo imenovanih: Ferdinandg., Eliza- 00 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA bethg., Wielandg., Goethestr., Kriehuberg., Klosterg., Fischerg., Garteng., Weinbaug., Sackg., Damrag., Eiseng., Werkstättenstr. Wieseng., Reiterg., Rothweing., Parkg. in Magdalena Platz. Zanimivo je dejstvo, da je dobilo kar 15 ulic krajevne označbe in samo 5 imena po osebah! Še bolj se pokaže ta do- slednost pri 7 preimenovanih ulicah, kjer je razmerje 6:1. To so bile Schlachthausg., Fleischerg., Rathauspl., Badg., Uferstr., Aug., in samo Franz Josef Strasse. Poberscher- strasse se je odslej imenovala Pobersch Stras- se. Po tej ureditvi je imel Maribor skupno 77 ulic, cest in trgov, nasproti letu 1840 torej za 45 več imen, pri tem pa je treba upošte- vati, da so bila vmes leta 1851 z mestom združena predmestja s svojimi ulicami in cestami v obsežnejše mestno področje. Vse spremembe in nova imena je zelo na- tančno objavila Marburger Zeitung že v iz- daji dne 26. nov. 1876. Nove ulične tablice v obsegu 75/48 cm in hišne velikosti 55/25 cm so bile iz sive litine s črnimi črkami na belem polju. Dobavila jih je dunajska tvrdka M. Winkler po ceni 5.60 in 1.80 goldinarjev in jih tudi pritrdila, kakor da v mestu ne bi bilo sposobnih ljudi za to. To delo je bilo tako obsežno, da celih 20 let ni bilo potrebno nobeno novo imeno- vanje uhc. Šele v letih 1898, 1899 in 1900 so bila potrebna zopet obsežnejša imenova- nja. Preimenovanj ni bilo, stedili so z denar- jem za ulične tablice, sicer pa tudi niti niso bila potrebna, saj je nastajalo vedno dovolj novih ulic. Kljub številnim novim ulicam se je orien- tacija zboljšala, ker so bile ulične tablice pribite na obeh koncih ulice in še na kri- žiščih z drugimi ulicami. Da je bila uporab- ljena gotica, je samoumevno, kajti nemški šovinizem je rastel! Na hišnih tablicah je bilo pod hišno šte- vilko napisano tudi ime določene ulice. Za orientacijo je bilo to zelo ugodno, ker ne- znancu ni bilo treba hoditi do najbližjega križišča, da bi tam ugotovil na ulični tablici ime ulice. Nerodna pa je po.stala ta navada za pisanje uličnega imena pod hišno številko v primeru preimenovanja ulice, ker je bilo treba kupiti poleg novih uličnih tudi nove hišne tablice. Kljub tem stroškom pa je ostala ta navada v veljavi do danes, ker je pač dobra in hitra preglednost le velike važ- nosti. Večanje števila ulic prav dobro kaže raz- voj mesta. Ce je imel Maribor za obzidjem leta 1840 samo 51 ulic, jih ima leta 1906 na res obširnejšem ozemlju že 147, a leta 1919 je bilo poslovenjenih 158 ulic. Od starih ulic danes ne obstaja več Freihausgasse, Ozka ulica je dejansko tudi že izginila, manjka večji del Židovske ulice. Župnijske (= Orož- nove) in Kazinske (= Miklošičeve) ulice. Novi pa sta Tyrseva ulica do Gregorčičeve ulice in Grajska ulica med gradom in ki- nom, a Slovenska ulica je zavzela še celo prvotno Grajsko ulico od Gosposke ulice do Graj.skega trga. AAA Za Slovence je bil važen začetek tretje dobe v določanju imen mariborskih ulic leta 1918 po osvoboditvi izpod nemškega avstrijskega vladanja. Vsem ulicam je bilo treba dati slovenska imena. Lahko je bilo to delo pri krajevnih imenih, za katera so pre- bivalci mesta sami našli slovenska imena, ki so ostala v veljavi vse do danes. Zataknilo pa se je pri nemških osebnih imenih. Ne morda zato, ker bi Slovenci ne imeli toliko znanih osebnosti, da bi ne mogli poimeno- vati vseh ulic. Ne, vmešala se je politika, ker je vsaka politična stranka navajala svoja imena in ljubosumno pazila, da druge ne bi bile premočno zastopane. Končno so člani v ta namen imenovanega sosveta le našli sorazmerje, oziroma so se sporazumeli in končali težko nalogo. Z določevanjem slovenskih imen je pričel sosvet vladnega komisarja za mestno občino Maribor že na svoji 1. seji dne 2. junija 1919, ko je določil odbor 10 članov, ki naj sestavi predlog za slovenska imena. Pri tem naj upo- števa v prvi vrsti imena oseb, ki so v zvezi z zgodovino in razvojem mesta. Na seji dne 1. avgusta 1919 je ta sosvet že pričel z določanjem novih imen in na pod- lagi raznih predlogov sprejel imena za Mai- strovo, Koroščevo, Kejžarjevo, Wilsonovo, Aleksandrovo, Tattenbachovo, Ciril-Meto- dovo, Jurčičevo, Krekovo in Gregorčičevo ulico ter Gosposko, Šolsko, Slovensko, Graj- .sko in Vetrinjsko ulico. Glavni, Slomškov in SL 1. Glavni trg z odcepom Gosposke ulice leta 1946 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO 7. C O I) O V I N O Rotovški irg, Koroško, Tržaško in Ruško cesto. Del Tržaške ceste od lesenega mostu do Pobreške ceste je dobil označbo »Pod mostom«. Za nadaljnje ulice naj se uporabijo imena VoSnjak, Langus, Košar, Yolkmer, Miklošič, Razlag in Einspieler. kar se je res tudi zgodilo. Sprejeto je bilo tudi osnovno določilo, da naj se označijo za cesto le pota, ki vodijo skozi predmestja v okolico: Urba- ni-, MelJinger-, Tegettbof-, Berg-, Josef-, Kärntner-, Triester-, Franz-Josef- in Po- berschstrasse (navedeno po zapisniku). Končno je sosvet na seji 26. novembra 1919 sprejel imena še za vse druge ulice in ceste, kakor jih je predlagal odbor s posebnim se- znamom. Skupno so bila določena slovenska imena za 158 ulic, cest in trgov ter že ime- novani dve novi ulici: Dušanova in Jelači- čeva ulica ob Betnavski cesti, kjer so bile postavljene po vojni prve nove stanovanjske hišice. Kakor že omenjeno, so bila krajevna ime- na v splošnem poslovenjena, le v nekaj pri- merih so bila stara imena nadomeščena z osebnimi (Brunng. = Yolkmerjeva, Kasinog. = Miklošičeva, Pfarrhofg. = Orožnova itd.), tako da so dobile ulice tudi v starem mestu imena po osebah. Stara osebna imena so ostala samo pri 5 ulicah: Wildenrainer jeva, Ghegova, Resljeva, Stefensonova in Wattova SI. 2. Dravska ulica s ipogledcjm preko Glavnega trga ! v Gosposko ulico do leta 1910 ; ulica, ki razen prve veljajo še danes in so z izjemo Stefensonove ulice obstajale tudi med nemško okupacijo v letih 194-1/45. Svo- jevrstno metamorfozo je doživela Allcrheili- gengasse, ki je postala Židovska ulica — obe po istem objektu, ki je bil najprvo židovska sinagoga, pozneje pa katoliška cerkev. V vmesni dobi so meščani pri krajevnih imenih uporabljali slovenska prestavljena imena: Hauptplatz = Glavni trg, Windisch- gasse = Slovenska ulica in podobno. Za osebna imena pa so si prebivalci v zadregi pomagali še naprej z nemškimi imeni in tako ni čudno, da je nekaj časa obstajala n. pr. Mozartova ulica. Pri tem pa so bile neiz- " bežne nesmiselnosti, katerim se moramo se- daj res le čuditi. Ce je bila še sprejemljiva Lenauova ulica (Lenaugasse, sedanja Linhar- tova ulica), je bila spakedranska Mellinger- jeva ulica le prehuda. Vendar jo je dalo gradbeno podjetje Kiffmann celo natisniti na svoje poslovne kuverte! Nemec se pač ni potrudil, da bi zvedel, da je sam stanoval v Mei ju (= Meiling) in da se more Mellinger- strasse imenovati le Meljska cesta. Podobno je bilo s Schaffnerjevo ulico (bivša Schaff- nergasse, sedanja Kejžarjeva ulica). Ulica se je tako imenovala zaradi personalnih hiš takratne južne železnice, v katerih so sta- novali njeni sprevodniki. Dokaj dosledno se je pri določevanju slo- venskih imen pazilo na to, da so se upošte- vale le mrtve osebe. Le nekaj izjem je bilo kljub temu uveljavljenih. Prvič seveda ime- na vladarjev: Aleksandrova cesta in Kralja Petra trg, nadalje imena zaslužnih politikov: Kejžarjeva in Koroščeva ulica, osvobodilca Maribora: Maistrova, po glavnem franco- skem generalu iz prve svetovne vojne: Fo- chova, in po zagovorniku narodnostnih držav: Wilsonova ulica. Zanimiva je primerjava novih slovenskih imen s starimi nemškimi. Pri določevanju novih imen so se namreč člani odbora nasla- njali v mnogih primerih na nemška in spre- jemali imena oseb z enakim delovanjem, kot na primer: Schiller - Gregorčič, Goethe - Pre- šeren, Wilhelm - Foch, Mozart - Smetana in podobno. Ker pa takih inačic ni bilo mogoče določiti v celoti, so bila druga imena izbrana poljubno. Odbor se je v splošnem držal navodila in dobro ločil ulice in ceste. Vendar je k že določenim pravilno dodal še Državno (= Ma- sarykovo). Pohorsko, Studeniško in Tvor- niško cesto, napačno pa Kamniško cesto, ki kljub poznejši združitvi z Vrbanovo cesto nikoli ne bo prometno važna pot, in pa Dvo- fakovo cesto, ker prehaja iz nje promet šele preko Frankopanove ulice v Radvanjsko in 24 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Pohorsko cesto. Obe sta pozneje dobili označ- bo »ulica«. Ceste so dobile krajevno označbo, le dve pa osebni imeni: Aleksandrova in Dvofakova cesta. Kako so sprejeli Mariborčani nova imena, iz časnikov ni razvidno, ker so ravno takrat stavkali tiskarni.ški delavci in mariborska časnika nista izhajala. Vsekakor je konec leta 1919 izhajal časnik Marburger Zeitung še vedno v Ed. Schmidgasse, toda slovenska Straža že v Koroški ulici, dr. D. je ordiniral še v Pfarrhofgasse, nekdo pa je stanoval v Šilerjevi ulici. Dokončno .so se nova slovenska ulična ime- na uveljavila šele po pritrditvi uličnih tablic. Lahko je to bilo pri novo došlih Slovencih, ki niso poznali nemških imen, oziroma se še niso bili nanje privadili, pač pa so jih ma- riborski Nemci privatno uporabljali vse do začetka okupacije leta 1941, ko so ta zopet postala uradna. Sklenjeno je tudi bilo, da se vsa imena pišejo tako, kakor jih je pisal nosilec imena sam, torej v pravopisu njegovega jezika in ne po izgovarjavi v slovenščini. S tem je Ma- ribor samo sledil slovenskemu pravopisu, ne pa običaju Hrvatov in Srbov, ki pišejo tuja imena fonetično. Zakaj tudi naj bi n. pr. pi- sali Ajnšpilerjeva ulica, če se je pa sam no- silec imena kot zaveden Slovenec podpisoval Einspieler; enako je bilo tudi pri drugih tu- jih priimkih zaslužnih slovenskih mož, da ne govorimo tu o tujcih. Pregled kaže, da je leta 1919 dobilo poleg 6 zgodovinskih imen le 75 ulic označbo po osebah in kar 79 ulic krajevna imena. To je bilo vsekakor zelo pametno, kajti krajevna imena zelo povečajo orientacijo, saj je s ta- kim imenom običajno že določena tudi lega ali smer ulice ali ceste. Ta imena tudi niso tako izpostavljena spremembam, kot je to možno pri osebnih imenih. Po sprejetju slovenskih idičnih imen je mariborska občina naročila nove ulične in hišne tablice. Bile so enake oblike in veli- kosti kot nemške, vendar ne iz litine, temveč iz cinkove pločevine z vzbočenimi številka- mi in napisi. Tablice je izdelala zopet du- najska tvrdka Winkler, a ves material ie morala dobaviti mariborska občina sama. Dobava 500 kosov uličnih in 1700 hišnih tablic je potekala v obrokih in zaradi neure- jenih trgovskih razmer tako negotovo, da je moral iti sredi januarja 1920 mestni uradnik po zadnje tablice na Dunaj. Tokrat so tablice pritrdili Mariborčani sami. Preostalim Nemcem v Mariboru slovenski napisi nikakor niso bili po volji in so prve tablice kar hitro črno premazali. Zaradi tega je vladni komisar dr. Pfeifer z razglasom z dne 22. febnmrja 1920 prepovedal vsako one- snaženje novih napisov, če bi se pa to še zgodilo, bi morali hišni posestniki sami po- skrbeti za čiščenje. Kaže, da je to opozorilo zaleglo, kajti hišni posestniki so bili pretež- no Nemci. Te črno-bele pločevinaste tablice so visele po mariborskih ulicah do leta 1938. Po tem obsežnem delu se več let ni poja- vila potreba po novih uličnih imenih. Nova slovenska uprava je imela dovolj dela z ure- ditvijo notranje uprave, na gradnjo sicer nujno potrebnih stanovanj tja do leta 1925 ni nikdo mislil. Šele s pričetkom zidanja sta- novanjskih hiš ob artilerijski vojašnici v magdalenskem predmestju in južno od nje ter naselju ob Vrbanski cesti v koroškem predmestju je nastala potreba po novih uli- cah in njihovih imenih. V tem presledku je bila leta 1925 preime- novana Šolska idica v Ulico 10. oktobra. Bivše šolsko poslopje na vogalu Slomško-1 vega trga je zavzela mestna policija in tako i je bilo mogoče ohraniti .spomin na za Slo- vence nesrečni koroški plebiscit 10. oktobra 1920 s preimenovanjem te stare ulice. Napredujoča zazidava je končno zahte- vala poimenovanje novih ulic. In tako je SL 5. Sfare ulične tablice iz leta 1876. Po obliki so bile slovenske t letu 1919 tem enake 25 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mestni občinski svet na svoji seji dne 15. no- vembra 1928 sprejel imena za Dr. Anton Med- vedovo, Delavsko, Viktor Parmovo in Že- lezničarsko ulico, Komenskega trg, poimeno- val slepi odcep Plinarniške ulice za Koce- novo ulico, preimenoval pot Ob brodu na njenem delu pri Meljski cesti za Motherjevo ulico in ulico Pod mostom v Taborsko ulico. Ze naslednje leto je zlasti delni novi regu- lacijski načrt v magdalenskem predmestju zahteval imena za nastajajoče ulice. Na seji 22. avgusta 1929 so bile poimenovane: Pri- morska, Jadranska, Ljubljanska, Aljaževa, Celjska, Marksova, Metelkova, Pregljeva, Korytkova, Endlicher jeva, Bohoričeva, Bol- fenkova. Dalmatinska, Nekrepova, Kratka in Čopova ulica. Dasi je bilo mnogo novih imen določenih po raznih krajih, vendar se- daj prevladujejo osebna imena, dve celo po živih osebah: Pregelj in Nekrep. Vse te spremembe starih imen in nova imenovanja ulic je določal mariborski mest- ni občinski svet samostojno. Šele zakon od 18. februarja 1930 je prinesel predpis, da mora vsako ulično imenovanje odobriti ban- ska uprava. Prepovedana so bila imena, ki bi se ne skladala z zgodovinsko preteklostjo ali z zunanjimi odnošaji države. Zadnje dolo- čilo ni zahtevalo v Mariboru nobenih po- pravkov, pozneje pa so vendar nastajala na- sprotja med sklepi občinskega sveta in nad- zorno oblastjo. Tudi bi moral Mariljor izme- njati stare ulične in hišne tablice za novo predpisane še do konca leta 1930, kar pa je bilo neizvedljivo, saj tovarne niso zmogle tako hitro izdelati nove tablice za vso drža- vo. Zaradi tega in še iz drugih razlogov so bile v Mariboru zamenjane tablice šele leta 1938. Kot prvo po tem zakonu je uprava drav- ske banovine odobrila preimenovanje Držav- ne ceste v Masarykovo cesto, kakor je skle- nil mariborski občinski svet dne 8. aprila 1930. Vpliv tega nadzorstva se je neprijetno čutil v okrožnici dravske banovine z dne 4. oktobra 1930, s katero je bilo prepovedano poimenovanje ulic po slovenskih žrtvah, ki so jih italijanske oblasti ustrelile v Bazovici pri Trstu. Zadevni predlog od 3. oktobra 1930, da naj se Jadranska ulica preimenuje v Ulico tržaških mučenikov, je torej moral ostati neizveden. Pač pa je bila preimeno- vana Kopališka ulica v Ulico 6. septembra 1930, na kateri dan so dobili polki svoje nove vojaške zastave, in pa Samostanska ulica v Gosposvetsko ulico. Važen je bil sklep občinskega sveta z dne 20. maja 1932, da naj se za ulične napise uporablja le rodbinsko ime, kar je bilo po- trebno, ker dolgih imen ni bilo mogoče na- pisati na majhne hišne tablice. Istočasno so bile imenovane nove ulice: Stegenškova, Pre- logova, Sernčeva, Rapočeva, Ferkova in Do- minkuševa ulica ter Dovozna cesta. Se isto leto je bil s sklepom od 10. novembra 1932 preimenovan del Gosposke ulice severno Slo- venske uHce v Tyrsevo ulico. Tu ni bilo treba varovati zgodovinsko ime, ker je ta del Go- sposke ulice nastal šele po zasipu mestnega jarka. Kakor že 20. maja 1932 je občinski svet po- novno 25. maja 1934 sklenil opustiti krstna imena in je zato odobril, da se z naročilom novih uličnih tablic v tem smislu spremenijo Jan Kolarjeva, Jože Vošnjakova, dr. Anton Medvedova, dr. Fran Rosinova, dr. Pavel Turnerjeva in dr. Kari Verstovškova ulica. Dne 25. maja 1934 je poimenoval mari- borski občinski svet Bezenškovo in Kosta- njevčevo ulico, slednjo po 20. maja 1934 v Mariboru umrlem pisatelju Josipu Kosta- njevcu. Vsa ta poimenovanja so bila odobrena. Sklepa z dne 14. decembra 1934, da naj se preimenuje Gosposka ulica v • Ulico kralja Petra II. in Tattenbachova v Ulico kraljice Marije, pa banska uprava niti ni poslala dvorni pisarni v odobritev, ker so se uprli zgodovinarji in Spomeniški urad češ da naj ostanejo stara imena še naprej v veljavi. Mestna občina se je medtem pripravljala, da zadosti predpisom zakona iz leta 1930. Dejansko ni bila potrebna nobena spremem- ba v uličnih imenih, preostala je le zame- njava hišnih in uličnih tablic. Kakor že na- vedeno, so imele stare tablice črne napise na belem ozadju tudi s črnim robom, nove pa bi morale imeti bele številke in napise na rdečem polju. Tablico naj bi obrobljala vi- njeta v barvah državne zastave. Obseg tab- lice naj bi bil 20/15 cm. Za izvedbo vseh pripravljalnih del za na- bavo novih tablic je občinski svet 23. aprila 1936 imenoval posebno dokaj obsežno komi- sijo, ki bi naj uredila pravilnost napisov, poimenovala nove in po potrebi preimeno- vala stare ulice. Bilo je mnogo razgovorov in sestankov, na katerih se je pretresalo to važno vprašanje. Važna sta zlasti zapisnika sej z dne 3. decembra 1936 in 12. januarja 1937, ki že vsebujeta ogrodje sprememb in predlogov. Upoštevali so se številni predlogi raznih društev in posameznikov, ki so nava- jali osebe, zaslužne člane svojih društev ali svoje stroke, oziroma poklica. Zaradi oblike in barve novih tablic je na- stalo daljše dopisovanje med mariborsko ob- čino in bansko upravo. Občina je predlagala večje emajlirane tablice z belimi napisi na cinober-rdečem ozadju s samo belo vinjeto. 26 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Česar pa banska uprava ni odobrila z mne- njem, da je belo-rdeča zastava sosednje Av- strije in predlagala zeleno ozadje, kakor ob- staja v Ljubljani. Temu je zopet nasproto- vala mestna občina, češ da je belo-zelena štajerska zastava. Slednjič je banska uprava dne 26. avgusta 1937 le sprejela mariborski predlog, tako da je bilo mogoče zaključiti vsa dela, ki so bila potrebna pred nabavo novih tablic. Končno je mogel mestni gradbeni urad zbrati vse predloge in sklepe ter jih v poro- čilu 12. marca 1938 predložiti mestnemu svetu v sprejetje. Ta je šele 13. maja 1938 sprejel ta predlog in tako zaključil dolgotrajno delo. Predvsem je bila točno opredeljena porazde- litev prometnih žil v ceste, ulice, nabrežja in prehode. Kot izpadnice iz mesta v okolico so bile preimenovane še Gosposvetska, Ja- dranska in Vrbanova ulica v cesto, nasprotno pa Kamniška cesta v ulico. Tkalska, Volkmerjeva, Mesarska, Splavar- ska, Zička in Minoritska ulica so dobile označbo »prehod«. Določena je bila pravilna pisava Raičeva, Marxova, Stegenškova, Strossmayerjeva in Studenška ulica ter Pobreška cesta. Danj- kova in Poljska ulica sta bili združeni v Zolgerjevo ulico. Nova ulica se spremeni v Hlebovo ulico, Prelogova v Ilirsko, Miloš Obiličeva v uMco »Pri parku«, Magdalenska v Jerovškovo cesto, označba Ob brodu pa v Oreško nabrežje. Kopališka ulica ostane, ker se že sprejeto ime Ulica 6. septembra 1930 noče udomačiti. Tattenbachova ulica je po- stala Ulica kneza Koclja, del Vrbanove ulice od Vodnikovega trga do Vrtne ulice se ime- nuje Pipuševa ulica. Gosposka ulica pa ob- drži nadalje svoje ime. Na novo so bile poimenovane Predilniška, Bernekerjeva, Apostlova, Glaserjeva in Col- nikova ulica. Po teh obsežnih spremembah uličnih imen je mestni svet poimenoval 29. decembra 1939 še Poštelsko, Haloško in Hočko ulico v ma- gdalenskem predmestju, ki imajo vse smer proti označenim krajem. Sedaj šele je mestna občina lahko naročila nove tablice. Kot najugodnejši ponudnik je prevzela dobavo tvrdka Westen v Celju. V teku leta 1939 so bile vse tablice pritrjene. A tudi predmestne občine so že imele svoje ulice in ceste. Prvačila je občina Stu- denci, kjer so imeli poimenovane ne samo glavne temveč tudi stranske ulice že pred 1918. letom in so jih potem označili s sloven- skimi imeni kot v mestu. V drugih občinah so se pač uporabljala vedno stara krajevna, imena predvsem za ceste, stranske poti pa niso bile poimenovane. Šele zakon iz leta 1930 je prisilil okoliške občine, da so dale imena vsem ulicam, ki so bile v mnogih pri- merih že kar dobro zazidane in so imele videz manj prometnih mestnih ulic. Tako so dobile imena ulice na Pobrežju, Špesovem selu, Teznu, Novi vasi v Spod. Radvanju, Rožna dolina v Zgornjem Radvanju in Krče- vina ob Tomšičevem drevoredu. Pregled takrat novih uličnih imen kaže, da se niso lokalna krajevna imena nič upo- števala, kar je velika škoda, ker se po zazi- davi izgubi marsikatero karakteristično le- dinsko ime. Predvsem so odločujoči ljudje hoteli ohraniti spomin na zaslužne osebnosti ; ker pa jih je prehitelo mesto, so se ista ime- na ponavljala po vseh občinah. Tako je Can- kar imel svojo ulico v vsaki občini, vsega skupaj 4 ulice in na Pobrežju še eno »Ob Cankarjevi ulici«. Po štirikrat so bile Ciril- Metodova, Cvetlična, Gregorčičeva, Gub- čeva, Prešernova in Slomškova ulica. Po pet- krat so se pojavile Delavska in Gozdna ulica ter seveda tudi Aleksandrova cesta. Precej imen je bilo uporabljenih po trikrat in se- veda največ po dvakrat. Tako je imela leta 1945 od 296 starih ulic le dobra polovica sa- mo po enkrat ime in to večinoma pokrajin- ska imena, oziroma po osebah povsem lo- kalne važnosti. Ta množičnost enakih imen je v dopisova- nju in pregledu seveda povzročala dokaj zmede, a pomoči ni bilo, ker so bile okoliške občine tudi v tem pogledu samostojne. Temeljita sprememba je zadela imena ma- riborskih in-okoliških ulic nemška okupacija leta 1941. Ze prvi teden je okupator zahte- val poleg nemških napisov nad trgovinami in obrtniškimi delavnicami tudi nemška SL 4. Stara mariborska Barvarska ulica, asfaltirana 1. 1939 27 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO imena za ulice. Ce so pleskarji tako rekoč čez noč spremenili napise nad trgovinami, to ni šlo tako hitro pri uličnih napisih. Očit- no kulturbundovci niso bili na to priprav- ljeni ali pa so namenoma prepustili preime- novanje ulic na novo došlim Nemcem. Za nujno potrebno orientacijo tujcev so bila v prvi sili uporabljena stara nemška imena še iz dobe Avstrije, pri novih ulicah pa so ostala slovenska imena v nemškem pravo- pisu. In tako ima litografirani mestni načrt, izdan že v aprilu 1941, med drugim ulična imena kot Aliasch-, Postela-, Turnergasse itd. Y starih mariborskih ulicah so bile obe- šene avstrijske nemške ulične table, v novih ulicah pa slovenske tablice prelepljene s črnimi napisi na belem papirju s slovenski- mi imeni v nemškem pravopisu. Toda Nemcem se je mudilo uničiti vsako sled slovenstva, saj so morali izvesti Hitler- jevo naročilo, da naj napravijo deželo nem- ško! Do jeseni leta 1941 so že imele vse ma- riborske in okoliške ulice nemška imena, v večini primerov po osebah iz rajha in naci- stične stranke, za katera še preostali Slo- venci niti vedeli niso, saj jih niso poznali niti maloštevilni domači Nemci. Od sloven- skih imen je ostalo le Pregel, toda samo na- videzno, kajti šlo je le za priimek, vzet po Josipu Preglu, Nemcu iz Gradca, svetovno znanem kemiku. Upoštevanih je bilo le pet domačih imen: Bubak, Petek, Bračič, Gornik in Hočevar, to pa so imena žrtev Slovencev pri nemških demonstracijah 27. januarja 1919 pred rotovžem na Glavnem trgu. Seveda pi- sana v nemškem pravopisu! Pri tem je zginilo marsikatero pokrajinsko ime (Hoška, Primorska, Beograjska ulica i. dr.), ker so bile važnejše nemške osebnosti; umakniti se je morala seveda tudi Slovenska ulica in postati po starem zopet Grajska ulica. Naključje je hotelo, da se je Aljaževa ulica zopet imenovala po Slovencu Hoče- varju (žrtvijo 27. januarja 1919), seveda kot Hotschewargasse. Tudi je bila zopet marsi- katera ulica povišana v cesto, kakor je pač bila važna osebnost, po kateri je bila ime- novana. Niso pa bile preimenovane le stare ulice, na novo so bile poimenovane tudi nekatere že obstoječe ulice, ki pa pred okupacijo še niso imele imen. To velja zlasti za tezensko Dobravo, ki je pred okupacijo spadala pod upravo občine Hoče, ki po letu 1950 ni po- imenovala ulic kakor druge okoliške občine. Menda zaradi slabega lica hiš v 18 ulicah tega naselja, te ulice niso bile poimenovane po nemških osebnostih, temveč pretežno po živalih in rastlinah (Zajčja, Makova i. dr.). To poimenovanje pa je bilo izvedeno šele konec leta 1942. Pri tem poimenovanju mariborskih ulic pa so Nemci vendarle opravili dobro delo: uporabljeno je bilo namreč vsako ime samo enkrat. Staro mesto je sedaj z okoliškimi ob- činami pač tvorilo eno samo upravno enoto in tako ni bilo razloga za ponovno uporabo istega priimka. Ulične in hišne tablice so obdržale staro obliko, a izdelane so bile v belo-zeleni barvi, v barvah štajerske deželne zastave. Izdelala jih je zopet tovarna Westen v Celju. Za ori- entacijo je bil izdan barvan mestni načrt že jeseni 1941, druga njegova izdaja pa nasled- nje leto. Tiskan seznam ulic je tudi doživel dve izdaji, kajti v prvi so bila zaradi pre- gleda nemškim imenom dodana tudi stara slovenska imena v slovenskem pravopisu. To pa je pri nacistih povzročilo hudo kri, zato je bil ta seznam takoj vzet iz prometa in iz- dan samo nemški. Ta nemška, z veliko skrbjo izbrana imena pa niso bila v veljavi niti 4 leta! Med prvimi odredbami slovenske oblasti po osvoboditvi Maribora 8. maja 1945 je bil izdan razglas, ki preklicuje vse nemške odredbe. S tem so se vrnila tudi stara slovenska ulična imena in večinoma tudi stare ulične in hišne tablice, kolikor jih prenapeti nemški in nemčurski hišni posestniki niso bili uničili že leta 1941. Toda ta splošna obnova starih imen je imela za posledico, da so se zopet pojavila ista imena po večkrat, kakor so pač veljala pred letom 1941. To zmedo so še povečale odredbe posameznih kvartov, ki so nadomestile razne Aleksandrove in Petrove ulice z imeni bor- cev osvobodilne vojne. Iz razumljivih razlo- gov pa so dostikrat hoteli kvarti imeti ulico imenovano po istem revolucionarju in tako so se tudi te označbe ponavljale. Ta nova imena so bila pač znana predvsem v kvartih in ulicah samih, v sosednjih pa že niso več vedeli zanje, še manj pa osrednja mestna uprava, kar vse je zelo otežkočalo uprav- ljanje. Upoštevajoč te neprilike je Mestni narod- noosvobodilni odbor že za 10. december 1945 odredil dokaj široko anketno komisijo, ki naj bi uredila ta nered. Člani komisije so bili zastopniki kvartov, množičnih organizacij, zgodovinarji, zastopniki občine in drugi. Ta močna udeležba je omogočila, da je bila iz- bira imen res premišljena in vsestransko do- bro utemeljena. Brez ugovorov so bili spre- jeti sklepi, da se uporabi vsako ime samo enkrat, da se ohranijo ledinska imena, koli-. 28 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA kor so le znana, da se ulice imenujejo samo po že mrtvih osebah in da se upoštevajo predvsem borci narodne osvoboditve, vseka- kor vsi slovenski heroji. Glede predloženega osnutka sprememb in novih uličnih imenovanj se je razvila živah- na debata, s čimer je bil podan dokaz o ve- likem zanimanju prebivalstva glede uličnih imen. Ce so eni člani odbora bili mnenja, da naj se upoštevajo predvsem borci iz Ma- ribora in njegove ožje okolice, so drugi pred- lagali le bolj splošno zaslužne osebe. Ker pa je bilo treba imenovati in preimenovati mnogo ulic, so bila uporabljena imena enih in drugih, vendar je morala biti vsaka oseba znana večjemu številu odbornikov, da so bila izključena le ožja poznanstva. Mnogo debate je bilo glede preimenovanja v splošnem, da se ne bi morda preimenovale ulice le v novih predmestjih, v starem mestu pa bi stara ime- na ostala. V tem pogledu je prevladalo na- čelo, da pri istem imenu obdrži ime daljša, bolj urejena in zazidana ulica, spremene pa ga manj pomembne ulice. Tako so n. pr. v Studencih ostale poleg drugih Ciril-Meto- dova, Erjavčeva, Stritarjeva ali na Pobrežju Trstenjakova, Ipavčeva ulica i. dr. Propadel pa je predlog, da naj bi se zaradi boljše orientacije uporabila imena borcev, herojev, prijateljskih držav po možnosti ločeno v sku- pinah samo v posameznih predmestjih, ker so posamezni zastopniki želeli imeti posebno imena borcev tudi v svojem območju. Čeprav je meljsko predmestje obdržalo dokaj imen herojev: Šaranovič, Jevtič, Bračič, jih imajo tudi Studenci: Šercer, Iztok ali Tezno: Nande, Volodja. Edino imena držav so ostala nekako omejena na Tezno: Beloruska, Češka, Bolgarska, Ruska, Ukrajinska in Poljska ulica. Skupno je obsegal ta prvi predlog 122 imen, od tega 104 imena za do takrat enako imenovane ulice in 18 novih imen. Med prvi- mi so bila tudi mnoga bivša nemška (Badi, Reiser) in imena, ki niso mogla obstajati v novi družbeni ureditvi. O tem predlogu naj bi posamezni odborniki razpravljali s pre- bivalci in na prihodnjih sejah stavili spre- minjevalne predloge. Ti pa naj bodo pod- prti z opisom dela in življenjepisi predlaga- nih oseb. Le majhno število novih predlogov je dokazovalo, da je bil prvi predlog dobro premišljen. Sledili so nadaljnji sestanki an- ketne komisije, na katerih so bile pričetko- ma obravnavane spremembe prvega pred- loga, a prav kmalu tudi nadaljnja nova ime- novanja, ker so bili že leta 1946 priključeni dotedanjemu mestu še kraji Zgornje in Spod- nje Radvanje z Novo vasjo in Rožno dolino, Tezenska Dobrava in Brezje, v katerih so obstajale že več ali manj urejene ulice, ki) pa niso imele imen. Pa tudi v mestu iz leta ; 1945 je bilo treba poimenovati še marsikatero ulico. Komisija je vsaj začasno zaključila svoje J delo s sestavo popolnega seznama predlaga- \ nih sprememb za stara ulična imena na novo ; imenovane ulice, katerega je v smislu zakona , iz leta 1950 predložil Mestni ljudski odbor | Maribor predsedstvu vlade LRS v potrditev, i ker nadzorne banske uprave ni bilo več. i Spomladi 1947. leta je zakonodajni odsek j predsedstva vlade ta predlog vrnil s pripom- j bami, iz katerih je bilo sklepati, da vlada I pripravlja nov zakon o imenovanju ulic. j Vendar zaradi nemogočih razmer v uporabi ! različnih imen za isto ulico, mesto ni moglo] še dalje čakati na dokončno ureditev v po- ! imenovanju ulic. Zato je Mestni ljudski od-j bor osvojil skupni predlog na seji dne 29. j avgusta 1947 z določilom, da velja od 1. sep- j tembra 1947 naprej. S tem je bilo opravljeno, ogromno delo v poimenovanju mariborskih j ulic in odstranjena velika zmešnjava v uličnih S imenih. Bil je res že skrajni čas, kajti prebi- ! vaici so pričeli uporabljati poleg starih in lokalno določenih tudi že novo predlagana imena, za katera so pač zvedeli na raznih sestankih. .SL 5. Stara mariborska iilica: Mesarski prehod leta 195? 29 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Brez uličnih imen so ostali le kraji Meljski hrib, Košaki, Počehova, Pekel, Zrkovci, del Krčevine in pozneje Kamnica, Rošpoh in Razvanje. Napovedani zakon o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš je objavil Uradni list LRS dne 24. februarja 1948. Njegove določbe so pokazale, da je bil mariborski po- stopek pravilen, saj določa 7. člen, da spada določitev uličnih imen v pristojnost mestnih ljudskih odborov. Odpadla je torej vsaka potrditev po nadrejeni oblasti. Kljub temu je moral Mestni ljudski odbor Maribor pred- ložiti seznam teh novih uličnih imen prav- nemu oddelku ministrstva za notranje zadeve LRS, ker je pač bilo to prvo imenovanje ulic po novem zakonu. Vnovič je bila potrjena pravilnost dela mariborskega ljudskega od- bora, kajti spremembe so ostale v veljavi, potem ko so bila podana pojasnila glede ne- katerih imen. Potrjena je bila tudi pravil- nost osnovnih sklepov, kako in po kom naj se ulice poimenujejo. Čeprav so bila vsa nova ulična imena pre- vidno izbrana, vendar posamezne osebe, tako politiki in znanstveniki kakor tudi borci NOV širši javnosti niso bili znani. Zato je prevzela uprava Pokrajinskega muzeja ob- veznost, da zbere od vseh oseb, po katerih so imenovane mariborske ulice, podatke o njihovem življenju, poklicu in sodelovanju v osvobodilni borbi. Obilica takratnega dela je povzročila, da to nujno potrebno delo ni bilo takoj izvršeno. Iz uradnih potreb je gradbeni odsek ljudskega odbora, pri kate- rem je bilo združeno vse delo o poimenova- nju ulic, sestavil zadevni seznam do konca leta 1952, pri čemer so nudili dragocene po- datke arhiv Zveze borcev, oziroma pozneje arhiv oddelka NOV pri Pokrajinskem mu- zeju. Kljub določenim novim imenom in pritr- ditvi novih uličnih tablic so konservativni Mariborčani še mnogokrat uporabljali stara SI. 6. Mariborska ulična tablica iz leta 1938 predaprilska ali od lokalnih kvartov začet- koma določena imena in tako povzročali nejasnosti in nepotrebno delo v uradih. Tako je bilo še leta 1950 treba uradno pozvati pre- bivalce Dobravske ulice v Tezenski Dobravi, da ne obstaja ime Ulica mariborske brigade, kakor ga je bil sprejel kvartni odbor, če- prav te borbene edinice sploh ni bilo. Šele pritrditev hišnih tablic leta 1955 je nekako le zavrla napačne ulične označbe vsaj v pis- meni uporabi, čeprav se ustno posamično le še uporabljajo stara imena. Da je bilo po tej komaj premagani zmedi sploh mogoče ugotavljati, katero staro in novo ime velja za kako ulico, je bil torej zopet iz povsem uradnih potreb sestavljen pregled imen za vsako ulico posebej. Temu pregledu so bila kasneje dodana še prvotna — v mnogih primerih še avstrijska imena —, kar je nudilo popoln zgodovinski pregled za spremembo imen pri vsaki ulici posebej. Kljub veliki potrebi obstoji ta seznam le v petih, s strojem pisanih izvodih, kakor tudi že prej omenjeni seznam z življenjepisi oseb, po katerih so bile ulice imenovane leta 1947 in pozneje. A življenje v Mariboru je teklo naprej in' to dokaj hitro. Mesto je spreminjalo svoje i meje, pridružili so se novi predeli z neime- I novanimi ulicami (pekrski del Rožne doline, j Dogoše), gradile so se tovarne in stanovanj- ske hiše sredi polja, urbanisti so izdelali nove regulacijske načrte, kar vse je zahte- valo vedno nove ulice, ki jih je bilo treba poimenovati. Glede imen ni bilo zadrege, saj i se je v osvobodilni vojni borilo mnogo juna- ^ kov, a tudi zgodovinarji, gospodarstveniki ¦ in politiki so imeli v zalogi še dovolj zasluž- ; nih mož. Zaradi hitrejšega postopka je Mest- \ ni ljudski odbor imenoval ožji odbor, v ka-i terem so bili zastopniki muzeja. Zveze borcev, j množičnih organizacij, odborniki MLO in uslužbenec gradbenega odseka. Ta odbor je i predlagal Mestnemu ljudskemu odboru nova \ imena v dokončno odobritev. ! 2e 3. novembra 1947 so bile predlagane! Kuharjeva, Dalmatinova, Glonarjeva, Pio-' nirska, Dragonijeva, Ilichova, Kranjčeva,; Zeleznikarjeva, Ertlova ulica, Ulioa heroja I Vojka in preimenovana Jelačičeva v Pun- ! cerjevo ulico. Še isto leto so sledile Babni- i kova in Lahova ulica ter ulica V borovju.; Vsa ta imena je vseboval skupni seznami ulic, ki je bil izdan meseca decembra 1947.] leta in je navajal poleg novih tudi staraj imena, da je bil olajšan pregled sprememb. ¦ Po priključitvi pekrskega dela Rožne do-! line mestu Mariboru spomladi leta 1948 je, bilo treba določiti imena tamkajšnjim uli- 30 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA cam, ki niso potekale vedno v podaljšku ulic v Zgornjem Radvanju. Nastala so imena Tančeva, Rožnodolska, Kosova, Pirnatova, Lesjakova, Begova, Beraničeva ulica in Ob ribniku, ki jih je odobril MLO Maribor dne 24. aprila 1948. Napredujoča zazidava je zahtevala vsako leto nove ulice in s tem nova uUčna imena. Čeprav je gradbeni odsek sledil tem potre- bam in sproti predlagal nova imena, je Mest- ni ljudski odbor zaradi dodatnih pojasnil šele na zasedanju 26. februarja 1951 zopet odobril novo skupino uličnih imen: v Studencih Ka- radžičevo in Štefanovo ulico, v stanovanj- skem naselju železničarjev ob Engelsovi cesti BesednJakovo, Zadružno, Ažbetovo ulico in Ulico Ilije Gregoriča, v Novi vasi v novem naselju »Moj dom« Regenovo, Majarjevo in Rezijansko ulico, v naselju delavcev Tovarne avtomobilov ob Betnavskem gozdu Pasteur- jevo, Tavčarjevo, Djakovičevo, Crnekovo, Bazoviško, Vorančevo, Prijateljevo ulico in Ulico Jakoba Zupančiča, na Teznu v naselju Metalne Kidričevo, Janševo in Zmavčevo ulico ter v Dobravi Panonsko ulico in Trg kragujevskih žrtev, na Pobrežju v naselju delavcev Mariborske tekstilne tovarne Mil- činskega, Nazorjevo, Gallusovo, Durjavovo in Cufarjevo ulico, ob Šentiljski cesti Brez- nikovo in Smrekarjevo ulico, v novem na- selju delavcev Konstruktorja in Državnih elektrarn ob Vrbanski cesti pa Znidaričevo, Podjunsko, Pasterkovo in Njegoševo ulico ter v Kamnici Elektrarniško ulico. Ni to bilo zadnje obsežnejše poimenovanje novih ulic. Tudi v naslednjih letih je nagli razvoj Maribora zahteval vedno nova ime- novanja, vmes pa je prišlo še nekaj spre- memb starih imen. Prav tako spremembo je sprejel Mestni ljudski odbor že 22. febru- arja 1952, ko je preimenoval Vrtno ulico v Ulico Prežihovega Voranca in Kuharjevo ulico na Pobrežju v Ulico Matije Murka. Prvo zato, ker je leta 1950 umrli Prežihov Voranc stanoval v hiši ob Vrtni ulici, drugo pa v domnevi, da je Kuharjeva ulica tudi imenovana po istem Lovru Kuharju. Ker pa je bila že 26. februarja 1951 poimenovana Vorančeva ulica v naselju ob Betnavskem gozdu in je dobila pobreška Kuharjeva ulica svoje ime po Štefanu Kuharju, zbiralcu na- rodnih pesmi v Prekmurju, je bilo to ime- novanje povsem spremenjeno tako, da je Kuharjeva ulica ostala, Vorančeva ulica je postala Ulica Matije Murka, in Vrtna ulica pa Prežihova ulica. Še isto leto je izdal Mestni ljudski odbor 17. junija 1952 odločbo, da se zamenjata imeni Ulica talcev in Sodna ulica, to pa iz razloga, ker je okupator odvažal po novi Ulici talcev v graški krematorij talce, ki so bili ustreljeni na dvorišču jetnišnice in ker poteka nova Sodna uHca sedaj pred glavnim vhodom sodne palače. Čeprav povzročajo take zamenjave uličnih imen zmedo med prebivalstvom, je bila ta zamenjava ugodno sprejeta, saj je bila tudi opravičljiva in no- bena od obeh ulic ni kaj posebno zazidana. Krajše poimenovanje je bilo izvedeno 9. marca 1952, ko so nastale Sernčeva ulica v koroškem, Ramovševa v magdalenskem predmestju ter Pintarjeva, Filipičeva in Po- lančičeva ulica v Studencih. Naslednje ime- novanje se je nekoliko zavleklo, ker je taj- ništvo za prosveto in kulturo predlagalo nekatere spremembe prvega predloga. Po skupnih razgovorih je bil sestavljen konč- ni predlog, ki je bil sprejet na skupščini 27. oktobra 1953. Nastala je nova Valesova, Glinškova, Rusjanova, Križajeva, Trebuša- kova, Dolarjeva, Antoličičeva in Menciger- jeva ulica. Ulica Jožice Flander in Ulica ko- vinarjev ter v Razvanju ulica z označbo Pri opekarni. V vasi Dogoše je bilo težko doseči dobro orientacijo, ker stojijo nekatere hiše daleč od prave vasi. Ene na primer pri dupleškem mostu, a druge 1,5 km daleč ob Ptujski cesti SI. 7. Prelepljainje uličnih tablic leta 1941 31 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Že pri Miklavžu. Krajevna označba hiš tu ni dala nobenega pregleda, zato je bilo predla- gano poimenovanje posameznih cest dn po- tov, ki je končno tudi bilo sprejeto. Označbi Dupleška cesta v Brezju in Ptujska cesta iz Tezna v Miklavž sta se podaljšali do konca območja Dogoš. Glavna pot v vasi je dobila označbo Nad reko, podobne krajevne označ- be so še Gasilska ulica. Na polju. Na dobravi in Nad gramoznico. Po osebah so bile ime- novane Svenškova ulica, Ulica Kirbiševih in Ulica Jožeta Štanteta. Tu je bilo mogoče uporabiti pretežno krajevna imena, ki omo- gočajo dobro orientacijo. V Kamnioi sta bila iz krajevne označbe izločena Kamniški jarek in Brestrniški breg, da bi se tako uradno potrdili ti dve splošno uporabljani imeni. Vendar sta bili obe označbi kasneje uradno opuščeni, ker bi se moral staviti predlog za novo imenovanje naselij, za kar pa ni bilo dobre opravičbe. Med prebivalci pa sta imeni ostali. Istočasno so bila sprejeta tudi nekatera preimenovanja: Vrtna ulica je dokončno po- stava Prežihova, Stolna ulica Poštna, Sta- lingrajska ulica Ulica pariške komune. Za- vezniška ulica Grčarjeva in Murščeva ulica Ulica Draga Kobala. Zrinjski trg je dobil novo ime Trg Borisa Kidriča in se med Ko- lodvorsko in Razlagovo ulico razširil do Partizanske ceste. S tem je odpadel prvotni sklep, da bi se tako poimenoval široki del Partizanske ceste pred novim glavnim kolo- dvorom. Tudi Trg rdeče armade je dobil novo ime Trg revolucije. Trubarjeva ulica pa se je podaljšala preko Kalvarijske ulice, s čimer ta označba odpade. Podaljšanju označb Dupleške in Ptujske ceste preko vasi Dogoše je ugovarjal Urad za statistiko, ker da bo to nasprotovalo pred- pisom o označevanju naselij. Vas Dogoše naj bi s tem imenovanjem obeh cest zgubila zna- čaj sainostojnega naselja in bi postala del mesta. Vendar je prevladalo mnenje, da je važnejša dobra orientacija in označba je ostala. Iz Maribora potekata podobno Sent- i SI. 8. Nova ulična tablica iz leta 1948 iljska skozi štiri naselja: Krčevino, Košake,^ Počehovo in Pekel; a Tržaška cesta skozi! Tezno in Spodnje Radvanje. Mariborčani si teh cest ne morejo predstavljati razdeljenih na posamezna imena, ker pač potekajo proti krajem, po katerih so dobile svoja imena že i v davno preteklih časih. Odločilen je bil i sklep Sveta za komunalne in gradbene za-1 deve Mestnega ljudskega odbora Maribor z \ dne 21. maja 1954. Nekatere nejasnosti v poimenovanju ulic je odpravilo priporočilo Zveznega sveta od 10. septembra 1953, ki je svetovalo ljudskim odborom in gospodarskim organizacijam, da naj ne uporabljajo več imen živečih vodilnih ljudi za poimenovanje ulic in tovarn, že ob- stoječe pa naj spremenijo. Poznejša določila so sicer le omogočala uporabo teh imen, ven- dar samo s predhodnim pristankom zadev- nega odbora pri Zveznem izvršnem svetu. Ker se je Maribor že od vsega začetka do- sledno držal principa, da poimenuje ulice le po mrtvih osebah, sedaj niso bile potrebne nobene spremembe. Na skupščini ljudskega odbora dne 16. no- vembra 1953 je odbornik iz Zgornjega Rad- vanja predlagal preimenovanje ulic: Ope- karska ulica. Pot k mlinu in Ob ribniku v Ulico Adolfa Oberlajterja, Ulico Ludvika Pliberška in Ulico Franca Pinterja. Odbor za predlaganje uličnih imen je zavzel odklo- nilno stališče in naslednja skupščina se je strinjala z njegovimi utemeljitvami: Maribor je preveč trpel med nemško okupacijo, da bi mogel že po 10 letih prenašati nemška ulična imena, po Pinterju (čeprav drugi osebi) je že poimenovana Pintarjeva ulica v Studencih. Predlagana imena so predolga za čitljiv napis na majhnih hišnih tablicah, od- več je navajanje krstnih imen in končno so sprejeta imena pokrajinsko utemeljena in nudijo torej najboljšo orientacijo. Po Pliber- šku pa se lahko imenuje kaka nova ulica. In končno, če so bili vsi trije tovariši res tako splošno važni delavci ali borci med osvobodilno vojno, zakaj jih niso poznali in predlagali krajevni zastopniki že leta 194?? Zaradi novih parcelacij, regulacij in na- daljnje zazidave je bilo treba tudi v letu 1954 predlagati imena za številne nove ulice, ki so bila končno odobrena na skupščini ljud- skega odbora dne 28. januarja 1955. Vzhodni del Aškerčeve ulice proti Partizanski cesti je dobil ime Veluščkova ulica, ker se prva zaradi zgradbe osnovne šole konča že pri Kersnikovi ulici. Fluksova ulica je nastala pri novih hišah Mariborske tekstilne tovarne na pobrcškem platoju, Goče Delčeva ulica poteka severno od Nazorjeve ulice, obe pa povezuje Trinkova ulica; ob novi osnovni 32 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Šoli na Pobrežju so nastale Tolstojeva in Zdravkova ulica ter Ulica Anice Cernejeve. V severnem delu naselja v Stražunu je bilo treba poimenovati Jamovo ulico, a južno od Bazoviške Koprsko ulico. Opazljivo je, da se pri novih ulicah med drugimi starejšimi ulicami uporabljajo že samo osebni priimki. To pa ni nič čudnega, kajti krajevna imena — kolikor so sploh obstajala — so bila uporabljena že pri prvih poimenovanjih ulic. Imenovanje ulic dne 28. januarja 1955 je bilo zadnje, ki ga je izvedel Mestni ljudski odlx)r Maribor za svoje dokaj obširno ob- močje. S 1. septembrom 1955 je bil ta po- merij razdeljen na štiri nove upravne enote, nove komune, katerih ljudski odbor je bil vsak za sebe pristojen, da sam imenuje ulice v svojem območju. S tem jia je nastopila zopet možnost, da bi se pojavilo isto ime v dveh različnih občinah, kar bi neugodno vplivalo na splošni pregled, kajti končno se- stavljajo te 4 občine vendarle enotno naselje mesto Maribor. Da se ne bi pojavilo pri novih uličnih poimenovanjih enako ulično ime, skrbi deloma skupni organ Mestni svet, še bolj pa Komisije za predlaganje uličnih imen, ki sicer obstajajo v vsaki občini posebej, a je polovica članov ista v vseh: zastopnik muzeja. Zveze borcev in gradbenega odseka, a komune zastopata dva odbornika — člana Sveta za komunalne zadeve in Sveta za pro- sveto ter zastopnik SZDL tistega terena, v katerem leži še neimenovana ulica. Ker se mesto ni več širilo v prosto polje, temveč so se zaradi prihranka pri delih za ulice, kanale, napeljavo vode, plina in elek- trike zazidavale predvsem proste parcele v mestu samem, ni bila potreba po imenova- nju ulic posebno velika. Tako je ObčLO Maribor-Center poimeno- val 31. januarja 1957 Ulico Berte Bukšek severno od Tomšičeve ulice in ObčLO Ma- ribor-Tabor isti dan Machovo in Pupinovo ulico južno od Valvasorjeve ulice ter Ulico Rezike Zalaznik v Studencih. Po smrti predsednika Zvezne ljudske skup- ščine Mose Pijade je na predlog uprave za gradnje in sklepa Mestnega sveta preime- noval ObčLO Maribor-Tabor dne 10. ju- nija 1957 Valvasorjevo ulico v Ulico Mose Pijada. Prvotno je bilo to ime namenjeno le novemu delu Valvasorjeve ulice med Masa- rykovo cesto in Gorkega ulico, ki poteka med samimi novimi stanovanjskimi hišami in bo moderno urejen, a je bilo končno spre- jeto za vso ulico do Raičeve ulice. Istočasno je bila preimenovana Tovorniška cesta v Val- vasorjevo ulico. Kakor je bilo prvo preime- novanje primerno, tako slabo je drugo. Prvič povzroča prenos imena na drugo ulico zmedo v orientaciji, drugič pa je bila Tvorniška cesta za Maribor zgodovinskega značaja, ker je bila tako imenovana glede na tvornice železniških vozil že ob svojem nastanku, a Valvasor dejansko za Maribor sam ne po- meni nič. Ce se je že preimenovala vsa Val- vasorjeva ulica, bi se moglo to ime čez leta uporabiti kje drugje brez motenj. Vsako leto bo treba tudi v bodoče poime- novati po nekaj ulic v novih občinah Ma- ribor-Center, Maribor-Tabor in Maribor- Tezno, medtem ko v četrti občini Maribor- Košaki te potrebe ne bo zaradi njene lege že v gričih in goricah severno od strnjenega mesta. * ¦ • Konec leta 1957 je imelo mesto Maribor 528 uličnih označb, od tega 14 trgov, 29 cest, 469 ulic, 6 prehodov, 6 poti, 2 ledini in 2 parka. Nasproti letu 1919 s 160 imeni je to lep porast, vendar je treba upoštevati, da so bile leta 1951 združene z mestom okoliške občine, ki so imele svoje ulice. A tudi v pri- meri z okupiranim Mariborom, ki je imel ob osvoboditvi leta 1945 že 355 uličnih označb, je ob upoštevanju nadaljnjih 21 no- vih ulic na Brezju in 8 ulic v Dogošah, raz- lika s 144 novimi označbami za dobo 10 let SI. 9. Leta 1957 moderno urejena Ulica heroja Staneta 33 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Še vedno lepa. To je pač najlepši dokaz, kako zelo se je osvobojeni Maribor v teku 13 let razširil in to še potem, ko je zacelil vojne rane, ki mu jih je prizadejalo bom- bardiranje v rušenju številnih zgradb, pred- vsem stanovanjskih hiš. Končno še pregled, po kom so imenovane mariborske ulice, saj ni bilo mogoče v veli- kem Mariboru vedno uporabljati krajevne označbe, kakor je to lahko napravil mali Maribor znotraj mestnega obzidja. Vendar pa ima 184 cest in ulic krajevne označbe, če že ne ozko lokalne pa po krajih, v katerih smer vodijo. So pa vmes tudi oddaljena me- sta in dežele. Osebna imena so uporabljena pri 316 ulicah, poklici so zastopani samo sedemkrat, ostalih 21 ulic pa je imenovanih po raznih dogodkih in pojmih. Kakor ima dobra tretjina ulic krajevno označbo, so tudi osebe iz Maribora zastopane s 130 imeni, kar dokazuje trud odločujočih forumov, da se ohrani spomin na domačine in to ne glede, če je ta ali oni bil v mestu rojen, če je tu študiral ali deloval. Večino imajo vsekakor zadnji. Po narodnosti seveda prednjačijo Slovenci z 264 imeni, sledi 23 drugih Jugoslovanov, 19 Slovanov in 10 tujcev. Borba za narodno osvoboditev je nudila obilico imen znanih borcev, aktivistov in revolucionarjev. Njihova imena so uporab- ljena pri 86 ulicah, med njimi imena 29 tal- cev in 17 herojev. Ob času poimenovanja ulic v letu 1947 je bilo od odlikovanih slo- venskih narodnih herojev mrtvih že deset in ti so v tem svojstvu označeni tudi že v uličnem imenu. Pri poznejših odlikovancih so uporabljena samo partizanska ali osebna imena, kot na primer Iztok ali Besednjak. Odbor se je spomnil tudi dveh Srbov-hero- jev, ki sta prišla iz glavnega štaba, da bi koordinirala osvobodilno borbo in sta v teh bojih padla: Jevtic in Saranovic. Težko je porazdeliti osebe po njihovih po- klicih, kajti pri imenovanju kake ulice po neki osebi običajno ni bil važen njen živ- ljenjski poklic, temveč predvsem njeno delo- vanje, ki je bilo bolj važno za splošnost. Ako pregledamo imena mariborskih ulic po tem vidiku, vidimo, da je med temi osebami za- stopanih kar 54 pisateljev, 30 pesnikov in 35 politikov. V svoji stroki pa je bilo izjemno važnih 35 učiteljev in profesorjev, ki so veči- noma tudi pisatelji, nadalje 14 slikarjev in kiparjev, 10 tehnikov, 4 zdravniki, 9 glasbe- nikov, 7 gospodarstvenikov in 1 gledališka igralka. Poleg tega se je politično in progre- sivno udejstvovalo, oziroma v borbi za na- rodno osvoboditev sodelovalo 66 delavcev in kmetov ter 14 študentov. Raznih drugih po- klicev je bilo 37 oseb, v katerem številu so vsebovana tudi razna zgodovinska imena. Med to množico oseb pa je samo 8 žensk: 7 bork in 1 dramska igralka (Berta Bukšek). Zanimiva je porazdelitev števila ulic po mestnih občinah. Tu nikakor ne prednjači občina Center s starim delom mesta, ampak občina Tabor z 209 ulicami. Za boljšo pre- sojo je treba upoštevati, da imajo v tej občini imenovane ulice vsi okoliški kraji: Studenci, Zgornje in Spodnje Radvanje ter Nova vas, le vasi Limbuš, Pekre in Razvanje so brez imenovanih ulic. Sledi občina Tezno s 165 uličnimi imeni na Pobrežju, Teznu, Brezju in Dogošah. Nekako osnovna občina Center je s 158 imeni šele na tretjem in občina Ko- šaki s samo 4 imeni na četrtem mestu. Kakor je slednja povsem podeželskega značaja in leži v gričevnatem ozemlju ter zato nima in ne bo imela več ulic, ima občina Center združene svoje ulice v centru mesta, vsi oko- liški kraji pa nimajo poimenovanih ulic, ker ležijo tudi ti v hribih mariborske okolice. Čeprav se je pri vseh poimenovanjih ulic po letu 1919 pazilo, da se upoštevajo le mrtve osebe, so vendar nastale maloštevilne izjeme, pretežno iz osebnih razlogov. Več se je v tem pogledu grešilo v okoliških občinah. Vendar je ob velikem poimenovanju ulic leta 1947 ohranilo svoje ime samo pet ulic po še živečih osebah. To so pisatelji Finžgar, Me- ško in Pregelj, dolgoletni studenški župan Kaloh, sokolski delavec Murnik, katerim se je takrat pridružil še kovinar Meznarič. Prvo imenovani so vsi znani javni delavci, Kaloh bo bolj znan samo Mariborčanom, predvsem Studenčanom, zato so prav gotovo zaslužili, da jih tudi Maribor ohrani v spominu in to še žive, čeprav to ne ustreza sprejeti smer- nici. Od teh je leta 1954 umrl Kaloh, ostali pa so konec leta 1957 še živeU. Kljub njihovi visoki starosti jim Mariborčani želijo še dol- go dobo čakanja na tisti čas, ko bi se po predpisih smele po njih imenovati ulice. Isto velja tudi za najmlajšega, t. j. Meznariča, po katerem je bila imenovana ulica kot aktiv- nem udeležniku v oktobrski revoluciji leta 1917 v Rusiji, enem od najbrž tako malo- številnih Mariborčanov, ki so takrat bili v Rusiji in ki so sodelovali v revoluciji. Kakor nastajajo nove ulice, tako tudi od- padajo, saj je to povsem naraven potek. Na- vedli smo že krajšanje starih mestnih ulic, a tudi v novejšem času se dogaja, da izgine kaka ulica iz mestnega načrta. Tako je po- vsem prešla v sosednja stavbišča Motherjeva ulica, preko katere so razširile svoje prostore Mariborska tekstilna tovarna, Zlatorog in 34 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Livarna ier delavnice Gozdnega avto pod- jetja. Le po imenu in samo z 2 hišama na eni strani obstoji še Ozka ulica, ki na drugi svoji strani meji na novi nasad ob Glavnem trgu, tako da ji nikakor ne ustreza sedanje ime, še manj pa bi ji prvotno »Črna« ulica (Schwarzgasse)! Po novih zazidalnih načrtih pa bo ta ulica celo povsem zginila. In verjet- no bodo sledile še druge. Njihova imena se morda pozneje ponovno uporabijo ali pa kot manj važna povsem odpadejo. Kakor zadnja leta, bo tudi v bodoče treba vsako leto imenovati nekaj novih ulic. Morda najprej le v manjšem številu, ko pa bodo za- zidana še posamezna prazna stavbišča ob sicer zazidanih ulicah in cestah v sredini mesta ter bo napredovala zazidava v prosta ' polja, bo nastajalo vedno več novih ulic. Za ; poimenovanje pa ne bo zadrege, saj imamo \ dovolj zaslužnih mož, ki bodo po naravnem ^ zakonu polagoma zadoščali pogoju za ohra- i nitev svojega spomina s poimenovanjem no- ¦ vih ulic. In med borci osvobodilne vojne je ; še mnogo požrtvovalnih udeležnikov, ki za- [ radi svojega izjemnega delovanja za osvobo- ; ditev res zaslužijo, da se ohranijo njihova imena v splošnem spominu tudi pri uličnih označbah. VIRI: . Dr. A. Mally: Gassen, Strassen und Plutzebuch der Stadt Marburg, 1906; dr. R. G. Puff: Marburg in Steiermark, i 184.7; Correspondent für Untersteiermark, 1862; Marburger- ; Zeitung, 1876, 1919; Straža, 1919; Arliiv LRS — podružnica! Maribor; .^rhiv Uprave za gradnje občine Maribor-Center. NEKAJ O NEPOSREDNIH DAVKIH V XVI., XVII. IN XVIII. STOLETJU KRATEK PRISPEVEK K ZGODOVINI DAVKOV NA KRANJSKEM RAFAEL OGRIN Avguštinski samostan »pred špitalskimi vrati« v Ljubljani je imel svoje posestvo pri Radečah na Dolenjskem. V rektificiranih dominikalnih aktih novomeškega okrožja, št. 9, ki se hranijo v DAS, .so združene listine, ki se tičejo popravka davčne osnove v času Marije Terezije. Tu je ohranjen tudi izvleček iz davčnih knjig za leta 1717 do 1759, kjer so vpisani posamezni deželni davki, ki so jih avguštinci v tem času plačevali. Zgodovina davkov na Kranjskem v pre- teklih stoletjih do danes še ni obdelana. Za Štajersko je na razpolago obširno delo »Die Geschichte der direkten Steuern in Steier- mark bis zum Regierungsantritt Maria Te- resias«, ki ga je spisal Franc pl. Mensi. Čeprav sta bili Štajerska in Kranjska v prejšnjih stoletjih v najtesnejši zvezi, saj sta tvorili s Koroško tako imenovano Notranjo Avstrijo, je vendar vsaka dežela pri razdeli- tvi davkov med svoje davčne obvezance po- stopala neodvisno druga od druge. Zato veljajo izsledki dr. Mensija pač za slovensko Štajersko, za Kranjsko pa ne. Morda ne bo odveč, če na podlagi že ome- njenega izvlečka pokažemo, kakšni nepo- sredni davki so se plačevali na Kranjskem. Do konca srednjega veka je dobival dežel- ni knez svoje dohodke od svojih posestev in nekaterih posrednih davkov, od kovanja denarja, mitnine in sodnih pristojbin. Fride- rik III., kateremu je vedno manjkalo denar- ja, in njegovi nasledniki so začeli uvajati razne neposredne davke, vendar je vsaka dežela izterjevala davke na drugi osnovi. Da se doseže enoten postopek, so se 4. decembra 1541 zbrali zastopniki vseh avstrijskih dežel v Pragi. Na tem deželnem zboru so se 11. januarja 1542 dogovorili, da naj kot osnova za obdavčenje velja vrednost podložniških zemljišč. Pet starih avstrijskih dežel, t. j. obe Avstriji, Štajerska, Koroška in Kranjska z Goriško pa so si pridržale pravico, da lah- ko določijo davčno osnovo tudi na kak drug običajen način. Že 3. decembra 1542 se je v"seh pet dežel na Dunaju dogovorilo za novo osnovo. Namesto vrednosti zemljišč so do- ločile vrednost raznih podložniških dajatev zemljiškemu gospodu. Te dajatve so sklenili oceniti tako, da se od »suhega« denarja upoštevata le dve tretji- ni (torej od vsakega goldinarja, ki je imel 60 krajcarjev, le 40 krajcarjev), za dajatve v naravi pa so sestavili poseben zelo nizek cenik (Herrenanschlag). Neki podložnik-zemljak je n. pr. dajal let- no 1 fl 54 kr najemnine v denarju, v naravi pa 4 mernike pšenice, 4 mernike rži, 4 mer- nike prosa in 12 mernikov ovsa, dva kopuna, 10 jajc in 1 čehuljo prediva. Njegove dajatve so ocenili takole: Dve tretjini od 1 fl 54 kr je dalo.........1 fl 16 kr 4 merniki pšenice po ceniku . 10 kr 2 pf 4 mernike rži...... 8kr 2pf 4 mernike prosa..... 4 kr 1 pf 12 mernikov ovsa .... 17 kr 1 pf 2 kopuna po 1 kr . . . . 2 kr 10 jajc (10 po Ipf) . . . . Ipf 1 čehulja prediva .... 1 kr 1 pf Skupaj........20 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO To vsoto 2 f 1 so imenovali gosposko imenje tega podložnika. Gosposka imenja vseh pod- ložnikov enega gospostva so se seštela in vsota vpisala v imenjsko knjigo, kjer je imelo vsako gospostvo svoj list. Imenja so se izračunala v funtih. Ta je imel 8 šilingov po 30 pfenigov, skupaj 240 pfenigov in je bil enak goldinarju, ki je imel 60 krajcarjev po 4 pfenige, torej tudi 240 pfenigov. Leta 1544 so se v Brucku sestali zastopniki petih dežel in ugotovili skupno gosposko imenje posameznih dežel. Tako je izkazala Štajerska...... 72.248 funtov Koroška...... 34.824 funtov Kranjska...... 22.000 funtov Goriška...... 5.632 funtov Skupaj...... 134.704 funtov 2e naslednje leto so zasedali deželni zastopniki na Dunaju od 7. decembra 1545 do 11. januarja 1546. Vlada je zahtevala 500.000 fl kot vojno pomoč. Notranje avstrij- ske dežele so dovolile 134.000 fl, to je znesek, ki je bil skoraj enak gornji vsoti. Zato so imenja zaokrožili in je prevzela Štajerska...... 72.000 f 1 Koroška....... 34.000 fl Kranjska...... 22.000 f 1 Goriška....... 6.000 fl Skupaj....... 134.000 fl Po tem ključu so te dežele tudi še naprej delile med seboj davke, ki jih je nakladal Dunaj. Izkazani funti pa niso ustrezali resnične- mu številu funtov, s katerimi so posamezne dežele razpolagale. Kranjska je imela 1. 1738 na voljo 25.749 funtov, torej 3749 funtov v dobrem. Tako piše Kari Seifert pi. Periz- hoff, deželni registrator, v svojem poročilu »Gründliche Information« z dne 1. julija 1738. Leta 1725 je nekdo iz Ljubljane naznanil cesarju deželne stanove, češ da prikrivajo kar 8000 funtov. Ovadba se sicer ni upošte- vala, vendar pa je bil ovaditelj verjetno kar dobro poučen. V Raigersfeldovem arhivu XVIII se je ohranil načrt, menda iz 1. 1747, kjer predlaga, kako naj bi se preuredil davč- ni sistem, da bi ustrezal zahtevam erarja in dežele. Tu se računa s 30.933 funti in s 24.182 kmetijami. Ovaditelj bržkone ni bil daleč od deželnega knjigovodstva. Sicer pa so imele tudi druge dežele lepo število funtov v svoje dobro. L. 1710 je imela Štajerska 79.453 funtov gosposkega imenja, torej kar 7453 funtov več. Vojna pomoč v znesku 22.000 funtov se je na Kranjskem 1546 razdelila tako, da je ma- ralo vsako gospostvo plačati po 1 goldinar na vsak funt svojega gosposkega imenja. Go- spostva pa so davek razdelila med podlož- nike in je moral zgoraj omenjeni podložnik- zemljak plačati tisto leto na davku . . . . 2 f 1 najemnino . . . 1 f 1 54 kr (činž) skupaj . . . . 3 f 1 54 kr v denarju, poleg tega pa oddati še vse, v urbarju določene dajatve v naravi, kakor so zgoraj naštete. Ze leta 1558 se je povišal davek na dva in pol goldinarja na vsak funt gosposkega ime- nja. Od tega je moral plačati podložnik dva goldinarja, lastnik imenja pa je dodal iz svo- jega po pol goldinarja. Davek je še nadalje naraščal. Leta 1608 so namesto osebnega davka (Leibsteuer) naložili lastnikom do- klado 8 kr na vsak funt gosposkega imenja, podložnikom pa 1 fl na vsako celo kmetijo. Leta 1624/25 so prevzeli deželni stanovi vzdr- ževanje Vojne krajine in so plačali obmejni milici zaostanek na plači. Zato so naložili vsem lastnikom novo doklado po 30 kr na vsak funt. Novo doklado je moral plačevati lastnik sam. Iz istega vzroka pa so to leto naložili tudi podložnikom nov davek po 45 kr na vsako celo kmetijo. Leta 1631 so deželni stanovi prevzeli 800.000 f 1 dvornega dolga in so uporabili novo doklado 30 kr na vsak funt gosposkega ime- nja in 45 kr na vsako celo kmetijo za obresto- vanje tega dolga. Tako je postala nova do- klada stalna. Odslej deželni davek ni več naraščal in je ostal na tej višini do rektifi- kacije davčne osnove pod Marijo Terezijo, oziroma za podložnike še preko rektifikacije. Podložnik-zemljak je sedaj plačeval poleg najemnine od 1. 1558 dalje na vsak funt, s katerim je bila ocenjena njegova kmetija po . . . . 2 f 1 od 1608 dalje doklado na celo kmetijo po.....1 fl od 1624/25 dalje novo doklado na vsako celo kmetijo . . 45 kr skupaj.........3 f 1 45 kr 36 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Lastnik posestva pa je plačeval od 1. 1558 dalje po pol gol- dinarja za vsak funt gospo- skega imen j a..... 30 k r od 1. 1608 dalje doklado na vsak funt po...... 8 kr od 1. 1624/25 dalje novo do- klado na vsak funt po . . 30 kr skupaj.........1 fl 8 kr oba skupaj.......4 f 1 53 kr Avguštinsko posestvo pri Radečah je ob- segalo po imenjski knjigi 1. 1753 45 ^/a kme- tije, ocenjene s 67 funti 22 kr. Po zgoraj omenjenem izvlečku so avgu- štinci plačali to leto 1. po dva in pol goldinarja na vsak funt gosposkega imen ja.......168 fl 25 kr 2. doklado iz 1.1608 po 8 kr na vsak funt..... 8 f 1 59 f 1 3. od vsake cele kmetije po 1 fl........45 f 1 40 kr 4. novo doklado iz 1.1624/25 po 30 kr na vsak funt . 33 fl 41 kr 5. po 45 kr od vsake cele kmetije.......34 fl 15 kr Skupaj........291 fl Imenjske knjige se večinoma niso ujemale z dejanskim stanjem. Tako so imeli avgu- štinski podložniki po urbarju 34 V4 kmetij in 69 funtov 24 kr, in so plačevali od tega imen j a 1. po 2 f 1 na vsak funt (69 funtov 24 kr).....138fl48kr 2. doklade 1 fl na vsako kmetijo ......34 fl 45 kr 3. nove doklade na kmetijo po 45kr......26 fl 4kr Skupaj........199 fl 37 kr Lastnik je moral torej pla- čati iz svojega le . . . 91 fl 23 kr Deželni davek je bil v prvi vrsti namenjen za deželno obrambo in za kritje deželnih upravnih stroškov; za kritje potreb državne vojske, dvora in centralne uprave pa ni za- doščal. Zato je bil 1. 1633 vpeljan nov davek, ki so ga na Kranjskem označevali navadno kot izredno kontribucijo ali tudi kot vojno kontribucijo. Višina tega davka se je vsako leto določala posebej z davčnimi patenti. Tako določa n. pr. davčni patent z dne 22. septembra 1744, da mora plačati: t. vsak duhovni in svetni gospod in deželan kot izredno kontri- bucijo na vsak funt gosposkega imen ja......... 1 fl lOkr 2. plemiči, svobodniki in drugi deželani plačajo dvojno na vsak funt gosposkega imenja............... 2 f 1 20 kr 3. od vsake hiše v mestih in trgih, tudi od vsake cele kmetije na deželi se plača................... 5 f 1 45 kr 4. od koče, domca ali poddruštva (Untersasserei)...... 1 f 1 55 kr 5. od mlinskega kolesa, ki se stalno vrti.......... . 1 fl 26kr 1 pf 6. od mlinskega kolesa, ki se ne vrti stalno, polovica..... 43 kr V2 pf 7. od vsakega rovta ali novine za tri dni dela toliko, kolikor za celo kmetijo................, . . . 5 f 1 45 kr 8. za manjši rovt ali novino tretjino............ 1 f 1 55 kr 9. svobodniki plačajo od vsake kmetije dvojno....... 11 f 1 30 kr Kontribucija se je vsako leto spreminjala,! enkrat je bila nekoliko manjša, drugič zopet i večja, vendar je polagoma naraščala. Tako j n. pr. je j 1633 plačal gospod 1 f 1 na funt, podložnikj pa 1 fl na kmetijo, i 1651 gospod 1 fl 30 kr, podložnik pa 3 fl, j 1691 gospod 45 kr, podložnik pa 4 f 1, J 1710 gospod 45 kr, podložnik 5 fl, I 1713 do 1732 gospod ok. 30 kr, podložnik ok. 4 fl, 30 kr, 1734 gospod 40 kr, podložnik 5 fl, 1749 gospod 1 fl 40 kr, podložnik pa 6 fl. Odslej se kontribucija ni več spreminjala. Davčni patenti tudi niso več delili kontri- ^ bucije na posamezne vrste davčnih obvezan-' cev, marveč so določevali le, koliko se plača na funt gosposkega imetja in koliko na celo 57 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kmetijo n. pr. L 1753 na funt 1 fl 40 kr, na kmetijo pa 6 fl. Leta 1753 je torej podložnik-zemljak, če je bila kmetija ocenjena z 2 funtom, plačal 2 fl na vsak funt, to jc . . . 4 f 1 na kmetijo....... 1 fl 45 kr kontribucijo....... 6 fl najemnino....... 1 fl 54kr skupaj........13fl 39kr, torej tri in pol krat več kot leta 1546. Podložniki avguštinskega imenja pri Ra- \ dečah so plačali to leto po urbarju na rednem davku 199 fl 37 kr na izredni kontribuciji (6-krat 34 V4)..... 208fl 30kr na najemnini...... 59 f 1 30 kr skupaj........ 467 f 1 37 kr ali približno 13 fl 30 kr na vsako celo kmetijo. Avguštinci pa kontribucijo po 1 fl 40 kr na vsak funt gosposkega imenja . . . 112 fl 16 kr in po 6 fl za svojih 10>"/i2 kmetije ........... 65 f 1 30 kr deželni davek po 30 kr na vsak funt gosposkega imenja . . . 29 fl 37 kr 2'/2pf (4fl 3kr 2pf so plačali za nje podložniki) nadalje doklado in novo doklado na vsak funt........ 42 fl 40 kr in isto za kmetije, ki so jih sami obdelovali ...... 19 fl 6 kr 1 pf Skupaj . . 269 fl 10 kr 12. avgusta 1747 je izšel patent cesarice Marije Terezije o popravku (rektifikaciji) davčne osnove. V patentu pravi, da je v svoji materinski ljubezni in skrbi za blaginjo kranjske dežele sklenila, da se popravijo davčni registri, ki so bili že od začetka ne- zanesljivo sestavljeni. Mnogo funtov in kme- tij je izpuščenih, bremena lastnikov so bila prevaljena na podložnike, ki so zato občut- no preobremenjeni in tako ne morejo v redu plačevati davke. Tudi se pri razdelitvi bre- men na kmetije niso prav nič ozirali na lego, velikost in donosnost kmetij. Čeprav je obremenjena z drugim delom, pravi ce- sarica, bo zadevi posvetila v^so pozornost in odpravila neenakosti. Deset let (1747—1757) so delovale rektifi- kacijske komisije in porabile cele skladov- nice papirja. Popisali in ocenili so se na novo vsi gosposki dohodki, ki so jih lastniki do- bivali od zemljišč, katere so sami obdelovali, kakor tudi od zemljišč, ki so jih obdelovali podložniki. Od obeh dohodkov so določili nov gosposki davek. Od vrednosti podložni- ških dajatev, t. im. urbarialij, so odbili eno petino, eno petino ostanka pa določili kot da- vek. Torej so od vsakih 100 fl odšteli 20 fl, od ostalih 80 fl pa so vzeli eno petino, t. j. 16 fl kot davek. Tako so tedaj izračunali 16 "/0. Vrednost dohodkov od lastnikovih pristav pa so obdavčili takole: Pristave so bile dvoj- ne, dominikalne in rustikalne. Dominikalne so bile tiste, ki so bile v pridvornem gospo- darstvu že pred 1. 1618, rustikalne pa tiste, ki so jih lastniki po 1. 1618 odvzeli kmetom in jih sami obdelovali. Dohodke dominikal- nih pristav so zmanjšali za 40 Vo ali dve petini in od ostanka vzeli eno petino kot da- vek (12*/o). Od dohodkov rustikalnih pristav so tudi odšteli dve petini, od ostanka pa so vzeli kot davek eno četrtino (15 "/o). Avguštinci so sedaj plačevali 105 fl 57 kr davka, torej 163 fl 13 kr manj kot prej. Pod- ložniki pa so morali po rektifikaciji plače- vati isto kot prej. Pravična razdelitev dav- kov po legi, velikosti in donosnosti je torej padla v vodo. Od podložnikov so pobirali avguštinci za cesarsko in deželno blagajno še naprej kakor doslej po 1 ^/4 fl od kmetije in po 2 fl na funt go- sposkega imenja 199 fl 37 kr ter kontribucijo po 6 fl na kmetijo, t. j. 208 fl 30 kr. Na novo so morali gorniki plačevati od vinogradov še 36 f 1 58 kr. Cesarica Marija Terezija je kmetom sicer veliko obljubila, toda »rodila se je le smešna miš«. »Saj je podložnik rojen, da dela in daje,« pravi nekje cesaričin patent z dne 12. avgusta 1747. VIRI: Državni arhiv Slovenije v Ljubljani 1. ReotiliicLerte Dominioalaoten. Neustadter Kreis, fase. 9: Güit bei Radscbacb der Augustiner zu Laibacb; 2. Gült- buch VI. Ii662~l?56; 3. Roctific. Gültbuch, 3. Baud. DoJski arhiv. Raiigersfeldovi spisi; 4. XVII. 5. Contributions-Sy- stem um das Jahr 174?; 5. XXI. Ovoj: Herxenanschlag in Grain, zlasti: Projekt Sebastians v. Raigersteid vom 20. De- zember 1:731, Gründliche Informationen vooi CanrI Seifert v. Perizhoff vom 1. Juli 1738; 6. XXII. Deželna ustava. Recti- fication der HerrengUlten. Unvoigreitliche Anmerkungen; Stanovski arhiv: Kontribucije 7. fase. 15: Patenti 1600 do 1700; 8. fase. 16: Patenti 1701 do 1735; 9. fase. 17: Patenti 1756 do ili783; 10. Patentenbuch 1660—1T65. Patent št. 6 z dne 12. avgusta 1747; 11. Calcula- tions—Tahellen. Bd IV. Unterkiain 9. LITERATURA: Mensi Franz: Geschichte der direkten Steuern in Steaer- mark; Fotrschungen zur Verfassung und VerwaJtungsge- schichte der Steiermark. VII. und IX. Band. 38 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ZUPL JANI TRNOVEGA PRI ILIRSKI BISTRICI ZOPER LAŠKE ŽUPNIKE V XVIII. STOLETJU DR. VLADO VALEXCIC Dne 20. avgusta 1710 se je Nikolaj Salom, 78-letni župnik v Trnovem pri Ilirski Bi- strici, po 34-letnem službovanju na tem me- stu, v italijansko pisani vlogi na cesarja odpovedal župniji, ki je takrat spadala pod tržaško škofijo. Svojo odpoved na župnijo je podkrepil z ostrimi očitki na naslov trža- škega škofa, ki mu je postavil koadjutorja in vikarja; pritoževal se je, da mu lioče od- vzeti vse dohodke in da dela z njim kot ti- ran ne pa kot dober prelat. Vseh 34 let, kar je bil župnik v Trnovem, ga je sovražil in preganjal. Tako despotsko kot z njim ravna tudi z župniki drugih treh cesarskih župnij v škofiji, ki so bile Jelšane, Tomaj in Ko- šana. Zato se vsi ti župniki zatekajo k ce- sarju in ga na kolenih prosijo, da se jih usmili in jih reši tiranovega jarma in pod- redi ljubljanski škofiji. Svojo pritožbo zoper škofa je župnik Salom zaključil s prošnjo, da se mu popravijo vsa škoda in vse krivice, ki mu jih je povzročila tržaška škofijska ku- rija, obenem pa je odločno izjavil, da se svoji župniji odpove, ker ne mara imeti več posla ne s tržaškim škofom in ne z njegovo kurijo. Za naslednika na župniškem mestu pa je priporočil svojega nečaka Janeza Ger- licicha (tudi Gertlicich), dovršenega teologa, kateremu naj bi se naročilo, da bi odstopiv- šega župnika do njegove smrti vzdrževal. Vlada je odpoved na župnijo gladko spre- jela, župnika Šaloma pa je ukorila za nje- gove žalivke, ki so toliko manj dostojne, ker jih je zapisal v vlogi na vlado duhovnik zo- per škofa kot svojega ordinarija. Po prikazu tržaškega škofa Janeza Fran- čiška Millerja (tudi Müller) pa so bile oko- liščine, ki so dovedle župnika Šaloma do od- povedi, drugačne. Salom se je odpovedal župniji, ker je sam uvidel in priznal svojo nesposobnost za dušno pastirstvo, zato mu je škof z njegovim pristankom začasno ime- noval vikarja, da bi ga nadomestoval in za- gotovil dušno pastirstvo ter upravo cerkev in župnije. Pri žnpnikovi starosti — kot je bilo že omenjeno, je imel 78 let —, bi bilo brez drugega verjetno, da za opravljanje službe ni bil več zmožen. Kot se vidi iz go- tovo nepristranskega poročila vladnega ko- misarja, ki je imel 1. 1712 nalogo, da preišče gospodarsko stanje župnije, so staremu žup- niku tedaj že popolnoma opešale moči. Ni mogel ne stati ne hoditi ne govoriti, razumeti je bilo mogoče komaj vsako deseto njegovo besedo. Zato je bila gotovo resnična telesna nezmožnost razlog, da so ga pripravili do odpovedi, čeprav ni tega ravno rad storil. To je najbrž tudi povzročilo njegovo nevoljo zoper škofa, ki ji je dal duška v svojem od- povednem pismu na vladarja. Zdi se pa, da vlada ni popolnoma odobra- vala škofovega postopka, kajti vicedom ni dovolil opravljanja župnijskih opravil vi- karju, ki ga je škof imenoval za namestnika župniku Salomu. Zaradi tega se je škof pri- tožil pri vladarju, poudarjal je svojo pra- vico, da postavi namestnika nesposobnim župnikom, in prosil, da se naroči vicedomu, naj pusti vikarju opravljati njegove posle, ter da se čimprej imenuje novi župnik. Iz spisov se ne vidi, kakšen uspeh je škofova pritožba imela, posebnega pa menda ne, kajti pretekli sta dve leti, preden je bil trnovski župniji postavljen nov župnik. Po Salomovi odpovedi so se pričeli za pro- sto župniško mesto potegovati številni pro- Župna cerkev v Trnovem 39 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO siici. Med prvimi je bil Franc Lovrenc Ro- me, apostolski protonotar, doktor filozofije in teologije, z dolgoletnimi izkušnjami v duš- nem pastirstvu. Bil je kranjski rojak. Na- daljnji prosilci so bili: Dominik CuUiani (tudi Juliani), Anton Spingaroli (tudi Spi- gnaroli in Spigneroli), Jurij Franc Ksaver de Marotti, senjski in pičenski (Pedina) ka- nonik ter štirje plemiči: Karel Jožef baron pl. Apfaltrer, Volk Engelbert pl. Wuseth, grof. Franc Strassoldo in grof Jožef Lant- lieri. Izmed tujerodnih prosilcev je baron Apfaltrer v svoji prošnji poudarjal, da je s Kranjskega in da je sposoben za dušno pa- stirstvo v slovenski (windischcrainerisch) župniji, ker je že mnogo stokrat v tem jeziku pridigoval in spovedoval. Te prednosti drugi prosilci nimajo, četudi nekoliko razumejo kranjsko. Navedel je tudi, da je star 42 let, da že 10 let čaka na kakšno z dohodki zve- zano službo ter da je 7 let v dušnem pastir- stvu brez vsake plače. Dva druga izmed ple- miških prosilcev, pl. Wuseth in grof Lant- heri, sta se sklicevala na zasluge, ki so jih za vladarja in državo imeli njihovi pred- niki. Senjski kanonik de Marotti je v svoji prošnji trdil, da obvlada krajevni jezik, ker je nekaj let služil v tistih krajih, vprašanje pa je, ali je res obvladal slovenščino in ni mogoče pod krajevnim jezikom mislil na hrvaščino. Kljub znatnemu številu prosilcev, ki kaže na veliko zanimanje za trnovsko župnijo, pa dolgo ni prišlo do imenovanja novega žup- nika. Verjetno se je odločitev zavlekla pred- vsem zaradi prošnje Franca Lovrenca Ro- meta, edinega Slovenca, ki se je potegoval za mesto župnika v Trnovem. Rome je prosil najprej za mesto koadju- torja v Tomaju. Za župnika v Trnovem se je pričel potegovati, ko ga je k temu prego- voril duhovnik Matija Evstahij Samsa, sam domačin iz trnovske župnije. Samsa je Ro- meta dobro poznal in je bil prepričan, da je sposoben za trnovskega župnika. Kot do- mačin in v korist rojstne župnije je želel, da pride na mesto župnika Rome, kranjski ro- jak, ker mora župnik v Trnovem biti vešč slovenskega jezika. Zupljani trnovske žup- nije niso bili zadovoljni z laškimi duhovniki, Tržačani in Rečani, ker ti niso bili dovolj sposobni, da bi pridigovali in spovedovali v domačem jeziku. Teh tujih duhovnikov niso razumeli ter so si želeli imeti domačega dxi- hovnika. Da bi Rometova prošnja za mesto župnika imela tem gotovejši iispeh, je Samsa dal pobudo in sestavil spomenico na cesarja, ki so jo podpisali razni vaški župani in cerkveni ključarji kot predstavniki župlja- nov. V tej spomenici so prosili, naj se za trnovskega župnika postavi Franc Lovrenc Rome. Nekatere izmed omenjenih predstav- nikov, ki niso znali pisati, je z njihovim pri- stankom podpisal duhovnik Samsa. Gregor Kramer, župan v Bistrici, in Samsova mati sta se pa še posebej zavezala, da bosta po- magala pri obnovitvi župnišča, če bo Rome dobil trnovsko župnijo. Od vseh prosilcev, ki .so končno prišli v poštev za mesto župnika, so bili Franc Lov- renc Rome, Dominik Culliani in Anton Spin- garoli. Vicedom je imel Rometa za najpri- mernejšega, tako po izobrazbi in dolgoletni dušnopastirski praksi kakor zaradi istega materinskega jezika, kot ga ima ljudstvo v župniji in zaradi želje župljanov, ki ga ho- čejo za župnika. Tržaški škof se je zavze- mal za Dominika Cullianija, ki je imel 40 let in je bil dober pridigar; prvotno je bil vojak, nato je postal duhovnik. Glede tret- jega kandidata, Antonija Spingarolija, je škof menil, da je po spričevalih usposobljen za župnika, in bi bil za mesto sposoben, če bi poznal jezik župljanov, vicedom pa je bil za zavrnitev njegove prošnje, češ da v duš- nem pastirstvu sploh še ni bil in je zato pre- zgodaj, da bi dobil župnijo. Dasi je vicedom podpiral imenovanje Ro- meta za župnika, ga vlada ni imenovala, kajti pojavili so se pomisleki glede pravil- nosti načina, kako je bila napravljena spo- menica, s katero so ga trnovski župljani za- htevali za župnika, in glede verodostojnosti podpisov na tej spomenici; nekatere osebe naj bi bile podpisane, ne da bi za to vedele. Zato je notranjeavstrijska vlada v Gradcu 9. decembra 1711 naročila deželnemu gla- varju in vicedomu, naj se preišče in poroča, kako je pravzaprav bilo s prošnjo v Rome- tovo korist. Ce se izkaže, da ni verodostojna, potem je Rome nevreden, da bi postal žup- nik. Preden pa vladar odloči, je treba ugo- toviti, če so župljani res za Rometa. Ker pa je župnija že eno leto nezasedena in je med- tem Rome imel možnost, da se pri župljanih poteguje zase, naj se zadeva več ne zavla- čuje, ampak naj se hitro pošlje zahtevano poročilo. Nekateri podpisniki spomenice za Rometa so bili poklicani v Ljubljano, kjer so bili za- slišani. Med zaslišanimi je bil tudi duhovnik Samsa, pobudnik prošnje v korist Rometa, kar je sam odkrito priznal. Iz izjav, ki so jih zaslišani dali, se ne vidi, da bi prišlo na dan kaj takega, kar bi kazalo, da so bili podpisi na prošnji za Rometa zbrani na nepravilen način ali da bi pri tej prošnji sam sodeloval. Verjetno bi bila zadeva s temi zasliševanji zaključena, če ne bi tudi tržaški škof na- ročil trnovskima kaplanoma Janezu Deklevi 40 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA in Andreju Baši (Woscha), naj preiščeta, kako je prišlo do prošnje, s katero so se pred- stavniki župljanov zavzeli za Kometa. Zdi se, da sta bila kaplana pri svojem po- izvedovanju precej nerodna, kajti v župniji je nastalo vznemirjenje, razširile so se govo- rice, da sta nagovarjala podpisnike spome- nice, naj svoje podpise prekličejo ali zatajijo ter jih pregovarjala, da ne bi šli k zasliša- nju v Ljubljano. To je prišlo tudi na uho deželnih oblasti, ki so uvedle ponovno in te- meljito preiskavo o okoliščinah, v katerih je prišlo do prošnje župljanov na cesarja. V ta namen je bil kot poseben komisar postavljen Janez Jakob baron pl. Raunach, ki je izve- del nov^o preiskavo na mestu samem. Zasli- ševanja so bila v Jablanici in na Šilertaborju IL oktobra 1711 in v naslednjih dneh. Naj- prej sta bila zaslišana trnovska kaplana De- kleva in Basa. Oba sta priznala, da sta po škofovem naročilu poizvedovala, ali so žup- Ijani spomenico na cesarja za imenovanje župnika Rometa svojevoljno podpisali ali pa na prigovarjanje drugih, zanikala pa sta, da bi bodisi po lastnem nagibu bodisi po ško- fovem ukazu vplivala na podpisnike, da ne bi izpovedali po resnici ali pa izjavili, da ne vejo za svoje podpise. Trije izmed zasli- šanih so sicer izjavljali, da sta kaplana po- skušala vplivati na podpisnike prošnje, da ne bi izpovedovali v korist Rometa, vendar so si njihove izjave nasprotovale in tudi soočenja s kaplanoma niso pripeljala do jasnosti, ka- kor je to ugotovil vladni komisar baron Rau- nach. Da bi se spoznala prava želja župlja- nov glede novega župnika, je bilo zaslišanih 44 vaških županov in cerkvenih ključarjev posameznih cerkva v trnovski župniji, ne- kateri župani in cerkveni ključarji pa za- radi bolezni ali odsotnosti niso prišli k za- slišanju. Vaški župani in cerkveni ključarji so mo- rali odgovoriti na sedem postavljenih vpra- šanj, ki naj bi razjasnila njihovo stališče do Rometa in do spomenice na cesarja. Povedati so morali, ali Rometa osebno poznajo, ali so ga zahtevali za župnika, ali jih je kdo na- govarjal k vložitvi in podpisu spomenice, ali so na vložitev in podpis spomenice pristali in kdaj je to bilo. Odgovori zaslišanih so bili različni. Tisti, ki so izjavljali, da so za župnika Rometa, so povečini poudarjali, da ga hočejo zato, ker je njihov deželni sorojak, zna njihov je- zik ter ga bodo mogli razumeti. Odklanjali pa so tuje, predvsem laške župnike. Tako so iz- povedovali največ predstavniki iz vasi Trno- vo, Bistrica, Topolec, Velika Bukovica, Mala Bukovica, Jasen in Harije. To so bili večino- ma kraji, ki so blizu sedeža župnije in od koder so ljudje prihajali v župno cerkev k cerkvenim opravilom ter so zato prišli v bližje stike z vsakokratnim župnikom. Za- stopniki Kuteževega, Podgraj, Zabič in Trp- čan niso ničesar vedeli o kakšni akciji v ko- rist župnika Rometa. Najmanj interesirani na osebi novega župnika pa so se pokazali predstavniki vasi Šembije, Mereče, Podstenje in Zarečica, ki so izjavili, da bodo priznali tistega župnika, ki ga bo postavil cesar. Rezultate preiskave in zasliševanj je po- vzel komisar baron Raunach v svojem poro- čilu deželnemu glavarju dne 14. oktobra 1712. Ugotovil je, da je del župnije razdeljen na tri kaplanije Prem, Knežak in Podgraje, medtem ko spada ostala župnija neposredno pod župno cerkev. Le v tem delu župnije, ki je neposredno pod farno cerkvijo, mašujejo, pridigajo in opravljajo druga cerkvena opra- vila župnik in kaplani. Tisti, ki so v posa- meznih kaplanijah, pa se tam udeležujejo božje službe in prejemajo zakramente ter ne prihajajo v župno cerkev razen ob sejmih. Zato vernike v teh delih župnije ne zanima toliko, ali je župnik iz iste dežele ali pa Nemec, Lah ali Hrvat. Isto velja za tiste, ki so od sedeža župnije bolj oddaljeni in ne pri- hajajo v farno cerkev, ampak morajo ob ne- deljah in praznikih kaplani prihajati v nji- hove vasi, zdaj v eno zdaj v drugo, in ma- ševati, pridigati ter opravljati drugo službo božjo. Zupljane vasi Trnovo, Bistrica, Koseze in še nekaj drugih, ki obiskujejo božjo službo v župni cerkvi, kjer jo opravlja župnik, predvsem zanima, kakšno osebo dobijo za župnika. Zato niso predstavniki vseh kra- jev, ampak le glavnih prizadetih, podpisali prošnjo za župnika Rometa. Gotovo je tudi, da Rometa niso hoteli za župnika le zaradi njegovih sposobnosti, ampak zato, ker je njihov deželni sorojak in je zmožen njiho- vega jezika. Rome sam ni zagrešil nepra- vilnosti pri spomenici, ki je bila zanj vlo- žena; kljub nekaterim nasprotujočim se iz- povedim, je bilo ugotovljeno, da je bila prošnja napravljena s pristankom župlja- nov; če bi se napravila nova, bi dobila sploš- no odobravanje. Ilirska Bistrica, v ozadju trnovska župna cerkev; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KUAJEVNO ZGODOVINO Preiskava je Rometu dala zadoščenje, toda trnovske župnije le ni dobil, čeprav so si ga župljani želeli za župnika. S cesarsko reso- lucijo od 10. septembra 1712 je bila trnovska župnija podeljena Antonu Spingaroliju in 7. januarja 1713 je nižjeavstrijska vlada in dvorna komora v Gradcu o tem obvestila vicedoma. V tem obvestilu je rečeno, da je župnija podeljena Spingaroliju zaradi nje- govih dobrih zmožnosti, poštenega in zgled- nega življenja, absolviranega študija in spo- sobnosti, ki jo je pridobil za opravljanje župniških poslov, pod pogojem, da bo od- stopivšemu župniku do konca življenja da- jal potrebno vzdrževalnino. Za župnika je bil torej postavljen duhovnik Italijan, o ka- terem je vicedom dve leti prej izjavil, da do takrat še ni bil v dušnem pastirstvu. Dne 1. februarja 1713 pa je bila izdana vladarjeva rešitev, s katero se je zaključila zadeva s spomenico v korist Rometa. Po ko- misarjevi ugotovitvi se je Rometu zgodila krivica, vreden je, da se upošteva ob izpraz- nitvi kakšne fare, morebiti Rogatca, da se mu tako popravi storjena krivica. V resnici je Rome pozneje postal župnik v Tomaju. Zdi se, da je vlada z imenovanjem Spin- garolija za trnovskega župnika namenoma odločila tako, da ni dala prav niti škofu, ki je predlagal za župnika Cullianija, niti ni ugodila želji ljudstva, ki je hotelo Rometa. Da pa trnovski župljani z novim laškim žup- nikom niso bili zadovoljni, se je pokazalo zopet, ko je prevzemal župniške posle. Ker se je v župniji govorilo, da župnik Spinga- roli ne bo sam opravljal župniške službe, ampak da bo postavil vikarja, so zastopniki župljanov izrazili željo, naj bo namestnik pošten mož in kranjski rojak, katerega jezik bodo razumeli. Tako je končala zadeva z imenovanjem novega trnovskega župnika, ki se je vlekla skoraj tri leta. VIR: DAS, Vicedomski arhiv fase. 1—58, spisi o trnovski župniji. 42 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA MUZEJSKE NOVICE NOVE RAZSTAVNE ZBIRKE V POKiRAJINSKEM MUZEJU V MARIBORU ' Za Teden muzejev 1957 je mariborski Po- krajinski muzej odprl širši javnosti dva nova i razstavna prostora, novo orožarno in raz- širjeni etnografski oddelek. Nova orožarna je pravzaprav le preure- j ditev stare, ki je bila od otvoritve muzeja! jeseni 1947 naprej v prvi sobi grajskega I palacija. Njena preselitev in z njo povezana j preureditev v sosednjem prostoru, kjer jej bila do leta 1955 stalna razstava NOB, je j postala aktualna v zvezi z novimi načrti o j ureditvi lekarniškega oddelka v muzeju, ki ga je bilo treba zaradi vsebine in posebnega značaja vsaj nekoliko ločiti od drugih, ča- j sovno starejših kulturnozgodovinskih zbirk. — Orožarna, ki jo je po vseh estetskih prin- j cipih uredil kustos umetnostnozgodovinskega oddelka, Sergej Vrišer, je izpopolnjena z ne- kaj novimi kosi oziroma primeri hladnega orožja, ki je razporejeno kronološko, raz- vojno in razstavljeno po sodobnejših vidikih. Prav tako je izpopolnjena zbirka pušk in topičev-možnarjev. Na novo pa so v orožarni ; razstavljeni predmeti in deli vojaške opre- \ me, ki spadajo večinoma k sestavnim delom s vojaške uniforme prejšnjega stoletja. Pre- j urejeno orožarno učinkovito dopolnjuje vrsta = ilustracij v obliki barvnih litografij voja-1 ških uniform, kar je nujno glede na to, da ; orožarna ni le zbirka viteškega orožja — saj je le-tega razmeroma najmanj, oziroma sko- raj nič — marveč tudi novejšega, izrecno vo- jaškega orožja in opreme, ki pa vendarle \ predstavlja najbolj privlačne zbirke v mu- j zeju, za katere vlada med širšo in povprečno j publiko razmeroma največ zanimanja. Pravi tej publiki so namenjene poljudno pisane I legende, ki pojasnjujejo na kratko razvoj posameznih oblik in tipov orožja. i Pobuda za razširitev etnografskega od- j delka je nastala leta 1954 ob prisilni izse- btvi prirodopisnih zbirk, ki so imele svoje razstavne prostore v vzhodnem traktu graj- skega mezzanina. Enega teh prostorov je namreč moral Pokrajinski muzej odstopiti sosednemu arhivu. V drugih treh prostorih i pa se je muzej odločil, da bo v njih uredil i moderno, stalno etnografsko razstavo, ki bi j ji še najbolj ustrezala arhitektura nekoliko j sodobnejših sob. Le-te namreč ne bi dopu- ščale, da bi se vanje prenesli tisti etnografski predmeti, ki težijo zaradi precej omejenega ! razstavnega prostora v starem etnografskem * oddelku k razredčitvi in skromnejši preure- j ditvi. j Iz takih vzrokov se je vodstvo etnograf- skega oddelka odločilo za tri osnovne teme, ki jih je želelo prikazati v obliki zaključe- nih enot na novi razstavi. To je: dravsko splavarstvo, kmečka arhitektura v Podravju in Pomurju in nekaj motivov iz duhovnega življenja kmečkega človeka v tem predelu. Prvo temo pojasnjujeta modela dravske šajke in dravskega splava, s kakršnimi so splavljali les in drug tovor po reki Dravi, in zemljevid Dravske doline z vsemi števil- nimi splavarskimi pristanišči ali vezovališči, imenovanimi »lenštati«, za katere so dali po- datke najstarejši, še živeči splavarji iz Ož- bolta in Brezna v Dravski dolini, medtem ko to, sedaj že izumrlo panogo ljudske de- javnosti dobro ilustrirajo fotografije z legen dami, ki naj nadrobneje seznanjajo obisko- valca z zgodovino splavarstva na Dravi. Drugo temo prikazujejo modeli kmečkih stavb, med njimi model koroške kašče izpod Strojne, tri osnovne oblike kozolca in pohor- ske dimnice, ki se je v zadnjih primerkih ohranila po severnih in severozahodnih obronkih Pohorja, in model poljanskega ko- ruznika kot nepogrešljivega atributa in po- krajinskega rekvizita poljanskih domačij po Dravskem in Ptujskem polju. Za ilustracijo pa rabi več fotografskih povečav, ki pojas- njujejo stvaritve ljudskega stavbarstva od subpanonske nabite ali cimprane koče steg- njenih oblik do pohorsko-alpske hiše, ki v osnovi počiva na nekdanji alpski dimnici, in oblike gospodarskih poslopij, ki so značilne za primere gručastega doma v zgornjem po- dravskem prostoru. Ker so makete oziroma modeli v celoti in dosledno izdelani po enotnem zmanjšanem merilu, imajo nedvomno znanstveno vrednost za strokovnjaka, obenem pa so tudi ena naj- bolj zanimivih in privlačnih skupin predme- tov za široko publiko, ki prav rada zahaja po otvoritvi v ta del razširjenega etnograf- skega oddelka. — To velja posebej še za zadnjo temo, ki je razstavljena v tretjem no- vem razstavnem prostoru. To so predvsein motivi iz poljanske »Kurentije«, ki so sicer še v celoti ohranjeni v vaseh pod Ptujem, a večini ljudi iz predelov okoli Maribora, ki težijo k mariborskemu muzeju, vendarle niso znani. — Ženitovanjski bosman in za- obljubni motivi so izvzeti iz ženitovanj- skih obredov v Pomurju in Podravju in iz poglavja o ljudski vražjevernosti, ki zavze- majo v muzeju tem vidnejše mesto že glede na to, da sedanjim generacijam niso več znani. 43 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Tudi slednji oddelek bo nedvomno prite- gnil nove vrste muzejskih obiskovalcev, ki bodo lahko pomnožili obisk celotnega mu- zeja, ki je v zadnjih letih pričel nekoliko upadati. • * * Med nove pridobitve Pokrajinskega mu- zeja v preteklem letu sodi tudi lekarniška zbirka, ki je trenutno edinstvena svoje vrste v Sloveniji. Uredil jo je ob pomoči muzej- skih sodelavcev mr. ph. in zgodovinar far- macije F. Minafik. Zbirka, ki pravzaprav predstavlja trenutno samostojen oddelek, je bila odprta ob proslavi prirediteljeve 70-let- nice, lani, dne 26. oktobra. Svečanost je pri- tegnila lepo število farmacevtskih strokov-j njakov iz vse Slovenije in sosedne Hrvatske in več muzejskih delavcev iz Slovenije. Zbirka je bila deležna splošnega priznanja že od teh in vseh naslednjih obiskovalcev tako zaradi strokovno-znanstvene, kakor tudi estetske ureditve. Vsebuje številne predmete iz lekarništva z redkimi primerki posod in medikamentov iz preteklih stoletij. Posebno dobro učinkuje laboratorijski kotiček, ki hrani prav tako številne laboratorijske na- prave in posode, ki sodijo v vrsto lekarniških raritet. — Za ilustracijo zidov je prireditelj zbral zelo posrečeno več barvnih fotograf- skih posnetkov motivov s fresk v samostanu Olimju, ki so postali, čeprav le preko foto- grafij, dostopni tudi muzejski publiki. T. Urban ZGODOVINSKO BRANJE Umetnost baroka na Slooenskeni. Vodnik po umetnostnih zbirkah Narodne galerije v Ljub- ljani, II. Ljubljana 1957. Izdala in založila Na- liodna galerija, tiskalo CZP »Ljudska pravica« v Ljubljani. Naša osrednja zakladnica umetnin je objavila te dni 2. zvezek iz serije Vodnikov po svojih zbirkah. Knjižica, ki obravnava našo umetnost v dobd baroka, je sestavljena iz treh delov: prvi — dr. Fr. Steletov oris našega bairoka — in tretji (44 lepih reprodukcij umetnim) sta namenjena ne samo strokovnjaku, ampak tudi znanja željnemu laiku, drugi del je izključno znanstvenega zna- čaja, saj je sestavljen le iz katailoga dn biblio- grafije. Komur so kaka, postavim, Steletova Monu- menta artis slovenicae iz finančnih ali drugih razlogov nedostopna, ta bo prav rad segel po Vodnikih. Zato se mi zdi primerno, da se popu- larizirajo in Tazširijo ne samo med ljubitelje umetnosti in obiskovalce Narodne galerije, tem- več tudi še precej delj preko navedenega kroga ljudi. Vodnik po Narodni galeriji. Ljubljana 1958. Izdala Narodna galerija v Ljubljani, tiskala Tri- gilavska tiskarna v Ljubljani. Brošurica nas najprej na kratko seznani s historiatom Narodne galerije, potem siledi pre- gled naše umetnostne zgodovine s podatki o tem, koliko umetnin nekega stila aid dobe hrani ga- lerija. Objavljene so zelo dobre reprodukcije. Ne vem niti za naklado brošure niti za način distribucije, vsiljuje pa se mi misel, da bi bilo dobro, če bi se ta »minimalnd priročnik« res množično razširil med ljudi, morda kot nekakšna »vstopnica« obiskovalcem gailerije. Dobro bi bilo (če seveda že ni storjeno), prevesti brošurico v nekaj svetovnih jezikov in jih nuditi domačdnom in tujcem preko turisitičnih agencij ali hotedov. Moščanska kronika 2. Ljubljana 1958. Izdaja Občinski odbor SZDL Ljubi ijana-Moste. Počasi se kažejo obrisi te občinske kronike: del besedila je posvečen aktualndm občinskim vprašanjem, del narodnoosvobodilni borbi in del zemljepisnim in zgodovinskim člankom. Od teh bi bilo omeniti VI. Lebanov Razvoj Most, potem še kratek historiat Tovarne kleja. Janko Orožen, Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola, I. Od početka do 1918. Trbovlje 1958. Izdal dn zalložil Občdnski ljudski odbor v Trbov- ljah. Natisnila Celjska tiskarna v Celju. — Strani 725. Orožnova zgodovina večjega dela Zasavja spada v vrsto najobsežnejših monografij, kar jih pozna naša historiografija. Nekatera njena poglavja imajo znatno več kot samo krajevni značaj in prav to ji daje še posebno vrednost. Naj kar takoj oaneniim zgodovino premogov- ništva na str. 299 do 445, še posebej pa razvoj Trboveljske premogokopne družbe (str. 328 si.). Dobra so tudi poglavja o delavskih stavkah (str. 503 si.) in o nekaterih hrastniških tovarnah (str. 516 si., str. 551 si.). Zaradi iteh poglavij bomo knjigo še večkrat vzeli v roke, jo citali in ci- tirali. Poznavalca zgodovine premogovništva motijo nekatere pomanjkljivosti dn spodrsljaji. Napake bi mogel avtor odpraviti, če bi seveda uporabljal še druge vire, ki se nanašajo na premogovništvo. Ker je znatna množina le-teh v tujini, mu to ni bilo mogoče. Naj mimogrede povem, da prvo poročilo o premogu na bivšem Spodnjem Šta- jerskem ni iz leta il7(>7 (str. 502), temveč iz leta 1766, in da premoga ni odkitil Peter Zaje, pač pa pater Steiz. Drugo poročilo ni iz leta 1791 in se ne nanaša na Zabukovje pri Frankolovem, pač pa je prav tako iz leta 1766 in se nanaša na kraje blizu Konjic; premog je našel abbé Poda. Leta 1767 so našli premog že pri Rušah, pri Ma- riboru, blizu Konjic, leta 1776 pri Celju — itd., itd. Slabo ie obdelan tudi začetek zagorskega premogovnika (str. 541); Karel Pinhak (in ne Pinhakl!) ni bil seveda nikoli ljubljanski kano- nik, pač pa njegov brat Jožef. Vendar bi z navajanjem šibkih mest, ki jih je še več, me prišel nikamor. Ponovno naj pouda- rim, da vidim glavno vrednost knjige v poda- janju razvoja Trboveljske premogokopne družbe in v gradivu na začetku in koncu knjige, kjer pisec obravnava razvoj naselij in zaselkov. S primernimi prijemi bi mogel izluščiti ka.j več o 44 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vplivu rudarstva na okolico. Ker Orožen mi zmo- gel statistično zajeti in obdelati to gradivo, bo moral pač nekdo drugi izluščiti jedro iz vsega tega. V ostalem: mnogo objavljenih slik ima narav- nost dokumentarno vrednost (na primer str. 373, 57?, 401, 404, 507, 523, 528), medtem ko mi zopet druge ne povedo skoraj nič (na primer str. 72, 74, 79, 89, 160, itd.). Ce bti avtor kombiniral opis naselij in njihov razvoj z dobrimi skicami, ka- mor bi vnašal »novogradnje«, bi bila vrednost citiranih slik znatno večja. Neobhoden bi bil tudi seznam krajev in oseb. Velik del knjige je posvečen razvoju posa- mezniili tovarn, obrtnikov, šolstva, prosvete in cerkvenih zadev. Vse to je obdelano zelo vestno in temeljito. Povzetek: monografija ne bo šla mimo nas neopažena, dasi je bila za enega samega pisca menda preveliko breme. Janko Orožen, Posestna in gradbena zgodo- vina Celja, Celje 1957 (separat iz Biltena štev. 10-12/1957). strani 64. Nekaj podobnega, kot sta na primer sestavila VI. Fabjančič za Ljubljano in prof. dr. J. Polec za Kamnik, je lansko leto sestavil znani krajevni! zgodovinar J. Orožen za Celje: tojjografijo no- tranjih delov mesta s historičnega vidika, le da je Orožen širši; dodal je nekaj geologije, zgodo- vinski razvoj mestne občine, splošni pregled in večje število ilustracij. Menda mi treba še posebej poudarjati, da so take monografije tehtna dopoilnila za zgodovino vsakega mesta in samo želeti je, da bi Janko Orožen čim preje spisal izčrpno zgodovino Celja, kot je to najjovedal v opombi navedenega se- parata. J 5 Videm-Krško nekdaj in danes. Uredil in opre- mil uredniški odbor. Tisk itiskarne »Ljudske pra- vice« v Ljubljani 1957. Obravnavano publikacijo je izdal uredniški odbor ob drugem prazniku občine Videm-Krško, obljublja pa tudi nadaljevanje. Knjiga je zbornik razprav, posvečenih tematiki tega področja. Prvi del obsega sestavek Stanka Škalerja o Krškem v srednjem veku, ki pa obsega tudi pregled arheoloških najdb v okolici in prikazuje tako kontinuiteto naselitve v tem prostoru. Na pod- lagi literature je podan pregled političnega raz- voja skozi srednji vek in obširneje obdelana usta- va in uprava mesta v tej dobi. Škoda, da sestavek nima citiranih virov, kar bi njegovo vrednost še jjovečalo. Med doslej neznanimi viri za zgo- dovino Krškega, bi vsekakor bilo v tej zvezi treba obdelati še obširni mestni red, katerega rokopis i"e sicer iz začetka 16. stoletja, a segajo njegove »reniine še v srednji vek in ki ga je Krško do- bilo po Celju, in obsega veliko členov, prevzetih iz ptujskega mestnega statuta iz leta 1513. — V drugem delu podaja neznani avtor pregled poli- tičnih dogodkov od dobe med obema vojnama, nato obširno opisuje nemško okupacijo, ki je pri- n&sila gorje izseljevanja v te kraje, in osvetli začetke in razvoj partizanskega gibanja, vse opremljeno z dobro silikovno dokumentacijo. V tretjem delu je dr. Stane Mikuž opisal delo umet- nikov krškega sveta: slikarjev Janeza Wolfa, Frana Klemenčiča, F. S. Stiplovška, medaljerja Vlad. Stovička ter mlajše generacije Zorana Didka in Jožeta Ciuha. Ta del obsega še pregled kulturno-prosvetne dejavnosti, sestavek ob 80-let- uici nižje gimnazije v Krškem, poročiilo o delu leskovških pionirjev, dalje o Ljudski tehniki, te- ilesni vzgoji in športu, gasidstvu, strelstvu in lov- stvu. Četrti del knjige pa je posvečen gospodar- skemu in družbeno-jKilitičnemu razvoju v občini Videm-Krško v letih po osvoboditvi. Tu je treba omeniti dobre preglede razvoja večjih tovarn v tej občini kot n. pr. tovarne celuloze in papirja, tovarne čokolade in likerjev ter sestavek o kme- tijstvu. — Na kratko torej: Zbornik je prvič do- bro uspel in upati je, da bo nadaljevanje še na večjii višini. B. o Tiskano in izdano v Ljubljani 19i8. Tisk tiskairoe »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Klišeje izdelala kliäarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. Odgovorni urednik Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja Božo Otorepec 45 Nova serija petih pomembnih knjig zbirke KULTURA IN ZGODOVINA 1958 Josif Kulišer: SPLOŠNA GOSPODARSKA ZGODOVINA SREDNJEGA IN NOVEGA VEKA, I. KNÜGA Josif Kulišer: SPLOŠNA GOSPODARSKA ZGODOVINA SREDNJEGA IN NOVEGA VEKA, II. KNJIGA Charles A. in Mary R. Beard: ZGODOVINA ZDRUŽENIH DRZAV AMERIKE Herbert Wandt : ISKAL SEM ADAMA Paul Hazard: KRIZA EVROPSKE ZAVESTI V LETIH 1680—1715 Naročilni pogoji v subskripcijü Naročniki, ki bodo naročili celotno II. serijo zbirke KULTURA in ZGODOVINA, torej vseh pet knjig, imajo zelo velike ugodnosti. Naroč- nina za celotno zbirko (II. serijo) je v prednaročilu samo 5800 dinarjev. Poleg tega imajo prednaročniki, ki prijavijo svoje naročilo v subskripcij- skem roku, torej do konča letošnjega maja, možnost, da to naročnino lahko poravnavajo v zaporednih mesečnih obrokih po 500 dinarjev, samo zadnji XII. obrok znaša 300 dinarjev. Plačevanje obrokov prične vedno z mesecem naročila. Podobne ugodnosti imajo tudi tisti prednaročniki, ki bi se odločili na- ročiti samo nekatere od knjig te zbirke. Vendar morajo v vsakem pri- meru naročiti vsaj tri knjige. Prednaročniška cena za posamezne knjige je v tem primeru naslednja: Josif Kulišer, Splošna zgod. srednjega in novega veka I. . . . 1.100 din Josif Kulišer, Splošna zgod. srednjega in novega veka II. . . . 1.400 din Charles in Mary Beard, Zgodovina ZDA.........1.100 din Herbert Wendt, Iskal sem Adama. Vezana v platno.....1.100 din Paul Hazard, Kriza evropske zavesti v letih 1680—1715 . . . 1.100 din Državna založba Slovenije ' LJUBLJANA Trgovsko in uvozno podjetje z železnino, tehničnim in gradbenim materialom Metalka LJUBLJANA Parmova ulica 33 Brzojav: Metalka Ljubljana Poštni predal 202 Uprava: Parmova ulica 33. telefon 30-008 Komerciala: Parmova ulica 33, telefon 30-821 Računovodstvo: Parmova ulica 33, telefon 32-794 Uvozni oddelek: Parmova ulica, telefon 32-077 Nabavno-prodajni oddelek in skladišče: Titova cesta 33, telefon 32-741, 31-185, 31-715 Skladišče: Vižmarje, telefon 27-15 Bančni račun pri Narodni banki v Ljubljani št. 601-T-57 železnina in kovinski izdelki orodje, kolesa, šivalni stroji gospodinjske potrebščine gradbeni material sanitarni in instalacijski material uvoz Ljubljana-Vižmarje 170 Izdelujemo. Betonske mešalce kapacitete 150, 250 in 500 I Stavbne vrtilne stolpne žerjave „Krpan-7" nosilnosti 600/1350 kg „Krpan-13" nosilnosti 85011600 kg „Krpan-14" nosilnosti 85011600 kg z gibljivimi nogami Stavbna pomična dvigata GD-2 s platojem nosilnosti 600 kg Karoserije za prevoz smeti z bobnjem kapacitete 6 m' Aluminijaste transportne cisterne za prevoz tekočih goriv, mleka Itd. Izolirane aluminijaste cisterne za mleko vsebine 2000 In 50001 Aluminijaste cisterne za živilsko In kemično Industrijo železne pločevinaste cisterne za tekoča goriva vsebine od 5 do 50 m^ Lltoželezne odlitke KVALITETN1 IZDELKI! ZAHTEVAJTE PONUDBE! BrzoJMv: Prehrana, poštni predai 37 Telefon: direktor 21-229 komercialni oddelek 20-324 nabavni oddelek 23-129 uvozni oddelek 21-459 prodajni oddelek 22-5S3 račutiovodstvo 20-228 skladiiče Titova 21 20-961 skladišče Masarykova 35 30-62; skladišče Dvoržakova 12 embalaža ob Vilharjevi cesti 32-416 transporlni oddelek Titova 40 32-2061 Komunalna banka ljubljana Miklošičeva cesta 8 in njene podružnice Varnost in tajnost hranilnih vlog zago- tovljena LJUBLJANA: Beethovnova ulica 13 Celovška cesta 99 Mestni trg 23 Parmova ulica 3T šmartinska cesta 22 Domžale Kamnik Medvode Vrhnika Grosuplje Litija Rakek Ekspozituri: Polje in Šentvid Opravljajo vsa v bančno stroko spadajoča dela Sprejemajo vloge na hranilne knjižice in jih obrestujejo brez odpovednega roka po 5 7o> z odpovednim rokom po 5»/o do 6 Vo letno KINEMATOGRAFSKO PODJETJE LJUBLJANA Cankarjeva cesta 1 - Tel. 23-470 Trgovsko podjetje s tekstilom na debelo LJUBLJANA Nazori eva ulica 4 Sodobno urejena skladišča nudijo zalogo tekstilnega blaga vseh vrst izbrane izdelke konfekcije in trikotaže BOGAT ASORTIMENT IZ DOMAČE PROIZVODNJE IN IZ UVOZA LJUBLJANA Trubarjeva 27/1 s svojimi poslovalnicami: Ciciban, MIKLOŠIČEVA 18 ČOPOVA 3 CIRIL METODOVA 21 VODNIKOV TRG 2 TITOVA 18 TRUBARJEVA 18 Priporočamo, da si ogledate naše bogate zaloge blaga Najnovejši vzorci, modne barve, konkurenčne cene GRADBENO PODJETJE Negrad Ljubljana, Kotnikova 10 Telefon 30-51? do 30-514 sprejema vsa v stroko spadajoča dela za visokogradnje, nizke gradnje in industrijske gradnje Vsa dela Izvršuje priznano solidno In po zmernlli cenali Izdeluje karoserije: avtobusov, trolejbusov in vseh vrst specialnih vozil Veletrgovina s prehranskim blagom MERCATOR Lj ubij ana TITOVA CESTA 31 Brzojav: Mercator - Poštni predal 200 nudi svojim cenjenim odjemalcem bogato izbiro prehranskega blaga prvovrstne kakovosti in po najnižjih dnevnih cenah Pridite in prepriča e se! TELEFONI: uprava 31-552 šef komerciale 31-313 računovodstvo 30-780 prodajni oddelek 31-277 nabavni oddelek 30-641 uvozni oddelek 20-333 izvozni oddelek 20-263 oddelek za papir 31-014 embalaža in fakturni oddelek 32-151 glavno skladišče 31-578 skladišče solna baza Tržaška 12 23-179 skladišče Mestna klavnica 30-935 mehanična delavnica Ul. M. Pijade 31-887 Proizvajamo: vse vrste trikotažnega pletiva iz sintetičnih vlaken, rayona, volne in bombaža za ženske, moške in otroke PAZITE NA NAŠ ZAŠČITNI ZNAK, KI VAM JAMČI KVALITETO ! Vse posle tuzemske in mednarodne špedicije (Izvoz, uvoz, tranzit, carinjenje, transportno zavarovarje, vozninske reklamacije, transportne kalkulacije itd., javna skladišča, oskrba dostave blaga na dom, lastni industrijski tir, orevozl s kamioni In filadllnlml avtomobili Itd.) vam filtra In solidno Izvrši s svojimi poslovalnicami: Telefon BEOGRAD, Gavrile Principa 8 27-054 CELJE, Mariborska 12 (loko) 26-28 CELJE, Titov trg 3 (mednarodni oddelek) 21-78 JESENICE, Gosposvetska 29 956-254 KOTORIBA, železniška postaja 7a KOZINA-HRPELJE 25 MARIBOR, Mlinska 1 30-32 NOVA GORICA, Rožna dolina 55 PRE VALJE, železniška postaja 25 REKA, Stara carinarnica 28-10 SEŽANA . 65 SU BOTI C A, Djura Djakoviča 19 10-92 ZAGREB, Branimirova 37 37-020 In s svojimi predstavništvi: V Dimitrovgradu, Osijeku, Vršcu in Vukovaru Poleg drugega razpolagamo z lastnimi skladišči na Reki, od koder odpremljamo vse pošiljke po jadranski obali, na otoke, kakor tudi v Inozemstvo cestna hranilnica ljubljanska w////^ v/////,. y/////A