'Sf^rajL 0. V Gorici, 23. julija 1880. Te6aj X „Soca" izhaja tsak petek s in velja s posto pvejemana ali v Gorici na dom poSHjana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po- tlanicah" se placuje za navadno tristop- no vr$to: 8 kr. ce ge tiska 1 krat I „ „ „ » 2 „ Zavece Lrke po prortoru. Posamezne Stevilke se dobifajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici t go-sposki nlici Wizo „treb kron". ia na stnrem trgu.— V Trsta v tobakarnici „Via dclla casonna 3". Dopisi »aj se bfagovotjno po&iljai* uredniStvu ,,So5e" v Gorici v Hilarijahigki twkarni, naroenina pa opravniStvu„So8o" oa Koreoji v Sticsa-vi hifii St. 253 II. nadstr. Rokopisi ae ne vrafcajo; dopisi naj le blagovoljno frankujcjo, — Delalcem in drugim nepremotoira io narocniua itiiia, ftkoie oghue pri ureduifctvu, Deielni zbor goriSki. I Zadn ja seja doe 1. julija. (Konec.) PoroCe- ] valec I) o 11 o r i. 0 predlogu de^eloega odbora za-strau uravuave spodnje SoCe sklene zbor: a. Narocuje se dezelnemu odboru, da doiene po-zvedbe iii obravimve z vis. vlado v name!), da bode doloceno, kateri in v kakem razrnerji med seboj so dol&ii skladati stroSke potrebne za obrarabo SoCnih bvegov; b. narofieno je istemu odboru, da sestavi, fie bo treba, o tej zadevi poseben predlog postave, ter ga prcdloitf v pribodoji sesiji. (S tern sklepom je za le* tos prognan strah zastran znane garaneije za povra-eilo 800,000 gld., ki bi jih nekda to delo pobralo.) Isti poroCcvalec. NaCrt postave zastran razde-litve obcmskih zemljiSC gorenjevaSkih v kanalski zupaniji i/ioci se dezelnemu odboru v razpravo z na* raCilom, da poroca o njem v pribodnji sesiji, — ker ga je Lupanstvo za to sesijo prepozno podalo. — Dr. Tonkli porofia v imetm finanfiuega odseka 0 proracunu deSelnega zaloga za I. 1881, ki se brez poaebnih ugovorov potrdi se sledefiimi glavuimi Ste-vilkami: A. PotrebSCine, I. StroSki za dez\dni zbor . . . . gl. 2.283.— II. Glavni oskrbniStverii stroSki. . . „ 20.055.— III. StroSki, ki jih prizadcvajo dezelua posestva..........2.053.— IV. Za poljedelstvo in obrtnijo. . . » 1.042.— V. Za javuo varnost......„ 15.835.— VI. Zdravstveni stroSki.....„ 6.416.— VII. Za dobrodelne zavode . . . . „ 95.837.— VIII. Za poduk in sploSno omiko . . „ 22.565.— IX. Podpore za skladovne ceste . . „ 8.000.— X. Za vojaSke priprege in druge vojaSke potrebScroe........„ 906.— XL DeZelni dolg.......„ 2.593.— XII. Razni stroSki.......„ 3.000.— XIII. Izredni stroSki......„ 4 300.— XIV. Predplafie, ki se imajo povrniti. „ 10.500.— Skupaj gl. 195.985.— B. Zalozba. I. Dohodki, ki jih daje dez\ premozenje gl. 19.050.— II. PovraCtla bolniaiiiCnih stroSkov, dru- gih pretlplaC itd.......» 63.153.— III. Drugi dohodki.......B 628.— Skupaj gl. 82.831.— Da se zahtfi deficit, zntfajoc 113.154 gld. na-lo2i zbor za 1. 1881 1, doklado po 12°/0 na «kupni znesek vseh ne-posrednjih dr2avuih davkov; — 2. doklado po 200/0 na uiitnino vina, moSta in mesa; — 3. doklado po 50 o/0 diiavnega davka od vseh 2gauih (Sphitoznih) pijac, ki se razprodajo v dezeli; — 4. dav^ino 1 gl. od vsacega hektohtra nadrobno potocenega piva. Dalje ponovi zbor vse Mate sklepe, ki go obve-Ijali pri raziiravi de^tluega budgeta za 1. 1880 zastran pobiranja dav6Line od pivn, zastran tegu, kako ima v bodoce, zavarovan biti de2elni zalog, dabolah-ko na podlagi dotieuih pogodb zahteval od najemni* kov evarske u2itnine, naj pla€uj»yo dezelno doklado v primeri pogojenc eiatske uettnlue, zastran letnega do-neska, ki se plafiuje e. k. kinet. drtiStvu v Gorici in zaradi primcruega posojila, ako bi ne zadostovali pro-raCunji'iii dohodki vzalo2ho vst'h di^clnih potrebiein, Sledujifi se je pooblastil deSieIni odbor, da Hmo dogovorno s c. k. namestniitvom primemo povekSati odstotek sklenjenih duklad k izravuira davkom, ako bo skupni znesek neposrednjih drlavnih davkov v letu 1881 vsled vpeljave norega zeraljiSftiiega davkft manjSi od zncska vseh neposrednjih davkov z vojnim prikladom vied v letu 1880. Forocevalec Pagliaruezi. Vsled prosnje mno-gih posestnikov iz llrd, da bi de^elni zbor posredoval pri visoki vladi v namen, da se odpust^ zcmljiW davki v primeri §kode, ki jo Je naredila pretekla hudn zima v viiiogradih pokonfiavSa mnogo trt, — narofii zbur de2elnemu odboru, naj poda v tem zmislu peti-ciju vis. vladi pa tako, da bo v korist vsera vinograd-nikom cele dezele. Porofievalec Faganel. 0 pro§njah mnogih scsedov iz Dula v opajski 2upaniji in gospodarskega sveta v Biljah za locitev od dotifinih in ustanovitev svojih 2upanij prestopi zbor na dnevni red. Ker je koncan dnevni red in so reSeni vsi pred-meti, ki so se imeli razpravljati v tej scsiji, zahvali se glavar gg. poslaneem, da so s6 svojtm raarljivim, vstrajnim deiovanjem v tako kratkej dobi omagali to-liko vainili nalog, vo§Ci, da bi to delovanje obrodilo mnogo sadu v prospeh na§ej de^eli, pa tudi skupnej nam slavnoj domovini ter nazdravi ustanovitelju na§e ustave presv. eesarju F. J. I. — Poslanci odzdrav6: 2ivio! Evvivu! in zborovaiye je konfiano. V prihodujih Stevilkah hocemo §e uekoliko spre-govoriti o glavnigih piedmetih leto§njega dez. zboro-vanja. ___________ Dopisi. USTEK. IVesi»eoiio vosti. Segavka (Poslov. G—r.) (Dalje.) „On pijanifiuje." Ti nezgodni SreCko, tisku§-ujavec, tl zapeljivec; kaj si paL silil brata, da je pri zadnji veselici svojih tovariSev izpil kozaree rudeCe kapljice nad navadno mere? To odveC ga udobrovolji in omoti, da domov gredoCeinu svet plese pred ocmi. Ko prideta brata na dom, spala je uze Marjeta. Bog vedi od kod je pozvedela o aerednosti Bogomilovi! „On pesti svojo soprogo." Vest omolkne radi tega, da je zapeljal bil brata'k nezmeniosti; sveta jeza zgrabi Srefika.— „Da sem bedak imel bla2enega Leona za pri-smuknjencal Evo, tu ga imamo!" rece Bogomil. BNiso pad prismuknjenci mnoge krati najnevar-ai§i ?—Ina6e pa toIa& se z menoj brate... tudi mene zadeva ta hiba hudo, huje kot—u Prejenja, le ueumljivi glasovi kipe iz grla. „Tebe'?!« „Jabelko ne pade dale6 od druzega—kaj smem upati od Malice, ko je Marjeta taka hinavka?* „Cuj? SreCkol Malica,—tt IZ SeianO, 20. junija. (Izv. dop.) Nikar no mislite, da Vain Bog ve, kaj posebnega sporotiim iz kraske naSe kapitale — saj je vse pri etarem tu, ali vsoj fiudo malo novega, od kar sem Vam pred dav-iiim Casotn zadnjid poruCal. To pa to, da smo Se-Um\ aedalje bolj moatjaiiBki, kar epriduje nag moitnl — oli recimo, obfiinski park; imenujem gp tako, kajti Le bi pisal o vrtu, v teg nil bi kedo miwliti, da govorim o kacem Solskem vrtu, all tmdni dreve»nici all kaj tacem; — a nnS javni vrt je pravo yraveato sprehajaliifte, pravl park „en miiiiatur"; kedor uo verjame, naj m pride Setat v njegove hladue Hence, pa bo vldel in se prepri5al, da piSem vesnico, Kar me vtmk dan v oci bode, je POBodova ograda, zid, koji ravno tik naiega parka ven Bterfil proti ct\fttl in nikakor ne lopotiCl imSoga nicer tako lopoga kraja, Pruvijo, da je k tem zidom bogatl sosed Hamovlastno Hcgnil Lez ftvoje int'je, Ccmur ho je prav mocno Cuditi, ker mu, Bog me, nl potreba pudi zemije v javno kvar, ko ima svojega blaga in sveta toliko, da nm povsod ostaja. Se bolje pa m je cuditi obdnskim po-glavarjcm, kateri aicer v mnogent oziru skrbe za prospeh, razvoj in diko naSega kraja —> skoro se sra-mttjem reel vast — da so molCe gledali, ko se je gradil ta zid in so se le zdaj zaLell odperati ofii, ko zid stoji in se sosed ponaSa z iniruo posestjo. Zdaj sliSim, da je obdinsko poglavarstvo zapoved dato bo-gatemu lastniku, da se ima s6 zidom umakniti v svoje meje — a da on tega nikakor nece storiti, vsled Cesar nastane — pravda. Zopet euduo! Mo2, kateri se tako rad ponasa kot blagodejnik, kot dobrotnik obciue — brani ped zemije, braoi posest golega zidu, koji oCitno kazi lepoto naSemu javnemu vrtu in Ce hoCete, tudi dotifini ulici in dosledno ce-lemu kraju — brani, ali note braniti to 8 pravdo, mesto bi se ravno v tem skazal visokoduSnega ter radovoljno storil to, kar bi bilo v tem slueaji storiti vsakemu, komur ni trma zaduSila slehernega blaijega 6uta. — No, pa morda Se storil A nikar ne mislite, da je naS javni vrt edino, kar daje Sezani nekak mesten znaiaj. Kaj Sel NaS javni vodnjak, kojega imamo zdaj — pod oklepi bodi receno — zarad suse pod kljufiem in je le neko-liko ur na dan odprt za javno rabo, — na§ ziviaaki trg, naSi hoteli, naSe c e n e in Se marsikaj druzega je vse *come il faut", da stne biti Sezana zarea „§ti- „Nij §e, kaj ne, moja poroeenka; namerava Se se poroCiti! Pa kaj—" Pri teb besedah skuStra si kodraste lase. Istim trenutkom vstopita v domafii vert. Bogomil obstoji ne vede, kaj bi priCel. BKotel bi, ljubi Srefiko, da sem krepkeje nara-ve. Nijsem ustvarjen za te zgodkc, jaz—jaz." BStori, kar Ti svetujem! NamerjaS potovati na Dunaj prihodnji teden. Napoti se denes, Tvoje oprav-ke oskrboval bom jaz. Upam tudi, da pozvem vse! „0| SreCko, kako si res doberl" „Zastonj se paC nijsem uCU pravoslovstva celo leto. Pa kdo bi bil takrat mislil—ali „tempora mu-tantur et nos mutamur in iis." Sedaj je bila ura poludan, ob dveh odpeljeS se na kolodvor in na Dunaj ! Pojdi hitro kosit, da ne zamudiS I „Prav ima§; tako je uajbolje. Daj mi roko, SreCko, da ne omalmem.—* Bogomil Farn stanoval je v pervem nadstropji po tastu podedovane hi§e, katero je obdajal prckra-sen vert z zalimi cvetkami in okusnim .sadnim drev-jera, V drugem nadstropji prebivala je goepodiCina Neda Perret odgojiteljka hCera umerlega Lesata. Pri-SedSa pred 8 leti k hiSi bila je kot rodbinsko ded-stvo. Neda Perret nij Se konCala Sestindvajsetega leta, Prav ljubo dekle poduCevala. je ia odgojevala Marjetico tako spretno, da jej je izjavil pogosto atari ode Lesat svojo zadovoljnost. Ko se je poroCila Marjeta z Bogomilom, ostala je le Se mlaj§a sestra Ma» lica Nedi v odgojo. Marjetica paC ni prizadela mnogega truda svo-jej odgojiteljki, tem veC pa Malica. Marjeta bolj volj-na in ukazeljna pustila se je voditi, kakor ljubo in drago. InaCe je mlajSa svjena sestra tako saraostalne nravi, da je te§ko odloCiti, je-li Neda odgojiteljica, ali pa Malica. Brat njen Ugon osmoSolcc, stanuje pri nekcm profesorji, da se ne zgubi, sam svoj v tujem kraji, v slabe tovarSije. Dasi je Malica drzen, iskren Skratelj okoli sedemnajstih let, ima pri vsem tem mehko serce, in Neda pri njej nahaja miru iu tola&be v 2alostuih trenutkih. In Neda ima dokaj tuzmk ur, Mlad rojak—oblagodarjene dru2ine v M. sin — potoval je 2 njo vred v dajjno mesticc G.; nadejal so je, da tukaj sreCa jaderno uresniCi zelje mladih Iju-bljencev. Desetletnica je u2e pretekla, a na§ Lovre pri-Cakuje nevspeSno sreCe, da mu preraoienje dopusti stopiti pred oltar in poloiiti svojo roko v ouo Node Perretove. Le v dolgih obrokth shajata se kedaj pn kakej teti, a o poroki Se misliti ui. Toda ljubezen jima ne omahne. Nedi je se dosle ljuba barva, ktera je bila kedaj njemu, u§eC; le tako se opleta, kakor jej je on nekdaj avetoval. Prej bila je Sega podpasati si obleke prav ;visoko podra-m\ liwwtfl z4# m je U «*ta lena in Neda ohrR- mana". In kaka Svahnost po ulici o trznih dneh in kako ebcevanje kofcj in mestne gospode in livrej ob nedeljah — ko sc prihajajo Trzacanje oddihat na na§ ( cist kraSki zrak in napajat sc z rajsko, vse ozwlja-joSp kaptjico domatega terana! . } A Seianci vemo tudi, da smo na stopinji po- | stati mescanom in se znamo vesti po tem. SfeveAsti so pri nas pri vsakej malej priliki na dnevuem reiu. j Zadnjifi smo slovesno odprli novo cesto proti iSmarjf u. lepo, Siroko, mestno cesto (katera se niC prav no vjema z drugimi centami nasega okraja); zdaj nas n*e cak* zopet draga slovesaoat; zaprli bomo a primerab avec*nos1jo za fetoSnjtf Solsko leto naSo | trinwredno Solo; gospoda nabira daroveincesartreba, da bo imela marljiva Solska raladei veseli dan kon-cem tru^apolnega feta To bo dan - jaz si ga uZe prat iiw sHkam ˇ dqhu, - v katerem bpsta Solska mladei in gospoda vzajerano druitta utile du lei, j — In za to slovcsnostjo se gotovo kmalo ponudi u godna prilika drugej. j Toplo pa jo tetos pri nas, prav toplo, tudi ka- j kor ˇ mestu in to ni nikakor prijetoo in ker je ven-dar Se marsikaj drnzega v Sezani, kar tudi ni pri-jetno, zato raje sklenem, ncgo Vam o tem poiocam. A kedar me zgrabi nevro ncotesane nemfurje zapo-dili s kamoni in jim t:tkt> pokazali pot domovV Ceje bilo vseh skupaj pet mulo stekntlo, ali niso tega tudi zasluzili ? *) Dobro §e vemo, kaksen ropot in brup je nastal v tr^aSkero de/. zbora nedavno zaradi ne-doUnib slovcuskih bt^sedic. katere sta izustila nas.i vrla primorska slovon.-ka poslanca (slava jima!), za-stopajoia svoj narod v svojem krajiT v slovenskeni mestu Trstu. A te pritepene §alobardc drznejo semej tujim narodom delati propagandoza svojecudneidejale. Pij jib bodi I Boga naj zahvalijo, da so prisli slucaj-no mej strahopetne slovenske ljudi, kateri so jib samo potirali od sebe; (e bi se to zgodilo kje na Italijanskcm, izvestno bi jib bili tamoSnji rojaki po-lovico elegautno podavili, a polovico o§pikali z narod -| niini svojimi glasovitimi nozi. In kaksen brup so zag-| naJe te uboge ponemcene leve po nemSkih novinab t ! Na vse sirani se je tekoj brzojavljalp, da sow zaslu2-| ni* liedevtaflerji, kateri so sele nedavno ubogim Do-lenjcem naklonili 500 gld. podpore, bili v Medvodab I straSno tepeni I Neolikanci! AH je to hun.aniteta, da | se baliate okolo, ako ste pomagali siromakom? Iz I svojega itak nobeden nliedertafler* ni dal nobenega ! grosa, 6; so pa storiti clovekoljubno deb, potem me-nijo ti Ijudje brez razboritosti, da so si s tem Cincm osvojili iiovoljenje nemikutarijo Siriti v nas Sloven-cih! Ne, gospoda, clovek ima kot tak brez ozira na vero in narodoost svoje dolznosti, a kadar gre za na-rodnost, se tiidi mi, te smo baS majhen narad, ne dunio podrnititil Slovenci ostanemoSlovene!, zvesti sinovi svojej domovini, in se svojimi ndobrodelniuii koncerti" nas ne pridobi niti milijon takih droStevr da bi bili postenega svojega rodu izdajalci. To si Vi, trdoglava gospoda, dobro zapamtite in nikar ne ho-| dite po kmetih nasih ijudij dia/.it in nemire delat, ko I vendar morate uvideti, da ste vedno tepenit [ „Ivmct iz mestne okolfcc Ijubljanske." Dos ta vek urednistva. Danes beremo v BOss. Trieste, sledefii telegram: Jako marljivi 2en-darski strasSmester v Medvodab, kojega o dasniki po krivem obdoMili, da je zaueraarii svojo doHnost, usmrtil se je iz zalosti. Preiskava ni se dognala do I zdaj, da je bilo fiilharmoniCno clrustvo zares napade-[ no. Gotovo je pa, da ni nihee hudo ranjen. *) Pretepov, naj prihajajo od koder in zaradi cesar koli, ne bomo nikdar odobravali, ker svedocijo surovo»t, toda to je zopet res, da, kdor is6e, naj do ! Op. ured. nila je to noSo, ker je o n dejal bil: tako se dobro j oblaSi. Se celo zasraehovanje poredne^ev ne odpravi | Nede od te node. Ginljivo je posluSati, kako dekla- j muje pesni velicega pesnika Schillerja, ker ga je on pohvalil. Ker je pa Francoziuja—bila je oamrec" ro-jena na Franeoskem in ne more prav dobro izgovar-jati nemSCine—spremen^ se verzi tako v njenih ustih, da skoro ni spoznati vira njihovega. Neda pa ima zaup&teo Malico, ki Cuti kot Ne-da. Sedaj ima Malica dovolj opraviti s seboj.—Okoii tretje ure po poludne je in zlatorumeno solnce pii-peka kot nalaSd skozi visoko okno, kdersloni Malica rudedih lie. Dolgi rumenkasti lasci spremene se v soluCnih zarkib v najkrasoeje zlato, ko ob enem nezni persteki sedemnajstletne gospodicine prevracajo liste necega slovarja. Malica Lesatova je, karzajdemo v2jveaji, aznaj-dljivaK. Kakor sploh skusa razvedeti se v danasnjik zgodkih, koji so se verSili v hiSi Farnovi. Bogomilov nenadni sklep odpotovati se danesin mrzlo in zaiostno vedenje njegovo; osupnjenje injok Marjete, ki ne ve, od kod ta sprememba svojega so-proga; naj bolj pa je bil osupnil Malico gerdobnez Sreiko. Kakor ud skrivne veme postopa po hiSi; sedaj se Se ne zmeni za njo, sedaj zopet pogleduje njq nezaupno in tuznega obraza, Togotna topoSe z ne2no no^ico ob tla, ob razee jej zarndi, ko se spominja, kako osupljivo jo je po-gledaval ljubi d&nes, sicer vedno brepeneC zaljubljenib pogledov iz njenih tnilih o6i. Dbija si glavo, kaj po-' menjajo besede: o tempora, o mores I in mrmranje Sreekovo, dd jabelko ne pade drugo dale5 od druze-ga. Prav diyne besede! Tem mislim ,dru2ijo se dru-ge: o stricniku Leonn in e vezilu, kojese prav skri-vaj pripravlja Bogomilu za rojstoi dan; 0 koaverzag- nem slovarji; o pisemcu, ktero je bila pisala vCeraj Marjeta svaku Sredku. Zakaj se pad smeje Malica? Sama pri sebi go-vori „Evo, sedaj vein, od kod vse te nerednosti! Pa kako kratkovidni in ljubosumni so pafi mo^aki; »e celo SreCko, kojega sem imela vsikdar za prebrisane-ga fanta / Pa le eakaj me, Ti porednez, se kesal se boSI" Ustane, pozdravi Nedo, ki ti je obrisala ravno-kar solzo hrepenenja, in Svigne skozi vrata po stop-njicah doii. Gospa Marjeta zdihuje in jofic. Dosihmal nij se bil se vedel Bogomil nikoli tako do nje kakor denes. Kako merzloben, kako osoren je in temu od-potuje kar nakrat? Vrofie soke lijo mladej gospej po lieu. Dokaj casa derzi v roci dragoceno Lepko, tudi vezilo za rojstni dan; pa le kesno napreduje delo. Vcasi ozre se k Leono, ki biti pisati. Kar nekdo poprime Marjeto za roko. *Ve§ kaj, Marjetica ? Nisein veS otrok, kteri se nadzoruje!« BKaj pa imaS proti Nedi?" nNid, prav nifi; Se le ljuba mi je Neda. Pa po-redni Sre5ko ne vedi se odsihmal nikdar ve5 proti meni kakor proti kteremu otroku!" „Ti s i otrok 1", BDoklej, gospa sestra, fie Tas smem praSati?" 9Dokler—dokler-—saj sama ve§, da Nede nemo-remo odsloviti. Koliko se je odgojevaje naji tmdila in koliko povspesila najtno omiko, tijeznauo. OCa sa-mi velevali. so, da jo obtlerzimo pri hi§i, dokler le hoce ostati; ako pa pojde od tod ali ako se ouiozi, damo jej tri tiso^ doteV (Dalje prih.) Iz Kopra 20 julija. (Izv. dop.) Na mozkem u-eiteljisCi za Primorje so se versile pismene skuSnje zrelostine od dne 2. do 11. t. m. Ker nam tudi le-tos radi varfinosti vladine'ni nprograma" in se pri-lifino vidi, kaj se zahteva od bodoCega Ijndskega uci-telja pri maturi, naj tu v pervo slede dotiene naloge, ki so bile v izdelovanje: pedag.: Odgoja in razne perijode njene. — Vprasanje po vsebini, na6inu, Iast-nostih in razredbi. — Filantropinizem in glavnoji mu zastopniki. Slovensd. „Ce hoeemo, da nam pride fiestna in srecna prihodnost, treba nam je posnemati prave domoljube. Treba nam je vednostif teba^ olike. treba fvrste moiatosti.* — 0 rabi dajavnika brez predlogovega. — Deblo, tvorka, gibka. H er va§6,: Za§to se mora poltovati starca i 2enu ? — Poraba komparativa — Djeci pu6ke skole predati spolove pri-davnika. I tali ja use.: I doveri del maestro. — Del-1* uso di tempi. — Vincenzo Monti. N e m S c : Das Vergniigon ist ein Schatten, in welchem det* Wanderer ausruhen, aber nicht verweilen soil.-— Die Ilanpt-momente bei der Bieguog des Zeitwortes.—Das Wicb-tigste uber die Iiildung der Eigennamen. Z e ni 1 j e p i s: Razdelba ftlove§tva po veil, — oro - in hidrografifini opis x\frike (s karto) — V ljudskej Soli naj se otro-kom poda najva^nejse 0 mestu Duuaji. Zgodovina: Kako se je razvila mofi Habsburgov v arednjeiu veku? Severo amerik. svobod., vpjna, »Titus,a biogiafifino v ljudskej Soli. Prirodopis: Bast lesov. rastlin po prikazajo&b se okrogih. DoloCba mineralov in sred-stva v to. Tojem „sesaveca v ljudski Soli, Ma tem.: Dokaze se naj ravnanje pri iskanji kvadratnega ko-rena. — Koliko sekund potrebuje navzgor vedeno truplo, da do»pe 800 m. visofiine, ie mu je pricctna hitrost 200 m? Kedaj pride do najvisjega tnu mesta? Kako visoko se bode povzdignilo ? — Metodicni pouk 0 trikotu.Fizika; zapreke premikanju. Elektricitetni kondensatori. Sesalna pumpa v ljudskej Soli. Oglasilo se jek skusnji 40 fietertoletnikov; med njimi je bilo 24 Slovencev, 4 Hervati in 12 Italija-nov. Razuri njih 4 privatisti (2 Italijana, 1 Hervat m 1 Slovenec). Dosli so tudi 4, lansko leto rcprobanii kandidati. Skupno stevilo tedaj 48 maturandov. Ustmeue skuSnjeso sepHCele vodstvom pretest. gosp. Ant. viteza Klodifij— SabladovBkega due 12. t. m. ter so trajale do 20, t. m. Iznied izpraSauccv je bilo skupno aprobanih 88 in siccr s slovensktin pouC-nim jezikom 12, s slovenskim in netuskim pou^nim jezikom 8, s slovenskim in italijanskim pouc. jez. 1. Potem s hervatskiui poufi. jez. 2, s hervatskim in nemSkim pouf. jez. 1. Med Italijani: z italijanskim jez. 13, z italijanskim in nemskim pouc. jez, l. Za zrelc so spoznani Slovenci: gg. Bauo, Dele, BerScak, Bunc Ivan, Kozlin, KraSevec, Lebau Henrik in Lcban Mih., DoineiriS, MakaroviC, Miklavic, PukiL, Preloznik, Rustija, Sila, §ekli,'Sivec, %au, Urbau<5ic, Vodopivec Franc., Zorn — veCindm verli goriski mladenci.— Od vseh maturandov je reprobamk za dva nie-seca iz samo jednega predmeta 4, in za jedao leto 6, med siednjimi sta 2 vnanja. Interni maturandi so viivali tekom Studij blizo 19.000 gold, der^avne stipeuclije. Mladivuditelji se bodejo sedaj razkropili po vaeh krajili. Zelimo jim sredno in Cestno bodocnost! Za 1. 2. in 3. teCaj koperskega uciteljiSCa bodejo skusnje ta in pnhodnji teden; konec Solskemu letu pa 31. julija. Tretji te6aj ima 22 gojeiicev in sicer 12 Slovencev in 4 Hervate; drugi steje 24 go-jencev, med niimi: 13 Slovencev in 4Herv te in per-vi te&ij ima 29 gojencev in to 10 Slovencev in 3 Hervate. Ostali so Italijani. ¦ _________« ' Pi- Politidiai pregled* AVSTRIJA. — Veleva^na svefianost vrSila se je preteklo nedeljo 18. t. m. na starodavnem Dunaji. Avstrijski strelc.i so napravili ta dan velikanski shod. Vdelezili so se ga strelci vseh avstrijskih pokrajin v cezobilnem Stevilu; posebno Tirolsko bilo je zdatno zastopano. Namen takih shodov je krepiti patrijotizem V Av-striji zalibog ne obraeajo se enaki shodi vselej v ta namen. Zadnji shod strelcev 1. 1868 vrsil se je v veliko-nemskem zmislu, v katerem sta se povdarjala le nemski duh in nemska vzajem-nostr Avstriji pa je bilo odkazano le drugo me-sto. Sedanji shod pa je bil v resnici avstrijski. Sicer so skusali zidovski list! dati shodu drugo lice, v katerem bi be bilo imelo sedahje Taaffe-jevo ministerstvo in njegov sporazumlje-valni program javno grajati in, Se mogoce, uni-citi ali saj ob veljavo pred svetom pripraviti. Ali Taaffe je energifino odbil vse take nakane tor ohranil shodu avstrijsk znaeaj. Njih Velicaustvi presv. cesar in cesarica sta se glavne svecanosti udelezila, ko se je po tihi sv, maii, — ktero je slulil os^bno Dunajski nadskof in kardinal Kutschker, — blagoslovila zastava avstrijskih strelcev. Predaednik sveSa-nosti, dr. E. Kopp, je pozdrayil Njih Veliean-stvo z govorom, kakorSnega nismo vajeni sliSati iz ustavoverskih ust; govor je bil po vsem ay-strijski. Navdusenost pri svecanosti je bila ve-lika, in izvr§itev sijajno sprifiuje zmago Taaf-fe-jeve vlade. ! Po raznih de^elnih zborili, tako v | kranjskem, stajarskem, gqrnje avstrijskemr go-riskem, i. dr. stavili so konservativni poslanci predloge, da bi se omejile zenitve onih nicarjev, ki nimajo s eem druzino prezivcti in ki vsled tega obcinam na ramena pridejo. Predlogi pa se niso nikjer sprejeli, ker so se ustavoverei branili s pretvezo, da se s tern krci osobna svoboda, Soisko druitvo „Schulvoreina je novo sredstvo, s katerim kofiejo zagrizeni ustavoverei ponemSevati, Namen druMvu je ustanoviti nem-§ke Sole s privatnimi doneski po vseh krajih, kjer je nemikutarstvo v uevarnosti; vendar bo-Lejo politidne okraje vjeti, da bi se zavezali v ta namen z denarjem pomagati. Kaj vlada k temu poretfe, ne verao. To je pa skoro gotovo, da bodo okrajne oblasti svoj delokrog zlorabile, ct; bo viada k temu molcala. Na Ceskem se hrabro bore* za jezikoyno svobodo in enakopravnost. V okrajih z mesanim prebivalstvom se §e tu pa tarn zgodi, da poSi-Ijajo sodnije ceski pisane vloge strankam nazaj, a te se red nopritolujejo pri dezelni sodniji, inta ukaze navadno, da mora sodnija sprejeti cesko vlogo, ker je vsled §. 13. obe. sod. reda fieski jezik na Ceskem obidajen tako kakor nemski, Posnemajmo tudi mi vstrajne brate Cehe, fie hofiemo, da se zares uvfide na§ jezik v na§e urade. Madjarski „Egyetertestt zahteva, naj se tisti Ogri, ki se deleze* dunajske strelbe, ne puste ve6 na Ogersko nazaj, ker so se dele&li,| politique demonstracije za „ncm§ko kulturo". Naj bi kateri naSih listov kaj tacega priporocal, | proglasili bi nas gotovo kot veleizdajalcc. I Na balk an skein poluotoku ni in ne bo se dolgo iniru. Berlinska pogodba, katero so te | dm zopet krpali pooblasfienci velevlasti, morala ] se bo izvSsti z meeem. — Bolgari se hofiejo popolnoma osvoboditi, ter ogledujejo svoje modi. Kranjski juuak Hubmajer, kojemu gori sree za svobodo slovanskih bratov na Balkanu, biva uze med njimi. — Grki so nekda tudi dobro oborozeni ter imajo 70.000 mo2 redne vojske. Crnagura se resno pripravlja na boj z Albanci ter vtrjuje nekatera mesta. V kratkem priplujejo — kakor se poroca — evropske vojne ladije v osinjsko luko, da Turka prestraiijo. Slednji5 mu pad ne ostane druzega, nego vdati se. Nasledki zadnjih volitev in vladne spremem-be na Angleskem se uze kazejo. Nemski cesar je dne 14. t. m, potrdil od pruskega dezelnega zbora sprejeto novo cer-kveno-politieno postavo. — Zdaj se mudi v Go-stinu na Solnograskem v kopelji, kamor ga pojde nekda na§ cesar obiskat. Belgija slavi te dni petdesetletnico svoje neodvisnosti. Nas cesarjevic Rudolf se tudi de-lezi te slavnosti. Domade stvariL Ces. namestnik baron Pretis je bil prete-klo uedeljo v Rencah; zvonenje in streljanje je javilo do Gorice, da je bil sprejem slovesen; sicer pa nismo nieesar pozvedeli o tern castnem pohodu; niti ne ve-mo, je-li bil sMben ali privaten.— Kakor smo zadnjid omenill, pricakujejo g. na-mestnika tudi na Kanalskem in viSe v naSih gorah; v Kanalu se uze nekda napravljajo za slovesen sprejem.—Vse to je prenagljeuo. Kakor smo pozvedeli iz zanesljivega vira, pojde g. namestnik poprej Se na Cesko, kder se misli muditi kake tri tedne; potem §e le— morda proti koncn avgusta— vtcgne pocastit soSko doliuo s6 svojim oficijelnim pohodom. Kakor mu drogo t Popotbvaje po Istri se je nekda prav hlad-no vedel nasproti zastopnikom slov. prebivalstva, dasi so ga povsod prav sveCano sprejemali. Koder je bil nagovorjen v styyenskem ali htvaSkera jeziku, prestri» gel je govorniku besedo, Ce§, ali ne zna italijanski. V Solab pa je priporocal n em§Ci no. Mi' smo u2e s pqcetka rekli, da mo2 ni za nas. 0, k. de§ka Sola v Gorici se s poCetkom prihodnjega s-dskega leta zopetspremeni v vadnico zenskemu uditeljigfiu in sligimo, da se ob enein zdiu-2ita sedarija pripravljaviia te^aja za nase sieduJH Sole v en sam tak tu^aj, v katerem se bodo slovenski in italijanski o'troci skupaj urili v nem§5ini, da postane-jo godrii za gimnazij in realko. •¦¦¦¦•¦' Letos je Stela italijanska pripravljavnica. zdru-iena z realko, toliko u&ncev, da je trebalo samo za njo dveh uditeljev.; slovenskih ufieneev na pripravljav-nici, zdru2cni z gimnaztjetn, bilo je tudi zadostno Stevilo. Zanaprej pa naj bo eno samo u6Hi&e, na katerem si bodo italijanski in slovenski otroci drug drugcrau ovire delali pripravljaje se za nemSke srednje Sole, kateiv ostanejo, naj ljudstvo peticijonu-je in dezelni zbor sklepa, kar hoce, Stremayerjev duh pociva Se vedno nad naSim Solstvoml— Huda nevihta razsajala je preteklo nedeljo zveCer na raznih straneh naSe de^ele; posebno v Br-dih je naredil vihar veliko Skode v vinogradih in na sadnem drevji. Prirosilo je bilo ob encrn tudi malo dezja, a veter je hitro zopet posuiil povrSje in ncirn-vadna vrocina uaslednjih dni je zdatno pospeSiln m-ko, katera bi nam bila gotovo unicila razne vrtne in poljske pridelke — da ne bi bil SCi p Se o pravem casu privabil de^ja. Danes po noCi se je ulila mtrna, zdat-na ploha ter je par nr zaporedoma napajala 2ejno mater zemljo, da je zopet okrepfiana za nekoliko ca- ¦ sa. Tudi zrak je dunes razhlajen, da dihamo lahko, kakor se spodobi ljudem. Strupena muha. Te dni je upiknila muha i neko ^eno iz biiznjega Sempetra v brado. Vsled tega I jej je zucel hipoma obraz otekati in oteklina se je 1 suila tako naglu in straSao, da so morali slednjifi prenesti nesrecuico v goriSko bolniSnico. ^ena je v drngem stanu in ima doma mnogobrojno druzino, Itaz nesiia se je bila u2e govoriea, da je revica umerla, a do zdaj se Se ni ob.stiiula ta vest, Vsaknkor pa je njeno Zivenje v uevarnosti.—Ne vemo, ali je bila muha navadna ali »e; a inogoie je, da postane tudi na-vadna mnlia nevarna, Le se nasrka mrliSkega ali druzega hudpga strupa.—Fred leti smo do^ivelt tak slu-caj v eervinjauskem okraji, kder je oseba po strupe-ni muhi v roko vpicona, po straSnih mukah umcrla. Razpis Stipendijev. Vsled sklepa vis. dez\ zbora od 30. jiinija t. 1. Stev. 300G razpisuje dezelni odbor: a) L-den Stipendij po 400 gld. za nadarjenega roko-delca, kateri bi hotel obiskovati zimski tefiaj za rezlarje iu strugarje na dunajski Soli za umet-nost in obrtnijo, ki se zaCne I. oktobra 1880. in bo trajal do konca tnarcija 1881; b) eden Stipendij po 300 gl. znajdenemu pleteniCarju (koSarju), kateri bi se hotel na imenovanej Soli v istem casu izobraziti v svojem rokodelstvu in izueiti se v obdelovanji bek. Po koncaueiii teCaji, ostane Stipendistu rezlarju v dar strugarska in reziarska klop z dotiemm orodjem, katero bo rabil za Casa poduka. Piosivci za prvi in drugi Stipendij morajo imeti domovje iu stalno stanovanje v enej izmed ob6in po-kttezene grofije goriSko-gradiSke. ProSuje naj se podajo po pristojnem 2upanstvu na dezelni odbor do konca avgusta t. 1.; prilo^i naj se jim kistni list, sprifievalo o domovji, stanovanji, in I dobrem zadrianji in dokaze, da je prosivec zveden v svojem rokodelstvu. Enakopravnost na Meznicah. Mnogo pti- tozeb je u2e bilo, da se nainescajo na 2clezuicne po- staje v cisto slovenskih krajih uradniki, ki ne znajo ; naSega jezika in ga tudi ne spoStajeio. Tuzna zelez- | nica se morda v tem oziru odlikuje mtmo drugih ter j se do zdaj prav inalo ztneni za take prito2be. Dru- | gafie pa hoce to biti za naprej na Kudolfovej 2elez- j nici, koje vodstvo je zapovedalo svojim uradnikom in | sluzabnikom, odmenjeniin za spremljevanje viakov, da mora do 1. prihod. januarijavsak, kije po sloveuskih dezf lah v sluzbi, znati slovenski, in da se premesti ia slabSo sluzbo, ali celo odstavi, kdor se slovenScine do takrat ne nauCi.To je iisto pravjena naredba; saj je uradnik za obcinstvo in kder je to slovensko, mora uradnik paC znati slovenski, da ft njim lahko obiuje^ Mari naj se obcinstvo zaradi uradnikov uCi nemSCine? Nove dopisnice ali korespondencne listke do-bimo s prvim dnem prihodnjega raeseca; vredjeue bodo tudi za odgovor ter bodo imele na obeh straneh vtisnjeno marko za 2 kr. — Za de^ele, spadajofie v mednarodno poStno zvezo, izidejo pa oktobra meseca J djopisnice po 5 kr. — ! Slovenska nadarjena slikarja. Po goriSke 1 dezele odlicnejSih krogih dobro znani mladi urae-I teljnik g. Ljudevit G r i 1 e c, zdaj bivajoc v Ljublja-I ni, je dobil od dez. zbora kranjskega dovoljeno pod-poro 100 gld.,* da pojde pricetkom solskega Ieta na 1 Duuaj izobrazevat se dalje v svojej slikarskej umetelj-I uosti. Mlademu io nadepoluemu naSeiuu slikarju o tem iskreno cestitamo. — Iz flZvonaa po svojih kras-nih podobah slovenskemu obemstvu pozriati, vrlo ha-darjeni g. Simon Ogrin pak se je pred kratkim pb^-vmil iz Buna, da zdaj izvrsuje neke slike v Cerknid na Kranjskem. Tudi ta narodu mnogo koristi obeta-joCi mladi m6t ho«e vjeseni oditi v Monakovo nada-ljevat svoje studije. \ Zalo^niqe za poljedelski kredit. Glavni zastop vzajemno zavarovalne bimke „Slavije vLju-bljani nam piSe: Ko se je banka ftSJavija" ua teniejju vzajemno- ' sti osnovala, povdarjali so njeqi osnovatelji, med ka-terimi je bil tudi ranjki voditelj Leskega naroda In slavni zgodovinar Trt. Palacky, da mora njenemu o-praviteljstvu v prvej vrsti na tem le^^e biti, da bodo slovanski narodi, med katetimi je imela banka svoje poslovanje razSiriti, po njej dospeli do vecjega blagostanja iu s tem do neodviBuosti v naroduem obziru. Zavist in strast piovzrofiila sta mnogo napadov na banko in sieer zavist tudi deloma z naSe, oboje pa od strani nalih narodnih in politiCnih nasprotni-kov, a vkljub temu razvijal se je zavod, ki je bil z neznatnim zneskom gld. 3000. — ustanovljen, ncpri-Cakovano sijajno in omogotano mu je bilo svojej pr-votnej nalogi ostati zvestemu g tem, da je na Oei-kem in Moravskem ustanovljal zaloinice, ter vlagal vanje toliko denarja, da proinet z njimi v poslednjih desetih letih znaSa nekoliko milijonov goldinarjev. Tudi naSe domoljube po dezeli pozivljale, so uze „Novice,H naj snujejo zalo^nice, ter so opozorovale da je banka „SlavijaH piipravljena denar m pocetok po* slovanja vsakej takoj zalo^nici posoditi. Zalibog I osta* j li so ti pozivi brez vspeha in zdi m nam, da le vsled tega, ker se med uami ne nahaja dosti pod-vzetnega duha in vztrajnosti. v poslednjem tasu pa je vlada sama obrnila pozornost na poljedelski stan, kajti gprevidela je, da isti mora Cedalje bolj propadati, tor da se proletailjat med njim mora Siritl, ako mu na ta all oul iiaciiuio pride na pomoL. Vsled tega Je — spoznavftl, da ho najboljSa pripomoS proti obubozaiiju ktnutljskega sta-nu zaloznice in posojilnice, poslala okrozuleo do vseh dnzi'lnih predsedniltev in ccsarnkih nomeStnlStev, v katerih jih pozivlje, naj UHtauovljanje zaloznic za poljedelski kredit po svojih podrocjili podpirajo. Toda taki pozivi ostall bodo kakor doslej tudi odslej brez vsacega uspeha. ako se pri itiicijativi sa-mej ostane. Po na§ej misli treba je delavuosti iz I srediSCa, — iz Ljubljaue ^ kajti mai'aikak domoljub 1 na dezeli, kateremu je sicer na Llagostanjl kmetijske-ga stanu Iczece, ustraSi se prevelicega dela pri sestav-Ijanji pravil za zaloznico iu ideja zopet zaspi. Izvolite torej sprejeti na znanje, da smo — da olajSamo ustanovljanje zaloznic z neomejenint poroSt-vom'— izdclali sami liaM pravil, tako das jih pri nas vsakdo more dobiti: Isto tako smo pripravljcni vsacemu odboru, ki bi se kjerkoli ad hoc dsnoval, z nasveti in dejanji biti na pomec. Gled6 na to in ker —,kar je glayno—vsaka za-loznica od banke „SIavije" prejme kapital za poCetek svojega dclovanja, nadejamo se, da se bode po uaSej domovini mnogo euacih koristuih zavodov osuovalo, ako nas boste podpirali journaiistika in vlada, nad Comer pa ne dvomimo. Razne vesti. „Extra Hungariam non est vita, et si est vita, non est itaa je znana prislovica, a katero se oSabni Magjari radi babajo po sveti. Res, prav imajo, kdo jim bode to odrekal. Takih domaeih „kurjih bo-jev," kakor se casih gode na Ogerskem, katerim se ves svet roga, — hvalo Bogu, res mi Se ne poznamo. Navcdimo primer! V Kecskemetu — in kdo bi ne poznal tega ogerskega mesta? — so pred Stirinajsti-mi dnevi v nedeljo na trgu v dolgej vrsti sedele pro-dajalke jajec in so kramoljsle mej seboj. Nagajiv ; cievljarsk utenec, porabivSi lepo priliko, zagrabi v koS z jajci in jo udere s svojim plenom po ulici. Pro'dajalka vsa razdrazena to videvSa vzame par jajec in jih zaluti za paglovcem, katerega pa ne zade-ne. Prileteli pak sta krogli v dijaka, kateri je s6 svojimi tovariSi v prainej obleki Sopiril se po trgu. Izuenaden se ta ozre in meui ni6 tebi ni6 skoci k sosedi one prodajalke in jo"—1 dasi je ta bila povsem nedolzna pri tej nesrcci, — jame neusmiljenq mlatiti po pleCih se svojo palicp. Drugarice njp razsrjenei zaCnd napadovalca prodajalke obmetavati z jajci, in ta boj se je vrSil dotljS, da mu je policija storilakunec. Koliko stane pravda? V celjskem okrozjt toiila sta se dva soseda zastran treh golobov, katere da je eden izmed one dvojice drugemii samovlastnd ubil, ter s tem Skodo uCinil drugemu. Sosed, kateri je pravdo zgubil, ima plaCati 120 gl. pravdnih stroS-kov. To so bili pac" dragi golobi I Dobra pomod zoper draginjo. Iz Teheraua L t Per«iji porofiajpj dj, vimta v pokrajmi Urmjiji silna lakota, vsled katere je pomrlo u2e vise 500 Ijudi. In v glavnem mestn Teheranu posko&Ie so eene razno-vrstni hrani, dasi niso imeli nekda trgovci posehnega nzroka povekiat* jih. To mestnim prebivalcem zelo nevgodno draginjo znal je odmah odpravffi ondasnji princ Raib-Es-Sallanet. kateri je sam obhodil vestrg, ter je dal vsem kruhopekom in wesarjem, ki so po-stavili pretlt^!"* cene, uSesa porezati, droge pa manj krive dal je za n§es» ^Mti na vrata njihovih pro-d&jalnic. To strogo postopanje imelo je koj izdaten nspeb; cene so se odmah znizale in ubogo Ijndstvo w jo Inzer preskrbovalo s potrebnim iivezem.Morda bi ne bilo napaeno, da bi se tudi nekaterira goriSWm mesarjem olesa porezala.— Skoda poto<te 1878. V naSem cesarstvn razen Ogerskffa "je bilo 124 dni, v katerih je toca bila. Najvee" jih je bilo, kakor vsako leto, na Ces-kem in v Galiciji, najinanj na Solnograikem in v goraii AvstrHi in v Steziji. OMin po toci oskodova-nih je leta 1878. bilo 1092. Skoda v vsdi teh denial je bila prerafinnanft na 5 nnlijonov 122.994 gld, Ta ikoda je i«dela posamezne detele tako-le; Doljno AvstrUo t 221,192 gold., — goritjo Avstrijo s 37.318 gold., — SolnograSko s 75420 gold., — Stajarsko z 1 milijonom in 117.558 gold., — KoroSko s 171.720 gold., — Kranjsko s 166.037 gold., — Primotcsko f 902.305 goldn — Tirolsko#in Predarelsko s 1 mi-Irjonora in 159,886 gld., — Oesko s 425.541 gld,,— Moravsko s 41,155 gld,, — Slezijo s 1400 gld., — Galicijo s 592.390 gold,, — Bukovino s 36.692 gld. in Dalmacij© a 174.100 gold, Trfcno porocilo. V Gorki 20 julija. K o 1 o n i j a 1 i. Kava moka gl, 142—150, Ceylon gl. 146—157, druga gl. 132—127; Portoriko gl. 140—148; Malabar gl. 123—125; St Domingo gl. 113—117; Bijoflngl. 110—114; arednji gl. 100—106; iladkor fin gl. 50—51; Melis gl. 46—47; tolfen gi. 44-44.50 „ A Sadje. BoziSi gl. 12-13; mandelji gl. 118—120; grozdie subo (ova passa) gld, 34—39; sultaniua gld. 44—48, Mast, sir in olje. Maslo gl. 72—85; arae-rikanska mast gl. 64—66; domafia slanina gl. 63—67. amerikanska gld. 64 — 67; pijafientinski sir star 136—160; pekorin gl. 114—116; bovSki letoSnji gl. 70—72; olivno najfineje olje gl. 74—76; srednje gl. 56—58; Corfi* gl. 50-54; Kagaza gl. 44—45; istri-jansko gl. 46; Petrolej v sod6ih gl. 18.50—18.75, v zabojih gl. 19.75—20 Vse navedene cene pr. 100 kil. 2 i t o, m o k a i n r i 2.Psenicahekt. (100litrov) gl. 8.—8.20—; sirkgl. 6.30—7.—; ret gl. 6.60—6.80; jecmen eel gl. 4.75, pehan gl. 11.50—12.50; oves gl. 3.80—4.—; fizol gl. 8—9; ajda gl. 7.80. Kdor Iioco preracunit na staro mero, naj racuni 31 litrov star pol. pri ovsu 5 litrov ve5, Ki2 je od 8 gl. do 26 najfiaeji. Moka I gl. 21.30; II gl. 20.30: III gl. 20.—; IV. gl. 18.—; V gl. 16.20; VI gl. 13.80; otrobidebeligl.6.10; drobni gl. 5.30, pr. 100 kil. Spirit in vino.DomadezganjeHek. gl. 60—63; Spirit rafiniran gl. 39—40; vino forlansko Srno gl. 29—31; belo gl. 25—27; uvazena razna vina kakor kranjsko (dolenjsko), Stajersko, ogersko, la§ko in * celo tirolsko po razlicnih cenab in po kakovosti. Seno in slama je bilo prodano od 1 gl. do gl. 1.25 za 56 kil., krompir letoSnji po gl. 2.— do 2.25, pr. 100 kil. Dunajska borza. Ecotni dri. dolg r bankovcih .... 23 julija. 72 gl. 60 kr.~" 73 „ 60 , I860 dri. posojilo ........ 87 „ 35 „ 132 „ ~ „ 830 — 278 \, 10 " 117 „ 75 „ Napol............. 9 " 35 ',[ C. tor. cekini . . . ,...... Driavne marke ......... 5 „ 54 „ 57 „ 75 „ Mlatilnicc na Stifte in na stebre, z napravo za slamo stresati, L reSetom in snazilnim aparatom, na lesenih nogah, sicer pa iz Meza, z najuovejSimi popravami, se dobodo dober kup. Todi imamo tri^re (trieure za gospodarje in mlinarje, in rezanice za z noge pritiskati. To poSiljamo do Dunaja franco. Narisane podobe zastonj. I&ejo se dobri agenti. Ph. Mayfarth et Co., tovarna za stioje v Frankobrodu (Frankfurt a.M.)in na Dunaji, y mestnem magazinu, (Stadtlagerhaas.) Pofiastnjemo se naznaniti slaYne-mn obcinstvn, da imamo prav obilno oskrbljeno zalogo pravih ogerskili vin najbolj§ib sort, katera smo osebno ukupili na Ogerskem ter so vsled po-velja tukaj§njega mestnega magistrata od dezelne kmetijske sole kemieno pre-iskovana. Hektoliter protlajamo po 11 do 20 gill, franco na dom. V Gorici julija raeseea 1880. I5r*atjo :Ool»ffio. Oes. in kr. privilegiran PECNIPRAH prve avstrijske tovoruice za pefni prah od KLar-ola. Russ&Comp., Dunaj 1. Bez. Weihburggasse 21. Nns pci'ni prah (trnjni alisulii kvnsl nadomestuje popolnoma vsaki k»«a. Xe pokfari se nikdar in se to-tej lahko oil rani; vaaka pokovtna dobi po njom br^6 kakor po najboIjSem kvasu fineji in diiteji okus, postane krajsi in' rahleji, tcsio ho nagleje in enakomcrnejse vzdiguje in se nikdar ne poleie; pri tern so pa pribra-nJlo obehi in jajca; f>& cudi na 6asn se priStedi, ker ni treba cakati, da setesio vzdigne, «epri krofih ne — in kar veliko volja, da ne napeiija. — V paketih po i>, 20 in M kr. Svari ho pred nitS vrednim ponarejenim blagom._ fffT Pi'odajalei dolie primereu nametek. ^6 Hajd na kmete! Kdor 2eli priti iz mestnega praha na po-letni hlad ter okrepCati se v zdravem zraku inej zivitn zelenjem / hladno studencnico, naj pride v Dornlerg; v prijaznej Jiisi na bregu zelene Vipave so stiri prav priJezno opravljene sobe za poletne goste, kder bodo z vsem prav dobro in uljudno postrezeni. Zraven liise je lep vrt, za vrtom naravna kopelj, Vipava, in krog in krog krasna narava. Kai hocete se vefc? invse to po spodobni ceni. Kdor Mi pozvedeti kaj vet*, naj se oglasi pri ojpravnistvu „Soce.a Marijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomocek zoper vse ielodeCne bolezni posebno pa se sponasa pri netecnosti, zelodeC-ni slabo-sti, slabodiSeLem dihu, ke-dar cloveka napeuja, nm ki-slo podaja, kedar ga grize ali vjeda, pri Mod«cnem kataru, zgagi ali rezalci, Se se nareja pesek ali ka§a, pri preobiluosti slia, zlaten-ci, pri studtt in metanji, glavobolu, prihajajocem od zelodca, ModeCuem kreu, pri zaprtem zivotu, ptena-sitenosti bodi z jednii ali pija^ami, pri glistah, vranCnih, jeteruih ali he- moroidalnih bolestib. Vsaka steklenica stane s podnkom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za Gorico pri gospodu le- karniCarju A. pi. Crironcoli v Gorici, blizo „trek krontt. Centralna zaloga za razpo&Ijanje: Apotheke zum heiligen Schutzengel des Carl Brady, Krem- sier, Maehren. Podpisani naznanja, da se je kot civilni zemljemerec ustanovil v Tolminu. Narocena dela bode izvrSeval vestno in tofino tudi v dezelnem je-ziku ter se priporoca posebno slavnim zupanstvom in posestnikom za izdatno podporo Janez Sirk eiv. zemljemerec. le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovieo prave ceiie omisli vsakdo izvrstno uro. Yelikanska razprodaja. FolitiCno^rnzmere, ki so naatale v celoj Evropi, zadele so tudi &rieo; vslod teh razmer ho jo na wfotino del&vcev izselilo, tako da jo obatanek tovaru jako ilvoni-ljiv. Tudi najvekSa fabrika za ure, katero smo mi m-stopali, se je zaprla zafiosno, ter nam jo zaupnlu pro-dajo svojih ur. To tako zovane 2epne lire h<» iiajljoljso Tiro celega sveta, kojih okrovi so izdeiani iz unjfiiuvj&cgn srebrnega niklja, so izrodno olognntno grnvirani in giljo&irani, tor so ntnorikunskega wistema. Vsled neke vlastne konstrtikcije ne morose taka lira nikdar pokvariti, pade lehko 11a tin, sine se stisniti, a vendar ura pri tem nifi ne trpi. Prod povzetju, ali vposiljatvi male svote, katora jo pri vsakcj bazi ur zaznamovana, s katoro jo plafinna le pridojana zlata double urna vomica, barzunaeti etui, glavni kljufi za uro in dolavHka plafn, dobi vsakdo rnij-fincjSe ropasirano uro skoraj tin polovico zastoilj. Vho uro so natattko rcpasirano, tor gai antujemo /.a vs>ako uro pet let. V dokaz gotovega jamotva in slroge solid-nosti, prevzeiiuuno s tem dol jsuost juvno, davsako nepristojeto uro nazaj izamemo, in z drugo za-menjamo. Ixpisels. xmx\ 1000 komadov remontoir zepnill Ur, katero so pri kozici nuvjjajo brcz kljuCa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izrodno tintanC'iio regulovane; razcn toga so tudi elektrogalvanit-no pozlaLeno, tako da jili nobedcn zlatar ne more od pravo zlatib razlociti; z verizico, medaljonom itd. prejo jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (a&kcrulir) od najtezjega srebrnega niklja, tekocih nu 15 rubiniii, % emailirauimi kazali, kazalom za trenotke in kristalnim ploaczatim steklom. natancno repasirano; preje jeden nomad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1000 komadov mobilnih Ur na vaJje (eylinder-uhr) v teSkih giliosiranih okrovih od srebrnega niklja, 8 kristalnim ploSt-natim stektom, tekocih na 8 rubinih, tino repasirane, z verizico, modaljononi, in bar/.uiiastim etuijetn, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60. 1000 komadov Washingtonskih ur na sidro od Kilotnega arebra, potrjene od e. k. denarnega u-rada, tekofie na lo rubinih, oluktro-galvnninio pozln-cene, da jih no more nobedcn strokovnjak alt zlatar od pravo zlatih razlociti; tino natrenotek regulovane in poskoSene. Teh ur atal je oreje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40: 1000 komadov washingtonskih remontoir zepnih Ur, od pravega lalotnega srebra odobronega od e. k. i denarnega urada, pod najstrozjim jamstvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim I regulovanjem, tako da se nij treba teh ur uikdar po- | pravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna ulata I doble urna veriiica, medaljon, bar/.unasti etui in kljuc; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa ! samo gi. 16. j 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z lo rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za I gospode ali gospe\ preje 100 gl. zdaj gl. 40. ! 650 komadov ur Z ropotcem, lino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisaluej inizi, preje gl. 12, zdaj le 5.80. 650 komadov ur Z majatnikom (pendeluhr) v lino izrezljanih gotiukih visokih omaricah, navijnjo se vsa-kih osem dnij, fino na trenotek regulovane, lepe in impozantne. Ker je taka ura po miuolih 20 letih So dvakrat veL vredna, naj bi jo irnela vsaka druzina, pcsebno ker se s tako uro soba olepsa. Te Ui'e stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smesno nizko ceno gl. 15.75. Pri narocilih za ure z majatnikom (pen- deluhren) prilozi naj se tudi mala svota. Naslov: Ubren-Ausvetkauf von PMlipp Fromm, IWai, Wien, Rothenthurmstrasse N.ro 9. fcdavatey in odgovorui njrednik; JQ2EF ZE1. —-Tiskar 9HUarijanska tiskar»att v Gorici,