DELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K. Ri • * ■ .‘Leto X. «tev. 24 (498) TRST - SOBOTA 21. IUNI,1a"Ì958' Posamezna štev. 25 Lir * prvi seji poslanske Gornice, ki je bila ejšnji teden je poslanec ^ 'V' Vidali takoj predložil ^ sedstvu zbornice pred-eri ^ ikonskega osnutka za 'v°litev senatorjev na Tr-jUiSskem, ker naše področje 3iei ,Vedno nima v senatu dovNega zastopstva, ki bi z ir ’J^ktno branilo koristi io'; ^ajšnjega prebivalstva, Cy (o narekujejo veliki ■z'1 rob] ca_/ s°cialnega življenja. za Poslanec tov. Vidali predložil v zbornici zahtevo razpis senatnih volitev ‘emi gospodarskega faradi zapadlosti termi- ni bilo mogoče v 0,1 Ejšnji zakonodajni dobi tega problema. Na- V ešitj » ta, . 5 v» 10 je predvsem sporno pPfašanje, če se lahko do-■' f 1 senatno zastopstvo tf!z da bi se poslužilo u- SVlIn_____L' _______v ^ Tržačani morajo dobiti čimprej svoje zastopstvo tudi v senatu & Potreba normalizacije položaja na Tržaškem Parlamentarna diskusija se je zaključila s predložitvijo ustavnega za. konskega osnutka, ki ga je predložil notranji minister. V prvem sklepanju je bil odobren v senatu na seji 11. decembra 1957. istotako ga je odobrila zbornica tudi v prvem sklepanju na seji 21. decembra. avnega zakona, s poseb- Lgl1? ozirom na člen 57 re-S; ^iske ustave, ki dolo-a’, N mora imeti vsaka Olf Jajina, to je volilno o- P«' or-JG ^aìmanj šest sena-? i -*ev- izjema velja le za t>\ °tsko dolino. )? Upoštevajoč gornje oko. liščine in dejstvo, da je našemu področju nujno potrebno zastopstvo tudi v senatu — čeprav kot u-krep začasnega značaja, ki bi služil za prve senatne volitve -— ter da se odstranijo vsa nesoglasja in doseže enotno glasovanje, je tovariš Vidali predlagal besedilo ustavnega zakona, ki ga je predložil notranji minister. Gornji predlog predvideva ustanovitev edinega ločenega volilnega okrožja za naše Ozemlje, ki dobi tri senatorje. Volijo se na podlagi poimenskih kandidatur brez povezave. Za izvoljene se proglasijo trije kandidati, ki so prejeli na j višje število veljavnih i glasov. Omeniti je treba tudi, da je celo predsednik senata Merzagora, v svojem govoru, ki ga je imel takoj po potrditvi visokega mesta, omenil potrebo u-stavnega zakona, da se zagotovi Tržačanom pred- li’1 s/ j^kingu tov. Emilio Sarzi nH1' &v|.^ [j. jv“en v torek. niso kitajski pi »tj *jsk >lt0Vega napada na ^P ,jjl , '= v zvezi s kritikami pro-l ,.triil ZKJ. Toda že v prvem li^ njegove trditve dajejo celo i' kritikam nov dokazni ma- j., 1 J c n. pr. umiev, ua k l,ajska proti popuščanju 11 Haar°dne naPel0Stk d® 80 ki' |! 1 Voditelji na istih stališčih ;ji i; Najbolj reakcionarni zapad- i0J°jn°hxijSkaški elementi in trditev, da povzročajo i1 l l,lke ^ te^ave pri izgradnji so-ir,|.l,,na- V Pekingu vzbujajo te h ]Ve s'^n° začudenje ker prav kratki Kitajski komunisti znova kritizirajo program ZKJ poroča dopisnik «l’Unità» članku, ki je bil ob- do takrat še komenti- Nlku je razvidno, da se je izognil direktnemu obrav- anJu kitajskih kritik. Neka- a*’ kot je n. pr. trditev, da >gr7le proti revizionizmu no- smo bili priča kitajskim pobudam za 9j |ik’_ kot je bil umik kitajskih t ?th '°y°ljcev s Koreje, dočim lis{1pedaie na Kitajskem soci a-|i; Hi.;"3 izgradnja z veliko na- rt* v',' 'n ob splošnem ljudskem p 'dušenju. i„ s je, da so kitajske kriti-V tty/'U ostre, toda ostre polemi-;t *°čke so le ena plat kriti-v,l(j se je začela z znanim u-/^t^'kom «Džen Min Dži Bao», besr” je potrdil partijski kon-l||, katera sistematično zaje, ZSp plati in trditve progra- , ^Kj. ■f’ iL splošno kritiko je bil f„ lvben v prvi številki «Rde-k. !>a.s,ave» članek Čen Po Ta-edil je drugi uvodnik gia- lla J :%o‘i ,Ki.taÙke in k°nčn° Y , Miklos Guines, Zoltan Tildv, VV.,.11- JuniJa nov članek v | , Maleter. Sandor Knn,n„ sprejet. Članek namreč ugotavlja, da je bilo lansko leto v Jugoslaviji preganjanih ali odpuščenih 30.000 delavcev, t. j. 4,3 odst. vse delovne sile, ker so se drznili kritizirati jugoslovanske voditelje. Članek potrjuje nadalje znane sodbe o delu Stalina, «ki je zagrešil napake glede nekaterih posebnih plati problema države, toda bil je velik marksist-leninist in neutrašen borec pro. ti sovražniku. Moderni jugoslovanski revizionisti so absolutno nesposobni napraviti pravilno in lealno oceno o Stalinu». Čen Po Ta proučuje na osno- vi podatkov, v isti številki navedenega lista, odnose med Titom in ameriško dolarsko politiko. Kritika se bo verjetno nadaljevala. Kitajski tovariši namreč trdijo, da je treba potegniti točno demarkacijsko črto med pravilnim in zgrešenim in se je treba boriti proti revizionizmu do kraja. Sicer je že sedaj vi-ken kontrast med solidnostjo kitajskih kritik, ki slonijo na zvestobi načelom enotnosti socialističnega tabora in površnimi jugoslovanskimi odgovori, ki ponavljajo včasih — kot zadnji Titov govor — argumente, kateri se težko skladajo z resnico. veji stavništvo tudi v tej parlamenta. Prav posebno je treba podčrtati, da je vprašanje — spričo negativnega stališča KD — ne samo juri-dične, marveč tudi politične važnosti. Gre namreč za normalizacijo tržaškega položaja iz vidika demokracije. Vsak korak naprej v tej smeri v mestu komisarskih režimov, je doprinos k akciji za ustvaritev demokratičnih pogojev življenja, kar je predpogoj za rešitev resnih gospodarskih in socialnih problemov, ki jih demo-kristjanske vlade še do danes niso znale rešiti. Zato bomo nadaljevali našo akcijo v parlamentu, kot tudi v našem mestu, da se vprašanje senatnih volitev reši brez vsakih odložitev in da se odstranijo vse morebitne še obstoječe ovire. OB PODELITVI VISOKEGA ODLIKOVANjA Frausinovo življenje in delo Intervencija posl. Vidalija pri ministru za delo V nedeljo, 15. junija, takoj potem, ko se je izvedelo za nameravano ukinitev Centra za strokovno usposabljanje, je tovariš posl. Vittorio Vidali poslal ministru za delo, posl. Gui, naslednjo brzojavko : «Vest o ukinitvi Centra za strokovno usposabljanje je zbudila živo zaskrbljenost med 600 delavci, ki jim grozi odpust, in med prebivalstvom, ki je zaskrbljeno zaradi hude krajevne brezposelnosti in zaradi težkega splošnega gospodarskega položaja. Prosim ministra za delo, da takoj intervenira, da se preprečijo resno poslabšanje položaja v Trstu in usodne posledice za prizadete delavce». "V" čeraj, v petek je naša federacija počastila spomin borca in voditelja Luigia Frausina, ob priliki podelitve spominske zlate kolajne. Nepozabnega tovariša sta počastila s priložnostnim govorom poslanec tovariš Vittorio Vidali in tovarišica Marija Bernetičeva. Luigi Frausin se je rodil 1899. Bil je sin miljskega delavskega razreda, sin rdečega malega mesta, ki ni nikdar klonilo pred fašističnim terorjem. Njegovo življenje, kot življenje vseh najboljših komunističnih voditeljev, ki so padli za stvar delovnega ljudstva, lahko razdelimo na dve glavni obdobji : prvo od 1921 do 1943 in drugo, ki sega od 1943 pa do dneva smrti. V prvem obdobju, ko je dal že od začetka, svoj pristanek KPI in je bil v naših krajih eden glavnih ustanoviteljev, je bil v prvih vrstah ko se je vodila borba proti oportunizmu. Dajal je vzgled s svojim vztrajnim delom političnega in ideološkega objasnjevanja ter postal kmalu eden voditeljev notranjega centra partije. Leta 1932 je padel v roke policiji, ki ga je gnala pred Posebno sodišče. Do leta 1937 je bil v ječi, nato ga je fašistični režim poslal v konfinacijo na otok Ventote-ne, kjer se je prvič srečal s Tržačanom Curielom in drugimi vidnejšimi komunističnimi voditelji. V avgustu 1943 je bil zopet na svobodi. Takoj je razumel potrebo in važnost oborožene borbe proti fašistom in Nemcem, ki jo je tudi vneto propagiral. Bil je vnet in prepričan pobudnik tesne enotnosti med slovenskimi in italijanskimi delavci teh krajev. Bil je tudi globok poznavalec posebnih razmer naših krajev in posebnosti borbe v Trstu in kot lak je znal uspešno delovati - -kot organizator partizanskega gibanja v Miljah (ki so dale nad 300 padlih) in kot predstavnik partije v osvobodilnem odboru za združevanje različ-nihnih struj in interesov. 24. avgusta 1944 so ga esesov-ei aretirali. Nacisti so ga mučili in mrcvarili njegovo telo več dni. Tovariši, ki so bili s Frausinom v zaporu vedo še da. nes povedati, da se je vračal z zasliševanj v takem stanju, da so ga le težko spoznali. Nekaj dni po aretaciji so ga nenadoma odpeljali iz zapora in od takrat ga niso tovariši več videli. In še do danes se ni moglo zvedeti, kako je bil usmrčen. Življenje in delo Frausina so dragocena zapuščina za našo partijo, osvobodilno borbo in demokratično gibanje. Frausin je vreden predstavnik najboljšega dela našega ljudstva v stalni borbi proti fašizmu, za svobodo in socializem. Tov. Ingrao je v zbornici odločno zavrnil špekulacije demokristjanske vlade Q vetovni reakciji, ki je v zvezi z obsodbo Nagyjeve skupine sprožila v svetu srdito protikomunistično gonjo, se je seveda pridružila tudi demokri. stjanska vlada v Italiji. Protikomunistična provokacija je prišla do izraza na seji poslanske zbornice, ki je bila v sredo. Kot da bi bili domenjeni, so začeli postavljati vprašanja, 0-čitnega protikomunističnega značaja, demokristjani, fašisti, monarhisti, liberalci in socialdemo. kralje. Zunanji minister Pella pa je dal zelo težke izjave o že povzetih pobudah vlade. Povedal je, da je bil odpoklican iz Budimpešte italijanski predstavnik in da vlada zaenkrat ne bo dala privolitve za prihod v Rim madžarskega predstavnika, ki bi moral nadomestiti sedanjega odpravnika poslov. Govoril je tudi o neki skupni akciji z zavezniki Italije, ni pa povedal nič točnega, kakšna naj bi bila ta akcija. Poslanec tov. Ingrao, ki je imel intervencijo v imenu komunistične poslanske skupine, je obsodil sklep vlade zaradi odpoklica predstavnika iz Budimpešte. Pričakovati bi bilo — je dejal Ingrao — da se bo v teh trenutkih, ko je mir o-grožen posebno v Sredozemlju, vprašalo pojasnila o sramotnih zločinih nad kolonialnimi na- Tržaški velesejem stopa v deseto leto svojega življenja rp ržaški mednarodni velesejem slavi letos desetletnico. «Morda je deset let premalo, da se neki velesejem lahko dobro uveljavi in postarne tradicija. — tako se je pred kratkim izrazil ing. Sospisio, predsednik Ustanove za velesejem — Toda za mesto kot je Trst, ki je že stoletja prisotno na po-zornici trgovine in prometa z Obsodba Nagyjeve skupine ker je vodila kontrarevolucijo na Madžarskem adžarska tiskovna agencija je v ponedeljek zvečer objavila sporočilo pravosodnega ministrstva v Budimpešti, v katerem obvešča, da je vrhovno sodišče sodilo bivšega ministrskega predsednika Imre Nagyja in skupino sokrivcev, kot odgovorne organizatorje kontrarevolucionarne vstaje v oktobru 1956. Proces se je zaključil s štirimi smrtnimi obsodbami, med temi s smrtno obsodbo Imre Nagyja, ki so bile že izvršene. Pred sodišče je prišlo, poleg Imre Nagyja še osem obtožencev in sicer: Ferencz Donai, S ’istu pod naslovom «Revi- >f ki S» je napisal v - Png- S^Wu se ugotavlja, da je h). ' nuizem docela prilagojen )t ,!"u ameriškega imperia-V a : podčrtuje se obenem O'anje interesov med revi- '! ' Sa ie spisal Wang Čah 1 •«y. do podrobnosti spodbija n,°m in uradno politiko e£a departmana ZDA. bS) Ponedeljek je list «Rdeča e 'IVa>> objavil še druge član-j fevizionizmu. Najvažnej- pvuruummu aputiutju 1||» 'Jtfistično teorijo o državi. ^ b(jjj l°Vanskim voditeljem, ki da obstoja birokratizem big'1 socialistični državi razen avije, pa se postavlja v No ” * ” svojevrsten predlog. Ju- to, ,Vanski voditelji naj otvori-bfjjj si to upajo, kampanjo re-proti birokratizmu, s \|^ n° 'n odprto debato o 'tjo ,*tl, Pfoblemu in z možno- l't0y:,S'lke kritike, kot se je na- Sfc n® Kitajskem. Kitajski 1 dvomijo, da bo predlog Pal Maleter, Sandor Kopaczy, Josef Szilady, Ferenez Janos, Miklos Vasarhey. Vsi so bili obtoženi, da so organizirali zaroto za nasilno strmoglavljenje zakonitega režima ljudske demokracije. Proti Na-gyju pa je bila vložena obtožnica tudi zaradi izdajstva domovine : proti Maleterju in Kopa-czyju zaradi organiziranja oboroženega upora. Deseti obtoženec, Geza Losinczy ni prišel pred sodišče, ker je umrl zaradi bolezni in. preiskovalni fazi. Po proučitvi številnih dokumentov je sodišče zaslišalo 29 prič. poslušalo obtožnico in o-brambo. Kot pravi poročilo so sodniki ugotovili, da so Imre Nagy in štirje njegovi sokrivci organizirali v decembru 1955 konspiracijo. da bi se polastili oblasti. Pozneje so se tej skupini, ki je ohranila ilegalni značaj, pridružili še Zoltan Tildy in Pal Maleter. Koncem 1955 leta se je Imre nezakonitih sredstev, da bi pritegnil na svojo stran nasprotnike režima ljudske demokracije. Sodišču so bili predloženi nekateri Nagyjevi lastnoročni dokumenti, ki so jih ilegalno širili. V teh "Vokumenlih je Imre Nagy obtoževal ljudsko oblast «bonapartistične degeneracije», predlagal je naj se jo likvidira, naj se zapusti varšavski pakt, da se tako izroči dežela v roke imperialistov. V ilegalno delovanje te skupine so pritegnili nekatere voditelje krožka Petofi, ki je bil s tem spremenjen v središče kontrarevolucionarne agitacije. Pozive na vstajo, ki so prihajali iz tega krožka, so pripravili s sodelovanjem vodilnih elementov zarote. V septembru in oktobru 1956 so bili v Budimpešti ilegalni sestanki, kjer se je govorilo, da je Nagy pripravljen prevzeti o-blast. Losonczy je nekemu tujemu novinarju izjavil, da če bo treba, se bodo poslužili proti vladi tudi sile. Manifestacijo 23. oktobra so pripravili in vodili Nagy in njegova skupina. Od te skupine so prihajali pozivi na študente. V dneh pred manifestacijo so bili skoro vsak dan tajni sestanki zarotnikov za pripravo programske podlage bodoče vlade. 23. oktobra zjutraj so na takem sestanku, ki je bil v stanovanju Losonezyja sestavili listo bodočih ministrov. Ustanovili so tajna središča za pripravo oborožene vstaje, ki jo je bilo treba sprožiti vzporedno z manifestacijo. Tak center je bil organiziran celo na sedežu policije v Budimpešti. Nagy poslužil vseh zakonitih in Sandor Kopaczy, ki je bil ta- krat policijski poveljnik, je dal ukaz podrejenim naj se ne upirajo ter odredil naj se upornikom razdeli orožje. Izročil jim je obenem stavbo, kjer je bil sedež policije. 20.000 komadov strelnega orožja je prešlo v roke zarotnikov. Podobna skupina je delovala v vojski pod vodstvom Losonezyja. Že nekaj mesecev pred vstajo so Nagy in drugi stopili v stike s predstavniki starih strank, ki so se strinjali z vzpostavitvijo buržoazije. Ko je bil bivši ministrski predsednik na oblasti, je v nekaj dneh omogočil vzpostavitev kakih 70 strank, med temi tudi odkrito fašističnih, ki so bile prepovedane z mirovno pogodbo. Skupina je stopila v stike tudi z drugimi elementi skrajne reakcije, kot kardinal Mind-zenty in končno tudi z emigracijo. Tildy se je telefonično povezal s Feren- zom Nagyjem na Dunaju, da bi dobil oporo za vlado Imre Nagyja. Vsi ustavni organi države — narodna skupščina, prezidij in vlada — so bili odstranjeni iz vodstva. Namesto teh so ustanovili «kabinet», v katerem so imele premoč reakcionarne sile, čeprav se je hotel Nagy v začetku zakrinkati n tem, da je vključil tudi kako osebnost, ki je bila zvesta socializmu. Ko so bile sile kontrarevolucije legalizirane, se je sprožil beli teror. V par dneh je bilo umorjenih 234 državljanov, drugih 3.000 aretiranih, katere so nameravali ustreliti. Pripravljen je bil tudi seznam 10.000 oseb, ki bi jih morali postreljati. Nekateri elementi skupine so imeli zvezo s tujimi agenti in sicer z bivšim angleškim diplomatom v Budimpešti Coopom in z angleškim vojaškim atašejem Caulyjem. Slednji je bil v stiku z Maleterjem in je bil soudeležen pri vodenju upora. Prvi pa je pomagal pri tihotapljenju političnega protirevolucionarnega materiala. Že več časa so inozemske cen. trale širile v državi ilegalne liste, ki so pozivali na upor. Da bi odprl pot imperialistični intervenciji, je Imre Nagy na nezakonit način odpovedal varšavski pakt. Kot pravi poročilo, je sodišče končno ugotovilo, da so Nagy in njegovi sokrivci tudi potem, ko so zbežali v jugoslovansko poslaništvo. dajali se nadalje navodila za nadaljevanje upora, organiziranje stavk in za vzpostavitev ilegalnega delovanja. Iz omenjenega diplomatskega sedeža sta Nagy in Losonczy navezala stike s centralnim bu-dimpeštanskim delavskim svetom in radijsko postajo « Svobodna Evropa», medtem ko sta začela izdajati ilegalni list «23. oktober». Na procesu je šest oitožen-cev, Donai, Guines, Tildy, Kopaczy, Janos, Vasarhey priznalo svojo krivdo. Zanikali pa so krivdo Nagy, Szilady in Maleter. Toda tudi navedeni so bili spoznani za krive na podlagi izjav sokrivcev, pr-S -• materialnih dokazov, ki jih je predložil tožilec. Nagy, Guines, Maleter in Szilady so bili obsojeni na smrtno kazen, Kopaczy na dosmrtno ječo, Donai na 12 let ječe, lanosi, Tildy in Vasarhey pa na 8, 6 in 5 let ječe. Ker ni bil dopuščen priziv, so bile obsodbe izvršene. ♦ Otvoritev bo jutri 22. junija ♦ Naloge in cilji velesejma vsem svetom, a? že dejstvo, da se je nekega dne odločilo pripraviti velesejem, lahko smatra za s potano dejanje in neogiben dogodek». Deset let je res kratka doba, toda trgovska tradicija Trsta je že stara. Naš emporij si je u-stvaril res ugledno tradicijo. Po drugi strani pa je treba priznati, da bi se ta tradicija utegnila zamegliti. Posebno v povojnih letih, ko so nas od tradicionalnega zaledja ločile nove meje in se je začelo uvajati politiko omejitev trgovanja med Vzhodom in Zahodom, ki jo je izvajala bivša ZVU ter je italijanska vlada še danes ni povsem opustila, je bila naša vloga tranzitne luke vedno v nevarnosti. Nekateri krogi so celo trdili, da je treba to vlogo smatrati kot že zastarelo in da si mora Trst zato poiskati nove vire dela in dohodkov, ki naj nadomestijo prejšnje. Velesejem je zamišljen pred-vsetn kot element, ki naj okrepi vlogo emporija našega mesta. Priznalo se je tudi, da sc nahaja tržaška luka na zemljepisnem križišču, ki povezuje Srednjo Evropo z Levante in prekomorskimi deželami. Toda če hoče postati velesejem res tak element, je treba, da so prisotne na tej vsakoletni manifestaciji tudi dežele, ki težijo na Trst. Kar se prejšnja leta ni uresničilo bo pa letos izvršeno dejstvo. Med 14 državami, ki so letos uradno prisotne na deseti velesejmski razstavi, so poleg Avstrije, Jugoslavije in Zahodne Nemčije, tudi Madžarska, ki ni bila prej vedno udeležena, Češkoslovaška, ki je tokrat prvič prisotna. Med prekomorskimi deželami je značilna udeležba Grčije, Libanona, Jordanije, Združene arabske republike (Egipt in Sirija). Udeležba Sovjetske zveze Prvič bo letos prisotna tudi Sovjetska zveza, čeprav bo imela tokrat samo svoj trgovski in-formasijski urad, ki ga bo iz- popolnjevala vzorčna lesnih izdelkov. razstava rodi in vojnih grožnjah imperialistov v Alžiriji, Tuniziji, Libanonu in na Cipru. Te stvari, ki so zelo resne seveda ne zaskrbljajo naše vlade in ne tistih, ki iznašajo budimpeštan-ski proces. Ravno obratno. Prav v tako resnem trenutku, ko se nad Sredozemljem zbirajo nevarni oblaki, je vlada napravila sklep, ki bo še povečal mednarodno napetost. Obsodba manifestacije hinavščine Toda vlada je za svoje dejanje prejela pravilno plačilo. Poplačana je bila z aplavzom «republikinov», morilcev in mučiUeljev italijanskega naroda in vseh narodov Evrope, ki so padli pod nacistično peto. Vi govorite o svobodi v ginjenem tonu — je dejal tov. Ingrao — toda vi ste isti, gospodje v vladi in pripadniki večine, ki ste z vašim molkom pokrili bombardiranja Sakieta, mučitelje Alžircev in ubijalce grškega naroda. Obmivši se do socialdemokrata Rossija, mu je dejal : «Če že hočete moliti, kot revolucije, ki bi morala po vaših željah poraziti socialistično oblast na Madžarskem. Imperialisti dvigajo visok zid proti pohodu socializma in pri tem ne gledajo na sredstva. Zarote, napadi in vstaje, s tem je prepletena imperialistična politika v svetu. In čim nekje zmagajo, je zatiranje neizprosno, kot smo ga videli v Iraku, Tuniziji, Alžiriji, kjer so poteptali, razpršili in uničili človeško svobodo. Tov. Ingrao je nato govoril o belem terorju, ki se je sprožil v tragičnih oktobrskih dneh na Madžarskem, čim so prišli na oblast tisti, ki so bili sedaj obsojeni. Nihče izmed vas —- je dejal — ni takrat vprašal o procesih in na podlagi kakšnih dokazov so bili streljani, razmesarjeni in mučeni stotine Madžarov, ki so se postavili na stran svoje ljudske oblasti. Za te ni bilo nobenega procesa, ker so jih streljali kar na ulicah. Take špekulacije je treba zavrniti ste dejal, nad užaljeno svobodo, ; Želimo — je poudaril tov pojdite in to storite na grobu j Ingrao v nadaljevanju — da bi 60 tisočev Alžircev, ki so jih | [,j]a razsodba izdana v Budim-poklali padalci vašega kolege pešti, epilog bolečega obdo. Lacosta, pojdite do ječ, ki So v Alžiriji polne domoljubov.» Kaj so napravili tisti, ki danes špekulirajo z budimpeštan-skimi obsodbami, takrat ko je Francija preživljala dramatične trenutke? — je vprašal naš poslanec. Molčali so in se poklo-n ili pred atentatom proti francoski svobodi. Poslanec Rossi si ni upal odgovarjati na naša vprašanja, Fanfani pa je že prej povedal, da se strinja z De Gaullom. Mi obsojamo to manifestacijo hinavščine, odvratnega in zgro-zljivega enostranskega usmiljenja. Vas ne briga ne svoboda in ne pravica. Briga in peče vas samo dejstvo, da je proces bja. Toda ko vidimo, da se ustvarja iz teh dogodkov najbolj sramotna špekulacija, ki se ji pridružujejo celo fašisti moramo — naj nam tovariši socialisti dovolijo —na to opozarjati : moramo priznati, da se pomiritvi nikakor ne pomaga, če se take manifestacije podpira ali če se podobnim manifestacijam podleže. Če se hoče res koristiti miru in pomiritvi, je treba take špekulacije zavrniti. Naša pot v socializem je zaključil Ingrao — je gotova. Mi smo na tej poti in delujemo v tej smeri zavedajoč se, da smo na pravilni poti, ki bo prinesla naši deželi in vsemu sve- zadel odgovorne voditelje tiste tu mir in napredek. Prisotnost novih dežel je vsekakor pozitiven činitelj, ki bo še večje veljave, čim širše bodo razstave posameznih dežel. Toda o tem bomo lahko dali naše mnenje, ko bo velesejem otvo-rjen. Priznati je treba, da sedanja pristaniška konjunktura Trsta nikakor ni rožnata. V prvih pe. tih mesecih letos je tranzitni promet skozi Trst padel, posebno kar se tiče češkoslovaškega in madžarskega blaga. Zato je tembolj koristno, da so na velesejmu prisotne delegacije omenjenih dežel. Prav te dni, še pred otvoritvijo velesejma, je Trgovinska zbornica navezala stike s češkoslovaško delegacijo v cilju, da se premostijo težave, ki ovirajo večje izkoriščanje naše luke. V ta namen je bil ustanovljen- odbor tehnikov in gospodarstvenikov, ki so specializirani v kupčijah s Prago. Titov govor zaostruje polemiko Koristna vloga velesejma Kot vidimo vrši velesejem koristno vlogo. Toda to še ne zadostuje. Velesejem je lahko Ir eden od mnogih činiteljev. ki so potrebni za procvit tržaškega prometa, kot so n. pr. pomorske usluge, zveze, železniške in v današnjih pogojih tudi tarife za cestne prevoze, nadalje ustrezajoče pristaniške naprave, plačilni in trgovski sporazumi, ki bodo lahko dali prednost naši luki pred drugimi. Tržaški velesejem, katerega deseto obletnico pozdravljajo delovni ljudje z velikim zadoščenjem, se lahko smatra samo v sklopu vseh teh elementov, ki so, brez vsake razlike, vsi neogibno potrebni za procvit pristaniškega prometa, kar ostane ludi v bodoče podlaga našega gospodarstva. J z «l’Unità» od ponedeljka 16. l. m povzemamo v izvlečku članek beograjskega dopisnika glasila naše partije, o nedeljske Titovem govoru v Labinju. Dopjnik tov. Sergio Segre že uvodoma ugotavlja, da je predsednik Tito ostro polemiziral glede na « protijugoslovansko gonjo» in zelo napadal sekretarja KP SZ Hruščeva, bolgarske in kitajske voditelje. Slednje je obtožil, da «celo» nasprotujejo politiki koeksistence in mednarodne pomiritve in da so zaradi tega na isti liniji z najbolj reakcionarnimi zapadnimi krogi. Trdil je. da je bila «go-1 nja» določena še pred ljubljan-I skim kongresom in ima svoj iz-I vor v tem da «Jugoslavija ni ho. | tela podpisati moskovske dekla, racije 12 partij in ni hotela vstopiti v socialistični tabor». ZKJ je dokazala svojo dobro voljo, ko je sprejela nekatere kritike o osnutku programa, posebno s strani poljske partije, toda s strani drugih partij ni bilo namena voditi bratsko diskusijo. Tito je obtožil partije socialističnih dežel, da niso objavile niti vrstic tega, kar se je govorilo v Ljubljani ; obenem je izrazil prepričanje, da «večina teh narodov ne verjame utemeljenosti obtožb proti ZKJ». Kitajskim voditeljem je očital, da so «povzročili pravcato preobrazbo marksističnih naukov» in da skušajo rešiti «svoje notranje težave z obtoževanjem ZKJ». Kitajski voditelji — je dejal — se zaganjajo proti naši zunanji politiki in naši zvestobi načelom aktivne koeksistence. To pomeni, da nasprotujejo politiki aktivne koeksistence in pomiritvi v svetu. Vojna ne bo rešila nobenega problema — je še pripomnil in tako prešel na teren «žalitev, laži in klevet», ki jih očita dru- giin partijam. — Tudi če se kitajski voditelji, bahajo, da imajo 600 milijonov prebivalcev in da jih z lahkoto žrtvujejo 300 milijonov, ker jih bo itak ostalo še vedno 300 milijo, nov, pri tem pa pozabljajo, da po novi vojni ne bi ostal več nihče živ. V polemiki s kongresom KP Bolgarije je Tito obtožil voditelje, da so se hoteli vmešati v notranje zadeve Jugoslavije, da bi na ta način lahko «zaprli oči pred svojimi notranjimi težavami». «V Sofiji je tov. Hruščev dejal. da Američani gotovo niso dali pomoči Jugoslaviji, ker so navdušeni nad napredkom socializma. Tudi jaz se strinjam s to trditvijo -— je pripomnil Tito. Američani nam ne pomagajo, ker bi radi videli napredovanje socializma v naši deželi. Tudi Sovjetski zvezi niso po-magali zaradi tega v letih 1921. 1922 ob priliki velike suše. Pomagali so nam, ker nam je grozila lakota in ker je ta pomoč prispevala k ohranitvi neodvisnosti. Če so pa imeli nekateri krogi na Zapadu in v ZDA s to pomočjo posebne namene, je to njihova stvar». Predloge, ki jih je dala SZ Združenim državam za trgovske izmenjave, je Tito označil kot «pomanjkanje logike in celo cinizem». V zaključku je jugoslovanski predsednik trdil, da «so prišle zopet na dan stare metode iz leta 1948», toda da imajo jugoslovanski narodi «dovolj izkušenj, poguma in potrpljenja». V zaključku članka je izraženo mnenje, da omenjeni govor ne bo na noben način olajšal ureditve spora. Posebno obtožbe proti kitajskim voditeljem so tako težke, da se je bati poglobitve sedanje bolestne vrzeli. POLITIKA IN GOSPODARSTVO Svetovni kongres za razorožitev in mednarodno sodelovanje * V Stockholmu od 16. do 22. julija Dve obletnici Odorico Visintin J 0 junija je potekala 36. obletnica smrti tovariša Odorica Visintina, ki ga je 22. aprila 1922 zahrbtno napadla podla fašistična škvadra in ga tako pretepla, da je zaradi poškodb dva meseca pozneje umrl. Tov. Visintin je bil še mlad v socialističnem gibanju, prestopil je v komunistične vrste takoj ob u-«tanovitvi KPI. Leta 1922 je bil na občinskih volitvah izvoljen za svetovalca v tržaški občinski svet. Tudi kot svetovalec je bil vedno aktiven in je neustrašno podpiral stališče partije v časih, ko je bilo življenje delavskih pred. stavnikov v stalni nevarnosti. Desetine hrabrih tovarišev je takrat padlo pod streli fašističnih razbojnikov. kar pa Visintina ni nikoli ustrašilo. 22. aprila 1922 zvečer so mu bili fašisti za petami, čakali so ugodnega trenutka, ko je bil sam in so ga zahrbtno napadli ko se je vračal domov. Začeli so ga divje pretepati dokler se ni zgrudil v nezavesti, nato so vanj še streljali. Umrl je v bolnici dva meseca pozneje. Tržaški delovni ljudje so ohranili njegovo ime v živem spominu in njegov vzgled jim je prav v teh trenutkih v še posebno vzpodbudo za nadaljevanje neizprosne borbe proti fašističnim ostankom, ki skušajo zopet dvigati glavo. Božidar Kolarič fjp e dni poteka še druga obletnica. Pred 14 leti je umrl tovariš Božidar Kolarič, veliki voditelj delavskega gibanja in ožji so. delavec Frausina pri organiziranju antifašistične borbe in prvih gapističnih skupin v naših krajih. Tov. Kolarič je bil sin delavske družine iz Sv. Barbare. Bil je vnet zagovornik in pobudnik enotnosti med Slovenci in Italijani, pogumen antifašistični borec, partizan in organizator osvobodilne borbe v naših krajih. Fašisti so ga aretirali in mu hoteli s trpinčenjem izsili priznanja. Toda kljub nečloveškim mukam ni Kolarič niti za trenutek omahoval. Nato so ga zaprli v zloglasno Rižarno, kjer so ga umorili. V počastitev njegovega spomina so vaščani Sv. Barbare s svojimi močmi zgradili lep Ljudski dom. Tudi na zadnjih volitvah so dali še en dokaz več zvestobe njegovemu spominu, ko so oddali 80,7 odstotkov glasov za našo partijo, ki je bila tudi partija nepozabnega Kolariča, Frausina in stotine drugih mučenikov za svobodo in demokracijo. y tednu od 16. do 22. julija bo v Stockholmu svetovni kongres za razorožitev in mednarodno sodelovanje. Sklical ga je Svetovni svet miru. Toda to ne bo kongres gibanja miru, marveč nekaj več, ker bo srečanje osebnosti, sku. pin in organizacij iz vseh dežel sveta, ki čutijo potrebo po svetovnem sestanku, na katerem naj se razpravlja o razorožitvi in mednarodnem sodelovanju. Po svojem značaju lahko imenujemo omenjeni kongres — da uporabimo izraz, ki je postal že sodoben — «vrhunsko konferenco» narodov. V zadnjih letih so se narodi izrazili na razne načine proti atomski oborožitvi. za prenehanje poskusov z jedrskim orožjem, za prepoved tega orožja. Izrazili so se z velikimi manifestacijami, kot je bila vsedržavna konferenca «razsodnosti» v Firencah, mirovni pohod v Angliji; izrazili so se z borbo proti atomski smrti, ki so jo vodili sindikati Zahodne Nemčije in z desettiso-či podpisov znanstvenikov pod apel Paulinga. Te manifestacije in še druge so organizirale in podprle najrazličnejše sile, ki so bile večkrat daleč od gibanja miru. Tudi kongres v Stockholmu ne bo izključna pobuda gibanja miru. V fazi priprav na kongres se je namreč že ustanovil «mednarodni odbor v podporo», kateremu so dale svoj pristanek u-gledne osebnosti iz raznih dežel in različnih političnih nazorov. Lahko trdimo, da se nahajamo pred ojačanjem in razširitvijo borbe narodov za mir. Potreba po mirovnih sporazumih je postala, prav zaradi obstoja novih strahotnih uničevalnih sredstev, tembolj nujna. Zgleda nadalje, da so tudi možnosti za dosego takih sporazumov večje prav po zaslugi velikanske ljudske borbe in pritiska javnega mnenia, ki se je začelo v zadnjih letih v večji meri zavedati svoje vloge in nalog. Kongresa v Stockholmu se bo udeležila večja italijanska delegacija, sestavljena iz povabljencev, delegatov in navadnih opazovalcev. raznih političnih nazorov, pripadnikov gibanja miru in tudi takih, ki jim je slednje tuje. V Stockholmu bodo ljudje dobre volje iz vseh dežel lahko odkritosrčno raz-pravljali in razpršili marsikatere dvome. Zato se i hodne obveze in lahko prisostvujejo zasedanju popolnoma neodvisno. Tako je podčrtal izvršni odbor Svetovnega sveta miru, ki se je sestal 25. marca v Novem Delhiju. «Osebna sreča vsakega človeka, plodno in mirno delo, velike duhovne stvaritve, ki bogatijo in združujejo človeško civilizacijo, se lahko razvijajo samo v pogojih svobode in mi-s temi besedami lahko tega kongresa ude- zaključujejo organizatorji ležijo vsi, brez vsake pred-1 svoje sporočilo o kongresu. V prihodnji štev. „Le vie del socialismo" Apel vsem Slovanom Y kratkem bo izšla št. 6-7 revije «Le vie del socialismo» na 40-48 straneh. Prihodnja številka bo imela naslednjo vsebino : Obširen material o jugoslovanskem problemu : Članek «Komunista», ki kritizira program ZKJ ter kritizirane odstavke tega programa ; bistvene točke Titovega govora, ki je naletel na kritike komunističnih partij, kroniko odnosov med ZKJ in komunističnimi partijami od 1948 do danes (iz govora Hruščeva na kongresu KP Bolgarije). Evropska socialdemokracija: članki in sodbe komunističnih partij in voditeljev o politiki angleških laburistov, o kongresu nemške socialdemokratske stranke, novem programu avstrijskih socialdemokratov in o izdajstvu francoske socialdemokracije. Latinska Amerika: Položaj v Venezueli in dvostranski izjavi KP ( Argcntina-Čile in Argentina Bolivija). Kongresi komunističnih partij in volitve: Poročila in sklepi kongresov KP Kitajske, Indije, Bolgarije in Avstralije. Komentarji o zadnjih volitvah v Grčiji, na Japonskem, v Belgiji in na Švedskem. Svetovni kongres za razorožitev in predlogi ZSSR Združenim državam za trgovinski razvoj. V lej številki bo tudi zanimiv komentar «Pravde» o trgovinskih izmenjavah z ZDA in kratka dokumentacija o pripravah svetovnega kongresa za razorožitev. o je Vrhovni sovjet ZSSR odobril sklep o enostranski prekinitvi jedrskih poskusov, je istočasno pozval parlamente vseh držav naj s svoje strani zagotovijo prekinitev poskusov z atomskim in vodikovim orožjem povsod in za vedno. S svojo miroljubno pobudo je Sovjetska zveza še enkrat prepričevalno dokazala, da je dosledna in odločna v težnji rešiti človeštvo pred strahotami nove vojne. Sedaj pa imajo besedo vlade Združenih držav Amerike in Velike Britanije. Teden dni pred zgodovinskim sklepom sovjetskega parlamenta ie Bundestag Nemške federalne republike odobril oborožitev za-hodnonemške vojske z jedrskim in raketnim orožjem. Vseskozi človekoljubni postopek Sovjetske zveze je prispevek k stvari miru in zadeva na iskreno odobravanje pri vseh, ki nočejo vojne, medtem ko povzroča sklep Bundestaga resno zakrbljenost in vznemirjenost pri vseh narodih. To je velikanska nevarnost za slovanske narode, ki so največ pretrpeli zaradi hitlerjevske ‘agresije v drugi svetovni vojni. Milijoni ljudi so proti atomski vojni, proti poskusom, ki zastrupljajo zrak z radioaktivnimi snovmi, zrak, ki ga vdihavamo: zastrupita jo zemljo iz katere rastejo sadovi, ki jih jemo. Nadaljevanje jedrskih eksplozij je resna nevarnost ne le za posamezne dele našega planeta ali za posamezne narode, marveč ie nevarnost za vse človeštvo. Radioaktivne usedline ne gledaio kam padejo, ali na hišo komunista, socialista, radikalca, nepartijca, na hišo katolika ali ateista. Dolžnost vseh Slovanov, kier koli živijo, kar knR dela in kakršno koli ie njihovo materialno ali družbeno stanie. kakršna koli je niihova vera. ie, da se borijo skupno z drugimi narodi za uresničitev prvega koraka na noti k rešitvi človeštva pred nevarnostio uničevalne atomske voine. Njihova sveta dolžnost ie da skupno z vsemi narodi sveta zahtevajo ukinitev poskusov z iedrskim orožjem. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi se moramo vsi Slovani boriti proti oborožitvi zaliodnonem-ških revanšistov z raketnim orožjem ter atomskimi in vodikovimi bombami. Naj bo v tej skupni in vseobči borbi vsak Slovan vztrajen in borben! A. GUNDOROV predsednik Slovanskega komiteja ZSSR „Ko sem prišla domov me starši sploh več poznali* r niso 1 yoshiko Murato je stara 24 let. Leta 1945, ko so vrgli na Hirošimo atomsko bombo, je bila stara 12 let. Takrat je obiskovala osnovno šolo. Tragičnega 6. avgusta 1945 se je nahajala v kraju, ki je bil oddaljen 1 km in 600 metrov od središča eksplozije. 5000 stopinj vročine «... Vročina, ki jo je povzro. čila eksplozija, je dosegla 5.000 stopinj... Eksplozija je ubila 200.000 oseb, med temi so bile moje sošolke in profesorji. Md>-ne je ožgala po gornjem delu telesa, posebno po rokah in obrazu. V prvem trenutku sem mislila, da me je raztrgalo na kose. Koza je kar sama odpadala od mesa. Tudi lasje so mi začeli odpadati in kri je tekla iz številnih ran... Ko sem se vrnila domov (stanovala sem v okolici, oddaljeni od mesta nekaj kilometrov) me starši sploh niso več poznali. Bila S'2m popolnoma spačena. Pogledala sem se v zrcalo in se tudi sama nisem več spoznala. Takrat se me je lotil obup. 24-letna Yoshiko Murato pripoveduje o strašni atomski eksploziji 1945 v Hirošimi letos je smrt pokosila deset žrtev. Zdravniška veda jim ni mogla pomagati. Ko sem prišla v Pariz sem zvedela zelo žalostno novico: ena izmed mojih najboljših prijateljic je umrla na posledicah izžarevanja, ki jo je zadelo 1945 leta. Zavedam s», da čaka tudi mene ista usoda. Atomska bomba je s svojo takele so SO1 klili '°v umi l»tO po F°r tov eksplozijo strahovito orožje. T' 5. j. da še hujše je, da kogar zade1 i hoteli izžarevanje, nima več nobet> lužili ga upanja, da se bo rešil. Moji starši niso hoteli da f\ dem v Evropo. Bali so se. tkana ii l»o 50 i '°žnost bi napori potovanja še poslej če bi šali bolezen, ki me razjeda. **esla Toda potrebno je, da izroči1 ^ krc ta poziv: Vsi ss moramo zdt žiti, da se take stvari ne b več pripetile. Nikoli več... v.fk o v «A tako kaknih ^°da kla le Pred 14 leti prve žrtve v Rižarni Qnost, krava *šoih 'k ki i ejŠe n n Veliko število trpečih Moj primer ni edini. Veliko število je takih, ki so poznali slično fizično in moralno trpljenje in muke. Sedaj nam preostaja v življenju samo is n cilj: pričati... Ena izmed mojih prijateljic jede jala «Če bomo mi umrli, kdo bo potem lahko pripovedoval o trpljenju, ki smo ga prestali? Naša dolžnost je, da se v vsem svetu udeležimo kampanje proti atomski bombi». Od 7. januarja do 15. marra NEKAJ IZ ZGODOVINE KITAJSKE REVOLUCIJE Dolgi in naporni pohod Berač: «Saj sem že pas* | biti slep, pa so mi metob lažne kovance in gumbe!* Dva slikarja se pogovoril‘jt «Ali veš, od rega je umrl ^ ga Vanja?» .J «To vem. ne vem pa je živel hi V , Ptedsi Nblil tli, 0 “ošini 8ienn tazsta Ažel. st'ova sebnoi Mitii “i di Mslar k in L ^3n komis ien nce di trž cal. » delili Nap l (2 'arstv •Italij «ha ; “■pars shoja; Na» (l,50t 'Go: "'tKrai i-50( »IV»; ■^Pan Nar "Oske n ris «toda "Pran ’6<> a, cof 0 Nar Sht p Seleš Sa Holi '?a' Sa): (s tj e / K ( .enn« 8hta ai klan, S°ji S). K ?er: Oslo N, a$ », Szr b.S % ^eilSe Nap S», So, Smo !* ;< '» del s»li, v» v Vg( V. KULTURA IN ZNANOST Nosilka sputnika III. bi po zmogljivosti lahko odletela na luno 'ci j raketo izredne zmogljivosti so sovjetski znanstveniki iz-Mili v višino 1880 kilome-,|>v umetni satelit, ki tehta °ro poldrugo tono, to je ko-, f0r tovornik srednje nosilno-;• Če bi sovjetski znanstveni-^ ' hoteli, bi se bili lahko po-"rili rakele-nosilke sputnika-hkana za to, da bi poslali na f%' 50 kg težko napravo. To črnost so imeli, kajti jasno je, če bi ogromno moč, ki je 8esla «veliki sputnik» na nje. )či krožno pot, uporabili za dt |*o telo, bi raketa dose-,0« * tako veliko hitrost, da bi se l6laknila privlačni sili zemlje. ^°da izstrelitev na luno bi eIa le neznatno znanstveno dnost, ker 50 - kilogramska 'Prava ne bi mogla vsebovati **šnih znanstvenih instrumen-'• ki bi lahko sporočili važ-podatke o lunini površi-■ Sovjeti hočejo poslati na lu- Spacal med nagrajenci Biennali V soboto, 14. junija je Predsednik Italijanske re-Publike Gronchi sveča-h(> otvoril XXIX. mnet. pustno razstavo beneške rennale na kateri letos izstavljajo umetniki 36 ^žel. Otvoritvi so priso-s,'"ovale mnoge ugledne o-$ebnosti iz umetniškega in Političnega sveta ter števil-*** diplomati, med njimi planiki ZSSR, Jugoslavi-8 in Poljske. Dan prej je mednarodna , °Wisija proglasila nagra-ortce, med katerimi je tu-'h tržaški rojak Lojze Spa-, • Nagrade so takole razzili : j Zagrada predsedstva via. (2 milijona lir) za sli-rstvo: Osvaldo Licini talija); nagrada predsed. a vlade (2 milijona) za •parstvo : Umberto Ma- 'Dojani (Italija). Zagrada beneške občine DSOO.OOO lir) za slikar. 'lv°: Mark Tobey (ZDA); j^Krada beneške občine y-500.000 lir) za kipar-’v°: Eduardo Chillida 'Španija). Nagrada beneške pokra-Paske uprave (500.000 lir) i!1 risbo ali grafiko : Fayga strower (Brazilija) ; na-beneške pokrajinske 'krave (250.000 lir) za ri-r 0 ali grafiko: Lojze Spa-(Italija). Nagrada «David E. Bru-®t Foundation», Los An-fel®s (500.000 lir) za sli-.arja pod 45 leti, ki ni še ^ koli prejel mednarodnih Ij Prad na beneški Bienna-jjV. Antonio Tapies (Spatri nagrada iste listano-« (500.000 lir) za kipa-(pod istimi pogoji) : n neth Armitage (Vel. ,lsr,tanija) ; nagrada iste s*anove in pod istimi po-,.°ii za grafiko (100.000 n ': Vincent Hloznik (Če-^lovaška). agrada «Astorre Me- k Milan (200.000 lir) TvrZ° D^ada (Japonska) h. agrada •ti «A. G. Italia», 'm (150.000 lir); Palle iySeU (Danska). raj agrada «Renato Car-kn”’ (nakupna nagrada L lir za risbo) : J. 'Jonde (Belgija). •ij . narodna komisija se (j ‘trtela za pristojno, da podelila nagrado pred->., S,Va vlade (500.000 lir) > ®to nabožne umetnosti, '«li t*letn’^u Lojzetu Spa. ii^"’ hi si v mednarodnem r |n'škem svetil pridobi-^Vse račji ugled, iskreno SZ V sovjetski dobi, ko je klasično nasledstvo preteklosti postalo vseljudska last, je postala glasba Monjuška široko popularna. Njegove prekrasne pesmi se stalno slišijo na koncertih in po radiu. Na predvečer 100-Ietnice varšavske premiere «Halke» se je vršila v podružnici moskovskega Velikega gledališča slavnostna proslava, posvečena temu zgodovinskemu dnevu. V Sovjetski zvezi je izšel tudi ruski prevod monografije o Monjušku, katero je napisal znani poljski komponist in muzikolog V. Rudszinskv. «Leto Monjuška» bo proslavljeno tudi z dirigimi kulturnimi manifestacijami. V LR Poljski se na primer vrši natečaj za najboljšo izvedbo Monjuškovih skladb in poljski radio posveča gli pridobivati električno energijo v neomejeni količini in po zelo nizki ceni iz ogromnega rezervoarja morske in rečne vode. Kaže, da so bile takratne ugotovitve zgrešene in sedaj vnašajo v aparat «Zeta» nekatere spremembe ter nameravajo nadaljevati s poskusi, da bi dosegli zaželeni cilj. V veliki Britaniji je uradna vest o neuspelih poskusih povzročila veliko razočaranje. nju Monjuškove glasbe. Sovjetski ljudje praznujejo skupno z bratskim poljskim narodom 100-letnico prve predstave «Halke», kot pomemben dogodek v zgodovini slovanske glasbene in gledališke umetnosti. I. BELZA podpredsednik Združenja za sovjetsko - poljsko prijateljstvo (Iz revije «Slavjanjev. št. 4) Gassman v Trstu V petek, soboto in nedeljo je bil v Trstu znani igralec in režiser Vittorio Gassman, ki je s svojo skupino prikazal Alfieri-jevo tragedijo «Orest». Dejstvo, da je bilo gledališče Verdi pri vseh treh predstavah popolnoma zasedeno, dokazuje Gassma-novo popularnost in tudi uspeli, ki ga je njegova skupina v Trstu doživela. Skrivnosti oceanov in morskih valov T judje navadno pozabljajo, da je skoro tri četrtine zemeljske oble pokrite z vodo. To je svet, ki ga človek manj pozna kot pa pozna površino lune. Največja globina, do katere je človek doslej prodrl, znaša le okrog 4000 metrov. Toda na ^,Jmela sva srečo,» je veselo govoril Hektor Duclos medtem ko je vsevprek metal na posteljo najrazličnejše predmete, ki jih je jemal iz kovčka. «Kaj se ti zdi, Helena?» «Vas je zelo prijazna ! Prav res!.,.» «Kakšen čudak je stari Evzebij ! Gotovo si zamišlja, da je zelo zvit. Ali si opazila, kako so se mu male oči svetile, ko nas je opozoril, da je treba plačati vnaprej?» Duclosova sta prišla to jutro v eno tistih vasi v Pirenejih, kjer prebivalci niso povsem kmetje in niti ne tihotapci, marveč izvršujejo izmenoma oba poklica. «Vse sobe hotela so bile naročene že pred šestimi meseci,» jima je bilo rečeno, ko sta izrazila željo, da bi se v vasi ustavila za pai tednov. Nekdo pa je z nejasno kretnjo svetoval ; «Poskusite pri starem Evzebijn. Morda ima on kakšno sobo na razpolago.» Sedaj sta se nameščala v svoji sobi. «Ni sicer elegantna, udobna pa je,» je trdil Hektor, ki je bil optimist. «Če obesiva na stene kakšno sliko, na okna pa lahke, svetle zavese, bo postala kar prijetna.» Duclosova sta bila mlada zakonca, ki sta prvič zapustila Pariz. «Tu so moje srajce... Pazi, da jih ne zmečkaš...» Odprla sta starinsko omaro, ki je imela vrata povezana z vrvico in spodaj počez velik predal. «Ali si Evzebiju plačal s čekom?» «O ne. Kaj pa misliš? Gotovo bi me imel za tata ! Plačal sem mu v gotovini iu E v ve- GEORGES JIM: ZAKLAD bij mi je z vso resnostjo podpisal redno, kol-kovano potrdilo... !» Omara se je počasi polnila. Ko je gospa Duclosova skoro končala z delom v zgonjem delu omare, je odprla predal in naenkrat presenečeno vzkliknila. «Poglej no, Hektor, zdi se mi, da je tu dvojno dno, pod njim pa skrivališče... Mož se je radovedno približal in kot izkušena oseba potrkal po dnu. «Prav imaš... Počakaj... ne govori tako glasno...» Odšel je k vratom, prisluhnil, jih zaklenil in se vrnil k omari. «Pa to je otročje enostavno !... To dno se - dvigne, čim ga primeš s te strani, evo...» Oba sla začutila, kako jima je naenkrat kri švignila v obraz in skupno sta zašepetala: «Oh, zlato!» Vsa razburjena sla nekaj časa nemo občudovala zlatnike, ki so ležali na spodnjem dnu. «Poglej, če nas kdo ne opazuje,» je svetovala gospa. «Ali ni nikogar?... Štirideset zlatnikov!... Danes velja morda sto frankov vsak...» «Toda, kako da niso opazili, da...» «Oh, ljudje so tako neumni !» «Gospodarjevi gotovo niso. Ne bi pustil kar tako okrog takšne vsote...» «Kdove ! » «Če to zlato ni njegovo, ne vem čemu bi ga morala njemu dati. Bolje bi bilo, da ga kar midva vzameva.» «Gotovo, toda vedeti bi morala...» «Čakaj ! Postavi vse spet na svoje mesto. Obljubljam ti. ba bova še nocoj točno vedela kako je s to zadevo.» Pustila sta kovčke kar tako, odprte in napol izpraznjene in odšla na dvorišče. Tu sta se nekaj časa sprehajala in obenem nadzorovala okno svoje sobe. Ko sta se srečala z Evzebijem, sta z njim začela pogovor o lepem vremenu in dežju.. «Najina soba je zelo udobna !» je mimogrede omenil Duclos in pomenljivo pogledal svojo ženo, «Toda, kako težka je tista stara omara v sobi. Mogla bi služiti za blagajno !» «Oh, kaj pa bi mogli r njej hraniti?» je odgovoril stare« z najbelj nedolžnim izra- zom na obrazu. «Siromašni ljudje ne potrebujejo blagajn.» Ob tem odgovoru sta dve srci radostno vztrepetali. Pogovor se je nato zasukal v drugo smer... «Denar ni njegov ! » je dejal Hektor čim sta se vrnila v sobo. «Kaj bova sedaj storila?» «Vzela bova zlatnike, ki nikomur ne pripadajo...» «Pa če bi se izvedelo? Če...» «Odpotovala bova jutri zjutraj... ali bolje, se nocoj ! Rekla bova, da se morava zaradi nujnega posla vrniti v Pariz... odšla bova na počitnice drugam.... Gorskih vasi je na pretek...» «Skoda le, da si plačal najemnino vnaprej,» je obžalovala gospa Duclosova .. * * * «No, torej?....» je vprašal isti večer neki starček, ki je kadil svojo pipo sedeč na robu kamnitega vodnjaka. «Odpotovala sta...» je dejal Evzebij. «Drugič bom zahteval, da mi plačajo za tri mesece vnaprej. Glej, da mi takoj jutri spet koga pošlješ.» Prisedel je na beli in hladni kamen in sc popraskal po glavi. «Kovanci me skrbijo, imam jih komaj še za jutri. Misliš, da mi boš mogel v kratkem nabaviti še kakih sto ponarejenih zlatnikov?» «No, nekako bomo že!» je mimo odgovoril starec, otresel tobak iz pipe in si z drugo roko dostojanstveno pogladil sivo brado... dnu oceanov so prepadi, ki so globoki več kot 10.000 metrov. Potemtakem prodirajo podmorski prepadi v večjo globino kot najvišje gore v višino. Že tisoče let plujejo po površini morja in oceanov najrazličnejše ladje. Na teh površinah dosegajo morski valovi včasih do 20 metrov višine. Moč teh valov je ogromna ; valovi lahko rušijo cele skalnate bloke in prebijajo železobetonske jezove. Mehanizem valov je vedno predstavljal skrivnost za učenjake. Nedavno je bil zgrajen nov a-parat, «analizator valov», in tega se sedaj poslužujejo pri znanstvenih raziskovanjih. Dejansko predstavlja vsak velik val skupnost velikega števila A Atmosferski in pomorski pojavi so za vremenoslovce enako zanimivi fizičnega leta je veliko število znanstvenikov prejelo nalogo, da raziskujejo morje. Eden od ciljev geofizičnega leta je proučevanje zveze, ki obstaja med morji in atmosfero. Morja in oceani predstavljajo orjaške ter. inoakumul atorje-rezervoar je to. piote. V morski vodi se zbira toplota sončnih žarkov, ki jo morja osvobajajo kadar poslane hladno. Da bi mogli razumeti spremembe vremena je zato potrebno spoznati, kakšen delež imajo pri teh spremera- majhnih valov, ki se med seboj bah oeeani. Zaradi tega zahte- razlikujejo po hitrosti in smeri kretanja. V teku mednarodnega geo- va sodobno vremenoslovje kom. binirano proučevanje atmosferskih in pomorskih pojavov. Atentat blazneža na dragoceno umetnino milanski pinakoteki Brera je stalno razstavljeno eno najslavnejših slikarskih del, Raffaelova «Poroka device», ki jo je umetnik napravil še zelo mlad, v starosti 21 let. Nad to dragoceno umetnino se je v nedeljo spravil neki blaznež, «anahronistični slikar» Nunzio Guglielmi, ki se je neopazno vtihotapil v dvorano, kjer je slika razstavljena, razbil dvojno zaščitno steklo in jo s kla- divom in šilom poškodoval. Storilca so aretirali in bo verjetno končal v umobolnici. Na srečo ni bila poškodba slike zelo resna. Znani restavrator prof. Mauro Pelliccioli je poškodovana mesta na sliki popravil in ponovno z enako barvo prebarval, tako da poškodb s prostim očesom sploh ni opaziti. Dragocena slika se je že v sredo ponovno vrnila na svoje mesto v milanski pinakoteki. DOMACI PROBLEMI 1 N VESTI Intervju s tov. Pogassijem o vprašanju izvolitve novega občinskega sveta y «prosili smo tovariša odr. i ' Pogassija, naj nam nekako točneje objasni problem občinskih volitev in mu zato postavili par vprašanj. VPRAŠANJE: Upravne volit, ve so argument dneva. Kako vidiš ti ta problem? ODGOVOR: Gotovo je —- in mi smo to vedno trdili — da volitve za tržaški občinski svet predstavljajo demokratično zahtevo, ki bi morala biti nemudoma sprejeta kot smo zahtevali že od septembra lanskega leta, ko je bil občinski svet razpuščen po volji KD in njenih zaveznikov. Zahtevali smo ne več in ne manj kot uveljavitev zakona od 5. aprila 1951 in to v vseh intervencijah pri varstvenih oblasteh in zlasti v pozivu, ki je bil po sodni poti vročen omenjenim oblastem. Oblasti pa so zakon tolmačile na način, ki ni odgovarjal njegovi črki in duhu in zato — v pričakovanju glasovitega prebujenja političnih sil in dobrega letnega časa, ali bolje rečeno majskih političnih volitev — je KD, ki je glavna odgovorna za komisarsko upravo, upala, da lahko gleda v tem dober znak za občinske volitve, ki bi jih morali do. ločiti najkasneje za jesen. so bili puščeni v nemar, z vsemi znanimi posledicami. VPRAŠANJE: Kakšna je bila na kratre akcija naše federacije v zvezi s tem problemom? ODGOVOR: Naša federacija je vztrajala na zahtevi za takoj, šnji razpis občinskih volitev ne samo z intervencijami, ki sem , jih že omenil, marveč tudi z intenzivnim delovanjem našega tiska, z množično agitacijo in Škoda zaradi odsotnosti občinskega sveta VPRAŠANJE: Kakšne so bile politične posledice dobe komisarskega režima? ODGOVOR: Škoda, ki jo je to povzročilo mestu, je očitna. Komisarska uprava pomeni za aktivni del občinskega življenja navadno upravo, za del, ki spada med izdatke, pa pomeni odpravo stroškov in kot posledico odpravo javnih uslug. Iz tega izhajajo načrti za privatizacijo mestne čistoče in lahko bi prišli še mnogo bolj daleč. Breme občinskih dajatev je postalo vedno težje, zlasti zaradi odobritve dodatnih davkov in mučnih ugotovitev v zvezi s trošarino v abonmaju, ki so povzročile toliko sporov s trgovci in zbudile proteste potrošnikov. na katere konec koncev ta davčna povišanja padajo v celoti, kar povzroča poslabšanje splošnih pogojev življenja najširših slojev prebivalstva. Tako so bile povišane tarife Acegat, ki so še posebno prizadele delovne ljudi tudi zaradi tega, ker živi tisoče delavskih družin v okolici mesta in zato tem težje občutijo povišanje prevoznih stroškov. Mi smo vedno zagovarjali potrebo, da se primanjkljaji proračunov občine in Acegat krijejo z državnimi nakazili, upoštevajoč nadvse težko stanje, v katerem se nahaja naše mesto. Toda za časa komisarske u-prave je mesto utrpelo in trpi še druge škode zaradi pomanjkanja intervencije občinskega sveta za rešitev ne samo važnih mestnih problemov, ki spadajo v pristojnost občine, marveč tu- Konkretne posledice komisarske uprave Nujno je potreben čimprejšnji razpis volitev te zahteve in potreba po njihovi takojšnji ugodni rešitvi. Smrt očeta tov. Giacomina Tovariš Elio Giacomin je te dni izgubil svojega očeta. Ob težki izgubi izrekajo tovarišu Giacominu toplo tovariško so-zlasti na volilnih zborovanjih v čustvovanje tajništvo naše fede. Sprejeti je treba načrt za gradnjo 10.000 stanovanj XT Trstu se še vedno vrstijo stanovanjski sodni izgoni in prav te dni so nove skupine družin iz ul. Rigutti in Crosa-da prejele dokončni nalog za izselitev, ne da bi jim zagotovili kakršno koli dostojno namestitev. Ljudje se stiskajo po zasilnih stanovanjih, barakah, skupnih bivališčih, dočim sodišče določa nove izgone in ljud-skih stanovanj je čedalje manj Spričo tega težkega položaja je vodstvo naše partije sprejelo naslednjo resolucijo : XT odstveni komite avtonomne ’ tržaške federacije KPI pod- teku nedavne volilne kampanje, j racije, sekcija Sv. Vid in naše na katerih so bile obrazložene ; uredništvo. črtuje resnost vprašanja stano-vanj in stanovanjskih izgonov v luci zaskrbljujočega razvoja zadnjih tednov, ko je bilo izvršenih desetine izgonov družin, stanujočih v ul. Rigutti in v starem mestu. Spričo poslabšanja položaja na tem področju in perspektive Ukrepi in nameni ki še zaostrujejo težko gospodarsko stanje ^ Položaj čedalje slabši ^ Izjava vodstva naše federacije O nameravani ukinitvi Centra za strokovno usposabljanje 600 delavcem in uradnikom grozi brezposelnost y mestu, ki preživlja težko gospodarsko stisko in ima več kot 17.000 brezposelnih, vsaka vest o novih odpustih ali o ukinjanju kakršnih koli delovnih središč, upravičeno razburja prebivalstvo. Tudi vest o nameravani ukinitvi Centra za strokovno usposabljanje, ki se nahaja v Žavljah in je bil ustanovljen se za časa ZVU, je vzne. mirila javnost. Gre za 300 stalnih nameščencev in okrog 300 tečajnikov, ki so vsi odrasli ljudje in mnogi poglavarji družin : in ti ljudje bi kar na lepem ostali na cesti. Vladni komisar je sicer skušal te dni potolažiti javnost gle-de teh govoric, ni pa dal nobenega točnega zagotovila, da se to ne bo zgodilo. Razlogi, ki dajo slutiti, da bo verjetno pri- Važen sestanek raznašalcev tiska V torek 24. junija ob 20. uri bo v Ljudskem domu v ul. Madonnina 19 sestanek raznašalcev našega tiska, ki bodo razpravljali o izkušnjah volilne kampanje za širjenje tiska in perspektivah za bodoče delo. Vsi raznašalci so vabljeni, da se se- dr širših problemov, v zvezi z ! stanka udeležijo in dajo svoj gospodarskim stanjem mesta, ki doprinos pri diskusiji. šlo do ukinitve so pa precej u-pravičeni in razumljivi. Predvsem bo konec meseca, kot kaže -zapadel proračun, in ob teh priložnostih, ko gre za nova nakazila, je. ta ustanova vedno na prepihu. Toda tokrat potrjuje slutnje tudi dejstvo, da skušajo naše mesto v vsem prilagoditi ostalim pokrajinam in zato bi morala izginiti tudi u-stanova, ki nima sorodnih v republiki, ker je nastala, kot smo rekli, za časa ZVU. Sicer pa so že pred letom dni skušali izročiti Center ustanovi INAPLJ in se to ni zgodilo samo zato, ker je namera naletela na spio-šni protest prizadetih delavcev in nameščencev ter vse javnosti. Tudi tokrat so nameščenci odločeni boriti se za nadaljnji obstoj Centra. Tovariš posl. Vidali je nemu. doma poslal ministru za delo protestno brzojavko, vodstveni komite KP pa je izdal naslednjo izjavo: Vodstveni komite avtonomne tržaške federacije KPI, spričo novic o ukinitvi Centra za strokovno usposabljanje v Žavljah, pokazuje na nov dokaz brezbrižnosti vladni organov do Trsta in že sedaj poudarja, da bo nasprotoval slehernemu takšnemu ukrepu, ki bi vrgel na cesto okrog 600 delavcev, zaposlenih v izmenah ali stalno pri omenjenem Centru v mestu, kjer je visok odstotek brezposelnih e-den od najbolj zaskrbljujočih znakov globoke gospodarske krize. | šnjo intervencijo tovariša posl. Vidalija pri ministru za delo, VK federacije izraža svojo popolno podporo delavcem, ki jim grozi odpust, in se obvezuje, da bo pospešil akcijo pro-ti ukinitvi Centra za strokovno usposabljanje kot tudi proti vsakemu ukrepu, ki bi poglobil tržaško krizo, dočim bo vztrajal na zahtevi, da vlada uresniči politiko organičnih ukrepov za gospodarsko obnovo našega ozemlja. nadaljnjih par sto skorajšnjih izgonov brez možnosti odloga, ter v predvidevanju, da se bo ta pojav še razširil ob zapadlosti zapore najemnin, ki je določena za 31. decembra 1960, VK meni, da so nujno potrebni takojšnih vladni ukrepi. Zaradi tega bo Komunistična partija še nadalje vztrajno zagovarjala zaporo izgonov na Tržaškem ozemlju, obenem pa bo vložila vse napore, da se uresniči njen predlog za izredna vladna nakazila, ki naj omogočijo gradnjo 10.000 ljudskih stanovanj v štirih letih, katere bo dodeliti Tržačanom brez stanovanja. Obenem podčrtuje nujno potrebo po povišanju nakazil iz «Sklada za pospeševanje gradenj», da se zadovoljijo pravične zahteve okrog tisoč družin, ki se poslužujejo načrta Aldisio Ti izredni ukrepi bi vodili v postopno rešitev stanovanjskega vprašanja, obenem pa bi o-mogočili zaposlitev pomembnega števila brezposelne delovne sile ter zagotovili delo malim in srednjim industrijskim in obrtniškim podjetjem, ki so povezana s delovanjem gradbenega sektorja. Komunistični protest proti izjavam prof. Gregorettija o madžarskih dogodkih m ržaški pokrajinski svet je začel s sejami svojega izrednega zasedanja. Na prvi seji v ponedeljek je predsednik prof. Gregoretti podal obširno poročilo o dosedanjem delovanju pokrajinskega odbora in predsedstva. Po predsednikovem poročilu so svetovalci postavili nekatera vprašanja. Med drugimi je tov. Luchesi postavil zahtevo, naj predsednik posreduje pri pre-fekturnem komisarju na občini, da bi vprašanje občinskih podjetij prepustili bodočemu izvoljenemu občinskemu svetu, ker se govori, da nameravajo mestno čistočo prepustiti zasebnikom. Predsednik pa je dejal, da so mu sporočili, da se komisar ne bo ukvarjal s tem vprašanjem. Kaže torej, da zaenkrat ne bodo občinskih podjetij privatizirali. Sožalje tov. Radovanu V sredo je bila spet seja in že takoj v začetku je povzel be-sedo predsednik prof. Gregoretti in izrazil svoje obžalovanje za «tragične dogodke» na Madžarskem. Vodja komunisti čne skupine prof. Weiss mu je takoj odgovoril in ga spomnil, da se ni držal znane perfektur-ne okrožnice (ki narekuje pokrajinskem svetu, da se ukvarja izključno le z upravnimi vprašanji), kateri so sicer komunisti vedno nasprotovali. «Spomniti se na epilog madžarskih dogodkov - je nadaljeval tov. Weiss — predstavlja provokacijo. Ob drugih priložnostih Izredno zasedanje pokrajinskega sveta minez, ki je zatrdil, da je hinavska vsa človekoljubnost odbora, ki je bil tako ravnodušen spričo drugih resnih dogodkov in tudi spričo nedavnih dogodkov v Franciji. Po incidentu so prešli na dnevni red. Pokrajinski svet je odobril sklep, da se poučevanje slepcev na domu prepusti kmetom posebne odškodninske bone, katere lahko vnovčijo na pristojnem uradu in si z denarjem nabavijo potrebno krmo. Kmetje so pa pojasnili, da ne morejo do poveljnika vojaških edinic, ki vadijo na strelišču, ker jim straža, ki stoji takoj za vasjo, to preprečuje. Zato so na sestanku zahtevali, naj oblasti Federacij ustanov za podporo to zadevo uredijo, da se vsaj do slepcem ; sklep o pristopu pokrajinske uprave k ustanovi za napredek kmetijstva v tržaški pokrajini, ki je bila ustanovljena na pobudo Tržaške hranilnice in posojilnice, Trgovinske zbornice in Kmetijskega konzorcija ; sklep o prispevku pokrajinske uprave za nagrade, ki jih bo Kmetijsko nadzorni-štvo razdelilo kmetom, ki so se odlikovali na tečajih za gojitev cvetlic in vrsto drugih. Težave v Vel. Repnu Prejšnji petek je bil sestanek kmetov iz Velikega Repna, ki so težko prizadeti zaradi zased-he zemljišč za ustanovitev «Re-prntabrskega strelišča». Sestanku je prisostvoval predstavnik Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze. Na sestanku so kmetje potožili, da je za se-se za druge resne dogodke ni j daj najvejja nevolja v tem, ker ne morejo v Hribe, kjer so pa pokazala tolikšna občutljivost, V torek je umrl Ettore Pa- kot na primer za žalostne pri- mere Cipra, Alžirije itd. Zaradi tega komunistična skupina protestira proti izjavam pokra- za- dovan, oče sekeijskega sekreta-rja Lucijana Padovana iz Trebč. Trebenski tovariši izražajo težko prizadetemu tovarišu Luci-' tinskega predsednika» je janu iskreno 'sožalje, kateremu ključil tov. Weiss. se pridružuje «Delo». ' Nato je spregovoril tov. To- šniki. polja in gozdovi. Strelske vaje se vršijo ekoro vsak dan in zato kmetje ne morejo gnati svoje živine na pašo. Predstavnik kmečkih organi-zacij je poudaril, da bi morala vojaška oblast izdati prizadetim Doslednost naše partije v borbi za deželno in teritorialno avtonomijo J^edavna volilna kampanja je služila tudi za to, da se bo Ije določijo stališča raznih strank glede deželne avtonomije in zlasti avtonomije Trsta, zaradi specifičnih problemov našega Ozemlja. Kot je znano, so nas klerikalci obtoževali, da imamo nejasno stališče, ker smo zagovarjali in zagovarjamo potrebo po teritorialni avtonomiji. Toda nejasno je stališče KD, saj klerikalci radi govorijo o deželni ustanovi, ne pokazujejo pa prevelike pripravljenosti uresničiti avtonomijo. Nasprotno, prav oni so odgovorni, da še ni uresničena avtonomija, ki bi jo lahko že davno imeli, če ne bi bilo stalnega odlašanja KD. V parlamentu so bili osnutki 4 Odgovornost KD, da dežela še ni uresničena 4 Važni popravki k osnutku našega statuta neke mere popravi škoda, ki jo trpijo. Predstavnik Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze je prizadetim kmetovalcem zagotovil, da se bosta organizaciji odločno zavzeli za njihove koristi tako sedaj, ko gre za bone in so zemljišča le zasedena, kot tudi, ko bo treba njihovo zadevo dokončno rešiti. Obvestilo dvolastnikom Opozarjamo vse dvolastnike, ki nameravajo vložiti prošnjo za sečnjo drv za leto 1959, da se bodo prošnje vlagale do vključno 31. julija t. 1. Ker se po tej dobi prošnje ne bodo več sprejemale, vabimo vse prizadete, da se do tega dne zglasijo v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, v ul. Geppa 9, pritličje, od 8.30 do 13. in od 15. do 18. vsak dan, razen ob sobotah popoldne. Tajništvo KZ in ZMP ZA TEDEN DNI j 61 I 1 : Sobota, 21 - Alojzij, Vekoslav Nedelja, 22. - Ahacij, Miloš Ponedeljek. 23. - Eberhard, Grlica Zl Torek, 24. - Janez, Ivan (p11 kraj) Sreda, 25. - Viljem, Vitko Četrtek. 26. . Virgili j, Vito Petek, 27. - Ladislav, Lado RADIO ODDAJE SOBOTA: 13.30 Lahke lizjra dije - 15. Beethoven: Sonata 'lodpj klavir št. 17 v Des-duru - 16. ^Hedn; dijska univerza - 17. Kmetcu, $ godba - 18. Oddaja za najml’z še: G. Luongo: «Zgodba o Pjj'liJ) jn cu Airu» - prvi del. Igrajo d 'bepe ni RO - 19.15 Sestanek s P08*1 talija šalkami - 20.45 Vokalni kvio*( itgj Niko Štritof - 21. Arkadij Ave' čenko : «Hočem živeti!» in «Aj p sed pri spanju». Igrajo cl*f :alnei RO - 22. Prokofieff: Simfonij’ ?]etj-št. 6 op. 111 - 23.30 Sretos« rske nogometno prvenstvo Žadu] lacior te jt! > k m 'je. IV vesti. NEDELJA: 9. Kmetijska »ftoble 10. Prenos maše iz stol®1 ti 'ega , 13.30 Glasba P1 la daja ce sv. Justa - io.au vriusun s g So željah - 16. Slovenski zbori eogjj-17. Rado Lenček: «450 let -Cj drijskega rudnika» - nato P1'1 ‘v : j Zvesti stališču, ki smo ga zavzeli, in obveznostim, ki smo jih prevzeli pred prebivalstvom v zadnji volilni kampanji, bomo razvili akcijo, da se končno uresniči deželna ureditev in zagotovi našemu ozemlju posebna avtonomija, z ustanovitvijo te- veso, podpira interese privilegiranih ali strankarskih skupin, ! ki nimajo nič skupnega s težnjami in pravicami italijanske- ' ga in slovenskega prebivalstva j našega ozemlja, ki je po tolikih letih še vedno v oblasti kp-misarskih režimov. Slovensko narodno gledališče v Trstu V soboto 21. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7 premiera Dežurna služba Drama v treh dejanjih Spisal JERZY LUTOWSKI V nedeljo 22. l. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj», v torek 24. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v Skednju Dežurna služba sna čajanka - 18.20 Chopin j pQ Koncert št. 1 v e-molu op- U *' eilij0 klavir in orkester - 20.30 Z'* tl Spr čni mozaik - 21.30 Narava f Itpp je v pesmi: «Kresna pesen)” 22. Nedelja v športu - 22.10 ^ . svetu jazza - 22.35 Orke?lf gs] J George Melachrino - 23.30 5® 6 tovno nogometno prvenstvo je)J. Zadnje vesti. PONEDELJEK: 13.30 LabHi}, glasba - 18. Brahms: KoncAc|-št. 2 v B-duru op. 83 - 19. V ejjj.. kalni kvartet «Večernica» ,'apd 19.15 Radijska univerza - ^ ej0 Športni komentar . 20.30 ehard Wagner: «Tristan in B6 da», opera v 3 dejanjih. P®* 'gj, j f in drugo dejanje - nato tet Joe Bushkin - 23.30 Svet8* ^ ^ no nogometno prvenstvo - 'i'loj j j dnje vesti. li \ TOREK: 13.30 Glasba po ljah - 18. Gounod: Faust ■ let iz opere - 18.30 Pisani ^ Aip lončki, radijski tednik za ®8l ^9 y mlajše - 19. Koncert tenori7' Mitje Gregorača ■ 19.15 niški vedež - 20.30 Operna “ri> ha - 21. Obletnica tedna - 2l’ 1 Se Richard -Wagner: «Tristan , rBi, Izolda». opera v 3 dejanji!1 "listi Tretje dejanje - 22.35 Novd8 :,t, ritorialnega sveta, ki naj ima zakonodajno oblast zlasti pri vprašanjih prometa, pomorstva, ljudskih gradenj itd. Po naši impostaciji, v okviru dežele Furlanija-Julijska statutov, toda pustili so jih spa-Medtem ko odobrava takoj- ti; bili so pogoji za uresničitev deželnih ureditev in zlasti ki Izreden načrt zanima živinorejce S sredstvi, ki jih je stavilo na razpolago ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo v smislu zakona štv. 1367 z dne 27. novembra 1956, ima Pokrajinsko kmetijsko nadzornistvo v načrtu sledeče pobude: I) izločitev iz hleva jetične živine, za kar ima na razpolago 2.000.000 lir; II) Izboljšanje higienskih po. gojev za vzrejo goveje živine, za kar ima na razpolago 1 milijon 500.000 lir. IZLOČITEV IZ HLEVA JETIČNE GOVEJE ŽIVINE Da se čim uspešneje prepreči naglo širjenje okužb je potrebno izvesti ozdravitev v točno določenih okoliših. V ta namen se Pokrajinsko kmetijsko nadzornistvo pogaja z eno vasjo področja, da bi tam preprečilo — po navodilih, ki bodo o pravem času objavljena — tuberkulozo goveje živine s postopnim nadomeščanjem po jetiki okužene živine z drugo zdravo sivo — rjave pasme. Živinirejci bodo deležni prispevka v višini 30% in največ do 60.000 lir za glavo, pod pogojem, da so prej izločili iz hleva vse jetične živali. IZBOLJŠANJE HIGIENSKIH POGOJEV ZA VZREJO GOVEJE ŽIVINE Vsi živinorejci, ki imajo hleve kateri ne odgovarjajo higienskim pogojem, lahko predložijo Kmetijskemu nadzorništvu prošnjo za privolitev, da lahko izvršijo v hlevu male izboljšave in sicer: a) napravo oken in zračnikov; b) napravo novih jasli; c) razširitev vrat; d) popravilo stropa ; e) preureditev ležišča; f) napravo sfjic za teleta; g) napravo odvodnih gno-jiščnih kanalov in gnojščnih jam; h) ter drugih malih izboljšav. Omenjena dela bo Kmetijsko nadzornistvo pregledalo in nato odmerilo prispevek v najvišjem iznosu 75% za nakup za izvršene izboljšave v hlevu. Da se živinorejec lahko po-služi tega prispevka, mora predložiti Pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu prošnjo (prošnje se bodo sprejemale dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota) s sledečimi dokumenti : 1. Prošnjo na kolkovanem pa-pirju za 100 lir v kateri prosi zainteresiranec za privolitev, da lahk izvrši v hlevu izboljšanja. 2. Sintetično poročilo o izvršenem delu, kakovosti in količini materiala, ki ho v. ta namen u-porabljen. Po prejemu prošnje in poro. čila bo Kmetijsko nadzomištvo ugotovilo stanje hleva ter svetovalo živinorejcu, če so potrebne ali ne v hlevu kakšne spremembe. Po izvršenih popravilih bo Kmetijsko nadzornistvo izvršilo pregled dela ter naknadno izdalo nakazilo za izplačanje pri. materiala, ki je bil uporabljen «pevka. dežele Furlanija-Julijska krajina, toda ničesar niso uresničili. To je dejstvo, ki ga ni moč zanikati s klerikalno demagogijo ali s poskusom obtoževanja drugih. Kar se pa tiče avtonomije Trsta, KD v praksi (besede nič ne stanejo) ne priznava široke avtonomije, ki jo Tržaško o-zemlje nujno potrebuje za rešitev osnovnih problemov svojega gospodarstva, svoje demokratične ureditve, zaščite narod nih pravic Slovencev. Že pred dvema letoma, ko je bil v poslanski zbornici predložen naš statut za deželo Furlanija-Julij. ska krajina, smo ugotovili, da se demokristjanski osnutek raz. likuje od komunističnega zlasti j zaradi pomanjkljive oblasti, ki j jo priznava deželi pri osnovnih zadevah za reševanje lastnih problemov, zaradi pomanjkanja izrazito tržaških zahtev in zaradi molka o pravicah narodnih manjšin. Danes lahko potrdimo to oceno. dočim se naši parlamentarci pripravljajo, da predložijo osnutek statuta z nekaterimi popravki, ki izboljšujejo lanski «tatut, ker povečujejo oblast deželnih organov. V tem smislu se je izrazil deželni komite naše partije na svojem «estankn dne 7. junija. Potovanje v ZSSR Na pobudo italijanskega odbora Svetovnega gibanja za mir in Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo, bo v mesecu avgustu odpotoval v ZSSR «vlak miru in pripateljstva». Vsi, ki se žele udeležiti potovanja, naj se za zadevna pojasnila obrnejo na sedež pokrajinskega odbora Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo v Trstu, ulica S. Nicolò 11, IL - tel. 29-403. krajina z glavnim mestom Trstom, mora naše Ozemlje ne samo uživati široko avtonomijo, marveč morajo biti zaščitene narodne pravice, slovenskega prebivalstva, ustanoviti se mora integralna prosta cona. Naše URNIK VLAKOV v veljavi od 1. junija O D H O D I stališče je pri tem popolnoma j 5 28 P Videm 0.20 B Opčine - Ljubljana Beograd - Reka 4.00 P Videm 5.18 P Portogruaro Guy de Maupassant: «Stari Ion» - 23.30 Svetovno nogo®1 it14] no prvenstvo - Zadnje vesti- ?le, SREDA: 13.30 Lahke n® c!6 dije - 18. Hačaturjan: Kon8' J ?iti violino in orkester - Igra,1,1 kester tržaške filharmonij6 prvenstvo Zadnje vesti. L,pil tVj a ni!1 So ČETRTEK : 13.30 Zabavna a ha - 18. Beethoven: Simfo^, št. 8 v F-durn op. 93 «i'VÌ - 18.30 ? jasno in osnutek, ki ga bodo naši parlamentarci predložili, bo zelo jasen in točen. In prav tu je razlika med našim in stališčem demokristjanov, ki ostajajo nejasni ali pa odkrito odrekajo osnovne zahteve Tržačanov. 5.37 P Opčine 6.00 R Benetke . Milan 6.20 B Benetke - Rim - Milan - Turin . Zuerich 6.35 P Videm 6.58 P Opčine 7.15 P Tržič (samo ob delavnikih) „ , ,, „ , I 8.10 B Benetke - Rim - Milan Zato se je treba odločno bo- | g_2Q g Videm . Trbiž riti, v parlamentu in v Trstu, da se končno uresniči avtonomija, ki naj odgovarja pričakovanjem in potrebam Trsta. V tej akciji se bo še enkrat pokazalo kdo brani tržaške interese in kdo, za zamegljeno za- RAZPIS za vlaganje prošenj za šolsko leto 1958-59 I. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri predsednici Di- 3. Prošnje za podporo v smislu 2. točke tega razpisa sprejemata do 30. julija t. 1. predsed- jaške Matice v ul. Roma 15, II niča Dijaške Matice ali pa u- (pri SPZ) ali pri upravi Dijaškega doma v ul. Buonarroti 31. 2. Prosilci lahko prosijo: a) za sprejem v Dijaški dom za rednega ali zunanjega gojenca, b) za znižanje vzdrževalnine v Dijaškem domu, c) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega sklada, č) za podporo v drugih o-blikab. prava Dijaškega doma. Uradne ure v Dijaškem domu so v času počitnic vsak delovnik od 9. do 12. ure. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bi proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku. 4. Vea potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih eaelovih. 8.4.3 B Videm - Trbiž . Dunaj - Pariz - Amsterdam 8.48 B Opčine - Ljubljana 9.43 P Videm 10.15 P Benetke 12.20 B Videm 12.30 P Videm 12.53 R Benetke 13.30 P Benetke 13.45 P Opčine 14.25 P Videm 14.41 B Benetke - Milan - Pariz - Calais 16.10 R Opčine - Reka . Ljub, ljana . Beograd - Atene - Istanbul 16.20 P Videm 16.50 B Benetke - Bari 17.00 P Benetke 17.37 P Videm 17.53 P Opčine 18.30 P Portogruaro 19.10 R Videm - Trbiž ■ Du- naj - Muenrhen 19.30 P Cervignano 20.07 P Opčine 20.17 P Videm 21.10 B Benetke • Milan . Ge. nova • Turin • Venti-miglia - Marseille 21.50 P Videm 22.15 B Rim P R I H O D J 1.05 B Videm 5.30 B Beograd - Zagreb Ljubljana - Opčine 6.24 P Cervignano 7.05 P Opčine 7.18 P Videm 7.30 P Portogruaro 7.38 B Turin - Milan 8.07 P Videm 8.25 B Rim 8.32 B Videm 9.17 P Videm 9.38 B Marseille - Ventimi- glia . Genova . Turin -Milan - Benetke 9.50 B Muenchen - Dunaj Trbiž - Videm 11.39 P Opčine 11.50 B Videm 12.05 R Benetke 13.30 P Bari - Rim - Benetke 14.05 B Istanbul - Atene - Beo- grad - Ljubljana - Re. ka . Opčine 15.12 P Videm 15.32 B Calais - Pariz - Milan- Benetke 16.50 P Videm 17.18 P Opčine 17.30 B Trbiž . Videm 18.11 P Tržič (samo ob delav- nikih) 18.50 P Portogruaro 19.03 R Benetke 19.55 P Videm 20.03 B Ljubljana - Opčine 20.32 B Pariz - Milan - Rim - Benetke 21.08 P Videm 21.18 R Milan . Benetke. - Me- stre 21.44 P Opčine 21.11 R Amsterdam , Dunaj - Trbiž - Videm 22.46 P Benetke 23.50 B Zuerich . Turin . Mi- lan - Rim • Benetke rimo obzorja - 18.50 Lepe m8 L, dije in lepi glasovi . 19.15 dijska univerza . 20.30 Zbor “'IV. 2L venske filharmonije ‘f i! n\V A nogometno prvenstvo l(j | Zadnje vesti. L°v strirano predavanje - 23.30 5’ ( ^ tovno PETEK: 13.30 Glasba p» ^ %l' ljah - 18. Velika dela sla'’11' i^. mojstrov - 19.15 Utrinki iz A- 21. Umet®6''L nosti in tehnike in prireditve v Trstu - 22. Pj te Alighieri: Božanska ko”1®A>aY ja : Pekel. 20. Spev. - 23.30 * tovno nogometno prvenstvo !|-rj,^ Zadnje vesti. 4 "Ja •ka l6i| 19.15 Šola in vzgoja - 21. ^tll Vombergar: «Zlato tele», hoj® '°o dija v petih slikah. Igrajo 8 j ] ni RO - nato Glasbena fant”1 ia - 23.30 Svetovno nogomo®1 |. je Ule .V KINO Opčine Sobota 21. jun.: «Ultiwa'| Zemlji» (L’ultimatun) Terra) ; Fox film. ‘h. Ve K «ir8' Nedelja 22. jun.: «Deesi1 v barvni Fox film ci®f D skop. Ponedeljek. 23. jun.: se p°® i, rn_0 4 ;--- ALs^r.^Pl’, 1 \ Torek. 24. jun.: «Obtoženec ra umreti» (L’imputato morire): film MG^' B brzi P potniški R rapido Sreda, 25. jun.: «Pustoly,^ A divjih pustinj» (L’aW a, - ž - i v '»t; riero delle lande) : fi!®1 lumhia. oV1' Hi '»Vi,. Četrtek. 26. jun.: se pon°v £4 ^ Prosek ', Sobota, 21. jun. ob 20. |t^ t «Pravica do rojstva» ( ritto di nascere). i1 ì; Nedelja, 22. jun. ob 17. ponovi. Jfi yCeg Sreda, 25. jun. ob 20. uri j liri no poslanstvo» (Mi*6 j %, segreta) ; film MCM' A ftn