BClKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA novi jìHHHMv m&i,; ; tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1.200 lir St. 43 (638) • Čedad, četrtek, 5. novembra 1992 bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 4; Z s« m « MOJA BANKA Le prospettive degli enti locali nel convegno tenutosi a S. Pietro Comuni e comunità di fronte ad un bivio Dalle esperienze “esterne” alle prospettive per la Slavia friulana, dai caratteri del territorio ad un futuro fatto di uno, due o chissà quanti comuni, senza dimenticare che ciò che preme alla gente, a conti fatti, è sopravvivere, ed il discorso vale soprattutto per la gente di montagna. Un convegno a largo raggio, quello sul riordino di comuni e comunità organizzato dall’Unione degli sloveni della provincia di Udi- ne (Zveza Slovencev videmske pokrajine) e tenutosi venerdì scorso a S. Pietro al Natisone. Relatori sono stati Leonardo Forabosco, presidente regionale dell’Unione dei comuni e degli enti monta- » Il tavolo dei relatori del convegno organizzato dal/’Unione degli sloveni ni, Guglielmo Cerno, presidente dell’Unione degli sloveni della provincia di Udine, Plinio Tomasin, dirigente della Comunità degli italiani di Pirano, Zdravko Likar, assessore del comune di Tolmino, Firmino Mari-nig, sindaco di S. Pietro, Renzo Rudi, membro del direttivo dell’Unione degli sloveni e Mario Zufferli, sindaco di Drenchia. Il dibattito è stato coordinato da Aldo Gus. Molti gli amministratori delle Valli, ma anche dal di fuori, presenti in sala, e forse basterebbe questo ad indicare l’interesse che suscita l’argomento, mentre nei comuni di Pulfero, S. Pietro e Savogna è in pieno svolgimento il sondaggio consultivo sull’eventuale unione e fusione dei tre organismi amministrativi. servizio a pagina 2 Komemoracije ob spomenikih Dneva mrtvih smo se spomnili s polaganjem vencev na grobove in pred spomenike padlim v Topolovem, Stoblanku, Svetem Lenartu, Gorenjem Tarbiju, Černetičih, Prapotnem, Ce-neboli, pod Matajurjem in v Reziji. Povsod so bili prisotni zastopniki javnih uprav in organizacij, moSka zbora iz Dolenje Trebuše in Grahovega pa sta zapela v spomin na padle. Osrednja slovesnost je bila v Čedadu ob prisotnosti predstavnikov Anpi, Zveze borcev, beneških organizacij in tolminske Občine. Na njej sta spregovorila čedaj- ska podžupanja Michela Bacchetti in generalni konzul Slovenije v Trstu Jože Sušmelj, ki sta podčrtala zaskrbljujoče vojne vesti iz Bosne ter skrb za izgradnjo skupnega evropskega doma, kjer bomo vsi, ne glede na nacionalne in ideološke razlike, živeli v miru. O miru in bratstvu je spregovorila županja občine Srednje Renata Qual izza na slovesnostih v Černetičih in Gorenjem Tarbiju. Poudarila je tudi nujo, da se čimveč ljudi tudi iz naših krajev prizadeva v pomoč bosanskim otrokom v okviru pobude Unicef. (R.P.) S komemoracije pred čedajskim spomenikom, na kateri sta spregovorila konzul Jože Sušmelj in podžupanja Bacchetti Osimo - Trst večna dilema Desničarskemu in nacionalističnemu Trstu, ki z lažjo in diskreditacijo gradi svoj politični kapital, nič niso pomagale izjave italijanskega zunanjega ministrstva, slovenskega ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla in samega slovenskega veleposlanika v Rimu Marka Kosina, ki se je mudil na dvodnevnem obisku v Trstu. Misovci, Lista za Trst in nekatere organizacije istrskih beguncev z odvetnikom Sardosom Alber-tinijem na čelu nadaljujejo z gonjo proti odločitvi Slovenije glede prenosa iz Beograda na Ljubljano, kar zadeva kakih 50 bilateralnih sporazumov z Italijo, med katerimi najbolj buri duhove osimski. Vse bolj jasno je, da gre za jasno in preračunano špekulacijo tudi v volilne namene (čez nekaj mesecev bodo deželne volitve, v Trstu bodo obnavljali tudi pokrajinski svet), ki je za dobršen del Trsta nujna tudi, da “ohrani visoko temperaturo” in da se javno mnenje ne sooča z resničnimi vprašanji Trsta, ki so drugačni in precej hujši. Nič bi ne bilo tako tragičnega, ko bi ne vedeli, da je Osimo pomenil 60 tisoč glasov za Listo za Trst, protislovenska gonja pa je MSI prinesla na 3. mesto, v De-vinu-Nabrežini pa je postala celo vodilna stranka. To je stvarnost dobršnega dela Tržaške, ki je ostala gluha na izzive, ki jih ponujajo spremembe v vzhodni Evropi, predvsem v bližnjih Sloveniji in Hrvaški. Taisti Trst z Zupanom Staffierijem na čelu, ki je celo najavil referendum o Osimu, se z isto ihto zaganja v našo slovensko narodnostno skupnost, izpodkopava ji najosnovnejše državljanske in človečanske pravice. Rudi Pavšič veC na 2. strani Srečno pot Primorski! Prva številka bo izšla v torek /Primiii V torek., 3. novembra, je izSla zadnja Številka Primorskega dnevnika, Časopisa Slovencev v Italiji, ki je naslednik Partizanskega dnevnika (26. novembra 1943) in je kot edini tiskani dnevnik izhajal v takratni zasužnjeni Evropi. Po 47. letih nenehne prisotnosti med slovenskim bralstvom se Primorski dnevnik spreminja v vseslovenski Časopis, ki bo izhajal v nasi deželi, v Sloveniji, na Koroškem in med Slovenci na Madžarskem. Dobil bo tudi novo ime, saj bo odslej na naslovni strani pisalo Primorski dnevnik oziroma Republika, odvisno paC od tega, kje ga bodo prodajali. Nova etapa v zgodovini informativne stvarnosti se bo zaCela v torek, 10. novembra, ko bo med nami prišla prva Številka Pri morskega dnevnika-Repub-like. Časopis bo obsežnejši od zdajšnjega, saj bo Stel 24 strani velikega formata, od katerih bodo nekatere tiskane v barvah. Bralci bodo imeli tako na razpolago veliko veC ažurnih novic, tako iz naSih krajev, kakor tudi iz Slovenije, Italije in iz vsepovsod. Novost bo tudi v tem, da bo časopis izhajal sedem dni na teden, tako kot vsi Časopisi evropske dimenzije. Za odgovornega urednika časopisa je založnik, družba Prue, imenoval Bojana Brezigarja, dolgoletnega časnikarja Primorskega dnevnika in zdajšnjega deželnega svetovalca Slovenske skupnosti. Primorskemu dnevniku-Republiki želimo tudi mi od tednika Novi Matajur obilo uspeha pri realizaciji zahtevnega projekta. Jalmicco ospita le va Alla presenza del presidente della giunta regionale Turello, è stata inaugurata martedì a Jalmicco, in prossimità di Palmanova, la prima rassegna della castagna, dei prodotti agricoli e dell’ar-tigianato delle Valli del Natisone. Un’iniziativa importante dal punto di vista commerciale, ma anche di promozione della nostra comunità. La mostra si protrarrà sino all’8 novembre. XVIII. BENECANSKI KULTURNI DNEVI Speter/S. Pietro al Natisone - 6.11. 1992, ore/ob 20. Prof. Tarcisio Venuti: Storia e caratteri delle chiesette votive gotico slovene Zgodovina in značilnosti gotskih votivnih cerkvic Mons. Franc Rupnik: La scuola artistica di Caporetto e gli altari dorati Kobariška umetniška šola in zlati oltarji Četrtek, 5. novembra 1992 2 Osimo v luči Trsta s prve strani V taksnem ozračju je vsekakor težko napovedati, kaj se bo zgodilo. Skoraj prepričani smo, da je Osimo le pretveza za taksno početje. Ko bi tudi to oviro Rim in Ljubljana ugodno odstranila, se bi že naSel kakšen drugi “problem”, ki bi sprožil alarm pri tržaških desničarjih, nacionalistih in, na žalost, tudi v dobršnem delu javnega mnenja. S tem v zvezi dokajšnjo vlogo igrajo tržaška italijanska sredstva javnega obveščanja, časopisi, tedniki, zasebne radijske in televizijske postaje, ki polnijo strani in programe pretežno z izjavami tistih, ki svoj kapital gradijo na sovraštvu in zgodovinskih neresnicah. V taksnem ozračju se torej pripravlja tudi obisk predsednika slovenske vlade Janeza Drnovska v Italijo. Kolo zgodovine se nevarno obrača nazaj. (R.P.) Prealpi Giulie: comunità futura? I temi del convegno tenutosi venerdì a S. Pietro Uno degli intenti della Zveza Slovencev era quello di portare al convegno che si è tenuto venerdì a S. Pietro alcune esperienze provenienti dall’esterno: guardare fuori non fa mai male, e si corre anche il rischio di imparare qualcosa. Partiamo, allora, ad esempio, dall’esperienza della Comunità degli italiani d’Istria nelle autonomie locale. Plinio Tomasin, italiano di Pirano, ha spiegato come la sua comunità abbia il diritto di organizzarsi in quelle che vengono definite “comunità d’interesse”, autogestite, con competenze precise e diritti particolari. Se ad esempio si vuole fondare una scuola italiana, é la comunità che decide, così come riguardo la pianificazione del territorio. Anche la Slovenia - ne ha parlato Z-dravko Likar, assessore del comune di Tolmino - si avvia ad una nuova riforma degli enti. Si passerà dagli attuali 65 comuni a circa 330, mentre le province saranno una ventina, tra le quali quella di Tolmino. Un percorso inverso, come si nota, rispetto a quello che si sta tentando nelle Valli. Sul cui futuro sono emerse alcune proposte. Se il sindaco di Drenchia Zufferli vede l’accorpamento come una maledizione e propone di mantenere e anzi valorizzare l’attuale Comunità montana (ma il presidente regionale dell’UNCEM Forabosco in precedenza aveva affermato che la Regione ha tutta l’intenzione di individuare Comunità più ampie), il presidente della Zveza Slovencev Cerno ed il sindaco di S. Pietro Marinig paiono riflettersi in un unico specchio d’acqua: quello di una Comunità montana della Slavia o delle Prealpi Giulie, che comprenda territori con caratteristiche o-mogenee, abitati da sloveni, e che avrebbe la funzione di ideale ponte verso l’Europa. Di questi territori ha parlato, supportato da una serie di cartine, l’architetto Renzo Rudi, rilevando l’enorme sovrapposizione di competenze, lo spreco di energie da parte di enti e servizi, ma anche la puntualità e la razionalità della distribuzione urbanistica sul territorio. In conclusione sono intervenuti anche I-van Sirca, presidente di una Comunità montana, quella del Carso, che - ha riferito - verrebbe particolarmente colpita dalla legge 142, il consigliere regionale Federico Rossi, che ha appoggiato il progetto di una Comunità montana che coincida con la Slavia Friulana, così come ha fatto Fabio Bo-nini, dirigente dell’Unione regionale economica slovena. Michele Obit Med manifestacijo društva Edinost Sama Pahorja odvedli v zapor Prof. Sama Pahorja, tržaškega občinskega svetovalca na listi Slovenske skupnosti in dolgoletnega borca za uveljavljanje naših pravic, so aretirali v nedeljo dopoldne med manifestacijo društva Edinost na trgu sredi Trsta. Po aretaciji so Pahorja odvedli v zapor pod obtožbo nasilja, upiranja in groženj javnemu funkcionarju in nespoštovanja odredb oblasti. Dogodek se je pripetil med običajno manifestacijo društva Edinost, ki se je odvijala na trgu sv. Antona. Po začetku manifestacije, taksno je mnenje očividcev, se je Pahorju približal podkvestor D’Acier-no, katerega je slovenski predstavnik zaprosil za prevajalca, čemur ni predstavnik kvesture ugodil. Besedam naj bi sledila prerivanja, odtod odloči- tev, ki je predstavnika Edinosti privedla v zapor pod zgoraj omenjeno obtožbo. V torek dopoldne je priprtega profesorja zaslišal preiskovalni sodnik, ki ni upošteval zahteve javnega tožilca (zavzel se je, naj Pahor ostane v zaporu) in odredil hišni pripor do dneva procesa. Prof. Pahor bo v tem času lahko hodil v službo, ne bo pa smel sodelovati na sejah občinskega sveta. Ob ponovni aretaciji Sama Pahorja (to je tretja) SKGZ, društvo Edinost in SSk ugotovljajo, da dogodek gre uokviriti v napeto politično klimo na Tržaškem in dejstvu, da kljub vsem državnim in mednarodnim zakonskim in pravnim aktom Slovenci v Italiji nimajo Se jasnega normativa o rabi materinega jezika v javnosti in v odnosu do oblasti. Martelli bo ju v Vidmu Po vsej verjetnosti bo PSI na prihodnjem deželnem kongresu, ki bo januarja meseca, dosegla avtonomijo in se “odcepila” od Kima. O tem je tekla beseda pred dnevi v Latisani na srečanju, katerega se je udeležil tudi strankin podtajnik Gianni De Michelis. V deželi pa vlada veliko pričakovanje za prihod Claudia Martellija, ki je najavljen za jutri, petek. Martelli bi mora! obiskati najprej P orde non, v popoldanskih urah pa bo v avditoriju Šolskega zavoda Marinelli imel javni shod, na katerem bo obrazložil svoj pogled na reforme v državi in v sami PSI, kjer se veča Število njegovih pristaSev. V ta okvir sodijo tudi priprave na skorajšnja srečanja med levičarskimi strankami skupnosti Alpe-Jadra-na. Skupščina naj bi bila pred koncem leta v Furlani-ji-Juljiski krajini. Si “vota” fino a domenica Ancora fino a domenica 8 novembre sono aperte presso gli uffici dell’anagra-fe le urne per poter esprimere il proprio parere riguardo all’unione dei comuni di S. Pietro al Natisone, Pulfero e Savogna. La consultazione popolare, che si propone di tastare il polso della popolazione anche riguardo al riordino delle comunità montane, ha preso il via, com’è noto, il 30 ottobre scorso. Non ha valore vincolante, tuttavia serve da valido supporto alle scelte che gli amministratori dovranno fare. I cittadini hanno ricevuto, accanto alla scheda da compilare, anche una dettagliata informazione sulla legge 142. Si sono inoltre succeduti diversi incontri informativi. Ora la parola passa agli elettori. Comunque siano orientati è importante che tutti partecipino a questo momento di democrazia diretta. Un nuovo quotidiano in Slovenia Republika si prepara Il noto attore sloveno Boris Cavazza, con il sussurro con il quale ha annunciato il nuovo quotidiano sloveno Republika e quindi con il nuovo vento informativo che si preannuncia, ha fortemente agitato l’ambiente giornalistico sloveno. In realtà le polemiche hanno avuto inizio già molto tempo prima, appena hanno i-niziato a filtrare le prime notizie riguardo a Republika. Gli ambienti giornalistici, politici e soprattutto l'opinione pubblica peraltro, per la maggior parte, hanno accolto positivamente la notizia. Per i mass-media sloveni sono significative negli ultimi anni almeno tre fasi. Gli ultimi vent’anni sono stati caratterizzati dal sistema del partito unico senza però interventi della censura. Lo spazio dell’ informazione libera ed onesta si era dunque costantemente allargato. Con ciò è migliorata la qualità del giornalismo sloveno ed in particolare va sottolineata la qualità della TV slovena e dei suoi tele-giornali. E stato un lungo periodo di crescita, ricco di fermenti e di continua modernizzazione del lavoro giornalistico. Questo processo ha avuto un maggiore impulso nel corso della tempestosa primavera slovena, quando formalmente esisteva ancora il partito unico che però nella realtà si era già trasformato, grazie agli sforzi interni, tesi a creare un maggior pluralismo. La seconda fase è stata, a mio giudizio, caratterizzata da una piena e straordinaria libertà di stampa quale non esisteva in alcuna parte del mondo, un periodo dinamico in cui si demolivano i vecchi tabu, vivace, pieno di speranze. Con le elezioni, il sistema pluripartitico, l’introduzione dell’ economia di mercato e la formalizzazione della libertà di stampa si è chiusa anche questa fase. Si è dimostrato però che soprattutto nel campo dei massmedia le cose non sono così semplici, come avevano immaginato i protagonisti del- la primavera slovena. Il sistema del pluripartitismo in primo luogo non è un idillio bensì significa sostenere e difendere i diversi interessi. I quotidiani sloveni si sono trovati a subire la pressione dei partiti, tanto più acuta nei confronti della TV che ha un particolare carattere nazionale ed è una soltanto. Le soluzioni, come sempre, non stanno nel ritorno ad un passato idilliaco, bensì nell’adeguarsi alla realtà. Ciò concretamente significa: rispettare il reale sistema di mercato, professionalità e soprattutto collegamento per il nuovo quotidiano con i suoi lettori. Si tratta dunque di un concorrente nuovo. Soprattutto il quotidiano centrale sloveno, Deio, ha una visione monopolistica: in Slovenia c’è ora spazio per 250 mila copie di quotidiano. Il Deio ed il cugino Novice coprono la metà di quest’area, Republika dunque si può affermare, attirare migliaia di lettori e con essi abbonati ed inserzionisti e quindi minacciare la base su cui poggia il gigante giornalistico sloveno. Questa la ragione per cui le hanno dichiarato una guerra senza frontiere ed iniziato una campagna di discredito scorretta. Però succede spesso che le campagne scorrette si ripercuotono contro chi le promuove. Per questa ragione l’attesa del nuovo quotidiano sloveno, fratello siamese del Primorski dnevnik, è tanto maggiore. Republika dovrebbe essere un quotidiano di ampio respiro, di buona qualità giornalistica, di orientamento ampiamente laico, di centro sinistra. Sarà caratterizzato anche dal contributo medi-terraneo della comunità slovena che vive in Italia alto sviluppo generale della Slovenia. Non un approccio folcloristico della minoranza quindi, bensì di collegamento di interessi diversi nell’ambito del confine a-perto. in questo modo si rafforza notevolmente anche il ruolo della minoranza stessa. E anche questa è una novità importante. Polemiche a suon di... libri Liberaldemocratici ancora in testa Più ci si avvicina alle elezioni parlamentari del 6 dicembre in Slovenia più aumentano i vari sondaggi d’opinione sul possibile andamento del voto. Riportiamo alcuni dati, emersi nell’ultimo sondaggio effettuato dal quotidiano Deio di Ljubljana. Per i liberlademocratici di DrnovSek si è espresso il 12,7 % degli interrogati. A loro seguono i cristianodemocratici di Peterle ( 11,5), i socialdemocratici del rinnovamento di Ribičič (11), i democratici di Bavčar (9,8) ed i Verdi di Plut (3,9). Gli altri non superano la soglia del 3,5 % che permette di entrare in parlamento. A differenza dei sondaggi precedenti gli indecisi sono scesi dal 50 al 26,8 %. Per quanto riguarda l’elezione del presidente Milan Kučan, almeno secondo questo sondaggio, non ha concorrenti. Per l’attuale presidente si è espresso il 73,4% degli interrogati, al secondo posto il cristianodemocratico Ivan Bizjak con il 6,2%, terzo il democratico Jelko Kacin. Polemiche a suon di libri Le polemiche tra i leader dei partiti in Slovenia s’intensificano anche “a suon di libri”. Nel duello editoriale tra il membro della Presidenza Ciril Zlobec ed il ministro della Difesa Janez Janša si è inserito il ministro degli Esteri Dimitrij Rupel con il libro “I segreti della nazione”. In questi giorni, però, è uscito il libro "Prima delle decisioni storiche” scritto da Jože Smole, ex giornalista, segretario particolare del maresciallo Tito, diplomatico, presidente della’Alleanza socialista ed ora deputato socialista. C’è da scomettere che il contenuto del libro aggiungerà olio al fuoco delle polemiche in corso. Premiato Boris Cavazza L’attore sloveno Boris Cavazza è stato premiato per la migliore interpreta- zione della passata stagione. Durante la cerimonia di chiusura delle giornate del teatro di Maribor a Cavazza è stato consegnato l’anello di Borštnik che rappresenta il massimo riconoscimento nell’ambito teatrale. Il premio per la migliore compagnia è stato assegnato al Teatro Nazionale di Maribor. Più merci verso l’Austria A proposito delle recenti dichiarazioni dell’ex pre- mier sloveno Lojze Peterle, che ha parlato di una caduta nell’interscambio economico tra la Slovenia e l’Austria, sembra che i dati gli diano torto. Infatti i dati relativi all’ultimo trimestre (luglio-settembre) parlano di un aumento del 62%. Martinez in Slovenia Il presidente del Parlamento del Consiglio europeo Miguel Angel Martinez ha fatto visita alla Slovenia nell’ambito delle consultazioni preliminari necessarie per l’entrata della neocostituita Repubblica nel Consiglio d’Europa. Četrtek, 5. novembra 1992 Il direttore didattico Londero sulla presa d’atto “Più ossigeno per chi cresce” “Cosa vuole, io ho solo dovuto accertarmi dei requisiti della scuola e dei documenti di rito". Il direttore didattico di Cividale e S. Leonardo, dottor Adolfo Londero, risponde così alla domanda su quale sia stato il suo apporto alla presa d’atto che la scuola elementare bilingue di S. Pietro ha ottenuto due settimane fa dallo Stato. “La scuola - prosegue Londero - dovrà purtroppo continuare a sottoporre i propri alunni agli esami a Gorizia. D’altra parte, c’è la speranza di ottenere, d’ora in avanti, maggiori contributi dalla Regione o da altri enti, per poter sostenere le spese scolastiche, che certamente sono di non poco conto". Londero parla di boccata d’ossigeno, mentre sottolinea il risultato di prestigio per una scuola che raccoglie ormai consensi anche al di fuori delle Valli del Natisone, che diventa ogni anno più frequentata, tanto che “ho detto al professor Petricig che se si va avanti così occorrerrà cercare al- II direttore didattico Adolfo Londero tri spazi” asserisce. Per quanto riguarda gli insegnanti della scuola di S. Pietro, il direttore didattico avrà solo la funzione di controllare che abbiano i requisiti necessari per insegnare. “Alfine dei concorsi pubblici e dei punteggi - avverte però - il loro lavoro non viene valutato”. Michele Obit V Celov dvojezična šola raste V Celovcu je pred nekaj dnevi praznovala svoj prvi dan rojstva javna dvojezična šola. V normalnih razmerah - piše koroški časopis Slovenski vestnik - to ne bi bil vzrok za posebno proslavljanje. Toda, ob spominu na dolgo pot do nastanka dvojezične šole, na vse odklonilne izjave vodilnih koroških politikov, na vztrajanje družine Messner, na gladovno stavko na deželni vladi, odločitev ustavnega sodišča, je že prva obletnica pravi jubilej. Tri oddelke javne dvojezične celovške šole obiskuje v drugem letu njenega delovanja 29 učencev. V prvem razredu jih je o-sem, v drugem dvanajst, v kombiniranem tretjem in četrtem pa devet. Vsi, skupaj z učiteljicami in samim vodstvom šole, so nastopili na prijetni slovesnosti. Peli so v zboru slovenske in nemške pesmi, pa še italijanske, recitirali so in plesali. Praznovanje Koroških Slovencev je bilo seveda tudi priložnost za razmišljanje o odprtih problemih mlade šole in predvsem o njenih perspektivah. Potreba po taki šoli v Celovcu, ki postaja dvo in večjezično mesto, se je utrdila, so na slovesnosti poudarili. Ob tem pa je bila izražena tudi potreba, da se v mestu odprejo še dodatni oddelki na drugih šolah, kar bi pomenilo laž-ji dostop učencev, ki prihajajo iz različnih oddaljenih koncev, do dvojezičnega šolanja. V glavnem je bila splošna ocena rezultatov, ki jih je šola v tako kratkem razdobju dosegla, pozitivna, saj pomeni znatno obogatitev šolstva. Interkulturna in večjezična vzgoja, so poudarili, pa sta pravi in konkreten odgovor za mirno sožitje med narodnostnimi skupnostmi. Besiede upanja an žalosti an sladak pečen kostanj Večer domače poezije v Koredi na pobudo Zveze beneških žen mmm Paš ka’ jih je takih, ki znajo njih misli an želje, granke an sladke dni, stisnit an objet v poezijo, takih ki s kratko piesmijo znajo arzgarnit pred tabo vas sviet an odkrit nar-buj drobne an skrite kote naše duše. Paš ka’ je takih an tle par nas an mi na vemo za nje. Zveza beneških žen je tel pasan četartak organizala v Koredi liep vičer s kostanjam an poezijo. Zbralo se je kakih 30 žen, ki so v liepi atmosferi uživale že samuo s tem, de so se spet po dugem cajtu srečale. Zelja je bla se še napriej ušafuvat, saj je trieba, de se žene spet zavihnejo roke, de začnejo spet dielat ku lieta nazaj, zak’ - takuo ki je jala Bruna Dorbolò - naše doline vsak dan buj hitro umierajo. Organizat večer s poezijo nie lahko, še posebno ne če niemaš kajšnega znanega i-mena, kajšnega avtorja, ki ima za sabo še vič knjig, bukvi. Težkuo je odpriet pred drugim svoje sarce še posebno, če si vajen Na večeru poezije an kostanja v Koredi pisat sam za se, za de misli ti ne utečejo. V naših dolinah smo srečni, zak žen, ki pišejo an lepuo je vič. Takuo v četartak smo poslušal narpriet poezije Andreine Trusgnach, nje spomine na srečne otroške lieta, na nje vas, na nje dragega oči. Zad za njo je Luisa Cher prebrala nieki smiešnega od zadnjega Pusta v Bardu - Lusevera. Poezije Loredane Drecogne, pune medu an kadar so žalostne, so taknile sarce vsaki od nas; tiste od Marine Cernetig so nas pustile an brez besied. Narbuj lepuo pa je bluo, kadar je Marcelli-na Qualizza vzela uon z borse an prebrala nje poezijo an razmišljanja. Lepe besiede an velika resnica. Na večeru je bluo sevieda an veselo, še posebno kadar smo poslušal, kaj vse se je gajalo dva tiedna odtod na kročeri... Potle ku nimar smo jo tudi veselo zapiele, čeglih je trieba reč, da znamo nimar manj piesmi in nimar buj težkuo uštimamo glasi. Omaggio al prof. Mor Con la presentazione dell’archivio privato dello studioso Carlo Mor che il club si è fatto carico di conservare, catalogare e mettere quindi a disposizione di quanti desiderino consultarlo, si è aperto nei giorni scorsi l’anno sociale del Soroptimist club di Cividale. Relatrice dell’ incontro è stata la dott. Liliana Spi-nozzi Monai che dopo aver ricordato, a due anni dalla scomparsa, la figura e la personalità dello studioso, ha illustrato a grandi linee la consistenza e la natura delle carte personali del dott. Mor, un lascito morale e scientifico particolarmente significativo. Ad un primo spoglio, peraltro largamente incompleto, la ricchezza e la varietà delle te-stimoninaze - a volte anche minimali - emerse dall’archivio riflettono l’amore per il documento, che egli aveva posto a fondamento di una ricerca seria ed originale. Documenti, pubblici e privati, appunti e manoscritti vari, abbondante materiale fotografico danno la misura della vastità degli interessi, sviluppati nel corso di una vita lunga ed operosa. La circostanza che accanto a quello del Mor figuri anche un complesso di documenti appartenuti a Pier Silvio Leicht - suocero del Mor - che a Cividale ha dedicato buona parte dei suoi contributi storiografici, da il segno del valore dell’iniziativa del club. Kratke novice Notizie in breve 7. novembra Koncert v spomin Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice se ob 40-letnici smrti skladatelja Vinka Vodopivca želi oddolžiti njegovemu spominu z uprizoritvijo spevoigre “Srce in denar”. Pri delu sodeluje približno 90 ljudi. Spevoigro Srce in denar so uprizorili v Gorici že leta 1951 po zamisli duhovnika Filipa Terčelja. Za deloma novo odrsko dopolnjeno besedilo in za odrsko postavitev sta poskrbela Marij Cuk in Aleksander Pregare. Orkestracijo in ureditev glasbenih točk je pa prevzel Hilarij Lavrenčič. Scenografa sta Mario Leopoli in Benečan Hijacint Jussa. Režija je Aleksija Pregarca. Premiera bo v Katoliškem domu v Gorici v soboto 7. novembra ob 20.30. uri, spevoigro bodo ponovili v nedeljo 8. novembra ob 17. uri in v četrtek 12. novembra ob 20.30. le v Katoliškem domu. Likovni bienale Od petka v Vidmu Umetniki iz Argentine, Avstrije, Češke in Slovaške, Hrvaške, Nemčije, Slovenije, Madžarske in Italije bodo sodelovali na četrtem mednarodnem likovnem bienalu, ki ga bodo uradno odprli jutri, v petek, ob 18. uri v videmskem občinskem muzeju v Ul. Zanon 24. Letošnjo razstavo, ki nosi naslov “Le nuove lune”, so o-mogočili Dežela Furlanija-Julijska krajina, videmska Pokrajina in Občina ter vodstvo galerije mestnih muzejev. Razstava v Vili Manin Ostane odprta do konca novembra v Vili Manin v Passarianu velika razstava o tisočletni tradiciji zlatarstva v deželi Furlaniji Julji-ski krajini. Za razstavo je Se posebno zdaj velik interes. Prosa al Ristori In concomitanza con un po’ tutti i centri della regione, sta per iniziare anche a Cividale la stagione di prosa del Teatro Ristori, approntata dalPamministrazione comunale. Otto gli spettacoli in programma. Il via PII novembre con “Spirito allegro”, interpreti Ugo Pagliai e Paola Gassman. Il 18 novembre sarà presentato il musical “La cage aux folles”, il primo dicembre la rappresentazione “Alaska”, il 22 dello stesso mese “L’in-quilina del piano di sopra” con Lia Tanzi e Giuseppe Pambieri. Con Panno nuovo si terranno le recite “Arsenico e vecchi merletti” (18 gennaio), “Anatol” (primo febbraio), “Le diable aux cordes” (9 febbraio) e “Care conoscenze e cattive memorie” (22 febbraio) che chiuderà la stagione. É già stato avviato, intanto, il periodo di sottoscrizione degli abbonamenti, con orario dalle 17 alle 19 presso il teatro Ristori. Pesem v Benečiji Pesem upanja. To je naslov zanimive predstave, ki jo je 50-članski pevski zbor Rož iz St. Jakoba na Koroškem pred nekaj dnevi predstavil v Gorici. Proti koncu novembra bomo koncertu lahko sledili tudi v Benečiji na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev. Predstava se odvija v cerkvi, saj v bistvu gre za koncert, za štiri pete mase: prva je islamska, druga judovska, tretja pravoslavna in četrta kreolska. Gre torej za nekaj resnično izvirnega in posebnega, predvsem pa vsebinsko bogatega, ki ob predstavi vzpodbuja tudi razmišljanje o strpnosti med narodi, kulturami in verami, o potrebi po zbliževanju med sosedi, o nujnosti medsebojnem poznavanjem. Le na tej osnovi se lahko gradi medsebojno spoštovanje in mir. Nova kulturna zadruga Maja Pred dnevi so ustanovili v Gorici novo kulturno zadrugo “Maja”, ki je pravzaprav prva tovrstna slovenska družba na Goriškem. Namen novoustanovljene zadruge, da se tudi preko zadružništva Slovenci vključijo v razvejan svet kulturnega delovanja, obenem pa, da zadruga zagotovi svojim članom primemo profesionalno raven, tako na samem področju ustvarjanja kulture, kot tudi z vidika organiziranja in servisiranja vsestranskih kulturnih potreb. Dosedanjih članov kulturne zadruge je 16, njihovo število pa se bo v kratkem gotovo povečalo. Predsednik kulturne zadruge Maja je Igor Komel, podpredsednik pa Karel Devetak. Člani upravnega odbora so Sandra Marvin, Elijana Bensa in Igor Devetak. Četrtek, 5. novembra 1992 Skuhali so nam dobro pašto an kupili puno kokakole naši novi parjatelji v Sriednjem Zineta na more zastopit zaki se je paršlo do take hude uiske doma v Bosni So mm ukradU dušo Je četartak 29. otuberja. Gre daž. Se pejem pruot Sriednjem, kjer do-nas otroc tistega kamuna prežive kupe cieu dan z otroci iz Bosne, ki že ne tri miesce so v kasarni v Prieš-njem. Pridemo v Sriednje, je vse takuo živuo! Pred kamunam je šin-dak Renata Qualizza an kamunski možje, diretor od Suole Londero: Čakajo prefeta, ki pride pozdravjat tele majhane goste. Grem v Suolo, tam so otroc an mame: nase mame an naS otroc kupe z otruok an maam iz Bosne. Se mi naglo parbliža ’na žena, se vide de ima pru vojo guorit s kajsnim. Jo popraSam nieki po taljansko, me za-stope, pa ne lepuo. Ji diem. “Znam guorit po sloviensko”. Oči se ji arz-vesele an veselo se posmieje: “Oh dobro, takuo se zastopemo lieus!” Se klice Zineta, ima 35 liet, tri otroke: Mustafà osan liet, Saki dva- najst, ki žive kupe z njo, potlè je tisti buj velik, ki ima 17 liet an živi v Nemčiji. Mož je ostu doma, v Bosni. Jo popraSam, kuo se Cuje tle par nas. Mi dije, de se Cuje dobro... Imajo zajest, za pit, njih otroc imajo tudi igre, norčije. Judje so jih lepuo sparjel, so vsi takuo gentil, pa... nie tan doma. Na more iti uon z kažerme na Spancir, na more iti kupavat Ce ji kor ki, na vie, kje je nje žlahta, nje parjatelji. Adni so umarli, drugi so ostal v tistim “paklu”, ki je ratu nje dragi duom. Na more iti dielat an zaslužit ki. Nie vajena pekjat za kupit an paket cigaretu an tle, Ce jih ima vojo pokadit, muore pru pekjat, glih takuo, Ce želi popit an kafe v gostilni. Tuole ji nie useč. “Mi ni-esmo tiel tega, imam parjatelje mies Harvatu, mies Musulmanu, smo se oženil med sabo, imamo parjatelje tle an tam. Seda mi pravejo, de na more bit vic takuo... zaki? Kar se varnem damu, za me bo vse ku pri-et. Ist Cern samuo, de se bomo imiel radi med sabo, de bomo vsi parjatelji. Mene me na briga, kakuo jo Stu-dieraS ti, mene me briga, de ti me rispetaS, ku ist tebe. Se moremo vse-glih imiet rade, se pomagat.... Pa so nasi poglavari takuo naumni an zad za njim gredo tud judje naumni. An Ce ti nardis slavo mene na bon puno cajta tarpeu... Ma mi ne-Cemo tuolega tle.” Se zvestuo poguarja z mano. Me vpraSa, Ce jo puodem gledat v kasarno. Ji diem de ja. “Oh, takuo ti skuham kafè”. Ku de bi se od nimar poznale. Ona na vie nic od mene, ist na viem nic od nje, pa smo že parja-teljce. Kar grem proC se objamemo, se bušnemo. “Cao, se videmo!” , ku de bi se od nimar poznale. Visi bosniaci e sigarette... Stregna, giovedì scorso, è sembrata tornare quella di molti anni fa: un paese abitato da tanti bambini. Tanti giovani visi, nelle aule della scuola elementare, e davanti, nel cortile, e sulla strada. In realtà molti di quelli avevano caratteristiche somatiche diverse dalle nostre, e parlavano u-na lingua diversa, seppur non tanto distante dal nostro dialetto sloveno. Erano una trentina di bambini bosniaci, accompagnati da qualche genitore o parente, ospiti della scuola elementare di Stregna su invito del sindaco del comune Renata Qualizza. Erano bambini della guerra, profughi fuggiti dalla disperazione, dai bombardamenti e dalla violenza, alloggiati a-desso, e chissà fino a quando, nella caserma di Purges-simo. 11 sindaco con una frase ha spiegato la loro situazione: “Sembra che vivano in una riserva indiana”, ed è veramente tutto dire. E allora perché non permettere loro un momento di evasione? Sul muro esterno della scuola un cartello fatto dai bambini di Stregna dava il benvenuto a quelli bosniaci, tanti piccoli Mustafà che scorrazzavano avanti e indietro, fermandosi solo davanti ad un piatto fumante di pastasciutta. Rincontro con il prefetto di Udine Luigi Damiano avvenuto giovedì scorso nel municipio di Stregna Le madri, i parenti, cercavano senza fortuna di tenerli a bada, la sigaretta perenne tra le dita. In visita a Stregna è arrivato, era quasi l’una, il prefetto di Udine, Damiano, che si è incontrato, in municipio, con il sindaco ed alcuni membri del consiglio comunale, il maestro Simaz, il direttore didattico Londero, il vice direttore Venuti, il parroco don Cencig. Si è parlato soprattutto del problema della scolarizzazione dei bambini. É, appunto, un problema, ha spiegato il prefetto. A Cer-vignano - ha detto citando un altro comune friulano che ospita i profughi dell’ex Jugoslavia- una sessantina di bambini sono iscritti alle elementari ma ci sono difficoltà per il trasporto. Si ve-.drà di risolvere il tutto. Il prefetto di Udine ha fatto infine visita ai giovani bosniaci, (m.o.) Trieba je pomisliti no malo Združimo kamune? Takšen, ali podobno takšen je naslov članka v italijanščini, ki ga je zapisal za Dom njega direktor, prof. don Marino Qualizza, objavljen na prvi strani, dne 3/. oktobra 1992. Povod za ta članek, je prišel na misel prof. Quotizzi z iniciativo Spetrske, Podboneške in Sovodenj s ke občine, da se združijo v eno samo skupnost. Don Qualizza poskuša na diplomatski način pojasniti svoje nasprotovanje združitvi občin, vendar so med “diplomatskimi vrsticami” velike in grenke resnice. Odkrito vam povem, da se z don Marinom strinjam, toda jaz brez dlak na jeziku vam povem, da sem proti združitvi občin. Morda me bo kdo napadel, da sem kot naprednjak v protislovju, da sem kot don Kihot, ki se je boril prot mlinom na veter, v času ko se Evropa združuje. Kako se združuje, Bog ji pomagaj! Pa zakaj sem proti združitvi občin? Iz istih razlogov, kot prof. don Marino Qualizza. In povedal bom še več. Mi, v gorskih vaseh, smo vedno nastradali za interese doline. Ne bom uganjal kampanilizma, pa resnice se ne sme zamolčati. Ni smel biti župan občine iz gorske vasi, ker je bilo ob potrebi težko priti do njegovega podpisa - so nam pravli. Če pa se je kdaj zgodilo, da je bil v občini gorski župan, se ga je bolj lahko dobilo, kot tistih iz doline. Tudi zato, ker so manjkali občinski možje po gorskih vaseh, niso bile gor opravljena potrebna dela. S pomočjo neusmiljene politike iz Vidma in Rima, so nas stekli do golega, do nagega. Pripeljali so našo narodnostno skupnost na rob propada. Skoraj uničili so nas. Z gospodarsko in negospodarsko politiko so razgnali naše ljudi po vseh deželah sveta. Prazne so hiše, prazne nove šole, ki so bile zgrajene za poitalijančevanje naših otrok. In v tej politiki, je dolina moučala, sodelovala. Tudi v naših dolinah smo imeli svojo mafio. Ne smemo pa vse spraviti v en Žakelj, v eno vrečo. Tudi v dolini so ljudje in organizacije, ki nam pomagajo, da ostanemo kjer smo. Pa oblast nas je slekla do nagega. In tiso-čev naših ognjišč se ne kadi več. Dimnik, kamin je črn, pa tih. Ni več dima, ni več iskre. No, zato se nam gre, da bi nam dolina pomagala vzdrževati iskro, gor, kjer je še. Da bi nam pomagali podtikati ogenj na ognjišču, kjer še gori. Da bi se veselili z nami, kadar nam petelin poje in naznanja vaščanom novi dan. In petje kosov po gozdiču? To je življenje in veselje! Kjer je celica življenja, jo je treba ohraniti. Sem proti združitvi občin, ker so revni, mali, vedno nastradali na račun bogatejših. Slekli so nas do nagega in zdaj nam ponujajo rešitev, ki nam ne bo pomagala se oblečti. Po potokih ni več naših mlinov. Ni več malih trgovine, ne gostiln. Zaradi pomanjkanja duhovnikov bodo začeli zapirati tudi cerkve, kjer se ljudje zbirajo, srečujejo. V dobi moderne tehnologije, bi lahko odkrili, iznaj-dli takšno možnost, da bi ostali, taki kot smo v hribih in dolinah. Čeprav vedno manj, po hribih še odmeva naša pesem, je Se slišati našo besedo, doline so že zavite v meglo. Ljudje, branite vaš prostor na soncu! Ne bomo metali polen pod kolo napredka, pod kolo progresa, če bomo usodili še eno hruško, blizu tiste prve, ki nam raste že ob hiši. Ne bomo zapirali cest, ki peljejo v svet, še manj pa tistih, ki peljejo domov. Ljudje moji, mislite, pomislite in premislite! Izidor Predan - Doric Savogna ed il Parco I problemi delle località più piccole della montagna ed in particolare quelli della salvaguardia e della conservazione della natura, sono stati il tema dell’incontro dell’assessore regionale alle foreste Adino Cisilino con il sindaco di Savogna Paolo Cudrig e la giunta comunale. Tra i temi affrontati quello dell’attuazione dell’ambito di tutela, che si estende da StefeniC al la-ghetto del monte Matajur e comprende anche Terci-monte e Cepletischis. La regione ha finanziato i primi tre lotti dell 'opera. Do 20. decembra za otroke iz Bosne Nu, pokažimo našo solidarnost Po cieli evropi an drugod po svietu so zaCel skarbiet za usodo buogih, nadužnih ljudi, Se posebno starih, žen an otruok ki narbuj tarpe za stran vojne v bivši Jugoslaviji an Se posebno v Bosni. Vsem je jasno, de puno ljudi, ki so se rešil pred bombami an streljanjem, jih ubije mraz an huda zima, ki je že pred vratih. Na pobudo organizacije Združenih narodov, ki skarbi za otroke - Unicef an sriedenjskega Sindaka Renate Qualizza bo an tle po naSih dolinah moč zbi-erat sude an drugo pomu- oC za tiste nasrečne ljudi, za 1 milijon bosanskih otruok. Zbieranje pomoči je steklo 24. oktobra an ga ustavejo 20. decembra. Vsak more dat njega prispevek na tekoči račun Stev. 2433276/01/54 banke Banca commerciale italiana, s sedežem v Tarstu. Na vaš prispevek napisajta: NadiSke doline za otroke iz bivSe Jugoslavije. Ljudje iz Nadiskih dolin, ki poznajo pomien be-siede solidarnost an so jo an oni uživali v hudih caj-tih po potresu, bojo sigurno pokazal njih dobroan radodarno sarce. Spomin na padle v S petru V Spetru je komunska uprava organizirala tudi letos dve manifestaciji ob dnevu mrtvih, na katerih se bodo spomnili na padle v prvi in drugi svetovni vojni. Prva proslava je bila ob cerkvici Sv. Kvirina v Spetru v sredo 4. novembra. Druga bo pa v nedeljo 8. novembra zjutraj v Kuosti, v vasici, ki je plačala v drugi svetovni vojni velik davek. Tako v Spetru kot v Kuosti bo spregovoril Spetr-ski župan Firmino Marinig, v Kuosti pa bo imel svoj govor tudi predsednik Anpi Nadiskih dolin, prof. Paolo Manzini. -A '/vffWsfo rave... Kronaka —= Iz kročere Novega Matajurja... Fotografije an spomini Božič an Senld Matajur okay Kuo gre naglo cajt napri ! Do učera smo lovil sonce, donas že študieramo na Šenke za Božic. Lohni lietos bomo gledal Spindat kieki manj ku te druge lieta... Če vam manjkajo ideje, od petka 6. do sriede 11. novemberja bo v Vidme, kjer so nimar razstave, mostre, “Ideanatale”. Na teli veliki razstavi bo vsega: od bukvi do igri, od reči napravjenih z usnjo (pertoSelni, borse, pasi, pru takuo oblieke) do tapete, od posode do sopramobilnu... v par besiedah vsega, kar more ratat an liep an, posebno seda ki smo v “krizi”, urie- dan senk za vaso družino an parjatelje. Na Ideanatale bo 320 es-požitorju. Sevieda, narvenc part so tle z nase dežele an z Italije, pa puno jih je tudi iz Avstrije an Slovenije. Le tiste dni an v tistim kraju bo razstava zlatinje (mostra d’arte orafa). Ce pa se vam na da iti do Vidma, lepe ideje za vaše Šenke jih usafata v Spietre, v Beneški galeriji, kjer je kotiček zadruge Lipe. V telim kotičku ušafata zaries puno puno stvari za vaSo hišo an za tisto od vaSih par-jatelju. Pokukajta, bota vid-li, de imamo ražon. Celo lieto so letal po vsi nasi deželi, puno krat so udobil, vsaki krat so bli med te parvimi. Za mlado Polisportivo Matajur iz Sauodnje (rodila se je lan, parvi krat je sla li-etat 8. dičemberja v Grions del Torre) muormo reč, de parvo lieto je Slo zaries dobro. Marino Jussig, predsednik (lahko bi jal pa tudi “tuttofare” an duSa tele velike skupine) je organizu no lepo vičer gor na Matajure. V saboto 24. so se zbral atleti an mini-atleti z njih družinam, pa tudi s sponso-ri, tisti, ki ne malo so poma- gal za de tela nova polisportiva bo mogla iti napri. V veliki skupini smo vidli tudi predstavnike političnega an športnega življenja naših kraju an nase pokrajine. Fotografije so jim pa pomagale se spomnit na gare, na velik trud, ki vič krat jih je parpeju do zmage. Se nam pari pru želiet teli skupini dugo dugo življenje an puno sučeSu. Kar se diela za naSe otroke, za naso mladino, za de rasejo zdravi an veseli (-sport puno pomaga v tem) na moremo ku bit vsi veseli an če se more, pomagat na kako vižo. četrtek, 5. novembra 1992 Ta par Tineh tih v Marsine so imiel velik praznik Romeo: "lo speriamo che me la cavo!" Tle ga videmo na “prove di salvataggio" kupe s Grazio Barcellona: an part naše skupine. Ce smo bli viedli, de kajšan nas slika, smo se bli lieuš parstavli! Tunizi: prečudvani gledamo lepote hrama, kjer ankrat je živeu kraj. Donas tel hram je poznan kot Museo del Bardo Tunizi: na targu, kjer runajo an predajajo tapete. Tarkaj jih imajo, de nie bluo konca Parvi dan novemberja, za vahte, vsi tisti, ki imajo rejnke v britofe, položejo rože na grobišča an molejo za njih dušice. Tudi Giovanin je Su na grob njega žene, ki mu je umarla malo caj-ta od tega, an začeu molit an prosit na glas: - Oh draga moja Tonina, za kaj si me zapustila, brez tebe sem na buoga saruota, pridi nazaj na sviet, de pota-lažis mojo žalost! Glih tenčas an kart je začeu zemjo uzdigu-vat na pogrebu. Giovanin vas ustra-sen je poluožu nogo na kartino an zaueku: - Hei Tonina, s tabo se ne more Se Skercat! *** Vsi grobi za vahte so lepuo očedeni, an na vsakim gori kajSan lumin, takuo de so ma-lomanj vsi kompanja-ni. Samuo adan je imeu posebno veliko an grozno lapido. Vsi so jo gledal z debelimi očmi. Kadar Tonca je tuo-le vide je komentu na glas: - Teli bogataži videS znajo lépuo živiet!!! Vsaki britof ima nove grobišča, od tistih j ud i ki so umarli zadnje lieta. Pa tu adni vasi je biu samuo an nov grob. - Kuo je tiste, de imata samuo adno grobišče novo? - je popra-su an mož famoštra. - Zatuo, ki v teli vasi je tajsan dobar ajar an tajšne zdrave jedila, de že lieta an lieta na obedan umarje. - Pač, adan je umani, sa’ je an nov grob v britofe! - Oh ja, tisti je biu grobar, bekin iz naSe vasi, ki je umaru za la-kotijo!!! Rojstni dan Nuna Angelina je dopunla devetdeset liet Tudi v Podboniescu se vas šier, sa’ zidajo nove hiše Težkuo parčaka, de v petak ji posti n pamese Novi Matajur an kar ji ga par-nese, ga pru zvestuo prebere. Brez očalu, čeglih 2. otuberja je dopunla 90 liet! Angela Medveš se je rodila v Marsine v Tonicovi družin. Potlè se je poročila an Sla za neviesto v Matajur, v Podoreh. Nje mož je biu Bepo Gosgnach - Pajčekine družine. Na žalost je Angelina ostala uduova zlo mlada. Imiela je tudi tri otroke za zredit: Nadaljo, Bepulna an Veroniko (ta par nji na teli fotografiji). Otroc so zrasli an se poročil: Bepo je ostu v Matajure, Nadalja je sla v Tolmeč, Veronica pa se je poročila v rojstno vas mame, v Marsin, par Med-vežih ta par Tineh tih. An pru ta par Veroniki živi seda Angelina. Za nje rojstni dan so na-pravli pru veliko festo, pars-ìi so vsi: nje otroc, vsi navu-odi (devet jih je) an prana- vuodi (sedam: Stefano, Barbara, Deborah, Mara, Jacopo, Veronica an Gabriele), pru takuo vsa druga zlahta. Nuna Angelina je bla zaries vesela. Tisti dan so se zmislili na njo an parjatelji, puno od njih so ji telefonai an ona jih lepuo zahvale za tuole. Po Novem Matajurju nuna Angelina Zeli pozdravit vse ljudi doma an po sviete, an poseben pozdrav pošilja tudi navuodu Paskualnu, ki živi v Belgiji. Nuna Angelina, vsi mi vam iz sarca Zelmo Se puno takih srečnih an veselih dni. Kuražno napri ! Božji domič... Kjer so nove hiše, so tudi nove družine. An če so nove družine, je tudi življenje v vasi. Tel novi hram je gor v Podboniescu, zad za vasjo, na pot ki peje pruot Logu. Zida ga impreža Specogna iz Barnasa. Pruzapru sta dva hrama, adan buj velik, kjer bo osan stanovanj, apartamentu, drugi je buj minen, v njim bo pa Stier stanovanj. nomalo trosta videt, de nas ljudje, an te mladi, tele zadnje cajte če maj morejo se ustavejo tle, posebno v tistih vaseh dol buj v dolin, kot so Spietar an Skrutove, pa seda tudi v Sauodnji an Podboniescu, kjer je puno mladih družin an kjer se spet čuje glas otruok. KajSan jih je že Su gledat an kupu, zatuo, če vas interesa... pohitita. Smo puno krat napisal, de je žalostno videt nase vasice, posebno tiste buj v gorah, ki počaso počaso umi-erajo an z njim vse kar je naSega, od izika do kulture an navadah, nam pa daje 6 novi mata]ur Četrtek, 5. novembra 1992 Scheda storica -13 Guerra sui monti Gli assalti italiani alle vette Sulla stampa, nei discorsi e nelle celebrazioni, la guerra viene intesa come dovere assoluto e viene esaltato il soldato sempre pronto a dare la vita per la patria. La retorica esalta la guerra come momento eroico in cui si celebra il supremo sacrificio. Per il soldato in carne e ossa, invece, la guerra era una terribile costrizione. Fosse ungherese, austriaco o italiano, il povero soldato a morire da eroe era costretto: ne avrebbe volentieri fatto a meno. Tuttavia la regola della disciplina militare non gli lasciava scampo. Nel momento in cui gli veniva comandato di saltare fuori dalla sua trincea, percorrere i metri che lo separavano dalla trincea nemica scavalcando i reticolati e i campi minati, con le mitragliatrici che miravano a lui a pochi passi, non poteva che andare avanti, uccidere o morire. Indietro non si andava a meno che non gli venisse comandato. E la ritirata poteva essere altrettanto pericolosa. Così il soldato diventava eroe.. Si comprenderà meglio tutto questo mediante la lettura delle numerose pubblicazioni sulla prima guerra mondiale. In questa scheda inseriamo nel nostro racconto dei brani tratti dal libro “Plavi križ” dello scrittore sloveno Vasja Klavora, di Bovec, perchè interpreta le angoscie e le sofferenze dei soldati, e mostrandone anche i lati meno eroici, ma umani. Iniziata l’invasione gli i-taliani raggiunsero i primi obiettivi come la sella Prevaia, lo Stol, il Matajur, il Kolovrat, si riversarono nell’alta valle dell’Isonzo e presero 2aga, Srpenica, Trnovo, Breginj, Kobarid. In questo paese giunsero già il pomeriggio del primo giorno di guerra, quindi avanzarono subito verso il Monte Nero/Km, La popolazione residente dei paesi più esposti fu evacuata ed in parte internata in varie regioni d’Italia. Molti uomini erano combattenti nell’esercito austriaco, sia sul fronte russo che quello dell’Isonzo. Perciò diverse persone, fra cui sacerdoti, furono sospettate di spionaggio. Gli Italiani eseguirono anche perquisizioni, arresti ed in alcuni casi delle fucilazioni. Del resto gli Italiani, come ricordò poi il caporale dei bersaglieri Benito Mussolini nel suo diario di guerra, si accorsero che la gente parlava una lingua assoluta-mente sconosciuta. Un primo raduno di profughi dell’alta valle dellTsonzo fu posto ad Azzida. In seguito essi furono smistati in varie regioni d’Italia e poterono tornare solo a guerra finita, trovando però le case ed i paesi a pezzi. Obiettivi successivi ed importanti per l’esercito italiano furono il Krn, la cresta del Vrata, il Canin, il Rombon e le altre vette circostanti. L’attacco a sorpresa, degli alpini, sulla vetta del Krn fu cruento e rimasero sul terreno molti soldati e quasi tutti gli ufficiali, fra cui il giovane sottotenente Alberto Picco che aveva guidato il primo assalto. Molte le decorazioni e le medaglie d’argento e d’oro, con la stampa che assunse toni esaltati. Nel libro di Vasja Klavora leggiamo un brano con questo episodio riportato da un ufficiale tirolese. Egli racconta invece un attacco italiano sul monte Ravelnik. “Il 17 settembre 1915 il nemico attaccò violentemente le nostre posizioni e solo verso le dieci di sera cessò il fuoco d’artiglieria. Attorno alla mezzanotte udimmo, sulla sinistra delle nostre posizioni, urla e sparatorie selvagge. 1 nostri razzi illuminarono la posizione e scorgemmo gli Italiani che si avvicinavano e si slanciavano sulle difese di filo spinato. Cercavano di oltrepassarle, ma non ci riuscivano; uno cadde, un altro rimase sospeso sui reticolati. I nostri gridarono loro che si arrendessero. Il comandante della nostra compagnia, un Friulano, li invitava come fratelli ad arrendersi, e li supplicava come loro connazionale. In mezzo al fuoco infernale delle mitragliatrici, gli Italiani esitavano; rispondevano e urlavano che a-vevano paura dei loro ufficiali. Per convincerci delle loro intenzioni gettavano via i fucili. Ad un comando i nostri cessarono il fuoco e un gruppo dietro l’altro i soldati italiani vennero dalla nostra parte. Si arresero anche molti ufficiali italiani; fra loro c’erano dei feriti. Non c’era scampo a causa della nostra artiglieria che sparava su di loro e a causa delle loro stesse mitragliatrici.” E qui il narratore racconta dei 400 prigionieri, fra cui tre ufficiali di grado superiore. I soldati prigionieri con gli elmetti piumati non erano malmessi, però avevano fame e volevano fumare. In maggioranza erano settentrionali, ma c’erano Il Monte Nero/Krn (plastico esposto nel Museo storico di Kobarid) anche alcuni napoletani e fiorentini, molti erano operai. Parlavano volentieri e alcuni raccontarono di essere stati mandati in prima linea per punizione, erano stati anche avvertiti delle torture cui li avrebbero sottoposti gli Austriaci, se fossero caduti prigionieri. “Fra i feriti c’era un ufficiale - continua la storia -. Parlava volentieri come gli altri chiacchierando senza interruzione. Raccontò con orgoglio di essere di Roma, di professione avvocato. Non riusciva a spiegarsi perchè a lui ed ai suoi soldati, bersaglieri e alpini, fosse stato comandato di conquistare quelle posizioni imprendibili. E-ra contento di essere alla fine delle sue sofferenze. Sperava di essere a casa per Natale perchè la guerra sarebbe finita”... Fra i soldati circolava infatti la voce che la pace sarebbe stata firmata entro dicembre, a Vienna. Ma non fu così. La guerra infuriò su quei monti per altri due anni, di vetta in vetta, di valle in valle, lungo tutto il corso dell’Isonzo. La conformazione dei paesi e dello stesso ambiente naturale risultarono sconvolti dalle mine e dalle esplosioni delle artiglierie pesanti. Toccò alla terra slovena ed alla sua gente, dal Rombon al mare, a dover sopportare il terribile cataclisma voluto dai potenti. Poi, per un altro anno, la bufera si spostò sul Piave. MP Cartolina del tempo tratta dal libro “Oblaki so rudeči" Due canti della guerra MONTE NERO (canto di guerra alpino) Spunta l’alba del 16 giugno comincia il fuoco d’artiglieria il terzo alpini è sulla via Monte Nero a conquistar. Per venirti a conquistare abbiam perduto tanti compagni tutti giovani sui vent’anni la loro vita non ritorna più. TAM NA LAŠKEM GRICU (Canto di guerra, testo della cartolina) Tam na laskem gricu Fantov kakor ptičev Se za nas vojskujejo! Tam so Cmi dimi Tam se niC ne vidi Kamor krogla prileti! Krogla priletela V srce ga zadela. - Minimatajur S. Leonardo zona infetta Una cronaca della guerra (Brani dal libro storico del parroco di S. Leonardo, Giovanni Petricig, riportati da Natale Zua-nella sul quindicinale “Doni") 19 dicembre 1915 Oggi viene colpito a S. Leonardo dal colera un soldato venuto per andare in licenza. Viene trasportato all’ospedale di Merso Superiore e poi al lazzaretto di S. Antonio. Questa chiesa viene occupata e ridotta, passati gli alpini, dal comando di S. Leonardo, ad uso del lazzaretto per comando prefettizio. S. Leonardo in seguito a questo caso viene dichiarata per 8 giorni zona infetta e quindi questi giorni i soldati non si fermano a S. Leonardo ma a Merso Inferiore. 24 dicembre 1915 Causa la guerra viene proibita dall’autorità ecclesiastica la funzione di mezzanotte. Durante l’anno 1915 imperversò fra gli ammalati la malattia “afta zootecnica” con diversi casi di morte. Venne importata dagli animali destinati al macello per la truppa combattente. 9 luglio 1916 ...In questo mese si lavorò molto per la costruzione delle baracche nelle vicinanze della chiesa del Sacro Cuore di Gesù in Merso superiore: Si costruì una latrina alla turca, bagni, vasca e doccia reparto per lavanderia e disinfezione, ecc. La chiesa serve per reparto di medicina e il municipio per il reparto di chirurgia... 25 maggio 1917 Cadde incendiandosi un nostro aeroplano nelle vicinanze di Tribil superiore, colpito dagli austriaci. Due aviatori gravemente feriti ed uno illeso. 5 agosto 1917 Questa mattina viene messo al suo posto a Zamier il crocifisso del 47. reggimento fanteria, abbattuto dai soldati con questa scritta: “Abbiamo abbattuto il Cristo! Abbatteremo Cadorna!” Postazione italiana in alta montagna, fronte dell'lsonzo 1915-1918 (Foto del Museo storico di Kobarid) “Inneggiamo all’esercito” ...E inneggiamo al magnanimo Re, che, degnissimo e-rede del suo grande Avo, della sua Casa gloriosa, senza badare a disagi e pericoli, si trova in mezzo all’esercito combattente, guida, conforto, premio. Inneggiamo al Governo, e specialmente al Suo Capo illustre, che con tanta saggezza, regge da un anno le sorti della nazione. Inneggiamo ai Capi Supremi dell’esercito, che con illuminata previdenza e con operosità instancabile, vincendo ogni genere di difficoltà, completarono la nostra preparazione militare ed ora lo guidano sapientemente alla vittoria; inneggiamo all’esercito, che con disciplina, con entusiasmo, con eroismo, disprezzando la morte e le fatiche, combatte contro un nemico formidabilmente fortificato e che non rifugge neppure da metodi di guerra condannati dal diritto delle genti; inneggiamo in fine e sovra tutto al glorioso avvenire di un’Italia più grande, più sicura ed anche più buona per aver cooperato al trionfo in Europa della giustizia e della libertà. (Applausi vivissimi). Ed il verbale riporta il commento del presidente: Questi applausi sono diretti al Re e all’Italia. Vi invito a gridare: Viva (‘Italia. (Applausi scroscianti, grida di Viva il Re, Viva l’Italia). (dal discorso del presidente del consiglio provinciale di Udine, Ignazio Renier, nella seduta del 21 giugno 1915. La guerra era cominciata poco meno di un mese prima). Četrtek, 5. novembra 1992 Risultati PROMOZIONE Union '91 - Valnatisone 1-1 Cormonese - Primorje 0-0 Juventina - Fortitudo 2-0 3. CATEGORIA Pulfero - Cormor 4-1 Savognese - Paviese 0-1 JUNIORES Valnatisone - Varmo 2-4 ALLIEVI Valnatisone - Reanese 4-4 GIOVANISSIMI Chiavris/B - Valnatisone 2-8 ESORDIENTI Gaglianese - Valnatisone rinv PULCINI Audace/A - Union ’91 rinv Audace/B - Union ’91 rinv AMATORI S. Daniele - Reai Pulfero sosp Amaro - Poi. Valnatisone 1-1 PALLAVOLO FEMM. S. Leonardo - Paluzza 1 -3 Prossimo turno PROMOZIONE Valnatisone - Cormonese Primorje - Aquileia Gonars - Juventina 3. CATEGORIA Vermegliano - Pulfero Cormor - Savognese JUNIORES Bressa/Camp. - Valnatisone ALLIEVI Union ’91/B - Valnatisone GIOVANISSIMI Valnatisone - Savorgnanese ESORDIENTI Valnatisone - Manzanese PULCINI Manzanese - Audace/A Manzanese - Audace/B AMATORI Reai Pulfero - Pieris Farla - Poi. Valnatisone PALLAVOLO FEMM. Albatros - S. Leonardo Classifiche PROMOZIONE Juventina, S. Luigi 9; Ruda, Tri-vignano 8; Cormonese, Fortitudo, Aquileia 7; Gonars 6; Fiumi-cello 5; Valnatisone, Primorje, Lucinico, Union ’91, Flumignano 4; Varmo, Costalunga 3. 3. CATEGORIA S. Lorenzo 10; Paviese 9; Medeuzza 7; Cormor, S. Rocco, Begliano 6; Vermegliano, Rangers, Mariano 5; Sagrado 4; Pulfero 3; Celtic, Azzurra 2; Savognese 1. JUNIORES Varmo 9; Gemonese, Ruda, Tricesimo 8; Cussignacco 7; Aquileia, Serenissima, Tava-gnacco 6; Flumignano 5; Gradese, Pro Fagagna 4; Fiumicello, Gonars 3; Bressa 2; Valnatisone 0. ALLIEVI Valnatisone, Reanese 11; Bujese 10; Buttrio 9; Gaglianese 8; Nimis 7; Civida-lese, Celtic 6; Chiavris/B 5; Fortissimi, Riviera, Natiso-ne 4; Manzano 3; Azzurra 2; Fulgor, Union ’91/B 1. GIOVANISSIMI Savorgnanese, Fortissimi 12; Azzurra 10; Natisone 8; Valnatisone, Nimis 4; Aurora 2; Torreanese 1 ; Chiavris/B 0. ESORDIENTI Manzanese 8; Valnatisone, Azzurra 3; Cividalese, Torreanese, Gaglianese, Buttrio, U-nion ’91 2; Aurora, Risanese 0. Prestazione a suon di gol dei Giovanissimi in trasferta ad Udine A Chiavris forza otto Gli Allievi restano in corsa per il primato pareggiando con la Reanese La Valnatisone continua la serie dei pareggi anche a Percoto. Passata in vantaggio su calcio di rigore di De Marco e dopo aver fallito parecchie occasioni, si è fatta raggiungere allo scadere Stefano dai padroni di casa. É un Tomasetig vero peccato perché ormai i con due gol giocatori stavano assapora permesso rando la gioia del primo agli Allievi successo. di ottenere II cambio di allenatore ha un prezioso portato fortuna al Pulfero, pareggio che ha ottenuto la prima vit- Pulfero, rotto Grande festa al termine della gara fra Pulfero e Cormor, che ha visto prevalere nettamente gli arancioni, tornati sotto la guida di Paolo Cont. La squadra è scesa in campo nella seguente formazione: Monutti, Birtig, Dugaro, Scaravetto, Pagon, Vogrig, Zuiz, Comugnaro, Pollau-szach, Medves, Mauro Clavora. A disposizione Predan, Blasutig, Burello, Prema-riese e Marco Clavora. La prima grossa occasione al 14’ con Pollauszach che dà un pallone a Clavora senza che quest’ultimo sappia approfittarne. Cinque minuti più tardi ancora Mauro si vede deviare in angolo dalla barriera il pallone destinato all’incrocio dei pali. Alla mezz’ora Clavora viene at- terrato in area: rigore netto trasformato dallo stesso giocatore. A11’8’ della ripresa caparbia azione di Scaravetto, perfetto servizio per Pollauszach che in diagonale mette in rete. Un minuto più tardi gli udinesi accorciano le distanze. Al 22’ con un tiro da fuori area Pollauszach porta il risultato sul 3-1. C’è quindi al 28’ l’espulsione di un attaccante ospite per un brutto fallo su Birtig. Al 38’ occasionis-sima per Clavora, che da buona posizione calcia a lato. Allo scadere l’ultima rete segnata da Natale Blasutig. L’allenatore Cont si è detto soddisfatto per il risultato anche se - ha dichiarato -c’è ancora da lavorare per rilanciare la squadra verso i traguardi prefissi, (p.c.) toria nel campionato di Terza categoria. Continua invece la serie nera della Savognese, che è stata sconfitta di misura sul proprio campo dalla Paviese. La squadra del presidente Bruno Qualizza, pur attaccando per tutta la gara, ha subito al 35’ del primo tempo il gol decisivo. Secondo il presidente alla squadra manca un attaccante che traduca in gol la grande mole di gioco dei centrocampisti. Zarko Rot è infatti “francobollato” dagli avversari ed i suoi compagni non riescono ad approfittare di questa situazione. Lo scontro testa-coda del campionato Juniores ha visto vittoriosa la formazione del Varmo a S. Pietro contro la Valnatisone. É stata una partita che poteva finire in parità. Un rigore sbagliato, un gol annullato e due realizzati da Campanella (rigore) e Mulloni hanno messo in crisi la capolista, che si è salvata grazie alla maggiore esperienza. A Scrutto si è disputato lo scontro al vertice degli Allievi fra la Valnatisone e la Reanese. Gli ospiti si sono portati sul 2-0 sorpren- dendo i nostri ragazzi, che hanno reagito accorciando le distanze con Stefano Tomasetig. All’inizio della ripresa, dopo l’allungo degli ospiti, Cristian Specogna e Denis Terlicher hanno riportato la squadra in parità. Ancora gli ospiti in gol, e quindi il pareggio ottenuto su calcio di punizione da 30 metri di Stefano Tomasetig. Otto gol sono il bottino dei Giovanissimi nella trasferta di Udine contro il Chiavris/B. Passati in svantaggio, hanno reagito pareggiando con un bel calcio di punizione di Fabio Simaz, allungando poi con Del Gallo, Domeniš e Bordon. Nella ripresa ancora Bordon, Del Gallo, Bastiancig (rigore concesso per atterramento in area di Giovanni Carlig) e Trainiti hanno concluso la sagra del gol. Negli Amatori il Reai Pulfero è stato costretto alla sospensione nella gara a S. Daniele. Dopo un primo tempo concluso in svantaggio, la Polisportiva Valnatisone ha fallito un calcio di rigore con Maurizio Boer, riuscendo quindi a pareggiare con un gol di Franz. Odbojkarji Imse začeli z uspehom V soboto so se tudi za slovenske ekipe pričela odbojkarska prvenstva. NajveCja pozornost gre združeni goriski postavi Valprapora Imse, ki vdrugiC preiskuša sreCo v državni C-l ligi. V tem prvenstvu so Val-praporci že nastopili, na žalost pa le za eno sezono. Tokrat pa si nadejajo, da bi v državni ligi ostali dlje Casa, oziroma, da bi celo poi-skusili napredovanje v samo B-ligo. Uspeh Valpraporja Imse pa se ni rodil Cisto slučajno. Gre za dolgo-roCnon zastavljeno delo, ko so v S-tandrežu spoznali, da obstaja na Goriškem možnost uveljavljanja slovenskega športa posebej na odbojkarski ravni. Vložene energije so že po prvih letih rodile pričakovane sadove, saj ne smemo pozabiti, da so se nekatere mladinske postave vključile celo v državna finalna tek- movan ja. Obenem so se tudi Šolska tekmovanja (Mladinske igre) okoristila tega dela, saj je nižja srednja šola Ivan Trinko iz Gorice že tretjič postala državni podprvak. Najpomembnejši rezultati. ODBOJKA: (C-l Moški) Valpra-por Imsa-Maniago 3:1, (C-l Zenske) Bor-Trento 2:3, Altura-Koimpex 2:3; (C-2 M) Olympia-Rozzol 3:0, Sloga-Prata 1:3, San Vito-Bor 3:1, (C-2 2) Socopel-Kmecka banka 3:0, Tarcento-Sokol 3:0. KOŠARKA: (B-2 M) Jadran-Montegranaro 69:72, (D-liga M) Kontovel-CBU 91:84, Bor-Porto-gruaro 68:81. NOGOMET: (Promocijska liga) Juventina-Fortitudo 2:0, Cormone-se-Primorje 0:0; ( 1. amaterska liga) Zarja-Portuale 1:1, Vesna-Pro Ro-mans 2:2. (R.P.) Gli amici di Pasiano Gli amici di Pasiano di Pordenone sono senza dubbio attratti dalle bellezze naturali delle Valli e dai comportamenti semplici e sinceri della gente: le loro annuali escursioni si ripetono infatti da anni. Nella foto eccoli ospiti del rifugio Matajur con il presidente del club Cencio Popu-lin e l’animatore Cabe Pivetta, nonché i loro amici delle Valli. Toma la p sui nostri parquet VMOV La squadra femminile della Polisportiva S. Leonardo É iniziato sabato il campionato di pallavolo femminile per la Poli-sportiva S. Leonardo. Alla guida tecnica è stato riconfermato Giorgio Zonta. Nell’organico figurano molte giovanissime del vivaio tra le quali Francesca Tomasetig, alzatrice, alla quale abbiamo posto alcune domande. Quali sono gli obiettivi della tua squadra? Lo scorso anno abbiamo avuto qualche problema, ma siamo rimaste in serie D. Quest’anno l’obiettivo minimo è quello di rimanere nella stessa categoria, cercando di disputare un buon campionato. Un tuo giudizio sul campionato di quest’anno. E un campionato impegnativo e, anche se la differenza tra la serie D e la prima divisione non è poi molta, all’interno ci sono squadre più o meno forti. Comunque con la co- stanza, la tenacia, la grinta, l’unione delle atlete e l’impegno, la squadra può farcela. L’importante è che il gioco sia quello di squadra e non basato sulle prestazioni di singole atlete. Come è andata la vostra prima partita? Il Paluzza era una formazione alla nostra portata, ma abbiamo perso per 3-1. Ci sono stati momenti in cui è mancata la concentrazione, altri di nervosismo. La squadra non è stata sempre unita, bisognerebbe essere più affiatate soprattutto quando ci si trova in svantaggio, non demoralizzarsi e dimostrare quello che si vale. Abbiamo vinto il terzo set perché abbiamo saputo reagire, mentre nel quarto non abbiamo mantenuto la concentrazione necessaria. Speriamo di giocare meglio nelle prossime partite... dopo tutto il campionato è appena iniziato. Paolo Caffi Četrtek, 5. novembra 1992 PODBONESEC Se je rodiu Carlo Taz Tarsta je v nediejo parSla vesela novica: tisti dan zjutra se je rodiu an frisan poberin, ki se bo klicu Carlo. Njega mama je Julia Plozzer, tata pa Edi Cudicio (duo jih na pozna?! obadva dielata kot miedih tle par nas, Julia v Podboniescu, Edi pa v Spietre). Doma ga težkuo Čaka sestrica Camilla, ki ima ’no lieto an pu, kupe bota se tolila an rasla. Otrocicam želmo, de bi imiela puno sreCe, zdravja an veseja v življenju, Juliji an Ediju Čestitamo. SVET LENART Škrutove Zazvonila je Avemarija V Cedajskem Spitale, kjer se je zdravela, je umarla naSa vasnjanka Elvira Borghese, uduova Obit. Imiela je 73 liet. Na telim svietu je zapustila sestre an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Po-dutani v Cetartak 29. otuber-ja popudan. PRAPOTNO Obuorča Pogreb v vasi V Cedajskem Spitale je u-marla Carmen Beltramini poročena Selenscig. Bla je Se mlada Zena, sa’ je imiela samuo 63 liet. V žalost je pustila moža an vso družino. Nasa vas, Ceglih je na lie-pim prestoru an ne delec od Čedada, poCaso poCaso umiera, imamo nimar manj ljudi, an kar kajsan nas zapusti, je velika žalost ne samuo za družino, pa tudi za vse vasnjane. Pogreb Carmen je biu glih na dan te martvih, v pandiejak 2. novemberja, v domaCem britofu tle v Obu-orci. ki se je varnu iz uiske, je muoru iti sluzit v Belgijo. Tudi on je kopu karbon. An v tisti deželi, ki mu je dala za živiet bo tudi za venčno poCivu. Žalostno novico smo jo bli napisal, seda pa publika-mo njega fotografijo v spomin vsieh tistih, ki so ga poznali an imiel radi tle doma an po sviete. Z veliko ljubeznijo se ga spominjajo Zena Maria, sin Joseph, neviesta, Cristian Raussel, pru takuo mali na-vuodi Francois an Paulette. BepiC, v mieru pocivi. GRMEK BELGIJA Tamines Bepcju v spomin Jutre, petak 6.novemberja, bojo tri miesce odkar nas je za venCno zapustu Giuseppe Primosig - Bepic KovaCu po domaCe. Imeu je 72 liet. Bepic se je rodiu v Seuc, pa kot vsi nasi puobi, potlè Topoluove So nam poviedli... Vic krat nas judje telefo-najo tle na Novi Matajur an nam pravejo, ka’ gre an ka’ na gre po vaseh. Ce problemi so veliki, napišemo an kajšan krat se je zgodilo, de stvari so se resile. Telekrat so nas poklicali iz Topoluovega. Judje tiste vasi so ostal slavo, zak zadnji dan otuberja, ko so bivši partizani, Italjani an Slo-vienj kupe parnesli rože na spomenik padlih partizanov, ni bluo obednega od kamu-na. An ree, de v vasi imajo dva konsilierja. Tel nasreCni puobje, ki so untarli za naso frajnost, nieso uriedni ne molitve, adnega spomina naših kamunskih moži? NiC hudega, pa v sarcu ostane velika žalost. Potlè Se no rieC: vemo, de tele zadnje cajte kamuni niemajo sudu, pa za postro-jit tisto luC, ki sviet na pot za iti v topoluski britof bi ne bluo težkuo jih uSafat. Ze vic miescu tista lue na gori. Al bojo muorli zbierat sami sude po vasi za jo spet imiet? PISE mmm PET AR MATAJURAC Jest ne bom praznovau odkritja Amerike ker... Prav gotovo Kristofor Kolumb (Cristoforo Colombo) ni mislu, da bojo imele posledice njegovega okdrit-ja tajsne razsežnosti, tajsne katastrofalne tragedije za domače, autoktone (indigeni) ljudi, ki so živeli na amerikanskem kontinentu. On je biu pomorščak, navigator in raziskovalec (ricercatore). Njega je skarbielo samuo odkriti nove svetove, drugače pa so jo mislili tisti, ki so finančno podparli njega iniciativo. Njega tri “Caravelle” in ekspedicija je koStala puno dnarja. Pomagu mu je papež Innocenzo VIII s tem, da so začeli prodajati odpustke po cerkvah. novi matajur Odvogomi urednik: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste m Včlanjen v USPI / Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 32.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Žiro raCun 50101 - 601 - 85845 — «AD1T» 61000 Ljubljana — Vodnikova, 133 — Tel. 554(145 - 557185 — Fax: 061/555343 Letna naročnina 700.— SLT Posamezni izvod 20.—SLT OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Kupovali so jih buozi ljudje za zaslužit nebesa. Pomagala mu je Španska kraljica Isabela, tudi z denarjem Judov, ki so jim vse odvzeli, ko so jih brutalno izgnali iz Spanje. Takih kar-vavih voditeljev kot je biu Hitler ni manjkalo v zgodovini! Papež Innocenzo VIII je mislil, da če bo uspela Kolumbova ekspedicija, bi se potem lahko prišlo do Azije in s tem premagalo zaso-vraženo vojsko Muslimanov, ki so se tukli proti kri-stijanam pod božjim imenom Allaha in tako končno osvojiti Carigrad (Costantinopoli). Za nesrečo takrat živečih ljudi in narodov, predvsem Indijancev v Ameriki, je veter gnal “Caravelle" proti tistemu kontinentu. Na poti do Indije so takuo srečali Ameriko. Kolombo je “odkril” novi svet, ki za domače Indijance, ki so imeli svoj jezik, kulturo, viero in navade, so bli izredno pametno an modro organizani an zlo razviti, ni biu nič novi. Kolombo je odparu novo pot. Za njim so Sli Španski “Conquistadores. Po navadi je Su na čelu njih vojske manih al pa misijonar z uzdignjenim križem. Njega namien je biu pokristjaniti, evangelizirati “pogane in neverne ljudi”, tisti pa, ki niso pokleknili pred mani-hovim križem, so pokleknile in podlegli pod sablo conquistadoresov. Sigurno, da je imeu manih dobre namiene, jih nieso pa imeli Conquistadores. Nje ni nič brigala vera, ne evangelizacija tistih ljudi, pač pa njih zlato in druge bogatije. Španski kolonizatorji niso samo roupali po domovih domačih ljudi. Lakot po zlatu jih je peljala tudi do grobov, kar je žalilo najsve-tejSa čustva v srcih domačinov. Potem se je začelo pokristjanjevanje s silo. Dol tisti buozi ljudje so bili “samo” pagani za spre-obarnit, za zveličat. Ce pa so se uparli, so bili pa sovražniki, za jih maltrat, mučit, za narest iz njih sužnje (schiavi), al pa za jih brez usmilienja pobit. Za 150 liet po “odkritju” Amerike, je bluo pobitih parbližno 70 milijonov ljudi. Sli so od pobijanja do pobijanja, od klanja do klanja. “Mesarsko klanje" pise PreSeren v Krstu pri Savici, ob drugem pokristjanjevanju. Iz evropskega, predvsem Španskega gospodstva, so prišle dežele latinske Amerike pod gospodarje severne Amerike (Usa). Stvari se niso spremenile. Te bogat je zmjeraj buj bogat, te buožac pa saldu buj buožac. Kaj so potem sever-noamerikani nardili z Indijanci, je vsem znano. Njih bogatije in premoč sloni na truplih milijonov in milijonov nadužnih ljudi. Zatuo jest ne bom praznoval pedstoletnice “odkritja" Amerike na truplih (kadaver jih) milijonov nadužnih ljudi, ker mislim... Se nadaljuje VUOI LA SEUKA? LA MELA TIPICA DELLE VALU DEL NATISONE DA produzione e vendita MELE • PERE • PESCHE s. pietro al natisone AZZIDÀ tei. 0432 727288 SCONTO CON LA PRESENTAZIONE DELLA PRESENTE INSERZIONE Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sredo ob 15.00 Trinko: v sredo ob 13.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v torek ob 10.30 v sredo ob 10.00 v petak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 14.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBUNIESAC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak, sriedo an petak od 9.00 do 11.00 v torak od 16.00 do 17.30 v cetartak od 9.30 do 11.00 doh. Giovanna Plozzer Podbuniesac: v pandiejak, sriedo an petak od 8.30 do 10.00 v torak an Cetartak od 17.00 do 18.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sovodnje: od pandiejka do petka od 10.00 do 12.00 SPIETAR doh. Edi Cudicio Spictar: v pandiejak, sriedo, cetartak an petak od 8.00 do 10.30 v torak od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak,torak an petak od 8.45 do 9.45 v sriedo od 17.00 do 18.00 v soboto od 9.45 do 10.45 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak ob 11.00 v Cetartak ob 9.30 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v Cetartak ob 11.30 Gorenj Tarbi: v torak ob 12.30 v Cetartak ob 12.30 Oblica: v torak ob 13.00 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 anod 17.00 do 18.00 v Cetartak od 8.00 do 9.00 v petak od 8.00 do K).(K) anod 17.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v Cetartak od 9.30 do 11.00 v petak ob 16.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvicer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediske doline se lahko telefona v Spicter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na Številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Poliambulatorio v Spietre Ortopedia doh. Genova, v Cetartak od 15. do 17. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v Cetartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 7. DO 13. NOVEMBRA Cedad (Minisi»]) tel. 731175 OD 9. DO 15. NOVEMBRA Manzan tel. 740032 - Mojmah tel. 722381 - Podbonesec tel. 726150 Ob nediejah in praznikah so odpaite samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo. Ce rieeta ima napisano »urgente«. BČIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314 - 730388 FILIALE DI CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 Fax(0432)730352 CAMBI - Martedì MENJALNICA -Torek 03.11.1992 valuta kodeks nakupi prodaja fixing Milan Slovenski Tolar SLT 14,00 14,75 _ Ameriški dolar USD 1310,00 1355,00 1334,00 Nemška marka DEM 855,00 865,00 858,74 Francoski frank FRF 245,00 255,00 253,13 Holanski florint NLG 752,00 765,00 763,07 Belgijski frank BEK 40,00 44,00 41,73 Funt Sterling GBP 2025,00 2090,00 2057,38 Kanadski dolar CAD 1000,00 1080,00 1075,43 Japonski jen JPY 10,50 10,90 10,78 Švicarski frank CHF 950,00 965,00 961,40 Avstrijski Šiling ATS 118,00 126,00 122,04 Španska peseta ESP 11,30 12,25 12,07 Avstralski dolar AUD 870,00 920,00 920,62 Jugoslovanski dinar YUD — — — HrvaSki dinar HRD 2,00 3,00 — Europ. Curr. Unity ECU — — 1658.40 CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominale del 14,75% A 4 mesi al tasso nominale del 15.00% A 6 mesi al tasso nominale del 13.75% A 12 mesi al tasso nominale del 13.50% taglio minimo 100 milioni taglio minimo 100 milioni taglio minimo 5 milioni taglio minimo 5 milioni