Št. 33. V Gorici, v sredo dne 26. aprila 1905. Ithaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne tor stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« oo novem letu vred po poŠti pre-junana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto .......13 K 20 h, ali gld. 6-CO pol leta........6 » 60 » » » 3-30 četrt lota.......3 » 40 » » * 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnigtvo v Gosposki ulici štev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabivček vsak dan od 8. ure zjutraj do 45. zvečervpl> nedeljah' pa od 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostoru. — Keklame in spisi v uredniškem deiu 15 kr. vrsta* — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Tečaj XXXV. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12-dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 1). do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravništvu. ____ »PRIMOREC izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-GO. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenči č na trgu della Caserma. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Gfasoviti govor $tro$smayerjev.*) Spoštovani očetje in bratje! Drhteč, ali svoboden in miren v svoji notranjosti pred Bogom, ki živi in me gleda, hočem, da med Vami v tej svečani skupščini spregovorim. Ves čas, odkar sedim tu z Vami, sem poslušal vse dosedanje govore z živo željo, da mi kak žarek od zgorej razsvetli oči uma in omogoči, da izrečem svoje mnenje vrh zaključkov tega svetega občnega cerkvenega zbora. Prešinjen s čutom odgovornosti pred Bogom, sem proučil tim globokeje spise starega in novega testamenta ter sem vprašal te vredne spomenike resnice, ali je sveti papef * ki' tukaj predseduje, v istini nasled* < sv/Pefra, namestnik Jezusa Kristus., ter neomade-ževan učitelj sv. cerkve? Za rešenje tega resnega vprašanja sem bil pritnoran pustiti iz vida sedanje okolnosti ter postaviti sebe v duhu z bakljo evangelija v roki v oni Čas, ko ni bilo ne ultramontaniztna no gali-kanizma, ko je cerkev jedina imela sv. Pavla, Petra, Jakoba in Janeza za učitelje, katerim ne more nikdo odreči bo-žanstvenega ugleda, ter da se ne zdvomi nad naukom svetega pisma, ki leži tu pred me oj in katero je v Tridentu cerkveni zbor proglasil za pravilo vere in naukov o morali. Jaz sem pregledal te svete liste — pa smem-H očitno reči? nisem našel prav ničesar, kar bi potrdilo nazore ul-tramontaneev. Še več, čudno ali res nično, nisem našel za časa apostolov niti besede o papežu, ki bi bil naslednik sv. Petra in namestnik Jezusa Krista, kakor tudi ne o Mohamedu, katerega takrat niti bilo ni. *) Mislimo, da vstrežemo našim čitateljem, če priobčimo cel giasoviti govor Strossmaverjev, kateri je govoril proti papeževi nezmotljivosti na Vatikanskem koncilu in kateri m« je prinesel svetovno slavo in ime. — Ur. Vi, moj gospod Man: i.ig (angleški biskup), porečete, da žalim Boga, vi, g. Piee, pa, da som znorel. Ali obojo je neresnično. Prečitalsom celi novi testament ter izjavljam prod Bogom, dvig-nivši roko na to razpelo, da o pape-žtvu, kakor je danes, nisem našel niti sledu. Spoštovani bratje, ne odtegnite mi svoje pozornosti, ker s svojim mrmranjem in prekinjevanjem ne opravičite nimalo onih, ki pravijo z očetom Hia-cintom, da ta cerkveni zbor ni svoboden, namreč da je bil že naprej določen našemu umu. Hvala Njegovi Ekscelonci g. bi-skupu Dupanloupu za znak priznanja ; to me obodruje, da nadaljujem. čitaje svete spise s pomnjeva-njem, s katerim mo jo Bog obdaril, nisem našel niti jednega poglavja, niti jednega stiha, v katerem bi bil dal Jezus Krist sv. Petru vlado nad apostoli. Če bi bil Simon sin Ivanov ono, za kar imamo mi dandanašnji njegovo svetost Pija IX., tedaj jo Čudno, da mu ni rekel Jezus Krist: Ko odidem jaz k svojemu očetu, poslušajte Simona Petra, kakor ste mene poslušali. Jaz ga imo-nujem svojim namestnikom tukaj na zemlji. No, Jezus Krist ne govori nikjer o tem, torej ni mislil cerkvi postaviti poglavarja. Vsekakor pa je obetal apostolom prestol, da sodijo dvanajst izraelskih plemen, obetal je to celi dva-najstorici, ni pa rekel, ^la bo en prestol nad drugimi, kateri bo Petrov. Kaj moramo torej sklepati iz tega molka ? Razum n.im kaže, da Jezus Krist ni imel namena, postaviti sv. Petra za poglavarja apostolskega zbora. Ko je razposlal Jezus Krist apostole, osvojit si svet, je dal vsem jednako moč in obljubo sv. duha. — Dovolite mi, da ponavljam gori rečeno. — Ko bi bil Krist nameraval postaviti Petra za svojega namestnika, gotovo bi ga bil imenoval tudi hovno vojsko. Jezus Krist je, kakor to podpričuje sv. pismo, zabranil Petru in ostalim apostolom gospodovati, uporabljati silo, ali imeti moč po vzgledu pa-ganskih kraljev. (Luk. 22, 25.) Ako bi bil Peter tak-v.t papež, Jezus Krist bi gotovo ne b>< tako govoril, ker po našem sporočilu je imel papež v znak duhovne in posvetne moči dva meča v roki. Jedna točka, moram reči, me je jako iznonadila, katero sem si po dolgem premišljevanju raztolmačil tako-le: če bi bil Peter izvoljen papežem, bi bilo dopuščeno njegovim sodrugom, poslati ga z apostolom Janežem v Samarijo, da tam oznanjuje evangelje sina božjega. Kaj bi mi, spoštovani bratje, mislili, ako bi se v tem trenotku odločili njogovo svetost Pija IX. in njeg. eksc. g. Plantiera poslati v Carigrad k tamkajšnjemu patrijarhu, da se obveže, storiti končno konec razdoru na vztoku? No, tu nam nastaja Še važnejše vprašanje. V Jeruzalemu se je bil zbral občni cerkveni zbor, da napravi zaključek glede vprašanj, ki so razdvajala pravoverne. ('.e bi bil Peter papež, kdo bi bil imel sklicati ta cerkveni zbor? Gotovo Peter. Kdo bi bil predsedoval temu cerkvenemu zboru? Sv. Peter. Kdo bi bil formuliral in razglasil zaključke cerkvenega zbora? Naravno, da zopet sv. Peter. Ali to se ni zgodilo. Peter je prisostvoval temu cerkvenemu zboru kakor tudi ostali apostoli, aH ne on, marveč sv. Jakob je sestavil glavno vsebino, in ko so bili zaključki razglašeni, je bilo storjeno to v imenu apostolov, starešin in bratov. (Ap. p. 25.) Ali delamo mi tako v naši cerkvi ? Kolikor več razmišljam o tem predmetu, tim bolj se prepričavam, da se v svetem pismu sin Jezusov nikakor ne more smatrati za namestnika cerkve; in do-čim se mi učimo, da je cerkev utemeljena na sv. Petru, pravi nam apostol Pavel v svojem pismu na Efežane (Pogl. 2.2<>.), da cerkev temelji na temelju apostolov in prorokov z glavnim hovnim zapovednikom nad svojo du- I utemeljiteljem Jezusom Kristom. Isti apostol Pavel veruje tako malo v vrhovno stališče sv. Petra, da očitno kara one, ki pravijo (1. Pis. 1.12): Jaz rem Pavlov, jaz sem Apolonov, jaz pa Kop-harov, in jaz Jezusov. Če bi bil torej Peter namestnik Jezusa Krista, gotovo bi se ne drznil Pavel tako resno k rati onih, ki so bili njegovi soapostoli. Isti apostol Pavel navaja apostole, propo-vednike, evangeliste, učitelje in pastirje, kadar govori o poklicu cerkve. Ne more se, spoštovani bratje, niti misliti, da bi ta veliki apostol Pavel pozabil prvi poklic, to je papež tvo, navesti, ako bi istega nameščenje po Bogu v istini obstajalo. Ta pozabljivost se mi zdi tako nemogoča, kakor če bi zgodovinar tega cerkvenega zbora ne navedel njegove svetosti Pija IX. (Več glasov: Molči, brozbožnik, molči!) Umirite se, spoštovani bratje, nisem še pri koncu, če mi zabranjujete nadaljevati, dokazujete svetu, da delate krivico, ker hočete spraviti v molk neznatnega Člana te akup-Ščine. Apostol Pavel na navaja niti v jodnom pismu, katera je razposlal na mnoge občine, tega vrhovnega stališča, če bi bilo obstajalo to prvenstvo, če bi oila imela z jedno besedo rečeno cerkev vidnega poglavarja, ki bi bil glede poučevanja nezmotljiv, bi apostol to gotovo omenjal. Kakor sem rekel, on bi bil o tem velevažnem predmetu napisal dolgo pismo. Kajti kako bi mogel on, ki je v resnici povzdignil zgradbo krščanskega nauka, pozabiti na temelj in temeljni kamen? Ako torej ne moremo in ne smemo reči, da je bila apostolska cerkev krivoverska, moramo priznati to, da cerkev ni bila nikdar lepša, čistejša in svetejša nego ob času, ko še ni bilo papežev. (Klici: Ni res, ni res !) (Pride še.) DOPISI. nlhemberg, 22. aprila 1905, - To nedeljo pred vel. nočjo smo imeli v Rihombergu kmetijski poučni shod, kateri je obdržaval Grof Monte Cristo. napisal fllexendre Du/nas. (Dalje.) Na to jih je vpraševal nadzornik, če mu imajo povedati Se kaj drugega. Zmajevali so z glavami. Kaj naj bi imel povedati jetnik drugega, kakor da želi prostost! Nadzornik so je okrenil in rekel smehljaje guvernerju: -Ne vem, zakaj moramo vedno potovati in nadzorovati ječe; kdor vidi jedno ječo, jih vidi sto; kdor sliši jednega jetnika, jih sliši tisoč; stvar je vedno ista: hrana je slaba, in nedolžni so. Ali jih imate še kaj ?" Da, imamo še nevarne in blazne jetnike, katere smo za-P « v temnice. ,,Pokažite jih," pravi nadzornik z izrazom skrajne hladnokrvnosti, „svojo dolžnost hočemo izvršiti popolnoma; pojdimo v temnice!" „PoČakajte," pravi guverner, „da dam poklicati dva človeka ; imamo namreč dva jetnika, ki izvršujeta včasih najob-"pnejša dejanja, in če je to tudi samo zato, ker sta naveličana življenja in bi rada, da se ju usmrti: vi bi lahko postali žrtev takega poskusa." „Torej ukrenite, kar se vam zdi potrebno," pravi nadzornik. Ko prideta naročena »Sva vojaka, odidejo po tako vlažnih 111 trhlih stopnicah, da pričnejo čutiti posledice tega njihov vid, vonj in tip na jednak način, še predno jih prekoračijo. „0," pravi nadzornik in obstane na sredi stopnic, „vraga, kdo more tukaj prebivati V „Jeden najnevarnejših upornikov, ki nam je bil opisan tudi še posebno kot človek, ki je zmožen vsega/ „AH je sam V" „Ootovo." „Koliko časa je že tukaj V" »Približno jedno leto." „In je v tej luknji, odkar je prišel semkaj V" „Ne, gospod, ampak šele, odkar je hotel ubiti svojega jetničarja, ki mu je prinesel jedi," „l>biti je hotel jetničarja V" „l)a, gospod. Ali ni res, AntoineV" vpraša r,ib "»mer. „l)a, hotel me je ubiti," odvrne jetničar. „Toda ta človek je pač blazen'?" „Več nego to," pravi jetničar, „on je sam vrag." „Ali se hočete zaradi tega pritožiti?" vpraša nadzornik guvernerja. „To ni potrebno, gospod, saj je že tako dovolj kaznovan: sicer pa zdaj itak kmalu zblazni in po izkušnji, katero smo si. pridobili v svoji žalostni službi, bode popolnoma blazen, še predno poteče leto dnij." „Pri moji duši," pravi nadzornik, „to je zanj tem boljše, če zblazni, bode manj trpel." Nadzornik je bil, kakor je mogoče izprevideti čitatelju samemu, zelo človekoljuben in zelo vreden službe, -Vatero je opravljal. „Prav imate, gospod", pravi guverner, „in vaša opomba j kaže, da ste izborno proučili svoj delokrog. Tukaj imamo v temnici, ki je oddaljena od druge samo kakih trideset čevljev in h kateri vodijo stopnice, starega abbeja, sivega italijanskega kolovodjo, ki iV. tukaj izza leta 1811., ki je zblaznel nekako leta 1813. in ga od onega časa fizično ni več poznati; prej je jokal, zdaj se smeje, prej je bil suh kakor kostnjak, zdaj se redi. Ali ga hočete videti prej kakor tega V Njegova blaznost I je vesele vrste in človeka razvedri. Pri njem n*1 postanete žalostni." „Videti ju hočem po vrsti," odvrne nadzornik; „človek mora svojo službo opravljati vestno." To je bilo prvo uradno potovanje nadzornikovo, in hotel se je prikupiti oblastim. „Naprej pojdimo torej k temu!" pristavi. „Z veseljem," odvrne guverner. In nato namigne jetničarju, naj odpre vrata. ! Dantes, ki je čepel v kotu svoje luknje, kamor je padal skozi zamreženo okence solnčni žarek, na katerem se je solnčil z nepopisnim veseljem, vstane, ko začuje rožljanje močnih ključavnic in vrazenje težkih vrat. Ko zagleda neznanega človeka v spremstvu dveh vojakov, kateremu sta svetila dva jetničarja z bakljami in ki je govoril z guvernerjem, spozna, kaj pomeni ta obisk, in plane s sklenjenimi rokami proti vstopiv-šemu, da bi pač ne zamudil prilike, priporočiti svojo zadevo višji, mogočnejši oblasti. Takoj prekrižata vojaka svoja bajoneta, kajti menila sta, da je planil jetnik proti nadzorniku s hudobnim namenom. Nadzornik sam stopi korak nazaj. Dantes vidi, da so ga opisali kot nevarnega človeka. Zato izrazi s svojimi očmi vso pohlevnost in ponižnost, katere je bil zmožen, ter poskuša oinečiti nadzornikovo srce s svojo zgovornostjo, nad katero ostrmijo vsi prisotni. • Nadzornik posluša Dantesove besede do konca ter se obrne nato h guvernerju. potov, učitelj kmetijstva gosp. Anton Štrekelj. Marsikaj koristaega in potrebnega je bilo na dnevnem redu, zlasti nam je gosp. Štrekelj priporočal, naj bi po naši lepi dolini ob Branki izkopali topole in drugo nevredno drevje in grmičevje ter ta lepi in rodovitni svet zasadili vzajemno s koristnim sadnim drevjem ter vmes pridelovali vrtnino in zelenjave. Riheraberg, ki je izmed najlepših in najbolj zavarovanih, krajev na Vipavskem, spremeni se na ta način v vrt v pravem pomenu besede. Za vzgled skupnega dela naj si vzamejo posestnike neke obsežne doline iz bližnjih Brjij, ki so veliko delo v dveh letih v čast in svojo korist izvršili ter z raznim koristnim sadnim drevjem zasadili. Za taka dela se dobi tudi gotovo lepe podpore. Tako bomo vživali obilo več od svojih zemljišč, in železnica,,ki bo letos dograjena, nam bo v korist pri sadni, vrtnarski in vinski kupčyi. Kako se sadno I drevje sadi in koliko isto donaša, vidimo že j zdaj pri nekojib naprednih gospodarjih, kakor pri Maksu Ličnu, Anton« Pečenku i. dr., ki so si napravili vzorne sadovnjake. Torej na delo! — Vinarsko in sadjarsko društvo pod vrlim vodstvom M. Lična vrlo napreduje. Na stotine cepljenega in necepljenega sad. drevja je to društvo oddalo letos med občane, da so mogli vsaj najpotrebnejša mesta svojih zemljišč zasaditi. Lepi društveni sadovnjaki in skrb odbora kaže, da društvo misli i v naprej koristno delovati ter da v resnici zasluži boljše vsestranske podpore. ! Občinska blagajnica naša ni v najboljem stanju; pri semnjih je n.pr. zguba; bolniških stroškov je čimdalje več in še marsikaj je, ki ni občini v korist. Gosp. župan se ravno pri bolniških stroških močno jezi in kolne. Ne stori pa mnogo, da bi se isti skrčili. Tako so se te dni neki v Trstu tisoči sami pritožili, da domača rihemberška obt ina nič ne stori za njih opravičen sprejem pod občino mesta Trst. — Gospod župan, kedor hoče imeti čast in zaslužek, mora tudi delati, nele uboge nevedne starešine begati in maličiti. Domača zavarovalnica za govejo živino je močno društvo. Letos, hvala Bogu, ni posebnih nesreč. Zato pa blagajnica dobro stoji. Gosp. blagajničar Amb. Poniž, tuk. nadučitelj, je objavil letne račune v »Primorskem listu", ki kažejo, da društvo vspeva. Le nikakih strankarskih koristi naj bi društvo m? zasledovalo in bo gotovo vspevalo! Lani nas je radi takih društev skliceval v Gorico poslanec Grča, pravil o neM zvezi in organizaciji, a sedaj je vse lepo tiho..... Brezobrestna posojila čakajo naši ubomi posestniki že nad tri leta. To kaže, da je skrb za napredek sploh in za kmeta posebe v naši deželi prav tak kakor v posestrimi — Škandalaciji! Prošnjiki so zdaj začeli zbirati po kroni in nabrano svoto menijo pokloniti kakemu deželnemu poslancu in odborniku kot odškodnino za pot v svrho urgiranja pri do-tičnib oblastvih za izplačilo teh oblajanih po- sojil. Toda motite se, posestniki, če mislite, da boste z nekaj kronami kakega odbornika dvignili iz sna! Mara on za premalo peščico borih kron! V Bihembergu še nimamo novega župnika. VzliG temu, da je menda veliko pomanjkanje duhovnov, je baje mnogo prošnjikov za to mastno službo. Zdaj nadomeščajo a praznikih kapucini iz Sv. Križa, zlasti p. Ciril, ki se je pa izrazil, da bi ne prišel več, če bi ga djali v ..Sočo", kakor svojčas njegovega sobrata Vilibalda. Seveda poagitira prav rad proti naprednim časopisom in zato menda sluti, da bi ga ti smeli malo okrcati po re-jenem telesu. Jako je zgovoren zlasti z ženskim spolom, katerega rad tudi na božje poti vodi in najraje sam spoveduje... Menda bo pravjnočnokrvavipod kožo! Kadgovori tudi o rusko-japonsH vojni, ter se je že blagovolil izjaviti, da Tolstoj je — en osu! — Domače in razne novice. »Narodna prosuta" * Gorici, priredi v nedeljo dne 30. t. m. (ne 29., kakor je bilo zadnjic pomotoma naznanjeno) v »Trgovskem domu" dramatično predstavo. — Uprizori se slovita igra „Pr i b ele m k o n j i č k u" {Spisala O. Blumenthal in G. Kadelbnrg), ki se je samo na Dunuju igrala nad 400 krat. — * Začetek točno ob 8. uri. Mej igro se ne bo smelo prihajati na sedeže. Dame naj blagovolijo klobuke odložiti v garderobi. Vse natančneje povedo lepaki. — Posebna vabila se ne razpošiljajo. Klerikalci in polemika. — Da je s klerikalci nemogoč stvaren razgovor, so dokazali zopet z osebno udriharijo po našem šefu povodom našega stvarnega članka o črnoyrški mlekarni«, v katerem smo se le mimogrede dotaknili tudi »Krojaške zadruge". Tega članka naš šef ni spisal. Priobčila pa ga je »Soča" iz drugega peresa. Ako je imela torej »Gorica" kaj proti tistemu članku, bi bila morala odgovarjati »Soči". — Toda tega ni storila, marveč kakor pijana jezikava babura na pustni torek se je zakadila v našega šefa. Kakor se vidi, je malo koristila velikonočna izpoved dr. Gregorčiču in njegovemu fan Suholazcu; ostala sta stara grešnika. .. »Gorica" se norčuje tudi s podjetji hotelov Siidbahn in »pri zlatem jelenu". V tem pogledu utegne dobiti »Gorica" odgovor po zasluženju. — Zanimivo pa je razkritje »Gorice", da je oborožena z informacijami, ki sta jih dala Anton Jeretič in Anton Jerkič. — »Gorici" na žalost pa povemo, da se naš šef prokleto malo briga za take informacije. Da bi pobožni pisarji okrog BGorice" ne zagrešili preveč »tujih grehov", naj si raje malce ogledajo svoje informatorje, naj premerijo velikanski apetit Antona Jeretiča na razne provizije, njegove zmožnosti in vodstvu in pokladanju računov, njegovo izkušenost v vodstvu vinske kleti itd., potem se skrijejo v kot s takimi pričami. S tem dovolj. Ako koga še kaj skrbi, smo na razpolago. OBrtM-iadalJ. šola za zidarje i Renčali obhaja sklep šolskega leta 1904/5 dne 30. aprila ob 3. uri pop. Ob tej priliki so razstavljeni izdelki učencev. Prijatelji šole in napredka so uljudno povabljeni. Vodstvo. Diplomo častnega občanstva je izročila te dni deputacija občin Sv. Križ, Dobravlje, in Vel. Zabije g. R. Hrabalu, c. kr. obratnemu vodji na Vipavski železnici v Ajdovščini. Čemu 1010 dlVŠlVO) ? — Poroča se nam, da nameravajo ustanoviti v Vrtojbi bralno društvo, dasi obstoji tam Čitalnica ter se pripravlja ta na lepo proslavo petindvajsetletnice. Čemu novo društvo? Kdor pozna Vrtojbo, mora reči, da ga ni potreba. Poročajo nam, da so nabirali celo že denar za društvo, dasi še ni ustanovljeno ter nima še potrjenih pravil. Poročajo pa tudi, da je bilo zasnovano pri vinu ter da so pili celo marsalo! Najbolje, če sploh ne pride do takega novega društva! Sploh bi želeli, da se pomirijo v tej občini razburjeni duhovi — da bo mogla Čitalnica svoje slavijo toliko lepše praznovati! Razglas, — Javno se naznanja, da se od-dado od dne 4. maja t. 1. naprej (vsak dan od 9. ure predp. naprej) vsi lovi, in sicer 4. maja: Kat. občine Št. Andrež, Bilje, Orehovlje, Gor. Čepovan, Dol. Čepovan, Dorn-berg, Prvačina, Gor. Cerovo, Dol. Cerovo, Ravnica, Miren, Rupa, Št. Peter, Št. Maver in Podsabotin; dne 5. maja: Kat. občine Kojsko, Št. Martin, Vipolže, Vedrijan, Kozana, Vrhovlje, Višnjevik, Krasno, Loke, Renče, Gradišče, So-vodnje, Vrtovče, Gabrije, Osek pod drž. cesto, Osek nad drž. cesto, Gor. Vitovlje, Dol, Vi-tovlje, Trnovd, Lokev, Lažna, Tribuša in Ločnik; dne 6. maja: Kat. občine Črniče nad drž. cesto, Črniče pod drž. cesto, Batuje, Selo, Gabrje nad Štanjelom, Gabrjo pod Štanjelom, Gojače, Ajdovščina, Kamnje, Sv. Križ, Dobravlje, Šmarje, Skrilje, St. Tomaž in Vr-tovin; dne 8. maja: Kat. občine Ajba, Anhovo, Ukanje, Plave, Av*- i,anjšice, Kanal, Gore-njevas, BodreJ, Idrija, Vrh, Morsko, Deskle, Kal, Levpa, Lom, Gor. Banjšice, Gor. Loko-vec, Dol. Lokovec, Ročinj in Doblar. Vzklicne cene posameznih lovov in vsi drugi natančni pogoji se poizvedo vsak dan ob navadnih uradnih urah pri podpisanem uradu. C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici, dne 16. aprila 1905. »Tržaška podružnica »Slov. planinskega društva" je sklenila prirediti na nedeljo, dne 14. maja t. L, velik slavnosti izlet v Divačo, združen s posetom »Divaške vilenice" in veliko ljudsko slavnostjo na planem, da proslavi tako na dostojen način ta pomemben dogodek. Iz Trsta in Ljubljane se priredi poseben vlak z zni- žano ceno, a jama bo isti dan nad vse krasno razsvetljena. Popoludne se bo vršila velika ljudska slavnost na planem, na kateri bodo lahko sodelovala razna društva. Ves izlet bo celodneven. Odhod iz Trsta vršil bi se ob 8. uri zjutraj, povrat ob 9. uri zvečer. Iz Ljubljane okoli G. ure, povrat iz Divače ob 9. uri. Na ta slavnostni izlet in obisk jame ter vso prireditev vabi odbor razna društva. Priglasiti se je najkasneje do dne 1. maja t. 1. na naslov; »Tržaškapodružnica »Slovenskega planinskega društva", Trst, Via Chiozza 8, na kar dopošlje odbor slav. društvom se natančneji vspored in navodila. V Ricmanjih so imeli te dni zopet komisijo. Ta komisija je bila sestavljena iz gospoda ka-pelana Dolinskega, občinskega sluge in — orožniškega postajevodje v JBoljuncu.- Prva imenovana čler-a komisije sta snela žabnico z vrat, odprla in stopila v cerkev, poslednji pa je ostal na straži pred vrati, „ Komisija" je ostala v cerkvi kake tri četrt ure, potem so gospodje zopet zaklenili vrata, obesili žabnico in odšli iz vasi: od nikogar upoštevani in za to tudi ne nadlegovani od nikogar. Pa lepe zaupnike ima tržaška, cerkvena oblast glede Ricmaiij. Sedaj pravijo, da so jednega teh vendar spoznali. Kakov „mož" je ta zaupnik, priča dejstvo, da so možu konečno ricmanjska tla postala tako vroča pod nogami, da rau ni bilo več obstanka in da je te dni ostavil ricmanjska »brezbožua" tla in se selil z — mlado na-.mestnico svoji legitimni ženi in obenem hčerjo drugega informatorja in zaupnika tržaške cerkvene oblasti. Odšel je nekam tja k sv. Ani, kjer bo živel dalje svoje »pobožno in bogo-Ijubno" življenje '(kakor se je vedno ponašal in bahal) s svojo familijo, pomnoživšo se nedavno za eno glavo, da-si mu je zakonska žena — nekje odsotna že n^kaj iet! Umrl ]6 bivši kurat v Branici Marko Va les, nastanjen v Št. Petru pri Gorici. Kako spoštuje sveta cerkev slovenski jezik. - V drugi polovic; meseca decembra ra. 1. je j poslala neka tržaška slovenska odvetniška pisarna v imenu slovenske stranke škofijskemu ordinarijatu v Trstu slovensko »Izbrisno pobotnico« v podpis. Ker pa te pobotnice le ni hotelo in ni hotelo biti, je pisarna urgirala s slovenskim dopisom od dne 21. marca t. 1. Te dni je tej pisarni res došla pobotnica , toda v — italijanskem jeziku, podpisana od uprave katedralne cerkve pri sv. Justu s »Pietro Martelauz Parroco« na čelu. Tako \ spoštujejo cerkvene oblasti naš jezik v Trstu! Električni avtomobil hotela .Siidbahn ne da miru klerikalcem okrog »Gorice". Veseli so, da | mirno počiva in čaka rešenika, ki kupi — nove akumulatorje. Sedanji lastniki so namreč kupili avtomobil z že obrabljeno baterijo, s katero nikdo ni znal varčno ravnati; zato je | odrekla službo vsaj eno leto pred časom. Nu, zdaj pa ni nikogar, ki bi hotel kur/Hi. novo j baterijo, ker celo podjetje mora preiti v.•iruge „Saj postane mehak,* pravi polglasno; »že zdaj je mnogo j drugačen. Vidite, strah pri njem ne zgreši svojega cilja; obstali je že pred bajoneti, in veste, da blaznik ne obstane pred nobeno stvarjo. Kar se tiče tega, sem opazoval v Charentonuzelol zanimive slučaje." Nato se obrne k jetniku. »Povejte mi kratko," pravi, ,,česa želite?" ,,Vedeti želim, katerega zločina sem obdolžen? Priti želim pred sodnika! Želim, da se prične moja preiskava! Končno želim smrti, Če sem kriv, pa tudi prostosti, če sem nedolžen." »Ali ste zadovoljni s svojo hrano?" vpraša nadzornik. »Da, mislim. Nič ne vem. Toda saj ne gre za to! Gre ne samo meni nesrečnemu jetniku, ampak tudi onim, M skrbe za pravosodje, kralju, M je naš vladar, za to, da ne postane nedolžen človek žrtev lažnjive obtožbe in ne umira za ključi in zapahi, preklinjaje svoje krvnike." »Danes ste zelo ponižni," pravi guverner; »toda vedno niste bili taki Oni dan, ko ste hoteli ubiti svojega jetničarja, ste govorili čisto drugače, moj ljubi prijatelj." »Res je, gospod," pravi Dantes, »in tega moža, ki je bil z menoj vedno zelo dobrotljiv, prosim zelo ponižno, naj mi odpusti. Toda, kaj hočete? Bil sem blazen, bil sem besen. „In zdaj niste več?" „Ne, gospod, kajti ječa me je spokorila, ječa me je uničila... Tako dolgo že, kar sem tukaj 1" »Tako dolgo? Iu kdaj so vas zaprli?" vpraša nadzornik. * »28. februarja leta 1815., ob dveh popoludne." Nadzornik prične računiti. „Kaj vendar pravite? Danes imamo 30.-julija leta 1816. V ječi ste šele sedemnajst mesecev." ¦ ^ „Šele sedemnajst mesecev!" odvrne Dantes. „Ah, gospod, vi ne veste, kaj se pravi biti jetnik sedemnajst mesecev. To je sedemnajst let, sedemnajst stoletij, zlasti za človeka, ki je stal, kakor jaz, na pragu sreče; za človeka, ki se je hotel, kakor jaz, oženiti z ^ubljenim dekletom; za človeka, ki se mu je odpirala krasna bodočnost in mu manjka zdaj vsega; ki je bil vržen iz najlepših, najjasnejših dnij v najtemnejšo noč; ki vidi, da je njegova bodočnost uničena; ki ne ve, če ga še ljubi njegova nevesta, če še živi njegov stari oče ali če je umrl strahu in bolesti! Sedemnajst mesecev ječe za človeka, ki je navajen pomorskega vzduha, proste neodvisnosti pomorščakove, svobodne narave, prostranosti, brezkončnosti morja! Gospod, sedemnajst mesecev ječe več, kakor jo zaslužijo vsi zločini, katere morejo imenovati vsi jeziki z najstrašnejšimi imeni! Bodite torej usmiljeni z menoj, gospod, in prosite za me ne prizanes-ljivosti, ampak strogosti, ne milosti, ampak, sodbe. Sodnika pro-, gospod, samo sodnika! Zatožencu vendar ni mogoče odreči sodnika." „Prav," pravi nadzornik, „bodemo videli." Potem se obrne i h guvernerju. „Resj" pravi, „ubogi vrag se mi smili. Ko pridemo gori, mi pokažete listine, tičoče se njega, katere imate," „Gotovo," pravi guverner, „toda menim, da"najdete pri njem strašne opombe." „Gospod," nadaljuje Dantes, „vem, da me ne morete spraviti od tod svojevoljno; toda mojo željo lahko sporočite oblasti, lahko spregovorite za me dobro besedo, lahko izposlu-jete, da pridem pred sodnijo. Sodnija je vse, česar želim, da izvem, katerega zločina sem obdolžen in kakšna kazen mi je prisojena; kajti verjemite mi, da je negotovost najstrašnejša izmed vseh muk." »Povejte mi natančneje..." pravi nadzornik. „Gospod," ga prekine Dantes, „iz tega glasu razvidim, da ste ginjeni. Gospod, recite mi, da morem upati." „Tega vam ne morem reči," odvrne nadzornik, »obljubljam vam pa, da pregledam listine, ki se vas tičejo." „0, gospod, v tem slučaju sem prost, vtem slučaju sem rešen!" »Kdo vas je dal zapreti?" vpraša nadzornik. »Gospod de Villefort," odvrne Dantes; „pojdite k njemu in pogovorite se z njim." »Gospod de Villefort že celo leto ni več v Marseilleu. ampak v Toulouseu." „0, tedaj se ne čudim," pravi Dantes; »mojega j edine ga pokrovitelja ni več tukaj." »Ali je imel gospod de Villefort kak vzrok, sovražiti vas'?" vpraša nadzornik. • »Nobenega, gospod, in bil je napram meni zelo dobrotljiv." »Torej smem verjeti popisu, katerega je zapustil o vas V" »Popolnoma, gospoda" »Prav, počakajte!" Dantes pade na kolena, dvigne roke proti nebu in prične moliti, priporočuje Bogu moža, ki je prišel v njegovo ječo kakor Rešenik pred peklo, da je rešil uboge duše. Vrata se zapro; toda upanje, ki je prišlo z nadzornikom, ostane pri Dantesu v ječi. »Ali hočete takoj pogledati v register," vpraša guverner, rali hočete iti prej v ječo k abbeju ?'' »Oglejmo si prej še to ječo," odvrne nadzornik; »če bi se vrnil na dnevno luč, bi ne imel več poguma, izvršiti svojo žalostno dolžnost do konca."' „0, ta jetnik ni tak, kakor je bil prvi, in njegova blaznost razburi človeka manj, kakor razum njegovega soseda." »In kakšna je njegova blaznost?" „0, čisto posebne vrste. Doinišljuje si, da je imejitelj neizmernega zaklada. Prvo leto svojega jetništva je ponudil vladi polovico tega, če mu vrne prostost, drugič dva in tretjič tri milijone in tako vedno več. Zdaj je v ječi pet let. Hotel bode govoriti z vami na skrivnem in ponudi vam pet milijonov." »Ah, ah," pravi nadzornik, »to je res nekaj nenavadnega. In kako se imenuje ta milijonar ?" (Dalje pride.) roke. Tujec utegne tam najti svojo srečo, domačini morajo propasti. Saj so klerikalci baje celo za sv. maše dajali, da bi vse vkup nhudifi vzel". — Važni časi napredka so našli majhne ljudi! To dokazuje tudi brbljava »Gorica" z avtomobilom hotela Siidbahn. — Klerikalci niso imeli nikdar niti ene dobrohotne besede za tako velika narodna podjetja, kakor sta naša dva hotela, toda zlobnih nasprotovanj so natresli po vseh potili. *'„;.V, IpbljamV.] zidajo hotel „Union", ki je glavno v klerikalni lasti, toda celo »Slov. Narod" ga priporoča že naprej, ker bo to za Ljubljano gotovo le napredek. Naši klerikalci pa so že vsi nervozni, ker še ni vrag vzel dveh podjetij, ki sta za Slovence "večje važnosti' nego*stb? »Krojaških zadrug*. Za pogorelC6» SrpeniCi je dovolilo nainest-ništvo splošno nabiranje radodarnih doneskov. Doneske je pošiljati ali naravnost županstvu v Srpeuici ali glavarstvom, županstvom, župnijskim uradom itd. V Kostanjevici na Krasu so streljali iz možnarjev v proslavo Velikonočnih praznikov. V nekem možnarju ni hotelo počiti kmalu, zato se je približal 22 letni It. Frančošldn, kateri pa je naletel slabo, ker ga strel zadel v obraz in ga poškodoval nevarno, vsled česar je moral v Gorico k usmiljenim bratom. . Klerikalno Mjaštvo * Mirnu. — Poiitikujoči gospodje nunci so vstvarili v > irnu divjake, ki kažejo svojo klerikalno nebrzdanost in surovost, če le prilika nanese. Divjake, ki kričijo „Oštija, kristjani smo mi1', smo označili po zasluženju že večkrat; danes se moramo zopet ž njimi baviti. Ti »kristjani" niso imeli miru lepe Velikonočne praznike, niso se veselili Kristovega vstajenja z drugimi poštenimi ljudmi, marveč so delali klop na klep, kako bi onemogočili ali vsaj motili veselico društva „Miren" na Velikonočni ponedeljek. Šli so na vrt pod okna dvorane, kjer se je vršila veselica, ter tam motili vspored. N. pr. ko je bila deklamacija, so tulili doli neko bučno petem ter so sploh »prepevali" in kričali med vsom vsporedom. Le hladnokrvnosti društve-nikov in drugega občinstva, katerega je bilo pri veselici prav obilo, se je zahvaliti, da se ni kaj zgodilo. Izzivali so, ali nikdo ni reagiral. Se pač vidi, kako pametno sodijo ljudje o klerikalnih podivjandh, na katere smejo biti farovški gospodje pač ponosni! Če bi bil kdo reagiral na način, primeren izzivanju, bi se bilo pokazalo divjaštvo v pravi luči: potolkli ali celo ubili bi morda koga, potem pa bi bili kričali, da so jih izzvali naprednjaki in soc. demokratje!.... Cujemo, da je včeraj napadel neki klerikalec nekoga na cesti s kamenjem tako, da je moral napadeni rabiti revolver. — Pričakujemo še podrobnejših poročil. Iz goriške Okolice smo dobili pred kratkim sporočilo, da je goriška sodnija poslala nekemu Slovencu v neki pravdni zadevi laški odlok. Županstvo v oni občini je vrnilo odlok, češ, da naj se pošlje slovenski: ali sodnija je .vrnila odlok s pripombo, da če ne zna naslov-ljenec laško, pa naj si vzame tolmača. Glede na to omenjamo, da je pri sodnijah v Gorici taka praksa: če je uloga laška, je potem vse urado vanje laško, ne glede na to, ali pridejo odloki v roke Lahu ali Slovencu, če je pa uloga slovenska, je pa vse slovensko, tudi ne glede na to, če pride v roke Lahu! — Taka je praksa pri sodniji. Če hoAjo Slovenci k laškim odvetnikom, sami pospešujejo laško uradovanje ter provzrorijo, da prihajajo laški odloki slovenskim strankam v roke! Ctljemo 0 fltsrtčf, ki se je pripetila okoli 11. ure sinoči v ulici ob Soči proti železniškemu mostu. Kakor čujemo, bi se bil preobrnil koleseij s konjem in ženo po strmini v Sočo. Baje je bil mož takoj mrtev, žena pa se nahaja v tukajšnji bolnišnici. Cena sladkorju In petroleju. — Društvo trgovcev z jestvinami naznanja, da od danes naprej je cena sladkorju v raznih izdelkih po 84, 88 in 92 v pri kg pod 10 kg. Petroleja stane liter 40 v pod 10 1. Podružnica slov. plan. društva za ajdovski In vipavski Okraj vabi na II. občni zbor v hotel Šapla dne 29. t. m., ob 8. uri zvečer s sledečim vsporedom. 1. orientacijske tabele, 2. izlet v DivaHih ob otvoritvi „Divaške vilenice" po bratski „Tržaški podružnici". 3. slučajnosti. V ftlRl ob meji v Italiji so aretirali, kakor poročajo iz Vidma, nekega človeka, ki je rekel, da je uslužbenec generala Khuna. Ta je namreč prišel tje z nekim prijateljem ter pretepal otroke po cesti in zabavljal Italiji. Drugi je bil izginil ter ga niso mogli dobiti. Spoved nič ne veljal — Iz Brd nam poročajo : »Žena moža, ki je dal »Soči" neke in- formacije proti župniku, je šla k velikonočni spovedi. Župnikova kuharica jo je napadla in kričala: „Le hodi k spovedi, Tvoja spoved nič ne velja!" Nekaj za davkoplačevalce. — Upravna sodnija je z odlokom od 22. listopada 1004, št. 12.388, razsodila, da so " vloge za podatke podlaga za odmero osebne dohodnine po § 219 o. d. z. od 25. oktobra 189(3, drž. zjik. št. ^2p^Uak4^r^sjLfa.j{^ so morale biti dosedaj take prošnje kolekovane s kole-kom za 1 krono, drugače so pri uradih vlogb grajali in .predpisala se je poleg primanjkljaja kolekovine tudi kazen. ^^_Trojčke (dve deklici in enega dečka) je povila pred 14 dnevi pri Golobih nad Kobaridom 37-letna Marija Faletič. Vsi živijo ter so čvrsti in zdravi. Veliki Javni ples priredi mladeniška družba v Selu dne 30. aprila t. 1. v prostorih gostilničarja Antona Mermolja. Začetek ob 3. uri popoludne. Ples se vrši na novem podu. Zvečer čarobna razsvetljava z lučjo »Acetilen«. K obilni udeležbi vabi — odsek, Vojna M Rusi m Japonci. • Brodovje Kamifflure pričakujejo na Manili. Tjekaj je prišla brzojavka z naslovom : Kamimura —¦• Manila, iz česar sklepajo, da se ima prikazati tam vsaki čas brodovje Kamimure. To brodovje mora biti sedaj že pred Manilo. Proti Koreji jiameravajo Rusi operirati po angleških poročilih. Pusi se konceutrujejo baje pri zalivu Pozjet, odkoder nameravajo prodiranje proti severni Koreji. Deževje in blato. Poroča se, da je v Mandžuriji nastopila pomlad, ali dežuje jako pogostemu in blata je toliko, da so ceste neprehodne, kar tudi ovira vsako večjo vojno operacijo. ' V Mandžuriji. »Novoje Vremja« poroča, da so vse vesti o gibanju Japoncev, da bi obšli ruske pozicijo, popolnoma neosnovane. Japonska armada je po bitki pri Mukdenu oslabela tako, da je ustavila za poldrugi mesec vse operacije. Ruska armada se je vsled tega z lahkoto zopet ojačila. V Vladivostoku. Tamkaj usidraue ruske ladje so vse v najboljšem stanju, ker je bilo poškodovanih, so popravljene, ter plovejo previdno v Inki in pred luko, ker se boje napada podmorskih čolnov. Preiskava glede kapitulacije Port Arturja. Kakor se poroča iz Petrograda, se sestane dne 27. t. m. v Petrogradu vojaška komisija v svrho preiskave o kapitulaciji Port Arturja. Togo v skrbeh. V angleških pomorskih krogih menijo, da je admiral Togo jako v skrbeh radi svojih težkih topov. 12paV*ni japonski topovi so angleškega vira. Aih, '"ii admiralat je oborožil nekatere svoje bojne ladje s takimi topovi, a jih je moral odstraniti. Tudi Togo je imel sitnosti pred Port Arturjem. Od štirih topov so morali na vsaki ladji nadomestiti dva. Oba ostala sta morala ostati, ker ni bilo drugih, vendar sta skoraj brez vrednosti. Ravno vsled slabosti težke svoje artiljerije se mora izogibati Togo boju daleč od svoje baze. Japonske izgube pri Mukdenu. Japonski častnik Komajazi, ki so ga Rusi vjeli pri ogleduštvu, ceni japonske izgube pri Mukdenu na več kakor 100.000 mož. Moč japonskih armad je znašala pa 400.000 mož. Zatrjuje, do bodo Japonci Miko časa nadaljevali vojno, da bodo Rusi popolnoma zapustili Mandžurijo. Prč jih je v japonski armadi in posebno v širših slojih ljudstva jako mnogo, ki žele skorajšnjega konca vojne brez ozira na uspehe. Razgled po suetu. Prihodnje zasedanje državnega zbora. ..... Dunajska „Neue Fr. Presse" poroča, da je vlada sklenila, da ne bo zasedanje državnega zbora trajalo preko konca meseca junija oziroma začetka julija. Zato se bo drugo čitanje proračuna vršilo še le na jesen, ko se zopet otvori novo zasedanje. Za spomenik Sirossmanerjo, — .Kakor se poroča iz Zagreba, se ustanovi tam.poseben odbor, kateremu bo naloga postaviti Strossma-yerju spomenik. Na čelu odbora bi stala kon-tesa Jelačičeva. Odbor bi sestajal iz odličnih dam in gospodov. Pokroviteljstvo bi naprosili pri banovi materi Gabrijeli grofici Pojačevic. S svotb 50.000 K bi se postavil spomenik v Zagrebu, poprsja pa v Oseku in Splitu. Drugih 50.000 K bi se porabil za umetniško sekcijo v akademiji ali vseučiliški biblioteki. Zagrebški mestni zastop da baje v to svrho 20.000 K. DelcasSŽ, francoski zunanji minister, je bil podal demisijo, kakor smo poročali, ali pregovorili so ga, da ostane še nadalje minister zunanjih poslov. Požar V samostanu,'-— Iz Londona poročajo, da je v Montrealu v samostanu nastal ogenj. 15 dekletc in 9 odraslih je našlo smrt v razvalinah. V bolnišnici tik samostana je zgorelo v postelji 6 starih žen. Mnogo oseb je skočilo skozi okna ter so se pri tem močno, tudi smrtno poškodovale. Usmrtil brata, - V Zatonu pri Šibeniku se je spri Ive Cvitan s svojim bratom Luko in njegovo ženo Luco. V prepiru je pograbil nož ter ga zasadil bratu V trebuh, ženo pa je ranil. Brat je kmalu na to umrl. Razbojniki na Ogrskem, —.v Subotici so prijeli razbojnika Pranja Doni, ki je s svojo dobro organizirano četo udiral v stanovanja. Prijeli so še dva druga. V hiši Donijevi so našli mnogo orožja in okoli 2000 patron. Ti razbojniki so napadali ljudi, oropali pošto pri Veicenu, ter zagrešili mnogo tatvin in ubojev. Pozneje so prijeli še dva. Štrajkl. — V Oseku traja že nekaj Časa zidarski štrajk. Sedaj po Velikinoči se pridružijo štrajkujočim še drugi delavci. — V Temeš-varu so prijavili zidarji štrajk. V Budimpešti tudi štrajkajo zidarji. Štrajkujofijh j« okoli 11 .(KM). Nemčija in Vatikan, — Med Vatikanom in nemško vlado se vrže zopet pogajanja, ki jih vodi osebno cesar Viljem vkljub temu, da potuje po Siciliji naje le zaradi zdravja. Pogajanja meiijo v prvi vrsti na to, da so ustanovi v Berolinu diplomatično zastopstvo za Vatikan. Dosedaj se ni moglo doseči spora-zumljenje. Nemška vlada namreč želi, da so ustanovi v Berolinu papeževa iegacija, a papeževo državno tajništvo zastopa stališče, da ugled katoliške cerkve brezpogojno zahteva, da se ustanovi nuncijatura. Vojaški eronavtlčni (zrakoplovu!) tečaj bo letos v času od 1. maja do 30. septembra. Vojni zrakoplovni oddelki se udeleže meseca junija in julija vsakokrat po 14 dni vojaških vaj v okolici Brucka ob Litvi. En oddelek udeleži se (šest dni) tudi strelnih vaj 1. trdnjavsko-topniškega polka.. Določenih je 22 višjih častnikov armade in 2 vojne mornarice, ter 95. podčastnikov in vojakov, ki se udeleže pouka navedenega tečaja, Otrpnenje tilnika. — Na tej novi bolezni je obolelo v Šleziji doslej 437 oseb, od katerih jih je umrlo 188. Nova Jezikovna pridobitev Poljakov. ~ Vsled opetovanm želj, M^ihjB izrekel gališki Te-" želni zbor pa tudi poljski klub državnega zbora, se razširi raba poljskega službenega jezika pri orožnikih v Galiciji, Brambovski minister izda v najkrajšem času načrt tozadevne službene predloge. ' * Ruska cerkev v Pragi, — Praški rusko- češki pravoslavni občini se je izpolnila davna želja, ker je Čehom, ki so iz riinsko-katoliško prestopili na pravoslavno vero, nedavno dospel od petrograjske sv. Sinode dopis, v katerem ista pristaja na to, da se v Pragi zgradi ruska cerkev. Čehom, ki so prestopili na rusko pravoslavje in katerih število se je v zadnji čas jako znatno pomnožilo, dovoljuje ruska sv. Sinoda, da urejujejo cerkveno-ob-činske posle na češkem jeziku, bogoslužni jezik ima pa biti starosloveuski. Ruska cerkev bo imela iste statute kakor ostale pravoslavne^ cerkve v Avstriji. Ruska sinoda je imenova-za duhovnega pastirja pražke ruske cerkve otca Nikolaja Riškova. i Borbe Z biki V Španiji, — Španski vladi se je zdelo nekaj Časa greh, da bi se vršile borbe z biki ob nedeljah. Ah seda,j je ministerski svet prepoved borb ob nedeljiJi preklical. Zaradi tega so se vršile že na Veliko noč v Madridu velikanske borbe z biki. Vsi prostori za predstavo so bili razprodani. Tako v Madridu — v Andaluziji pa kmetje umirajo gladu I Pa lepo proslavljaujo vstajenja je to! Prav na katoliški podlagi! J^azoaoilo it) zahvala. Tužnim srcem naznanjamo, da je izdihnila svojo blago dušo dne 19. t. m. ob 2. jiri popoludne naša ljubljena soproga oziroma mali Karol i na v 33. letu svoje starosti po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. sakramenti za umirajoče. — Ob jednem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prihteljem, kateri so jo ob času dolgotrajne bolezni obiskovali in tolažili ter konečno tudi blago pokojnico spremili k zadnjemu počitku. Bog povrni! Grahovo, dne 20. aprila 1905. Frane Golja, soprog. Ivanka, Marica in Dragica, otroci. V velikem travnu 3 žrebanja z glavnimi dobitki 35.000 Ur - 25.000 fr. - 200O0 K. LASKA KRIŽOVA SREČKA SRBSKA TOBAČNA SREČKA SREČKA DOBREGA SRGA (joszova). Vse te tri are5ke, dajajoče upanje na znatne dobitke, prepustimo: na 23 mesečnih obrokov po 5 K. Dve laski, dve srbski in dve Joszovi srečki na 22 mesečnih obrokov po 10 K. 5 laških, 5 srbskih in 5 Joszovth srečk na 31 mesečnih obrokov po 18 K. Igralno pravo dobi kupce takoj vpla&ivsi prvi obrok. Liste o žrebanju zastonj in poštnine prosto. Pri naroeevanju se mora poslati prvi obrok in 45 vJNadalnji obroki se pošiljajo brez postnih stroškov ^za poštnino po poštni nakaznici. | • s pomočjo poštnohrnnilnih položnic. ČESKtf tiVŽRNt tiSTAV v PRAZE (Češki kreditni ir.avod v Pragi) na Prikopili Štev. 18. i 9 žrebanj na 1 leto: 1 15. prosinca I 1. svečana I 1. vel. travna 1 14. vel. travna I 15. vel. travna 1 1 vel. srpana 1 15 kimovca 1 2 listopada 1 15 listopada 1 glavni 1 | dobitki: 1 35.000 lir 1 20.000 lir 1 100.000 fr. 1 75.000 fr. 1 25.000 fr. 1 30.000 K 1 20.000 K 1 i. t. d. 1 a Ako hočete zares kupiti, vedno solidno in lepo blago po primemo nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače tvidke J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke« perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. _» Zaloga vseh potrebščin za g. šivilje in krojače. —- 1 Tr^oVsko -obrtqa rej^troVarja zadruga §L s neomejenim jamstvom v Gorici. S V svojem »Trgovskem Domu." |g5 Hranilna «!«¦• obrestuje po *'/,*, — večje, stalno naložene najmanj na jedno JHJ leto, po dogovoru Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez Iz ~* gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Fosollla daje na poroStvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplaf-svanje Zadraialkl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 30. junija 1904: Oa!«*l; a) podpisani.........K 1,174.800- b) vplačani...... . » 376.103-- Oaaa ••»•Jlla..........» X ,930.929-- YlaBa................* 1,828.591-- j\nton 3vanov pečenko - 6orica TEKALIŠČE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga pristnih belih in trnih vin it lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi nzorce. Zaloga piva tovarne G. duerjevih dedičev v Ljubljani in plzenjskega piva »prazaroj* •z sloveče češke „fflešoanske pivovarne". Zalogu leda, karerega se oddaja 1 > na debele od 100 kg naprej. Cana zmerna. Postražba poitsna In točna. l|ai*ol Jii*aščilfc pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-ogbrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št. 12 velita zaloga opnega olja prve vrsta najMjšifi tvrdk iz Istre, Dalmacije, Molfetle, Bari in Niče s prodajp na drobno in debelo. Prodajana drobno: K - -64,¦—•72, —-80, —88, —-96, 1-12, 1-20, 1-36, 1-44, 1 00, 180, 2- . --------- Na debelo cene ugodne. --------- PoSilja poStnftie prosto na dom. Posodo so puBSa kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno Pravi vinski fcfs In navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. Hoi)fel Ii. eleg. vez. 5 K. Aškerc A.: Zlatorog, planinska pravljica iz Trente, broš. 1 K 00 Ii, eleg. vez. 3 K. Cankar Ivan: Vinjete, broš. 3 K «0 h, eleg. v platno vez. 4 K (50 Ii. — Jakob Ruda, drama, broš. t K 2i> h. — Za narodov blagor, komedija; broS. 2 K, eleg. v platno vez. 3 K. — Knjiga za lahkomiselne ljudi, broš. 2 K 50 h, eleg. v platno vez. "J K o h. — Kralj na Betajnovi, drama; 2 K. — Erotika, II. izdaja; broS. 2 K. eleg. vez. 3 K 90 h. — Hiša Marije Pomočnice, broš. 2 K, eleg. voz. 3 K sii h. — Gospa Jadit, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. Čehov Anton : Momenti, broš. :*. K, eleg. vez. 4 K. JelovSek Vlad.: Simfonije, broš. 2 K. Jelovšek Ernestina: Spomini na Prešerna, broš. 2 K, eleg. v platno vez. 3 K 40 h. Dr. Ilešič Fr.: Prešeren in Slovansko, 70 h. Kaj hočemo? Poslanica slov. mladini, broš. "»0 h. Kersnik Janko ; Zbrani spisi. I. sešitek. Cyklamen, broš. 2 K 50 h. II. sešitek. Agitator, broš. 2 K 50 h. III. sešitek. Na Žerinjah, broš. 2 K 50 h. IV. sešitek. Lntrski ljudje, Testament, broš. 2. K 50 h. V. sešitek. Rošlin in Vrjanko, 2 K 50 h. VI. sešitek. Jara gospoda, Očetov greh, broš. 2 K 50 h. VII. in VIII. sešitek. Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo, broš. "> K. Kersnik Janko: Zbrani spisi. Vezana izdaja. V platno vez. po 6 K, v fini pol franc. vezbi po 7 K. I. zvezek: Cyklamen in Agitator. II. zvezek. Na Žerinjah, Lntrski ljudje in Testament. III. zvezek:. Rošlin In Vrjanko, Jara gospoda in Očetov greh. IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo- Kette Dragotin: Poezije, eleg. vez. 4 K 40 h. (Razprodano; nova izdaja se pripravlja.) Kocbek Fran: Pregovori, prilike in reki, (»0 h. Dr. Krek Gojmir: Anton Aškerc, Studie, broš. 1 K «0 h. Kveder Zofka: Iz naših krajev, broš. 3 K 50 h, eleg. vez. 4 K. Murnik Rado: Havihanci, broš. 2 K 50 h, eleg. vez. 3 K 50 h. Murnik Rado: Jucek v strahu, broš. 70 h. Prešernove poezije. Uredil A. Aškerc, broš. 1 K 40 h. Elzevir izdaja 3 K. Dr. Šorli Ivo: človek in pol, broš, 2 K 50 1», eleg. vez. 3 K 50 h. Trdina Frane: Bahovi huzarji in Iliri, broš. 3 K, eleg. vez. 4 K 50 h. — Bajke in povesti I., broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. Vasice va M.: Dobra kuharica, v platno vezana 6 K, 6 K, po pošti fi K r»i h. Vseučiliški zbotnik, broš. 4 K. Zupančič Oton: Caša opojnosti, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K. Zupančič Oton: Čez plan, broš. 2 K, eleg. v usnje vez. 3 K. Za mladino: Pisanicc. Pesmi za mladino. Zložil Oton Zupančič Kartonirane 80 h. Medvedji lov. Cukova gostija. Povesti. Spisal Josip Brinar. Kartonirano 80 h. Ha rakovo nogo. Povest. Spis-' Ivo Trošt. Kartonirano 80 h. Roža Jelodvorska. Povest. Spisal Krištof Sehmidt, S 6 koloriranimi podobami, eleg. vez. 2 K. Nove pravljice iz tisoč in ena noč. S koloriranimi slikami Eleg. vez. 2 K, ' Zoologijski atlant. Sestavil JI. Lmttcmnnn. Slovenski mladini razložil A. Pavlin. 24 tabel s 255 koloriranimi slikami in 57 strani besedila. Trdo vez. 0 K. Dobri otroci. Kolorirano sliko s pesmicami. Za naj nežnejšo mladino. Cena 24 h. Našo domeic živali. Kolorirano sliko iz domačega živalstva brez besedila. Broš. 40 1». Drobit v podobah. Cena navadni izdaji 40 h. Drobiž v podobah. Leporello-izdaja (slike so napoto na močni lepenki s platnenimi hrbti, in sicer na eni strani .Drobiž", na drugi pa „Naše domačo živali"). Cena I K 50 1». Noetova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. Cona 1 K .-O h. Sladki orehi. Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolorirani in karton, izdaji I K <>0 h. Muzikalije: Podoknica iz Teharskih plemičev za klavir. Hoff- meister K., I K. Pesmi za visoki glas s sprcmljevanjem klavirja. Hoffmeister K., I K 50 h. Trije jahači, melodram za klavir. Hoffmeister K., Zvezdica, polka mazurka za klavir. Volarič H„ op. 9. 90 h. Slovenske narodne pesmi. Pirnat Stanko, partitura 3 K 40 h. — Posamezni glasovi po 40 h. Tri Aškerčeve balade, zložil Risto Savin. 2 K 40 h. Zimska idila. Ralada za srednji glas. Risto Savin. Pod oknom. Samospev za bariton, dr. Gojmir Krek. I K «0 h. Pozdrav Gorenjski, valček za klavir. Parma Vikt. 2 K. Bela ljubjjana, valčak za klavir. Parma Viktor. 2 K 40 h. Album slovenskih narodnih napevov za klavir. I. zvezek, Gerbie Fran. 3 K. Album slovenskih narodnih napevov za klavir. II zvezek, Gerbie Fran, 3 K, Možiček. Enodejanska pantomima za kiavir. Ipavec. 5 K. Tri pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja- Lajovic Anton, 2 K 50 h. Lcgijonarji. TJglasbil V. Parma. I. Zapoj mi, ptičica, glasno. Pesem za sopran s klavirjem. I K 20 h. II. V petju oglasimo. Možki zbor s klavirjem I K 80 h. III. Kuplet za moški gla9 s klavirjem 1 K. IV. Romanca. Za tenor z moškim zborom in klavirjem, l K 80 h. V. Ptička. Za sopran s klavirjem 1 K 20 h. VI. Skoz vas. Koračnica. Za petje s klavirjem 1 K 2u b. Rokovnjači. Uglasbil V. Parma. I. uvertura za klavir 2 K 50 h. II. Kuplet za moški glas s klavirjem 1 K. III. Zora vstaja. Za sopran l K. IV. Cvetočih deklic prša bela. Sopran z mešanim zborom in klavirjem 2 K. Mladi vojaki. Koračnica za klavir. Uglasbil V. Parma 1 K :0 h. Ista za citre I K. Zdravijce, Za samospeve s klavirjem. Uglasbil V Parma 3 K. Triglavske rože. Valček po slovanskih napevih za klavir. Uglasbil V. Parma 2 K 50 h. Slovanske cvetke. Potpourri po slovanskih napevih za klavir. Zložil V. Parma 3 K. Za citre: Venec slovenskih pesnij za citre. Mešiček Jos. II natis, i K 40 h. Slovenski citrar št l. Mešiček Jos. Narodna ko rnčniea, 80 h. Slovenski citrar št 2. Koželjski Fr. S., Na vasi fantaz., 90 h. Pouk v igranju nacitrah. Koželjski Fr. S. I. zrezek, 3 K, II. zvezek 3 K, III. zvezek 2 K tW " Gorica # Gorica C Hčtel ji zlatem jelenu"! :Jv trgovskem središču nasproti« ,jnadškofijski palači. — Sobe zaL EJ prenočišča po zmernih cenah. — I [I Velik jedilni salon, poleg stekleni | J salon s teraso. — V poletnem i času prijeten vrt z verando. — p | Sobe za klube, društva, za skle-j| J njene družbe. — Izborna kuhinja, i Domača in ptuja vina. Izvirno {• \ pilzensko »prazdroj»-pivo. g Andrej Fajt pekovski mojster v Garici Corso Franc. Gius. št. 2. filijalka V isti ulici št. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. %% veliko noč priporoča goriške pinee, potice Itd.