glaallo občinske konference SZDL Ijubljana center SKUPŠČINSKA PRILOGA LjuMjana, oktober 1978 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana center 6- seja zbora združenega dela 6« seja zbora krajevnih skupnosti 6. seja družbenopolitičnega zbora Seje zborov bodo v ponedeljek, 23. oktobra 1978, ob 17. uri v prostorlh Magistrata, LJubljana, Mestnltrgi Na podlagi 190. člena statuta občine LJubljana Center SKLICUJEM 6. sejo zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v ponedeljek, 23. oktobra 1978 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1 Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 5. seje zbora 4. Obravnava analize izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 v letih 1976, 1977 in 1978 5. Obravnava poročila o stanju in problemih samoupravne interesne skupnosti občine Ljubljana Center za vzgojo in izobraževanje 6. Obravnava informacije o stanju v OZD, ki so poslovno leto 1977 zaključile z nekrito izgubo in o stanju v OZD, ki so po periodičnem obračunu za I. polletje 1978 izkazale izgubo 7. Obravnava predloga odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 8. Obravnava predtoga odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 20O0« 9. Obravnava tez za družbeni dogovor o družbenih svetih v občini Ljubljana Center in odloka o ustanovitvi družbenih svetov v občini Ljubljana Center 10. Obravnava osnutka družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin 11. Obravnava osnutka družbenega dogovora o pridobivanju sredstev za osebno in skupno porabo ter o skupnih osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatov ter voljenih in imenovanih funkcionarjev 12. Obravnava pobude za začetek postopka za predčasno razrešitev individualnega poslovodnega organa Lutkovnega gledališča Ljubljana 13. a) Obravnava gradiva za 6. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane: - analiza gospodarskih gibanj v I. polletju 1978 - predlog odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« - predlog odloka o obvezni pripravi srednjeročnega plana s prostorskim planom Ljubljane za obdobje 1971-1985 - osnutek dogovora o oblikovanju družbenih svetov - osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zakloniščih b) Ooločitev delegatov za 6. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 14. Obravnava gradiva \z programa dela Skupščine SR Slovenije: - predlog za izdajo zakona o skladih skupnih rezerv - predlog zakona o založništvu 15. Vprašanja delegatov. Ljubljana, 5.10.1978 Predsednik ZZD ,- ' Marjan Likar, I. r. Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Center '•¦--_ ' .-¦¦'¦*¦ .*.'.*.-,"• SKLICUJEM 6. sejo zbora krajevnlh skupnostl Skupščfne občine Ljubljana Center, ki bo v ponedeljek, 23. oktobra 1978 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1 - --.¦ . , . Predlagam naslednjj ., • * -.oaV- >.s»«,~ DNEVNI RED: . t : ¦.' - • '""¦¦'"''. 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov fT '' '¦'"' ¦"*'•."'¦' "**" '*' 2. Verifikacija pooblastil delegatov ^ 3. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 5. seje zbora 4. Obravnava analize izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 v letih 1976, 1977 in 1978 5. Obravnava poročila o stanju in problemih samoupravne interesne skupnosti občine Ljubljana Center za vzgojo in izobraževanje 6. Obravnava informacije o stanju v OZD, ki so poslovno leto 1977 zaključile z nekrito izgubo in o stanju v OZD, ki so po periodičnem obračunu za I. polletje 1978 izkazale izgubo 7. Obravnava predloga odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom "občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 8. Obravnava predloga odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« 9. Obravnava tez za družbeni dogovor o družbenih svetih v občini Ljubljana Center in odloka o ustanovitvi družbenih svetov v občini Ljubljana Center 10. Obravnava osnutka družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin 11. Obravnava osnutka družbenega dogovora o pridobivanju sredstev za osebno in skupno porabo ter o ( skupnih osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatov ter i, voljenjh in imenovanih funkcionarjev 12. Obravnava pobude za začetek postopka za predčasno razrešitev individualnega poslovodnega organa Lutkovnega gledališča Ljubljana i 13. a) Obravnava gradiva za 6. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane (vse točke dnevnega reda 6. seje zbora občin) b) Določitev delegatov za 6. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 14. Obravnava gradiva iz programa dela Skupščine SR Slovenije: - predlog zakona o založništvu 15. Vprašanja detegatov *' Ljubljana,5.10.1978 PREDSEDNIK ZBORA KS v '- ¦ •; ' ¦ -' "' ¦' ' j; «>.. Nlko Pogačar I. r. Na podlagt 190. člena statuta občine LJubljana Center SKLICUJEM 6. sejo družbenopolltičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v ponedeljek, 23. oktobra 1978 ob 17. uri v prostorih Magistrata, Ljubljana, Mestni trg 1 Predlagam naslednji ' , DNEVNI RED: ' * :¦ ¦ \ >= . . 1. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 5. seje zbora 2. Obravnava analize izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 v letih 1976, 1977 in 1978 3. Obravnava poročila o stanju in problemih samoupravne interesne skupnosti občine Ljubljana Center za vzgojo in izobraževanje 4. Obravnava informacije o stanju v OZD, ki so poslovno leto 1977 zaključile z nekrito izgubo in o stanju v OZD, ki so po periodičnem obračunu za I. polletje 1978 izkazale izgubo 5. Obravnava predloga odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 6. Obravnava predloga odtoka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« 7. Obravnava tez za družbeni dogovor o družbenih svetih v občini Ljubljana Center in odloka o ustanovitvi družbenih svetov v občini Ljubljana Center 8. Obravnava osnutka družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin 9. Obravnava osnutka družbenega dogovora o pridobivanju sredstev za osebno in skupno porabo ter o skupnih osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatov ter voljenih in imenovanih funkcionarjev 10. Obravnava pobude za začetek postopka za predčasno razrešitev individualnega poslovodnega organa Lutkovnega gledališča Ljubljana 11. a) Obravnava gradiva za 6. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljana: - osnutek dogovora o oblikovanju družbenih svetov - osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zakloniščih b) Določitev delegatov za 6. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 12. Obravnava gradiva iz programa dela Skupščine SR Slovenije: - predlog zakona o založništvu 13. Vprašanja delegatov. Ljubliana, 5.10.1978 - PREOSEDNIK DPZ Milan Gaspari, I. r. OBVESTILO DELEGATOM ?' i Delegate vseh zborov Skupščine občine Lj. Center obveščamo, da bo na dnevni red 6. seje zborov, v kolrkor bomo pravočasno prejeli ustrezno gradivo, uvrščena tudi obravnava: - predloga za izdajo zakona o družbenih svetih z osnutkom zakona - osnutek zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije. V kolikor bo gradivo pred sejo zborov zagotovljeno, ga bomo posredovali delegatom družbenopolitičnega zbora, delegatom zbora krajevnih skupnosti in predsednikom konferenc delegacij za delegiranie delega-tov v zbor združenega dela. ' ' ' ¦ , Sekratariat skupičin« POVZETEK ZAPISNIKA 5. seje zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center, ki je bila dne 25. septembra 1978 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Sejo je vodil predsednik zbora Marjan Likar, zapisnik pa sekretar zbora Vida Turčinov. • . Zbor je obravnaval naslednji - ' . > !.-•¦: DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delega-tov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnikain poročilao izvršitvi sklepov4. seje zbora 4. Obravnava predloga okvirnega programa dela skupščine občine Ljubljana Center za obdobje september-december 1978 5. Obravnava poročila o delu in problemih samo-upravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center 6. Obravnava informacije o poslovanju gospodarskih organizacij združenega dela v občini Ljubljana Center v I. polletju 1978 7. Obravnava predloga odloka o sprejetju zazidal-nega načrta za območje zazidalnega otoka CS-6 8. Obravnava osnutka odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali 9. Obravnava predloga sklepa o zagotovitvi sredstev za odpravo posfedic potresa v Posočju 10. Obravnava predloga sklepa o odobritvi sredstev iz rezervnega sklada proračuna občine Ljubljana Center za odpravo posledic po toči v juliju 11. Obravnava predloga sklepa o določitvi dodatne liste za volitve članov disciplinskih komisij v OZD 12. Kadrovske zadeve 13. a) Obravnava gradiva za5. sejozboraobčin Skup- ščine mesta Ljubljane: - predlog programa dela SML za obdobje sep-tember-december 1978 - informacija o požarni varnosti v Ljubljani s predlogom ukrepov - informacija o zunanjetrgovinski menjavi - informacija o uresničevanju zakona o visokem šolstvu b) Določitev delegatov za 5. sejo zbora občin Skup-ščine mesta Ljubljane 14. Vprašanja delegatov. ; ' ¦ . / •'• a ¦¦ ~ ¦ . 1 Kočar Franc 2 Erker Marjan 3 Cilenšek Daniel ' ' . V\.-- -¦ ,* '-^',\ ¦'?.¦ 4 Hvastja Albin ' ' „ :;'; 5 Gašič Radoš \ •<*•'>•. - >._'¦.***.„: _ ' 6 Zajec Jože j^. ^ -. Lotrič Ljubica ' ]: . ... Kocjan Tivi ^ - • •¦-;. , ../«--•'.- 7 Smerajc Jadranka 9 Štravs Marija . ,v ': X;.t'' Dolinšek Henrik ' _' ' ' ' \ 10 Mislej Stojan i -:^.v ' , •;,. : .'* 11 Lubšina Franc Potočnik Vinko i •;_. . ¦,'¦._. 12 Zmajšek Rudi Nenezič Danilo 13 Močnik Janko . . • PrpiČ IVO s ,--.H:'j- :..- J:-l- 14 Marolt Janez Gorenšček Nevenka 15 FinžgarVida 16 Ozmec Franc 17 Gorenc Viktorija 18 šribarJelka 19 Jeriha Irena 20 Jerman Slavka 21 Tauses-Širaj Anica , ¦¦.•'¦ 22 Vrhovec Maja 23 Resnik Gabrijel 24 Furlan Vinko 25 Rožac Alenka ¦ . 26 Prebil Sonja , •¦-."'. 27 Pipan Majda " :.';: . ¦¦--:-..'¦ .' - 28 Meško Janez 29 Urbanič Marko Žitnik Anton 30 Novak Franc 31 Mekinc Magda 33 Hudej Vera 34 Končan Janko Y 35 Ahlin Martin .."=.* ' Kamarič Ljubica ¦ . Juteršek Mirko 36 > Zdešar Mitja 37 Plemenitaš Meri 38 štrumpf Nataša 39 Hribernik Sonja 41 Kocjančič Angel 42 Arsič Dragica '\ ' " . Škerlj Marija . , . » Jereb Antonija .. . .,,¦?¦ Abramič Pavle ;: 43 Domjan Marija ''.'•''• 44 Balaneskovič Živka j 45 Vrhovec Milan : '¦ \ 46 Gregorc Cirila . • '': 47 Rant Mirjam , .>. -,. ,:• : . • . -, v 48 Fortun Majda . . ., 49 Štebih Jana . ;• 50 Kežič Viktor •'. Delegat delovnih Ijudi v zasebni obrtni dejavnosti: Cvetek Marija Ad 3. POTRDITEV ZAPISNIKA IN POROČILA . ' O IZVRŠITVI SKLEPOV 4. SEJE ZBORA Soglasno je bil sprejet SKLEP: Potrdi se zapisnik in poročilo o izvršitvi sklepov. Ad4. OBRAVNAVA PREDLOGA OKVIRNEGA PROGRAMA DELA SKUPŠČiNE OBČINE UUBUANA CENTER ZA OBDOBJE SEPTEMBER-DECEMBER 1978 Uvodno obrazložitev je podal predsednik zbora Mar-jan Likar. V razpravi so sodelovali: Slavka Jerman, Cirila Gre-gorc in Miroslav Samardžija, predsednik skupščine. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Sprejme se okvirni program dela skupščine občine Ljubljana Center za obdobje september-de-cember 1978 v predlaganem besedilu. Ad 5. OBRAVNAVA POROČILA O DELU IN PROBLEMIH SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI UUBUANA CENTER Uvodno obrazložitev je podal Janez Marinšek, pred-sednik IO Samoupravne stanovanjske skupnosti. V razpravi so sodelovali delegati: Majda Fortun, Cirila Gregorc, Majda Pipan in Slavka Jerman Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Sprejme se poročilo o delu in problemih samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center skupaj s stališči in sklepi, ki jih je predlagal izvršni svet. Ad6. . OBRAVNAVAINFORMACIJE O POSLOVANJU GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V OBČINI UUBUANA CENTER VI. POLLETJU 1978 Uvodno obrazložitev je podala Nuša Kerševan, pred-sednik IS. V razpravi so sodelovali delegati: Cirila Gregorc, Majda Pipan, Slavka Jerman in Majda Fortun. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Sprejme se informacija o poslovanju gospo-darskih organizacij združenega dela v občini Ljubljana Center v I. polletju 1978 Ad7. OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREJETJU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE ZAZIDALNEGA OTOKA CS-6 Uvodno obrazložitev je podala Nuša Kerševan, pred-sednik IS, ki je predlagala tudi amandma k 6. členu pravilnika za izvajanje zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CS-6 Razprave ni bilo. Z dvema glasovoma proti je bil sprejet SKLEP: Sprejme se amandma k 1. členu odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CS-6, ki se glasi: »Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CS-6, ki obsega predel med Ljubljanico, železni-ško progo Ljubljana-Karlovac (od Ljubljanice do Po-Ijanske ceste), Glonarjevo ulico in podaljškom njene osi do Ljubljanice, katerega je izdelal Ljubljanski urba-nistični zavod pod št. 2242 v aprilu 1977 in štev. 2450 v aprilu 1978 in amandma k 6. členu pravilnika za izvaja-nje zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CS-6, ki se glasi: »Pri izdelavi nadaljnje urbanistične dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove soseske CS-6 sodelu-jejo tudi pradstavnik Kliničnega centra v Ljubljani « Z enim glasom proti je bil sprejet ¦'>- ' SKLEP: Sprejme se odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CS-6 »Nove Po-Ijane«. Ad 8. OBRAVNAVA OSNUTKA ODLOKA O REJI, ¦¦ REGISTRACIJI IN OZNAČEVANJU PSOV TER REJI OSTALIH OOMAČIH ŽIVALI Uvodno poročilo je podal Rudi Veselič, podpredse-dnik IS. V razpravi so sodelovali delegati: Cirila Gregorc, Mirjam Rant, Mirko Juteršek in Ljubica Kamarič Soglasno je bil sprejet SKLEP: Pripombe in predlogi delegatov k osnutku odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali se posredujejo izvršnemu svetu. , Ad9. OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O ZAGOTOVITVI SREDSTEV 2A ODPRAVO POSLEDIC POTRESA V POSOČJU Uvodno obrazložitev je podal Rudi Veselič, podpred-sednik IS. Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Center soglaša,-da se uporabijo še nedospele anuitete posojila za od- t pravo posledic potresa v Bosenski Krajini, ki letno * dospevajo v višini 12.844.200 din za dobo šest let (1979, 1980, 1981, 1982, 1983, 1984) kar znaša skupno 77.065.200,00 din namensko za zagotovitev manjkajo-čih sredstev za odpravo posledic potresa v Posočju. Ad 10. OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O ODOBRITVI ¦ SREDSTEVIZ REZERVNEGA SKLADA PRORAČUNA ~ OBČINE UUBUANA CENTER ZA ODPRAVO POSLEDIC PO TOČI V JULIJU Uvodno obrazložitev je podal Rudi Veselič, podpred- : sednik IS. •. Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji ~- i SKLEP: Iz rezervnega sklada proračuna občine Ljub-Ijana Center se odobri 712.469 din za odpravo posledic po toči v juliju v kmetijstvu na območju Ijubljanskih občin. Ad 11. OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O DOLOČITVI DODATNE LISTE ZA VOLITVE ČLANOV ' DISCIPLINSKIH KOMISIJ VOZD Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Sprejme se sklep o določitvi dodatne liste za volitve članov disciplinskih komisij v OZD v predlaga- nem besedilu. . * '' Ad 12. KADROVSKEZADEVE Brez razprave sta bila soglasno spre: ¦¦ k- Mali Zdenko, Omerza Igor, Strgar '•••¦"' Janez, Steindel Helena, Šager Jo-J'-«- : že, ŠkrabaŽarkoindelegatZveze - ¦ združenj borcev NOV občine . v . > j . '... •" Ljubljana Center. , __ -j., Ad 13. OBRAVNAVA GRADIVA ZA 5. SEJO ZBORA . OBČIN SKUPŠČINE MESTA UUBLJANE Uvodno obrazložitev k vsem točkam je podal Rudi Veselič, podpredsednik IS 1. Predlog programa dela SML za obdobje septem-ber-december 1978 V razpravi je sodelovala delegatka Cirila Gregorc. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Zbor združenega dela nima pripomb k pred-logu programa dela SML za obdobje september-de-cember 1978. 2. Informacija o požarni varnosti v Ljubljani s pred-logom ukrepov V razpravi je sodeloval delegat Milan Vrhovec. Soglasno so bili sprejeti SKLEPI: 1. Zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center podpira stališča in sklepe izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane k informaciji o po-, žarni varnosti v Ljubljani. 2. Zbor združenega dela priporoča Samoupravni in-teresni skupnosti občine Ljubljana Center za varstvo pred požarom, da informacijo o požarni varnosti v Ljubljani obravnava. Obenem predlaga, da sprejme ustrezne ukrepe za odpraVo pomanjkljivosti, ugotovlje-nih v informaciji. 3. Zbor združenega dela priporoča Samoupravni in-teresni skupnosti občine Ljubljana Center za varstvo pred požarom, da pravočasno pripravi samoupravni sporazum za združevanje sredstev za financiranje var-stva pred požarom. 4. Zbor združenega dela priporoča Samoupravni in-1 teresni skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Center, da ponovno prouči smotrnost usta-novitve samostojne strokovne službe. 3. Informacija o zunanjetrgovinski menjavi Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEP: Zbor združenega dela sprejema informacijo o zunanjetrgovinski menjavi, podpira sklepe IS SML in predlaga, da se v akcijo za razširitev ekonomskih od-nosov s tujino na dolgoročnih osnovah vključijo tudi izvršni sveti občinskih skupščin ter Samoupravna inte-resna skupnost SRS za ekonomske odnose s tujino. 4. Informacija o uresničevanju zakona o visokem šolstvu V razpravi so sodelovali delegati: Ljubica Kamarič, Mitja Zdešar in Mirko Juteršek Z enim vzdržanim glasom so bili sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Predložena informacija o uresničevanju zakona o visokem šolstvu podaja zanimiv pregled sta-nja na področju visokega šolstva v SR Sloveniji \n deloma uresničevanje zakona o visokem šolstvu v pre-teklih treh letih. 2. Informacija kaže na potrebo po nadaljnjem spremljanju stanja na področju visokega šolstva ter uresničevanju zakona o visokem šolstvu. Predvsem pa potrebo po poglobljeni analizi sedanjega stanja, ki bi zajemala tudi probleme in specifiko posameznih viso-košolskih zavodov. 3. Ne glede na to, da gre le za informacijo in ne analizo uresničevanja zakona o visokem šolstvu, so sklepi in priporočila zastavljeni preveč splošno ter le ponavljajo nekatera ugotovljena dejstva brez konkret-nejših priporočil. 4 Zbor združenega dela podpira pripombe izvrš-nega sveta SML k informaciji o uresničevanju zakona o visokem šolstvu. Pripombe in predlogi delegatov, ki so bili posredo-vani k posameznim točkam iz gradiva za 5. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane, se posredujejo izvrš-nemu svetu skupščine mesta Ljubljane. DOLOČITEV DELEGATOV ZA 5. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA UUBUANE Soglasno sta bila sprejeta SKLEPA: 1. Na 5. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane delegirajo: - 1 delegata družbenopolitični zbor - 2 delegata zbor krajevnih skupnosti in - 3 delegate zbor zdru-ženega dela. 2. Na 5. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane se delegirajo naslednji delegati zbora združenega dela: 1. Milan Vrhovec, delegat 45. konf. delegacij 2. Kamarič Ljubica, delegat 35. konf. delegacij 3. Novak Franc, delegat 30. konf. delegacij Ad 14. VPRAŠANJA DELEGATOV Mirjam Rant - 47. konferenca delegacij Znano je, da se v Ljubljani pitna voda uporablja tudi za potrebe industrije in gašenja požarov. Zanima nas, ali je že kaj storjenega za to, da bi se v Ljubljani zgradil industrijski vodovod, ki naj bi pokrival potrebe požarne varnosti in industrije. . Sonja Hrlbernik - 39. konferenca delegaclj V informaciji o uresničevanju zakona o visokem šol-stvu je navedeno da 75,9% študentov, ki študirajo ob delu, študira družbene vede, kar ni usklajenoz družbe-nimi potrebami po kadrih. Zanima nas, ali je že kaj narejenega glede študijske usmeritve študentov, ki štu-dirajo ob delu. Seja je bila končana ob 19.45 uri Sakratar zbora: ¦ Pr^Mdnlk »borai VMa Turtinov, I. r. ' Marjan Llkar, I. r POVZETEK ZAPISNIKA 5. seje zbora krajevnih skupnosti Skupščine ob-čine Ljubljana Center, ki je bila 26. 9.1978 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Sejo je vodil predsednik zbora Niko POGAČAR, zapi-snik pa sekretar zbora Marjan KAVČNIK. Predsedujoči je predlagal v sprejem dnevni red, ki so ga delegati prejeli z vabilom na sejo. Razprave ni bilo. 1 Soglasno je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: * 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delega-tov 2. Verifikacija pooblastil delegafov 3. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 4. seje zbora 4. Obravnava predloga okvirnega programa dela skupščine občine Ljubljana Center za obdobje september-december 1978 5. Obravnava poročila o delu in problemih samo-upravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center 6. Obravnava informacije o poslovanju gospodarskih organizacij združenega dela v občini Ljubljana Center v I. polletju 1978 7. Obravnava predloga odloka o sprejetju zazidal-nega načrta za območje zazidalnega otoka CS-6 8. Obravnava osnutka odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali 9. Obravnava predloga sklepa o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic potresa v Posočju 10. Obravnava predloga sklepa o odobritvi sredstev iz rezervnega sklada proračuna občine Ljubljana Center za odpravo posledic po toči v juliju 11. Kadrovske zadeve 12. a) obravnava gradiva za 5. sejo zbora občin Skup- ščine mesta Ljubljane b) določitev delegatov za 5. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 13. Vprašanja delegatov. Ad 1. IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIPIKACIJO POOBLASTIL DELEGATOV V komisijo za verifikacijo pooblastil delegatov in imunitetna vprašanja zbora krajevnih skupnosti so bili soglasno izvoljeni. 1. ISTENIČ Uroš, KS Gradišče 2. JAGODIC Andrej, KS Stari Vodmat 3. HORJAK Branko, KS Poljane ~. >¦>¦ M'«- ''- ¦ -¦¦:f> Ad2. VERIFIKACIJA POOBLASTIL DELEGATOV Komisija za verifikacijo pooblastil je podala poročilo o prisotnosti delegatov. Od skupnega števila 40 dele-gatskih mest v zboru krajevnih skupnosti je bilo na seji prisotnih 38 delegatov. Zbor je verificiral pooblastila naslednjih delegatov^. ... KS AJDOVŠČINA: i- ' T 1. KERČTone " ••'-.. .- • 2. PRIHODAMiha 3. KMETMirko . 4. ROK Franc 5. LIŠKA Melita ^O ¦ . KSGRADIŠČE: ; .. • 1. ŠUMIJanez 2. dr. BOŽIČ Janez 3. B ERNARD Ivo 4. ISTENIČ Uroš KS KOLOOVOR: rl , 1. ZUPANČIČ Angelca " ; ¦-' '-¦ ':S& '' 2. FEGUŠ ing. Zlatko :, I ' v" •' 3. KVAS Jakob • ' .. ? 4. LOGARTine ' -: 5. STRMOLE-HLASTEC Francka ';"'':;:'' ^;/, KSPRULE: : " " " 9 1. ANTLOGA Valerija .• 2. KOROŠEC Radmila 3. POLANCŠtefan 4. ŠUŠTAR Vida KS POUANE: 1. ŠAJINA Boris 2. ADAMIČ Nada 3. HERZOG Hilda 4. HORJAK Branko 5. KOŠOROK Boris KS STARI VODMAT. 1. SMRKEJože 2. RAVNIKAR dr. Vinko 3. SKVARČA Milica 4. ŽUŽEKAIojz ' H 5. JAGODIC Andrej "v; ' KS STARA UUBUANA: 1. ŽUŽEK Milena 2. GROM Majda 3. RAK Breda 4. KOBEJurij : 5. STRMOLE Ivan SK TABOR: 1. LUKAČJefto 2. BREZAR Stana 3. ŠTER Danica 4. STOJŠIN Teodor 5. NAGLIČ Miro Odsotna sta bila delegata KS Gradišče in KS Prule. Ad3. POTRDITEV ZAPISNIKAIN POROČILO OIZVRŠITVI SKLEPOV 4. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednji SKLEP: Potrdi se zapisnik in poročilo o izvršitvi -c sklepov 4. seje zbora krajevnih skupnosti Ad4. OBRAVNAVA PREDLOGA OKVIRNEGA PROGRAMA DELA SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA CENTER ZA OBDOBJE SEPTEMBER - DECEMBER 1978 Uvodno obrazložitev je podal predsednik zbora PO-GAČAR Niko. V razpravi so sodelovali: Niko POGAČAR, Ivo BER-NARD, KS Gradišče, FranckaSTRMOLE-HLASTEC, KS Kolodvor in Danica ŠTER, KS Tabor. Soglasno so bili sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Sprejme se okvirni program dela Skup-ščine občine Ljubljana Center za obdobje september--december 1978 v predlaganem besedilu 2. Program dela skupščine občine Ljubljana Center naj se terminsko uskladi s programom dela republiške in mestne skupščine. 3. V razpravo na zborih občinske skupščine naj se vključijo tudi druga pomembnejša vprašanja iz dela republiške skupščine. 4. Takoj naj se pristopi k proučitvi metod dela sku-pin delegatov, ki delegirajo delegate v zbore republiške skupščine 5. Na dnevni red seje skupščine občine Ljubljana Center, ki bo predvidoma 12. decembra naj se uvrsti tudi izvolitev sodnikov in sodnikov porotnikov ter ime-novanje javnih tožilcev in namestnikov tožilcev Temelj-nega sodišča. AdS. OBRAVNAVA POROČILA O DELU IN PROBLEMIH SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI UUBUANA CENTER Uvodno obrazložitev je podal KVAS Jakob, predse-dnik.Odbora za gospodarenje samoupravne stanovanj-ske skupnosti občine Ljubljana Center. V razpravi so sodelovali: Niko POGAČAR, Jakob KVAS, Jurij KOBE, KS Stara Ljubljana, Uroš ISTENIČ, KS Gradišče, Danica ŠTER, KSTabor, Alojz ŽUŽEK, KS Stari Vodmat, Teodor STOJŠIN, KS Tabor, Jefto LU-KAČ, KS Tabor, Hilda HERZOG, KS Poljane in Angelca ZUPANČIČ, KS Kolodvor. Soglasno so bili sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Sprejme se poročilo o delu in problemih Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Cen-ter ' 2. Zbor krajevnih skupnosti sprejema stališča in sklepe, ki jih je predlagal izvršni svet 3. Pripombe in predlogi delegatov, ki so bili podani k poročilu na sami seji, se posredujejo Samoupravni stanovanjski skupnosti. Ad6. OBRAVNAVA INFORMACIJE O POSLOVANJU GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA VOBČINI UUBUANA CENTER VI. POLLETJU Uvodno obrazložitev je podala Anica ŠKOF, v. d. pomočnik načelnika oddelka za gospodarstvo in fi* nance. : Razpravljal je Boris ŠAJINA, delegat KS Poljane. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Sprejme se informacija o poslovanju gospo-darskih organizacij združenega dela v občini Ljubljana Center v I. polletju 1978 s pripombami delegacij KS Poljane, KS Stara Ljubljana in KS Tabor. ¦ ,. .. ..... ....... .-.».- ;i *•• Ad7. OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREJETJU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE ZAZIDALNEGA OTOKA CS-6 Uvodno obrazložitev je podal Niko POGAČAR. Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Sprejme se amandma k 1. členu odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CS-6. »Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CS-6, ki obsega predel med Ljubljanico, želežni-ško progo Ljubljana-Karlovac (od Ljubljanice do Po-Ijanske ceste) Glonarjeve (od Poljanske do Ljublja-nice), katerega je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod štev. 2242 v aprilu 1977 in št. 2450/78 v aprilu 1978. Sprejme se amandma k 6. členu pravilnika za izvaja-nje zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CS-6, ki se gtasi: »Pri izdelavi nadaljnje urbanistične dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove soseske CS-6 sodelu-jejo tudi predstavnik Kliničnega Centra v Ljubljani.« ¦i Ad 8. OBRAVNAVA OSNUTKA ODLOKA O REJI, REGISTRACIJI IN OZNAČEVANJU PSOV TER REJI OSTALIH DOMAČIH ŽIVALI Razpravljal je Miro NAGLIČ, KS Tabor Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Pripombe in predlogi delegatov se posredu-jejo izvršnemu svetu. Ad9. OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O ZAGOTOVITVI SREDSTEV ZA ODPRAVO POSLEDIC POTRESA V POSOČJU Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Center soglaša, da se uporabijo še nedospele anuitete posojila za od-pravo posledic potresa v Bosenski krajini, ki letno dospevajo v višini 12,844.200 din za dobo šest let (1979, 1980, 1981, 1982, 1983, in 1984) kar znaša skupno 77,065.200,00 din namensko za zagotovitev manjkajo-čih sredstev za odpravo posledic potresa v Posočju. Ad 10. OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O ODOBRITVI SREDSTEVIZ REZERVNEGA SKLADA PRORAČUNA OBČINE UUBUANA CENTER ZA ODPRAVO POSLEDIC PO TOČI V JULIJU Brez razprave je zbor sprejel naslednji SKLEP: Iz rezervnega sklada proračuna občine Ljub-Ijana Center se odobri 712.469 din za odpravo posledic po toči v juliju v kmetijstvu na območju Ijubljanskih občin. Ad 11. KADROVSKE ZADEVE - Imenovanje delegata skupščine občine Ljubljana Center v svet delovne organizacije Kulturni dom Ivan Cankar v ustanavljanju - Imenovanje komisije skupščine občine Ljubljana Center za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. V svet delovne organizacije Kulturm dom Ivan Cankar v ustanavljanju v Ljubljani se imenuje Miroslav SAMARDŽIJA. 2. V komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu skupščineobčine Ljubljana Center se imenujejo: za predsednika: Zagrajšek Gizela za podpredsednika: Potočnik Vekoslav za člane: Dolžan Jelka, Gregorič-Rogelj El- da, Kompare Dušan, Logar Tine, Mali Zdenko, Omerza Igor, Steindl Helena, šager Jože, škra-ba Žarko, Strgar Janez in delegat Zveze združenj borcev NOV obči-ne Ljubljana Center. ¦ ¦¦¦. Ad 12. OBRAVNAVA GRADIVA ZA 5. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA UUBUANE Uvodno obrazložitev k 5. in 6. točki dnevnega reda 5. seje zbora občin SML je podala Zora UDE, načelnica oddelka za splošne zadeve. 1. Informacija o požarni varnosti v Ljubljani s pred-logom ukrepov Razpravljali so Danica ŠTER.KS Tabor, Niko POGA-ČAR, Alojz ŽUŽEK, KS Stari Vodmat, dr. Vinko RAVNI-KAR, KS Stari Vodmat, Ivo BERNARD, KS Gradišče. Zbor je soglasno spreiel naslednje SKLEPE: 1. Zbor krajevnih skupnosti Skupščine ob-čine Ljubljana Center podpira stališča in sklepe izvrš-nega sveta Skupščine mesta Ljubljane k informaciji o požarni varnosti v Ljubljani. 2. Zbor krajevnih skupnosti priporoča Samoupravni in-teresni skupnosti občine Ljubljana Center za varstvo pred požarom, da informacijo o požarni varnosti v Ljubljani obravnava. Obenem predlaga, da sprejme ustrezne ukrepezaodpravo pomanjkljivosti, ugotovlje-nih v informaciji. 3. Zbor krajevnih skupnosti priporoča Samoupravni in-teresni skupnosti občine Ljubljana Center za varstvo pred požarom, da pravočasno pripravi samoupravni sporazum za združevanje sredstev za financiranje var-stva pred požarom. 4. Zbor krajevnih skupnosti priporoča Samoupravni in-teresni skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Center, da ponovno prouči smotrnost usta-novitve samostojne strokovne službe. 5. Pripombe in predlogi k informaciji o požarni var-nosti, ki so bili podani na seji, se posredujejo izvrš-nemu svetu SML. 2. Informacija o zunanjetrgovinski menjavi Zbor je brez razprave sprejei naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema informa-cijo o zunanjetrgovinski menjavi, podpira sklepe IS SML in predlaga, da se v akcijo za razrešitev ekonom-skih odnosov s tujino na dolgoročnih osnovah vključijo tudi izvršni sveti občinskih skupščin ter Samoupravna interesna skupnost SRS za ekonomske odnose s tu-jino. 3. Pobude za spremembo zakonov in drugih aktov s področja notranjih zadev 4. Predlog odloka o organizaciji m delovnem po-dročju sekretariata Skupščine mesta Ljubljane Zora UDE, načelnica oddelka za splošne zadeve je seznanila prisotne delegate s pripombami, ki jih je IS Skupščine občine Ljubljana Center že posredoval sta-tutarno pravni komisiji Skupščine mesta Ljubljane. 5. Predlog sklepa o spremembi in dopolnitvi skiepa o soglasju k najvišjim cenam za avtotaksi storitve 6. Kadrovske zadeve Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti nima pripomb k: - pobudi za spremembo zakonov in drugih aktov s področja notranjih zadev, - predlogu odloka o organizaciji in delovnem po-dročju sekretariata skupščine mesta Ljubljane, - predlogu sklepa o spremembi in dopolnitvi sklepa o soglasju k najvišjim cenam za avtotaksi storitve - kadrovskim zadevam. DOLOČITEV DELEGATOV ZA 5. SEJO ZBORA OBČIN SML Soglasno sta bila sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Na 5. sejo zbora občin SML delegirajo: - 1 delegata družbenopolitični zbor - 2 delegata zbor krajevnih skupnosti in - 3 delegate zbor združenega dela 2. Na 5. sejo zbora občin SML se delegirata nasled-nja delegata zbora krajevnih skupnosti: 1. STRMOLE-HLASTEC Francka, delegat KS Kolo-dvor 2. POLANC štefan, delegat KS Prule Ad 13. «f ¦ VPRAŠANJA DELEGATOV KS Stara Ljubljana: Delegacija KS Stara Ljubljana vprašuje, če bo nare-jena asfaltna prevleka (preproga) preko Šentjakob- . skega mostu (Cojzov most), čez katerega je cesta I. reda. Cestišče je v zelo slabem stanju, ki povzroča nesigurno vožnjo motornih vozil, obenem pa povzroča močne tresljaje samega mostu, ki vpliva na bližnje stanovanjske zgradbe. KS Poljane: Ali bosta objekta na Poljanski 33 in Ambroževem trgu 1, ki kazita okolje in resno ogrožata prometno varnost križišča na Ambroževem trgu, porušena? Teodor STOJŠIN, KS Tabor: V kakšne namene se trošijo sredstva, ki se zbirajo v združenem delu od 6% prispevka od bruto osebnih dohodkov organizacij združenega dela. Seja je bila zaključena ob 20. uri. Sakratar zbora: - . Pr«d»««tnlk zborai Kavtnik Marian I. r. ¦'¦ :'.¦•¦¦'' Pogačar Niko I. r. POVZETEK ZAPISNIKA 5. seje družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Center, ki je bila 26. 9. 1978 ob 17. uri v prostorih Magistrata, Ljubljana, Mestni trg 1. Sejo zbora je vodil Milan Gaspari, predsednik zbora, zapisnik pa Ivo Bogataj, sekretar skupščine. Od skupnega števila 35 delegatov je bilo na seji prisotnih 27 delegatov. Prisotni so bili naslednji delegati: -L 1. Destovnik Karel ' ; ¦. r 2. Dovgan Ljuba . - ' . 3. Draksler Miha .>: • ' ' ."... ;i 4. Drofenik Franček ' - -y .>'"¦ 5. Furlan-Lipovec Marjeta ,:*"•¦ 6. Gaspari Milan ' ' .• ' ' ' ' 7. Gradišar Milena -. .'-'-¦ -'¦ 8. Jugovič Ljubica ' ¦. - ' . *• ¦>..,' 9. Kaučič Anica •-•/¦--;* ^ 10. Korbar Slavko - .-. ', 11. Kraigher-Šenk Dragana " ' :: 124 Makovec Igor '' ¦- .:' , 137 Mirkovič Milena .../¦ . 14. Mlinar Andrej '¦ ' s 15. Novak Stanislav > ., . = ...- 16. Obštetar Zmaga * . " . 17. Rozman Jaka ..'•'- 18. Samardžija Miroslav ' - ¦ •¦•¦.•.-. 19. Samec Tatjana ¦^¦¦¦s-, :¦•¦'?- . ,:. 20. Sikirič Edo 21. Sušnik Viljem -,v ¦:¦< 22. Stopajnik Marjetka : 23. Studen Slobodan < 24. Šager Jože 25. Šenk Vladimir 26. Valentinčič Vesna 27. Završnik Franci Odsotnost so opravičili: 1. Bertoncelj Marjan 2. Kozjek Franci 3. Majer Katja, 4. Rupena-Osolnik Mara : 5. Sušnik Ivan 6. Žavbi Rudi Odsotnosti niso opravičili: , 1. Nered Jože 2. Troha Josip Sprejet in obravnavan je bil naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 4. seje zbora 2. Obravnava poročila o delu in problemih samo-upravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center 3. Obravnava informacije o poslovanju gospodarskih ••¦¦' organizacij združenegadelavobčini LjubljanaCen- ter v I. polletju 1978 4. Obravnava predloga izhodišč zadelo družbenopoli-tičnega zbora in predloga okvirnega programa dela Skupščine občine Ljubljana Centerza obdobje sep-tember-december 1978 5. Kadrovske zadeve 6. a) Obravnava gradiva za 5. sejo zbora občin Skup- ščine mesta Ljubljane: - predlog programa dela SML za obdobje sep-tember-december 1978 - informacija o požarni varnosti v Ljubljani s predlogom ukrepov - informacija o izvrševanju sklepov 3. seje zbo-rov SML o uresničevanju srednjeročnega pla-na Ljubljane b) Določitev delegatov za 5. seio zbora občin Skup- ščine mesta Ljubljane 7. Vprašanja deleqatov. Ad 1. POTRDITEV ZAPISNIKA IN POROČILA O IZVRŠITVI SKLEPOV 4. SEJE ZBORA Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednji SKLEP: Potrdi se zapisnik in poročilo o izvršitvi sklepov 4. seje zbora. Ad2. OBRAVNAVA PREDLOGA IZHODIŠČ ZA DELO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA IN OKVIRNEGA PROGRAMA DELA SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA CENTER ZA OBDOBJE SEPTEMBER-DECEMBER 1978 Uvodno obrazložitev je podal Milan Gaspari, predse-dnik zbora. Razpravljali so: Kraigher-Šenk Dragana, Drofenik Franček, Gradišar Milena, Korbar Slavko in Novak Sta-nislav. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Sprejmejo se izhodišča za delo družbe-nopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Cen-ter. 2. Sprejme se okvirni program dela Skupščine ob-čine Ljubljana Center za obdobje september-decem-ber 1978 z dopolnitvijo, da se v program dela družbe-nopolitičnega zbora v tem obdobju vključi obravnava- * nje zakonodaje s področja kulture iz programa dela . Skupščine SRS, iz programa dela Skupščine mesta Ljubljane pa obravnavanje urbanističnega planiranja z vidika družbenoekonomskega, prostorskega in social-nega razvoja Ljubljane. 3. V program dela Skupščine občine Ljubljana Cen-ter za leto 1979 \e treba vključiti obravnavanje proble-matike kulture. Ad3. OBRAVNAVA POROČILA O DELU IN PROBLEMIH SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI UUBUANA CENTER Uvodno porocilo je podal Staš Olup, sekretar izvrš-nega odbora Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Razpravljali so: Mlinar Andrej, Korbar Slavko, Sa-mardžija Miroslav, Šenk Vladimir, Novak Stanislav, Sušnik Viljem, Gradišar Milena in šager Jože. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Zbor sprejema poročilo o delu in proble-mih samoupravne stanovanjske skupnostih Ljubljana Center, sprejema in v njihovi usmeritvi podpirastališča izvršnega sveta občinske skupščine in predlaga, da ta stališča, stališča in sklepe, sprejete na seji družbeno-političnega zbora ter vprašanja, obravnavana na seji tega zbora, obravnava skupščina samoupravne stano-vanjske skupnosti. 2. Zbor podpira prizadevanja za nadaljnje poglablja-nje delegatskih odnosov v samoupravni stanovanjski skupnosti in ukrepe za nadaljnji razvoj in vsebinsko preoblikovanje stanovanjske samouprave v stanovanj-skih hišah in krajevnih skupnostih in za zagotavljanje prostorskih materialnih in drugih pogojev zanjo. Pri tem naj tesneje sodelujejo organi samoupravne stano-vanjske skupnosti krajevne skupnosti in organizacije SZDL Zbor podpira prizadevanja samoupravne stano-vanjske skupnosti za ustrezno organiziranost, delova-nje in položaj strokovnih služb Staninvesta in ocenjuje, da je ta vprašanja v sodelovanju z izvršnim svetom občinske skupščine treba neodložljivo razrešiti. 3. Zbor smatra, da je prenova starega mestnega jedra po pomenu in problematiki v interesu in odgovor-nosti celotne Ljubljane in se zato zavzema za izpeljavo že sprejetega dogovora o združevanju sredstev vseh Ijubljanskih občin v ta namen. 4. Ob sprejemanju planskih dokumentov za nasled-nje leto in ob sprejemanju srednjeročnega in dolgoroč-nega plana je potrebno posebno pozornost posvetiti stanovanjskemu gospodarstvu in planiranju v njern, preverjanju že sprejetih stališč, proučiti ustreznost za-konodaje s tega področja in upoštevati vsa vprašanja gradnje in bivalnih ter drugih pogojev za življenje in delo v stanovanjskih soseskah v svoji celovitosti in medsebojni povezanosti. Pri tem je treba upoštevati tiste interese, ki so v skladu z urbanističnim koncep-tom občine, ki zajema Center mesta. 5. Samoupravna stanovanjska skupnost naj v svo-jem delu skupaj z izvršnim svetom občinskeskupščine in drugimi organi občine posveča večjo pozornost gradnji dijaških domov, projektiranju in gradnji stano-vanj in vprašanjem civilne zaščite v stanovanjskih ob-jektih. 6. Stanovanjska skupnost naj ob sodelovanju z izvršnim svetom občinske skupščine obravnava pro-gram ukrepov za izboljšanje stanovanjskih razmer de-lavcev tistih organizacij združenega dela, katerim očitno primanjkuje sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Ad4. OBRAVNAVA INFORMACIJE O POSLOVANJU GOSP00ARSKIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V OBČINI UUBUANA CENTER V I. POLLETJU 1978 Uvodno poročilo je podal Dušan Kompare, podpred-sednik izvršnega sveta. Razpravljali so: Gaspari Milan, Korbar Slavko, Za-vršnik Franci in Gradišar Milena Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Zbor sprejema informacijo o poslovanju go-spodarskih organizacij združenega dela v občini Ljub-Ijana Center v I. polletju 1978. Ad5. KADROVSKE ZADEVE Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednji SKLEP: V komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu se imenujejo: - za predsednika: Zagrajšek Gizela - zapodpredsednika:Potočnik Vekoslav - za člane: Dolžan Jelka, Gregorič-Rogelj El- da, Kompare Dušan, Logar Tine, Mali Zdenko, Omerza Igor, Steidl Helena, šager Jože, Škraba Žar-ko, Strgar Janez in delegat Zveze združenj borcev NOV Ljubljana Center Ad6. a) OBRAVNAVA GRADIVA ZA 5. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA UUBUANE 1. Predlog programa dela Skupščine mesta Ljub-IJane za obdobje september-december 1978 Zbor nima pripomb k predlogu programa dela SML za obdobje september-december 1978 2. Informacija o požarni varnosti v Ljubljani Uvodno obrazložitev je podal Dušan Kompare, pod- predsednik izvršnega sveta. Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednji SKLEP: Zbor sprejema informacijo o požarni varno- sti v Ljubljani ter podpira stališča in sklepe izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane in izvršnega sveta občinske skupščine. 3. Informacija o zunanjetrgovinski menjavi Zbor je to gradivo obravnaval pri obravnavi 4. točke dnevnega reda in sprejel naslednji SKLEP: Zbor sprejema informacijo o zunanjetrgo-vinski menjavi, podpira sklepe izvršnega sveta SML in predlaga, da se v akcijo za razširitev ekonomskih od-nosov s tujino na dolgoročnih osnovah vključijo tudi izvršni sveti občinskih skupščin in samoupravna inte-resna skupnost SRS za ekonomske odnose s tujino. b) DOLOČITEV DELEGATOV ZA 5. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA UUBUANE Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Na 5. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane delegirajo enega delegata družbenopolitični zbor, dva delegata zbor krajevnih skupnosti in tri dele-gate zbor združenega dela. 2. Na 5. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane se delegira Studen Slobodan kot delegat družbenopo-litičnega zbora. Ad7. VPRAŠANJA DELEGATOV Kralgher-Šenk Dragana: Z republiškim zakonom urejamo varstvo občanov proti hrupu, toda opredelitve kaj je »čez mero hrupno« so po vsej priliki dokaj elastične. Izločila bi posebej dve vrsti hrupov, ki nas občane Centra motijo: - hrup motorjev brez dušilcev, oziroma ki imajo »sfrizirane« motorje, strožji nadzor pri tehničnem pre-gledu in ukrepanje miličnikov »na licu mesta« bi naj-brže omejil to nadlogo, ki je zlasti neprijetna v poznih urah, pogosto pa smo priča divjim hrupnim dirkam po nekaterih ulicah KS Poljane in na Grad (zlasti obsobo-tah in nedeljah); - druge vrste hrup, ki je najbolj neprijeten ob nedelj-skih jutrih konkretno: ob pol osmih zjutraj je zelo razvneto in dolgotrajno zvonenje cerkvenih zvonov, v čemer zlasti prednjači Šempeterska cerkev; nevem, če so decibeli za cerkvene zvonove izmerjeni in če so še v okvirih »dovoljenega«, vem pa, da zelo moti, zlasti občane, ki bivamo v neposredni bližini virov tega hrupa; pameten dogovor glede trajanja in pa intenzi-tete zvonenja bi bil najbrž mogoč. Želela bi odgovor na vprašanje, kaj je možno storiti, da se ta vprašanja rešijo, posebej pa odgovor na vpra-šanje ali obstojajo norme o trajanju zvonenja in če obstojajo, kdo spremlja njihovo izvajanje. Šenk Vladimir: 1. Skozi kakšno kontrolo oziroma skozi kakšne »fil-tre« gredo v Ljubljani projekti za posamezne objekte? Imamo namreč primere, ko se posamezni novi objekti ne vklapljajo v obstoječe sredine, da so premalo upo-števani ukrepi za ustrezno varnost, družbeno samoza-ščito in podobno (Bavarski dvor, RTV, nova pošta itd.) 2. Tivoli je skrajno zanemarjen, poleg tega pa nje-gove površine nenehno krčimo. Ali je v programu izse-litev vrtnarije Rasta iz obstoječe lokacije? Kaj je s predvideno sanacijo ribnika? Sušnik Viljem: V Nedeljskem dnevniku je bila objavljena vest, da davčni inšpektorji občine Ljubljana Center vodijo po-slovne knjige zasebnim obrtnikom. Ali je to res in kaj namerava storiti izvršni svet, če se ugotovi, da je vest resnična? Završnik Franci: Predlaga, da delegat v Zveznem zboru Skupščine SFRJ postavi naslednje delegatsko vprašanje: Stopil je v veljavo zakon o standardizaciji. Strinjam se z njegovo vsebino. V Ljubljani se ta zakon izvaja. Obstojajo pa trditve, da sezakon ne izvaja na celotnem območju Jugoslavije. Zakaj se zakon ne izvaja na celot-nem območju Jugoslavije, saj se s tem zapirajo tržišča in ustvarjajo neenaki pogoji gospodarjenja naenotnem jugoslovanskem tržišču? S*kr*tw skupstina: Pr»d»»dnlk zbora: Ivo Begatai, I. r. Milan Oaaparl, I. r. s ANALIZA IZVAJANJA SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETIH 1976, 1977 IN 1978 UVOD Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije je obvezal vse družbeno-poFitične skupnosti, da sprejmejo srednjeročne druž-bene plane. V skladu z zakonom je Skupščina občine Ljubljana Center sprejela v mesecu juliju 1976. leta Družbeni plan občine Ljubljana Center za obdobje od 1976 do 1980 leta. To je bil prvi srednjeročni plan naše občine, kjer je v času njegove izdelave in sprejemanja v največji možni meri upoštevan samoupravni sistem planiranja. Temeljni nosilci planiranja so v postopku sprejemanja plana podpisali Oogovor o osnovah druž-benega plana, v katerem je določeno, da morajo udele-ženci dogovora najmanj enkrat letno analizirati izvajar nje temeljnih planskih nalog in utesničevanje ciljev, ki so določeni v planskih dokurnentih naše občine. Skupščina občine Ijubljana Center je doslej že obravnavala analizi o izvajanju srednjeročnega plana v letu 1976 in v lanskem letu za obdobje prvih dveh let tekočega planskega obdobja. Poleg omenjenih analiz in poročil Izvršnega sveta o izvajanju Družbenega plana občine so Zbori občinske skupščine obravnavali vsako leto tudi analize o izvajanju Družbenega plana SR Slovenije in Ljubljane. Zadnjo tovrstno analizo o izvajanju republiškega plana za ob-dobje 1976-1978 so obravnavaliZbori občinske skup-ščine na julijskem zasedanju letos. Izvršni svet je upo-števajoč razpravo na tem zasedanju in na podlagi po-ročil in analiz izvajanja srednjeročnih planskih nalog nosilcev planiranja v občini ter razpoložljivih podatkov o gospodarskih gibanjih v letošnjih šestih oziroma sedmih in osmih mesecih, kakor tudi informacij z raz-govorov v večjih organizacijah združenega dela v ob-čini, pripravil analizo izvajanjasrednjeročnegadružbe-nega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1989 prvih treh letih. Osnovni namen te analize je, da informiramo celotno delegatsko bazo in preko nje tudi vse temeljne sub-jekte planiranja, kako se uresničujejo cilji in izvajajo naloge, ki so določene v družbenem planu občine in v smernicah za izvajanje občinskega plana v letu 1978 ter da delegati v Zborih občinske skupščine ocenijo dosedanje izvajanje srednjeročnega plana in istočasno opozorijo na vprašanja, ki jih v dosedanjem izvajanju prepočasi rešujemo in jim bo potrebno v preostalih dveh letih tekočega planskega obdobja nameniti večjo pozornost ter zagotoviti širšo akcijo za uresničitev na-log na področjih, kjer že ugotavljamo zamude. Tako pomeni ta analiza v tej fazi tudi izhodišče za pripravo smernic za uresničevanje družbenega plana občine v letu 1979. I. GLOBALNA OCENA IN UGOTOVITVE O IZVAJANJU TEMEUNIH NALOG IN URESNIČEVANJU CILJEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE V LETIH 1976,1977 in 1978 Splošna ocena in ugotovitve Temeljni cilji in naloge iz Družbenega plana občine se v prvih treh letih (1976-1978) tekočega planskega obdobja postopoma sicer uresničujejo, čeprav ugotav-Ijamo določena zaostajanja in zamude na področjih, ki so po svojem značaju dolgoročnejšega pomena in jih bo mogoče v celoti uresničiti v naslednjem planskem obdobju. Organi občinske skupščine in družbenopolitične or-ganizacije v občini so v pretečenem obdobju s stalnim neposrednim kontaktiranjem z organizacijami združe-nega dela in drugimi organizacijami in skupnostmi prispevali k tesnejši povezavi družbenopolitične skup-nosti z nosilci planiranja tako pri sprejemanju kot izva-janju planskih zadolžitev. Za pretečeno plansko obdobje je značilna velika aktivnost delovnih Ijudi in občanov, ki se je pričela v začetku 1976. leta, ko so potekale razprave o osnutku zakona o združenem delu in sprejemanje srednjeroč-nih razvojnih planov v združenem delu in krajevnih skupnostih. Po sprejemu zakona o združenem delu in vrste osta-lih sistemskih zakonov in drugih izvedbenih predpisov za izvajanje ustavnih določil se je aktivnost pospešeno nadaljevala tako v smeri izgrajevanja samoupravne or-ganiziranosti delavcev v temeljnih organizacijah zdru-ženega dela kot pri opredeljevanju razvojnih ciljev in nalog, ki so jih temeljni nosilci planiranja sprejemali v svojih srednjeročnih planih za obdobje do 1980. leta. Ugotavljamo, da je doslej 85 odstotkov gospodarskih organizacij v občini sprejelo srednjeročne plane ra-zvoja do leta 1980, medtem ko jih 40 organizacij ali 15 odstotkov, čeprav smo že v drugi polovici planskega obdobja, še vedno nima. V organizacijah združenega dela na področju družbenih dejavnosti pa je stanje še slabše. Med zamudniki, ki so bili s strani Izvršnega sveta že večkrat opozorjeni na obveznost sprejetja srednjeroč-nega piana, se mnogi izgovarjajo na dograjevanje sa-moupravne organiziranosti, ki jim onemogoča pripravo in sprejem plana v tem srednjeročnem obdobju. To seveda ne more biti razlog za neizpolnjevanje obvez-nosti v sistemu samoupravnega planiranja. V neposre-dnih razgovorih v organizacijah združenega dela, ki planiranju razvoja posvečajo ustrezno pozornost in se zavedajo svoje odgovornosti kot temeljni nosilci plani-ranja, smo ugotovili, da z reorganizacijo samoupravne organiziranosti sočasno usklajujejo in dopolnjujejo tudi svoje planske dokumente. Prav tako iz večine akcijskih programov za uresničevanje zakona o zdru-ženem delu, ki so jih organizacije združenega dela posredovale občinski komisiji ugotavljamo, dajetudi v teh programih dan ustrezen poudarek samouprav-nemu planiranju in sprejemanju planskih dokumentov, čeprav v tem planskem obdobju še ni bil povsem uve-Ijavljen samoupravni postopek pri izdelavi, obravnava-nju in sprejemanju planov. V večjem številu organizacij združenega dela pa ugotavljamo, da spremljanju izvajanja sprejetih planov in njihovemu dopolnjevanju še vedno ne posvečajo potrebne pozornosti. V smernicah za uresničevanje družbenega plana ob-čine v letu 1978 je sprejeta kot najpomembnejša usme-ritev za letos vsebinska uveljavitev in utrditev ustavno-pravnega položaja delavca in hitrejše uveljavljanje do-hodkovnih odnosov na osnovi združevanja dela in sredstev, ki naj temelji na družbenoekonomskih osn.o-vah skupnega prihodka, skupnega dohodka in svobo-dne menjave dela. Čeprav je do konca leta oziroma zakonskega roka - 11. december 1978 ostalo še nekaj časa in ga bodo v mnogih organizacijah združenega dela morali skrbno izrabiti, da bodo realizirali svoje programe za izvajanje določb zakona o združenem delu, lahko iz podatkov in poročil podamo naslednje ugotovitve in ocene: - do zakonskega roka, t. j. 1/1-1978 je velikavečina organizacij uspela sprejeti samoupravne splošne akte, ki urejajo področje razporejanja čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, v nekaterih organizacijah se je sprejemanje teh aktov zavleklo še v mesec februar letos, pri tem pa sedanje rešitve v teh aktih lahko v večini primerov ocenjujemo le kot uvod v uveljavljanje osnov in meril, ki jih oprede-Ijuje zakon o združenem delu; - uveljavljanje dohodkovnih odnosov je vzpodbu-dilo analiziranje obstoječe organiziranosti organizacij združenega dela in kot posledica tega se kaže v števil-nih spremembah samoupravne organiziranosti združe-nega dela v občini (organiziranje novih TOZD, delovnih in sestavljenih organizacij); - uresničevanje osnov dohodkovnih odnosov in nova organiziranost združenega dela je kot objektivno nujnost postavila vprašanje razporejanja sredstev, pra-vic in obveznosti med posameznimi temeljnimi organi-zacijami na podlagi ustreznih samoupravnih sporazu-mov, saj vrsta organizacij združenega dela doslej še ni uredila teh vprašanj, čeprav je šteti pravilno ureditev teh razmerij kot temeljni pogoj v konkretnih odločitvah za združevanje dela in sredstev; - organizacije združenega dela, ki opravljajo zuna-njetrgovinsko dejavnost, niso uspele delno tudi zaradi objektivnih razlogov izvršiti ponovne registracije za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti do prvotno predpisanega roka (19/3-1978), ki je bil kasneje podalj-šan do 12. decembra letos. Nov rok, ki je usklajen z uveljavitvijo vseh določb zakona o združenem delu, bo tako omogočil, da se bodo zunanjetrgovinske organi-zacije kvalitetnejše pripravile in izpolnile pogoje za družbenoekonomsko upravičeno in gospodarno po-slovanje v zunanjetrgovinskem blagovnem prometu ob ustrezni dohodkovni povezanosti z organizacijami, ki proizvajajo blago, namenjeno izvozu oziroma so upo-rabniki uvoženega blaga; - nekatere organizacije še niso uskladile opravljanja svoje dejavnosti v skladu s 410. in 411. členom zakona o združenem delu, ki dovoljuje temeljni organizaciji opravljanje le ene glavne dejavnosti in kot stranske dejavnosti, le tiste, ki so potrebne za opravljanje glavne dejavnosti oziroma glavno dejavnost v manjšem ob-segu dopolnjujejo; - posamezne trgovinske organizacije so svojo sa-moupravno organiziranost »prilagajale« določilom za-kona o združenem delu enostavno tako, da so se zdru-ževale v sestavljeno organizacijo združenega dela brez predhodne temeljite analize interesov delavcev, pri tem so se le v redkih primerih povezale neposredno s proizvodnimi organizacijami. Tako je izostala vsebin-ska dohodkovna povezanost združenih organizacij, ki so se le v redkih primerih sporazumele za združevanje sredstev za poslovni riziko in ureditev pridobivanja dohodka delovne skupnosti skupnih služb, ki temelji na svobodni menjavi dela med delavci v temeljnih organizacijah in delavci v skupnih službah; - svoje obveznosti za hitrejše uresničevanje dohod-kovnih odnosov med proizvodnjo in trgovino prepo-časi izvajajo tudi proizvodne organizacije združenega dela, tako iz občine Center kakor tudi tiste s sedežem izven občine, kar se kaže v nezadostni iniciativnosti in aktivnosti proizvodnih organizacij za trajnejše sodelo-vanje in skupno planiranje proizvodnje terzdruževanje dela in sredstev s trgovino; - uresničevanje družbenoekonomskih osnov svobo-dne menjave dela med izvajalci s področja družbenih dejavnosti in delavci v temeljnih organizacijah kasni in bo to področje možno uspešneje urediti po sprejemu zakona o osnovah sistema svobodne menjave dela, kj bo predvidoma sprejet letos; - počasnejše uresničevanje določb zakona o zdru-ženem delu ugotavljamo tudi na področju povezovanja samostojnega osebnega dela v sistem samoupravnega združenega dela, zlasti pri ustanavljanju pogodbenih organizacij združenega deta, kjer pričakujemo ustrezne rešitve, ki jih bo vseboval novi obrtni zakon; - odprta so ostala tudi vprašanja samoupravne or-ganiziranosti delavcev v družbenih organizacijah in društvih in njihov status, prav tako pa še nismo uspeli urediti vprašanj samoupravnega organiziranja delav-cev, ki opravljajo dela in naloge v strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samou-pravnih skupnostih. Kljub določenim težavam, ki se pojavljajo pri izvaja-nju zakona o združenem delu v praksi, lahko ugoto-vimo znaten napredek pri dosedanjem uveljavljanju njegovih določb, ki se kaže v stalnem dograjevanju dohodkovnih odnosov, v motiviranosti delavca za do-seganje večje produktivnosti dela, s tem tudi k večanju dohodka, ki delavcu omogoča večje prilaščanje oseb-nega dohodka in širitev materialne osnove dela, kar vse vpliva na dolgoročnejšo socialno varnost in izbolj-šanje delovnih pogojev. S sprejemom republiških za-konov za izvajanje določb zakona o združenem delu in uskladitvijo samoupravnih splošnih aktov s temi zakoni so podani pogoji za nadaljnje utrjevanje ustavno-prav-nega položaja delavca v združenem delu. Osnovna usmeritev za hitrejše uveljavljanje dohod-kovnih odnosov v združenem delu na osnovi združeva-nja dela in sredstev zlasti med proizvodnimi in trgov-skimi organizacijami združenega dela se je delnosicer uresničevala s sklepanjem samoupravnih sporazumov med trgovino in proizvodnjo.ki so jihte organizacije sklenile v velikem številu v letu 1977 in letos, vendar je vsebina teh sporazumov še vedno bolj ali manj modifi-cirana oblika prejšnjih kupoprodajnih (pogodbenih) odnosov. Pri tem tudi ugotavljamo, da niso malošte-vilne organizacije, ki so iskanju konkretnih rešitev za uvedbo novih družbenoekonomskih osnov dohodkov-nih odnosov posvetile premalo pozornosti z opraviči-lom, da je to področje pred sprejemom zakona o ob- veznem združevanju dela in sredstev proizvodnih in blagovnoprometnih organizacij nemogoče urediti. Ceprav ocenjujemo, da bo poprečna rast družbe-nega proizvoda v prvih treh letih nekoliko višja od planirane, se razmerja v delitvi ne bodo povsem uresni-čila, saj je bila dosedanja rast sredstev za skupno in splošno porabo, ki jih združeno delo odvaja v obliki davkov in prispevkov iz dohodka in razporejajo delavci iz osebnih dohodkov, znatno višja od predvidenega porasta. Zato je tudi upadala akumulacijska sposob-nost gospodarstva in so tako ostale predvidene po-trebne modernizacije proizvodnih zmogljivosti v večini primerov bodisi še vedno nerealizirane ali pa je bila izvedena le delna nadomestitev najnujnejše opreme. Na določen pozitivni premik v povečanju akumulacije v letu 1978 sicer lahko računamo, kerso nekatere samo-upravne interesne skupnosti v republiki že omejile pre-komerni dotok sredstev iz dohodka temeljnih organi-zacij. Znižanje splošne stopnje davka iz dohodka TOZD s 7 na 5 odstotkov pa je predlagal tudi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Samoupravne interesne skupnosti s področja druž-benih dejavnosti so v prvih treh letih sprejemale pri-spevne stopnje praviloma za vsako leto posebej in jih z aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljih plana predložile delavcem v združenem delu šele med teko-čim letom. Za preostali dve leti planskega obdobja t. j. za leti 1979 in 1980 bodo te skupnosti pripravile anekse in jih predložile v obravnavo in sprejem delavcem v združenem delu še pred koncem leta 1978. Kadrovska politika Pri izvajanju kadrovske politike v letih 1976-1978 rti bil dosežen predvideni napredek. Neusklajenost pro-gramov izobraževalnih ustanov, razvoja šolstva in nje-gove vsebinske preobrazbe z danimi možnostmi in nejasno izraženimi potrebami organizacij združenega dela po posameznih vrstah, stopnjah in profilih kadrov še vedno povzroča nenačrtnost v izobraževanju za posamezne poklice. Dogovarjanje med proizvajalnimi in drugimi organizacijami ter posebnimi samouprav-nimi skupnostmi in izobraževalnimi ustanovami na vseh ravneh se izvaja prepočasi in ne dovolj sistema-tično. Aktivnost nosilcev kadrovske politike in zlasti strp-kovnih kadrovskih služb je bila v letu 1978 usmerjena zlasti v izdelavo in dograjevanje ustreznih razvidov del in nalog ter k preverjanju in prilagajanju kratkoročnih kadrovskih razvojnih programov delovnim načrtom or-ganizacij združenega dela v sklopu predvidenega ali tekočega povezovanja ali statusnega preoblikovanja na osnovi zakona o združenem delu. Glede na to, da razvojni kadrovski programi še vedno le v manjši meri vključujejo tudi programe izobraževa- nja, zasledimo na tem področju določeno stihijo in pojave, da se organizacijezdruženega dela usmerjajo v . skladu strenutnimi potrebami predvsem naorganizira-nje izobraževanja z namenom, da si zaposleni prido-bijo t. im. interno kvalifikacijo. V takih pogojih tudi zaposlovanje ne more biti načrtno. Neizvajanje začr-tane kadrovske politike in neupoštevanje stopenj in meril iz družbenega dogovora in samoupravnega spo- . razuma o minimalnih standardih o življenjskih in kul- ' turnih razmerah in pogojih zaposlovanja v določeni meri omogoča še vedno prekomerno zaposlovanje, po drugi strani pa pogojuje tudi fluktuacijo (najvišja v trgovini in gostinstvu). Organizacije združenega dela ter druge samo-upravne organizacije in skupnosti zadovoljivo izvajajo zahtevo zakona o združenem delu o zagotavljanju sredstev za prekvalifikacijo in zaposlovanje delavcev, katerih delo v določeni organizaciji ni več potrebno -po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Ugotavljamo, da kadrovske službe, ki niso ustrezno strokovno zasedene in zlasti tiste, kjer ni stalneangaži-ranosti družbenopolitičnih organizacij v organizaciji združenega dela - teh primerov pa ni malo - ne obvla-dujejo svojega delovnega področja. Stipendijska politika je nadaljnji odraz nezadovolji-vega dolgoročnejšega načrtovanja kadrov v organiza-cijah združenega dela. Štipendije izzdruženih sredstev sicer izpolnjujejo svojo funkcijo v sredinah, kjer je standard delavcev še tako nizek, da je potrebna druž-bena pomoč, ni pa bilo v letu 1978 doseženih pričako-vanih uspehov pri dodeljevanju kadrovskih štipendij, za katere je sredstev sicer dovolj, a manjka interesen-tov predvsem za študij deficitarnih poklicev. V letu 1978 je potekel prvi mandat delegatov skup-ščin družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti kakor tudi poslovodnim organom in delav-cem s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v orga- ' nizacijah združenega dela, ki so se ustavno konstitui-rate v letu 1974. Nosilci kadrovske politike so se ak-tivno in odgovorno vključili v priprave za kadrovske rešitve in volilne postopke, upoštevajoč dogovorjena družbena merila za kandidate, ki so prevzeli različne funkcije in naloge v novem mandatnem obdobju. Izvajanje razvojnih nalog Na osnovi rezultatov posloVanja gospodarstva v letih 1976 in 1977 ter letošnjih podatkov ocenjujemo mate-rialne okvire razvoja in osnovne tokove v družbeni reprodukciji v prvih treh letih izvajanjasrednjeročnega družbenega plana občine. Ocena temelji na realnih vrednostih osnovnih kazalcev razvoja za obdobje 1976-1978 in jo bomo primerjali s poprečno planirano stopnjo rasti za celotno plansko obdobje. Osnovni kazalci razvoja . » . ' " •• .'t ¦•*»!., Od planiranih 4 tisoč novih telefonskih priključkov v naši občini je bilo doslej že izvedenih 3157 priključkov. Vzporedno s tem je potekalo polaganje kablovza funk-cionalno povezavo povečane RATC z ostalimi telefon- skimi centralami na območju mesta Ljubljane in iz-gradnja kabelskih telefonskih mrež za povečane kapa-citete. Do konca leta 1978 bodo zgrajene dodatne visoko frekvenčne in radiorelejne zveze za povezavo glavne centrale v Ljubljani s centralami v kraju s sede-žem občinskih skupščin. Izdelana )e že tudi vsa doku-mentacija za telefonsko centralo v Kulturnem centru Ivana Cankarja in projektna dokumentacija za pove-čavo avtomatske telefonske centrale od sedanjih 600 na 1000 priključkov. Od planiranih 60 javnih telefon-skih govorilnic v srednjeročnem programu bo do konca leta zgrajenih 35. Stanovanjsko gospodarstvo Na področju gradnje stanovanj se je nadaljevala gradnja na Ambroževem trgu. Obiekt z 99 stanovanj-skimi enotami je bil končan in dan v uporabo v letu 1977, objekt s 57 stanovanjskimi enotami pa avgusta 1978. V letu 1978 je pričeta izgradnja I. faze usmerjene stanovanjske gradnje na Vodmatu ob Grablovičevi ulici, kjer bo zgrajenih 64 stanovanjskih enot, za drugi objekt potekajo pripravljalna dela. V letu 1977 je pri-četa izgradnja VI. Roške stolpnice v Hudovernikovi ulici s 70 stanovanjskimi enotami. Poslovno-stanovanjski objekt ob Trubarjevj cesti na-sproti tovarne Rog se v tem letu ne bo pričel graditi, ker je potrebno ponovno preveriti možnost zmanjšanja ga-baritov. Sprejet je odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok Nove Poljane (CS-6), ki bo v prihodnjem letu omogočil pričetek gradnje usmerjene stanovanj-ske soseske s 1200 stanovanji. Poleg novogradenj so bili v tem obdobju doseženi prvi vidni rezultati na prenovi starega mestnega jedra. Dela, ki so bila pričeta vjuniju 1977 na Hrenovi ulici 17, bodo v celoti dokončana v letošnjem letu. Dokončno je pripravljen predlog programa prenove 32 zgradb v starem mestnem središču. V teku zadnjih 2 let smo pospešili odpravljanje naj-slabših stanovanj VI. in VII. kategorije. S sredstvi druž-bene pomoči, udeležbo delovnih organizacij in lastno udeležbo je dobilo primerna stanovanja 160 družin. V pripravi je odprava nadaljnjih 32 stanovanj najslabših kategorij. V skladu s programirano družbeno pomočjo v stano-vanjskem gospodarstvu je v letu 1976 dobilo 376 družin in posameznikov nova solidarnostna stanovanja, po natečaju iz leta 1977 pa bo dobilo stanovanja 195 družin in posameznikov. Za potrebe borcev je bilo dodeljenih 137 stanovanj, 276 stanovanjskih enot v naši občini pa je bilo dodeljenih s sklepi stanovanjske komisije. Družbena pomoč je dala zaželjene rezultate, saj v nobenem obdobju razvoja naše občine ni bilo v tako kratkem času razrešenih toliko težkih stanovanj-skih problemov. Stanovanjska skupnost je v letošnjem letu izpeljala postopek za subvencioniranje stanarin, vendar je bil odziv občanov zelo majhen. Samoupravna stanovanjska skupnost je ob sodelo-vanju občinske in krajevnih konferenc SZDL pospešila uveljavljanje hišne samouprave. Do sedaj so bili izvo-Ijeni hišni sveti in delujejo zbori stanovalcev skoraj v vseh stanovanjskih hišah. V vseh krajevnih skupnostih so bili oblikovani zbori stanovalcev, v katere delegirajo svoje delegate zbori stanovalcev hjš. Tako je hiša po-stala mesto odločanja, ki preko svojega delegata us-klajuje potrebe po investicijskem vzdrževanju. V tem letu so bila postavljena na trdnejšo osnovo tudi ra-zmerja med izvajalci in uporabniki, saj se tako v orga-nih skupnosti kot v skupščini stanovanjske skupnosti enakopravno srečajo in dogovarjajo uporabniki in izva-jalci. Pri adaptaciji podstrešii v stanovanja zaostajamo za planskimi predvidevanji. Ceprav je interes občanov za spreminjanje podstrešij v stanovanjske površine izje-mno velik, se predvsem zaradi nesoglasja stanovalcev vse prepočasi realizira. Varstvo okolja V smislu sprejetih usmeritev srednjeročnega plana, določil zakona o varstvu zraka, odloka o varstvu zraka in zakona o preprečevanju hrupa smo v letu 1976 pričeli razreševati problematiko varovanja okolja, zlasti s prizadevanji za odpravo prekomernega onesnaževa* nja zraka. Sprejete planske usmeritve in zakonska določila se vse prepočasi izvajajo, saj dosedaj še nobena organi- . zacija združenega dela ni sprejela sanacijskega pro-grama. Gosta zazidava, zastarele kurilne naprave in velika gostota prometa v občini Center po eni strani otežkočajo izvajanje ukrepov za varstvo zraka, po drugi sti*ani pa ravno to dejstvo narekuje odgovornejši pri-stop in hitrejše ukrepanje za zaščito okolja. Zato je nujen sprejem samoupravnega sporazuma o usta-novitvi skupnosti zd varstvo zraka, ki zaradi izredno. slabega odziva doslej še ni sprejet. Bili pa so doseženi nekateri pozitivni rezultati. Vsi novozgrajeni stanovanj-ski in poslovni objekti so bili priključeni na daljinsko ogrevanje. Odpravljene so bile nekatere večje kotlarne, ki so bile močan vir onesnaževanja zraka (Roško nase-Ije, Kidričeva ulica). V občini Center še vedno tri četr-tine objektov ni priključeno na daljinsko ogrevanje, kar zahteva aktivno sodelovanje vseh prizadetih dejavni-kov za hitrejše priključevanje na toplovodno ali plinsko omrežje. V pretečenem planskem obdobju smo več skrbi po-svetili tudi vzdrževanju javnih površin. Uspeli smo izboljšati čistočo cest, ulic, trgov in pločnikov in pre-prečili nekaj začetkov divjih odlagališč smeti oziroma odpadkov. Preprečili smo sicer krčenje in uničevanje javnih zelenih površin, nismo pa še izboljšali njihovega vzdrževanja. 4. KRAJEVNE SKUPNOSTI V prvih treh letih izvajanjasrednjeročnega programa so krajevne skupnosti v občini uresničevale naslednje prednostne naloge: - preoblikovanje krajevnih skupnosti v skladu z ustavo SRS in zakonom o združenem delu je potekalo uspešno pri čemer so se pokazali pozitivni rezultati pri uveljavljanju samoupravnih odnosov na vseh področjih krajevne samouprave. Krajevne skupnosti so vzposta-vile tesnejše sodelovanje z organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Dele-gatski odnosi se uspešno uveljavljajo na vseh področ-,. jih družbenega življenja in dela. Vse krajevne skupnosti so sprejele nove statute. Na temelju novih statutov so bile v vseh krajevnih skupnostih izvoljene nove delegatske skupščine, ki jih sestavljajo delegati delovnih Ijudi in občanov v krajev-nih skupnostih, delegati združenega dela in delegati družbenopolitičnih organizacij in društev v krajevnih skupnostih. Neposredno vključevanje delovnih Ijudi in občanov je zagotovljeno tudi preko delegacij za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in z oblikova-njem posebnih delegacij za vse samoupravne intere-sne skupnosti. V delo samoupravnih organov krajevnih skupnosti in v delo delegacij je vključenih znatno večje število občanov kot doslej. S tem je zagotovljena tudi večja možnost za resnično odločanje delavcev, delov-nih Ijudi in občanov glede zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb s področja stanovanjske in komunalne dejavnosti, otroškega varstva, socialnega skrbstva, izo-braževanja, kulture, telesne kulture, informiranja, var-stva potrošnikov, varstva človekovega okolja in sploš-nega Ijudskega odpora in družbene samozaščite. Dobre rezultate so dosegle krajevne skupnosti pri razvijanju stanovanjske samouprave, v vseh krajevnih skupnostih so organizirani zbori stanovalcev in izvo-Ijeni hišni sveti, ki ustrezno opravljajo svojo funkcijo v samoupravnem sistemu. V skladu z zakonom o samou-pravnih sodiščih so v vseh krajevnih skupnostih usta-novljeni poravnalni sveti, ki bodo lahko prevzeli porav-nalno funkcijo v samoupravnem sodstvu. V letih 1976-1978 so se okrepili materialni temelji samoupravljanja v vseh krajevnih skupnostih. Poleg sredstev, ki jih zagotavlja občinska skupščina v prora-čunu občine za splošne potrebe, se uspešno združu-jejo tudi sredstva delavcev na podlagi samoupravnega sporazuma o financiranju skupnih potreb. Samou-pravno združevanje dela in sredstev delovnih Ijudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih pa bo treba us-kladiti z zakonom o združenem delu, kar predstavlja temelj za zasnovo planov v prihodnjem planskem ob-dobju. S sredstvi, pridobljenimi s samoupravnim sporazu-mom o financiranju planov krajevnih skupnosti, so krajevne skupnosti Ajdovščina, Kolodvor, Stara Ljub-Ijana in Tabor že razširile svoje prostore in jih tudi primerno opremile za delo družbenih centrov. Krajevna skupnost Stari Vodmat pa je s temi sredstvi soudele-žena pri izgradnji novega družbenega centra, medtem ko v krajevni skupnosti Prule pripravljajo nadgradnjo prostorov za pridobitev kapacitet, ki bodo zagotavljale nemoteno delovanje vseh samoupravnih in drugih de-javnikov v krajevni skupnosti. Ob povezovanju z gospodarstvom in samoupravnimi interesnimi skupnostmi so težile krajevne skupnosti, da se njihov razvoj odvija v skladu z realnimi mož-nostmi, zato so tudi svoje planske naloge usklajevale in podrejale celovitemu razvoju občine. Ob tem so v kra-jevni skupnosti Stara Ljubljana pripravili načrt izgrad- , nje otroškega rekreacijskega igrišča na področju Ljub-Ijanskega gradu ter pri tem vključili v realizacijo te programske naloge vse zainteresirane dejavnike. V krajevni skupnosti Gradišče pa so v dogovoru s sa-moupravno interesno skupnostjo za otroško varstvo in s prispevki delovnih organizacij realizirali izgradnjo vzgojnovarstvenega zavoda. Krajevne skupnosti so v sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi obnovile otroška igrišča in jih tudi opremile z igraii; ,.- v vseh krajevnih skupnostih so oblikovani potroš-niški sveti. Krajevne skupnosti se zavzemajo v sodelo-vanju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, da bi stanovanjske prostore VI. in VII. kategorije namenili za obrtne dejavnosti, ki jih potrebujejo gospodinjstva. V krajevni skupnosti Kolodvor ježeodprt prvi gospodinj-ski servis; - sodelovanje s samoupravno stanovanjsko skup-nostjo se kaže tudi v tem, da so bila vsa stanovanja kategorizirana in da je bil opravljen pregled objektov, ki jih je potrebno revitalizirati. Več stanovanjskih ob-jektov na območju Stare Ljubljane in Prul ježe revitali-ziranih, ostali pa so v programu do konca tekočega planskega obdobja; - v vseh treh letih planskega obdobja so krajevne skupnosti organizirale vzgojo krajanov na področju družbene samozaščite, Ijudske obrambe in civilne za-ščite. V vseh večjih stanovanjskih objektih so tudi or-ganizirale enote hišne civilne zaščite in jih delno opre-mile s potrebnimi tehničnimi sredstvi. V vseh krajevnih skupnostih so bile opravljene vaje enot civilne zaščite, kjer so se pokazali uspehi usposabljanja pripadnikov enot civilne zaščite; - komisije za socialno varstvo v vseh krajevnih skupnostih so tesno sodelovale s strokovno službo socialnega varstva. Večje število ostarelih in osamlje-nih krajanov je bilo vključenih v domsko oskrbo. Ve-liko število socialno šibkih družin je dobilo enkratno pomoč, oziroma stalno socialno pomoč. Sosedska po-moč dobiva vedno bolj široko podporo v vseh krajevnih skupnostih, zlasti pa v krajevni skupnosti Poljane,kjer sodelujejo tudi študentke višje šole za socialne delavce in višje šole za medicinske sestre. V krajevnih skupno-stih Stara Ljubljana, Tabor, Prule in Kolodvor pa so organizirali predvsem krajane, ki so pokazali veliko požrtvovalnost pri teh humanih dejavnostih; - v vsem tem obdobju so krajevne skupnosti skrbele za vzdrževanje zelenih površin. Krajevne skupnosti so si prizadevale za priključitev stanovanjskih hiš na cen-tralno in toplovodno omrežje. Pri tem so bile uspešne krajevna skupnost Ajdovščina (bloki v Kidričevi ulici) in krajevna skupnost Poljane (Roške stolpnice); - krajevne skupnosti Tabor, Poljane in Gradišče so se neposredno vključile v priprave in sprejemanje pro-storskih in urbanističnih rešitev posameznih zazidalnih otokov ter so v zvezi s tem razgrnile načrte, organizi-rale in vodile javne razprave ozazidalnih načrtih, pred-lagale ustrezne rešitve. Druge krajevne skupnosti pa so se vključevale v izvajanje programskih nalog na po-dročju prometa, zazidav in renovacij. Značilnosti posameznih krajevnih skupnosti so nare-kovale nekatere posebne programske naloge: - krajevni skupnosti Ajdovščina in Gradišče sta si uspešno prizadevali za ureditev vzgojnovarstvenega zavoda na Erjavčevi cesti; - krajevna skupnost Poljane v sodelovanju z učenci srednjih šol in dijaških domov je uredila zelene povr-šine. V sodelovanju z občinsko konferenco sociali-stične mladine pa pripravlja ustanovitev kulturnega centra v Zarnikovi ulici: - krajevna skupnost Prule je sodelovala pri ureditvi prometnega režima v času gradnje Karlovškega mostu. Uspešno je sodelovala s SSS pri izvajanju revitalizacije stanovanjske zgradbe v Hrenovi ulici; - krajevna skupnost Stara Ljubljana je skupaj s sa-moupravno stanovanjsko skupnostjo izdelala program revitalizacije stanovanjskih zgradb. Sklenjenih je bilo 60 pogodb za prenovo zgradb; - krajevna skupnost Tabor je uredila in opremila otroško igrišče pri TVD Partizan Tabor in igrišče za balinanje. ¦ '¦ ,.. ¦¦ ,. •¦ 5. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA . IN UUDSKA OBRAMBA Družbena samozaščita V obdobju 1976-1978 je na področju družbene sa-mozaščite storjen velik korak naprej. S sprejemom družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v za-četku leta 1976 so bile dogovorjene pravice in obvez-nosti vseh nosilcev družbene samozaščite v občini. Podpisniki družbenega dogovora so takoj pristopili k usklajevanju svojih splošnih aktov. Posebej se je ta aktivnost pokazala po uveljavitvi zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Organiza- cije združenega dela so v svojih aktih opredelile druž-beno samozaščito ter ukrepe, aktivnost in odgovor-nost za njeno izvajanje v skladu z določili družbenega dogovora in zakona o družbeni samozaščfti, varnosti in notranjih zadevah. V nekaterih organizacijah združenega dela, posebno večjih, in tudi vseh krajevnih skupnostih v občini so organizirali narodno zaščito, ki je še posebej v letu 1978 doživela večji razmah tudi s svojo aktivnostjo. Zaradi boljšega delovanja narodne zaščite v organiza-cijah združenega dela in krajevnih skupnostih so bili organizirani seminarji za načelnike posameznih enot narodne zaščite. Ti seminarji se bodo še nadaljevali tudi v letu 1979. Pri izvajanju programa za leto 1978 smo naleteli na težave pri uveljavljanju družbene samozaščite v sa-moupravnih interesnih skupnostih s področja družbe-nih dejavnosti. Vzroki za to so objektivni pa tudi sub-jektivni. Objektivni so tam, kjer še niso formirane stro-kovne službe, ki bi bolj trdno povezovale izvajalce njihovih programov in jih zadolžile, da v svojih samou-pravnih aktih opredelijo družbeno samozaščito ter ukrepe, aktivnosti in odgovornost za njeno izvajanje. To nalogo bomo morali delno prenesti še v leto 1979. Finančna sredstva za realizacijo posameznih nalog so v organizacijah združenega dela in krajevnih skup-nostrh v večji meri zagotovljena. Tudi to je dokaz, da se družbena samozaščita vedno bolj uveljavlja. Ljudska obramba Splošna Ijudska obramba se v skladu s srednjeroč-nim načrtom vse bolj razvija in krepi kot sestavina nadaljnjega razvoja socialističnegasamoupravnegasi-stema in kot neodtujljiv del samoupravnih pravic, od-govornosti in družbenopolitičneaktivnosti delavcevter delovnih Ijudi in občanov. Nadaljnje podružabljanje obrambe in zaščite sloni na celovitem uveljavljanju ustavno opredeljenih samoupravnih družbenih od-nosov in postajajo tako obrambne priprave sestavina redne dejavnosti družbenih subjektov na vseh ravneh in v vseh strukturah od organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skup-nosti do občine in družbenopolitičnih in družbenih organizacij. Akcijska naravnanost je bila v letu 1978 usmerjena predvsem v celovitost in usklajenost razvoja obramb-nih priprav skladno s samoupravnim organiziranjem organov, organizacij in skupnosti v smislu ustave, za-kona o združenem delu in zakona o Ijudski obrambi. Vloga in dejavnost občinskih organov se postopoma uresničuje v skladu s spremembami in dopolnitvami statuta občine in mesta. V letih 1977 in 1978 so bili imenovani, v skladu z zakonom, nov svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občinske skupščine, odbori za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih in v pretežnem številu organizacij združenega dela, kjer tako nareku-jejo pogoji in možnosti. Obrambne priprave v organizacijah združenega dela se izvajajo načrtno, kar velja predvsem za tiste organi-zacije, ki so sistematično vključene v obrambne pri-prave v občini. Še vedno pa je bistvena pomanjkljivost, da se v obrambne priprave premalo vključujejo odgo-vorni strokovni kadri. Obrambne priprave v krajevnih skupnostih se vse bolj razvijajo v skladu z njihovo ustavno vlogo. Vsa prizadevanja bodo do konca leta in v letu 1979 usmer-jena v to, da bodo vse krajevne skupnosti dosegle načrtovani razvoj, ker so v tem pogledu med njimi še razlike, čeprav imajo vse ustrezne pogoje za izvajanje obrambnih priprav, v vsestransko povezovanje in us-klajevanje priprav z organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi in večje vključevanje žensk in mladine v sestavine splošne Ijudske obrambe. Proces vključevanja samoupravnih interesnih skup-nosti v izvrševanje pravic in dolžnosti na področju Ijudske obrambe se ne odvija zadovoljivo v skladu s postavljenimi načeli in cilji. Do konca letošnjega leta in v letu 1979 bodo vse moči usmerjene, da se te skupno-sti organizirajo v skladu z zakonom in vključijo v : obrambne priprave. - Dejavnost na področju obrambnih priprav terito-rialne obrambe je bila v skladu s srednjeročnim načr-tom usmerjena predvsem na mobilizacijsko in bojno pripravljenost enot in štabov ter na strokovno uspo-sabljanje in materialni razvoj. Analize uresničevanja načrta kažejo na uspešno izvajartje osnovnih nalog. Uresničen in delno presežen < je načrt vzgoje, izvršeni so načrtovani mobilizacijski ' preizkusi, izvršene so potrebne popolnitve in kadrov-ske spremembe v enotah in štabih teritorialne obrambe in s tem povečana mobilizacijska in bojna pripravlje-nost. Predvidena nabava orožja in opreme se zaenkrat le delno uresničuje, vendar v skladu s srednjeročnim načrtom in namenskimi finančnimi sredstvi. Prav tako ¦ ni dokončno urejena materialna zagotovitev za delova-nje enot teritorialne obrambe ob izrednih razmerah; Organizacija in številčnost enot in štabov civilne zaščite v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih sicer poteka zadovoljivo. Nadaljnja priza-devanja bodo usmerjena v organizacijo občinskih enot civilnc zaščite, v pospešeno ustanavljanje enot hišne •: civilne zaščite, njihovo organizacijsko ureditev, uspo- • sobljenost in opremljenost ter v povečano vključevanje • obveznikov civilne zaščite v načrtno izvajanje osnov-nega in dopolnilnega pouka za enote in štabe civilne zaščite, ker to usposabljanje zaostaja za potrebami. Dopolnilni pouk splošnega usposabljanja prebival-stva za izvajanje nalog in ukrepov priprav za obrambo in družbeno samozaščito se odvija po programu. ' Financiranje programov Ijudske obrambe se vrši iz sredstev spiošne porabe, iz sredstev temeljnih organi-zacij združenega dela in delovnih skupnosti za realiza-cijo lastnih obrambnih priprav in iz združenih sredstev temeljnih organizacij združenega dela in enovitih orga-nizacij ter delovnih Ijudi in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali ~ negospodarsko dejavnost, ki jih združujejo na osnovi ¦ samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje Ijudske obrambe v Ljubljani, h kateremu so podpisnice pristopile koncem leta 1977 in v letoš-njem letu. S sporazumom je uveljavljen nov na ustavi in zakonu zasnovan sistem financiranja Ijudske obrambe, h kateremu naj bi pristopili do konca leta 1978 vsi subjekti, ki tega dosiej še niso storili. , - -- • • 6. SPLOŠNA PORABA Pri oblikovanju sredstev za splošno porabo (občinski proračun) so bila v prvi polovici planskega obdobja upoštevana načela, ki jih je določil srednjeročni plan občine za to obdobje. Na osnovi teh določb so bili sprejeti letni dogovori o splošni porabi, v katerih je bil vsako leto konkretno določen tudi možen obseg sred-stev za financiranje posameznih oblik porabe. Podatki kažejo, da bo dosežen nivo proračunskih dohodkov v prvih treh letih izvajanja plana. Proračun-ski izdatki so prav tako v okvirih sprejetih dogovorov o splošni porabi. Analiza izva|anja srednjeročnega družbenega plana občine v prvih treh letih planskega obdobja je ena od osnov za pripravo smernic za izvajanje druž-benega plana v letu 1979 in obenem osnova za pri-pravo aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana in za dopolnitev srednjeročnega družbenega plana za zadnji dve teti planskega obdobja. Z letošnjim prvim polletjem zaključujemo prvo polo-vlco srednjeročnega obdobja, zato nam ugotovitve anallze v tej fazi lahko že služijo kot osnova za pri-pravo osnovnih usmeritev razvoja v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju, za katero Skup-ičlna že sprejema ustrezen odlok. Analiza pretečenega obdobja opozarja na neizpol-njevanje oziroma prepočasno izvajanje nekaterih sprejetih srednjeročnih planskih usmeritev, kar bomo morali upoštevati pri izdelavi aneksov planskih doku-mentov in smernic za izvajanje srednjeročnega plana v letu 1979, in sicer: 1. Kljub doseženlm pozitivnim premikom na po-dročju uveljavljanja samoupravnih odnosov v združe-nem delu ugotavljamo še vedno nezadostno razvite dohodkovne odnose in prepočasno združevanje dela in sredstev na osnovi samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja; 2. Razmorja v razporedltvi dohodka znotraj organiza-cij združenega dela ne odraiajo s planom predvide-nih razmerij saj kljub rasti celotnega prihodka in druž-benega proizvoda akumulativnost gospodarstva pada. Sredstva za osebno porabo rastejo hitreje od produktivnosti. Čeprav smo se z dogovorom o teme-Ijih srednjeročnega plana zavezali, da bodo sredstva za osebno, skupno in splošno porabo zaostajala za rastjo družbenega proizvoda, prehitra rast osebne in skupne porabe onemogoča večjo akumulativnost go-spodarstva; 3. Stopnja zaposlovanja je hitrejša od predvidene, pri tem pa je zaposlovanje bistveno hitrejše na nego-spodarskem področju, v gospodarstvu pa predvsem na delovnih mestih, na katerih se ne ustvarja nov dohodek; 4. Ob ftitrejši rasti zaposlovanja novih delavcev ugotavljamo nezadostno skrb za programirano usmerjeno izobraževanje in dopolnilno usposabljanje kadrov, kakor tudi prepočasno uveljavljanje dejan-skega nagrajevanja po delu; 5. Planirane investicije tako na področju gospo-darstva kot na področju stanovanjske izgradnje in družbenega standarda se realizlrajo v kasnejših ro-kih kot so bile predvidene. To ima za posledico, poleg dražitve objektov in kasnejše možnosti njihove upo-rabe, tudi kasnejše rezultate vloženih sredstev. Iz-gradnja zaostaja tako zaradi prepočasne priprave dokumentacije, zemljišč in spremljajočih objektov, kakor tudi zaradi neustrezne organiziranosti dela in zamud pri izvajanju del; 6. Ob izgradnji novih proizvodnih kapadtet organi-zadj združenega dela iz občine Center v drugih obči- nah, se prepočasl pripravljajo in uveljavljajo pro-grami za uvajanje nove sodobnejše proizvodnje z modernejšo tehnologijo in z večjim deležem vlože-nega znanja in visokoproduktivnega dela v objektih, ki ostajajo v občini; 7. Prepočasi se uveljavljajo samoupravni spora-zumi o združevanju dela in sredstev In uresničujejo dohodkovni odnosi med trgovino in proizvodnjo, kar ima za posledico ob prepočasnem prilagajanju proiz-vodnih programov tudi neustrezno založenost trga; 8. Na področju trgovine je nujna večja specializa-cija temeljnih organizacij združenega dela združenih v večje močnejše asociaci)e, kl bodo sposobne reali-zirati določila ustave in zakona o združenem delu o dolgoročnem planskem povezovanju s proizvodnjo na dohodkovnih osnovah; 9. Posebno pomembne naloge imajo zunanjetrgo-vinske organizacije združenega dela, ki bodo morale povezane s proizvodnjo izvajati sprejete planske usmeritve glede povečevanja izvoza, iskanja nado-mestila nekaterih surovin, polizdelkov in izdelkov, ki jih še vedno uvažamo in s tem zagotoviti predvideno pokrivanje uvoza z izvozom ob doslednem izvajanju sprejetih sistemskih zakonov na področju zunanjetr-govinskega in deviznega poslovanja; 10. Potrebno bo pospešiti povezovanje in združe-vanje dela in sredstev ter urejanje dohodkovnih od-nosov na področju turistične in gostinske dejavnosti, ker sicer planska predvidevanja na tem področju ne bodo dosežena; 11. Skupno porabo bo potrebno podrobno anallzirati in na nekaterih področjih spremeniti z dogovorom sprejeta razmerja med rastjo skupne porabe in druž-benim proizvodom; 12. Splošno porabo je potrebno zadržati v predvide-nlh planskih okvirih in iz nje izločiti vse tiste vrste porabe, ki jo moramo razre&evati v okvlru samou-pravnih interesnih skupnosti; 13. Zaradi kasnitve Izvrševanja plana stanovan]-ske Izgradnje bodo potrebne poleg delnih sprememb planskih dokumentov predvsem takšne usmeritve v zadnjih dveh letih tekočega srednjeročnega obdobja, ki bodo zagotovile hitrejšo pripravo zemljišč, komu-nalnih in ostalih spremljajočih objektov In s tem hi-trejšo stanovanjsko izgradnjo v naslednjem srednje-ročnem obdobju; 14. Z zakasnitvami se realizirajo planske usmeri-tve urejanja in izgradnje komunalnih vodov in naprav, ki naj bi v večji meri vplivale tudi na izboljšanje človekovega okolja, kar bo potrebno v naslednjih letih pospešiti; 15. V zadnjih dveh letih izvajanja tega srednjeroč-nega plana bo potrebno še nadalje utrjevati krajevno samoupravo s ciljem nadaljnjega dograjevanja kra-jevnih skupnosti v skupnosti, v katerih bodo delovni Ijudje in občani celovito uveljavljali svoje interese. IZVRiNI SVBT Ljubljana, Mptambar 1978 ' '"' ' STANJE IN PROBLEMI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE OBČINE LJUBLJANA CENTER Oelegatski sistem In samoupravni odnosi v okviru SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Center: S postopnim razvijanjem in uveljavljanjem samou-pravnih odnosov v naši družbi je nastala potreba, da se vzgojna izobraževalna dejavnost na območju Ijubljan-skih občin organizira na temeljih, ki smo jih začrtali z ustavo in zakonom o združenem delu. Po intenzivni družbenopolitični akciji je bila koncem decembra 1974 leta ustanovljena Samoupravna intere-sna skupnost za vzgojo in izobraževanje občine Ljub-Ijana Center in tudi drugih Ijubljanskih občin. Nekoliko kasneje, v aprilu 1975 je bila s samouprav-nim sporazumom ustanovljena Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana z namenom dogovarjanja in skup-nega odločanja o vseh tistih nalogah, za katere je bilo s samoupravnim sporazumom določeno, da jih enotno enakopravno in vzajemno uresničujemo na področju vseh Ijubljanskih občin. V okviru SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljub-Ijana Center se združujejo delovni Ijudje v temeijnih organizacijah združenega dela, občani v krajevnih skupnostih, delavci, iz vzgojno izobraževalnih organi-zacij, da bi se dogovarjali in odločali o nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja v občini Ljubljana Cen-ter. S samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi mestne in občinskih izobraževatnih skupnosti je bila ustanov-Ijena tudi Skupna služba izobraževalnih skupnosti Ljubljane, ki opravlja dogovorjene naloge za vse občin-ske in Mestno izobraževalno skupnost Ljubljana. Delo skupne službe je strokovna osnova za odločanje v samoupravno organiziranem področju vzgoje in izo-braževanja na občinski in mestni ravni. Skupna služba dobro opravlja vse zadeve na mest-nem nivoju, so pa določene težave pri reševanju nalog in problemov, ki zadevajo specifične probleme posa-mezne občinske izobraževalne skupnosti, oziroma po-samezne šole. Na podlagi dosedanjega delovanja delegatskega si-stema v SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljub-Ijana Center, lahko podamo naslednje ugotovitve: - organiziranje izobraževalne skupnosti na ravni ob-čine pomeni novo kvaliteto v razvoju samoupravljanja na področju vzgoje in izobraževanja; - razprave v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih o izhodiščih za oblikova-nje programov občinske izobraževalne skupnosti Ljub-Ijana Center za posamezna leta in o sprejemanju teh programov so omogočile dogovarjanje med delovnimi Ijudmi, ki se v svojem interesu in interesu svojih otrok sporazumevajo in dogovarjajo s pedagoškimi delavci (izvajahci); S sprejetjem samoupravnega sporazuma o osnovah plana vzgoje in izobraževanja za obdobje 1978-80 so bile opredeljene temeljne naloge in usmeritve na po- dročju vzgojno izobraževalne dejavnosti v tem srednje-ročnem obdobju. Z aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljnih planih družbenih dejavnosti za posamezna leta se je povečal neposredni vpliv delavcev na obseg vzgojnoi-zobraževalnih programov za: - enotni program vzgoje in izobraževanja, - dodatni program občinskih izobraževalnih skup-nosti v Ljubljani, - program skupnih nalog občinskih izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji, - program vzajemnega kreditiranja naložb v osnov-nošolski prostor v SR Sloveniji. V letu 1977 je enotni program, ki ga sprejemamo \fc. okviru Izobraževalne skupnosti Slovenije predstavlja v Ljubljani 73,2% programskih nalog izobraževalnih skupnosti Ljubljane. Dodatni program ni toliko posledica višjih cen vzgoj-noizobraževalnih storitev v Ljubljani, kot posledica večjega obsega teh storitev (podaljšano bivanje učen-cev, celodnevna osnovna šola, jutranje varstvo, šolske svetovalne službe, v osnovnih šolah, v glasbeni šoli in v nekaterih drugih oblikah vzgoje in izobraževanja, ki se neposredno povezujejo z vzgojno izobraževalnim pro-cesom vosnovni šoliali pagadopolnjujejo) -Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, TOZD Center za kulturo mladih pri Pionirskem domu v Ljubljani, učni oddelki v Kliničnem centru, vzgojno izobraževalna dejavnost nekaterih organizacij in društev. V dodatnem programu občinske izobraževalne skup-nosti so vključene tudi naloge, ki jih sicer po zakonu ne bi bilo treba obvezno financirati, vendar pomenijo ure-sničevanje dogovora o načrtnem razvijanju javnosti dela samoupravnih interesnih skupnosti tudi prek skupno dogovorjenega informativnega sistema (IN-DOK Center, Radio-glas Ljubljana) in o graditvi poti spominov in tovarištva. Zaradi širjenja materialne baze osnovnega šolstva v Ljubljani se dodatni program vsako leto širi in bogati. Novi objekti zgrajeni iz samoprispevkov, sicer ustvar-jajo boljše pogoje za vzgojno izobraževalno delo, pri-našajo pa tudi nove stroške, zahtevajo večja sredstva za ogrevanje, vzdrževanje, čiščenje, amortizacijo, vodo in elektriko. V občinski izobraževalni skupnosti Lj.-Center in v vseh drugih občinskih izobraževalnih skupnostih po-meni nov način oblikovanja cen (enot) storitev za delo vzgojnoizobraževalnih organizacij pomemben instru-ment za dogovarjanje in sporazumevanje, oziroma svo-bodno menjavo dela, ter enotno rešuje te probleme na celotnem področju Ijubljanskih občin. Ne glede na to ugotovitev pa se pojavlja že kronično problem nizkih osebnih dohodkov prosvetnih delav-cev, ki še vedno zaostajajo za dohodki za drugimi delavci v materialni proizvodnji. Ta problem ni bil rešen v skladu z načrtovanimi cilji. Čeprav ne edini, pa je tudi to eden osnovnih vzrokov za pomanjkanje prosvetnih delavcev za nekatera pred-metna področja (tehnični pouk, telesna vzgoja, mate-matika, fizika, glasbeni pouk itd.) Kadrovska struktura v osnovnih šolah Kadrovsko strukturo pedagoikih delavcev v osnov-nih šolah v šolskem letu 1977/78 prikazuje tabela 1. TABEIA 1: STKJKTURA PEDM30ŠKEH EELAW3V Vrsta pedagoš- Skupaj Z ustrezno izcbrazbo Z neus- kih dslavcev število Sku- Sred- Viš- Viso- trezno ped.del. paj nja ja ka izobr. ravnatelj 7 7 1 2 4 - panočnik ravna- telja 9 9 3 3 3 učit.za razred- ni pouk 95 87 49 37 1 8 učit.za predmet- nl pouk 145 134 16 65 53 11 SKUPAJ: 256 237 69 107 61 19 V istem šolskem letu je bilo v osnovnih šolah nasled-nje število šolskih strokovnih delavcev: 6 socialnih delavcev, 6 psihologov in 1 logoped. Posebno kritično je stanje pri kvalificiranih učiteljih za razredni pouk, saj so takšni učitelji v podaljšanem bivanju že prava redkost. V šolskem letu 1977/78 je bilo v osnovnih šolah skupaj 79 učiteljev v podaljšanem bivanju, od tega 27 s srednjo, 26 z višjo, 11 z visoko in 15 z neustrezno pedagoško izobrazbo. Kadrovska situacija se ne izboljšuje, sistem štipendi-ranja sicer zajema precejšnjo število štipendistov na pedagoških šolah, vendar pa je izredno majhno število štipendistov iz občine Ljubljana Center in drugih Ijub-Ijanskih občin. Razpise za štipendiranje je treba ponav-Ijati, odziv pa je minimalen. V letu 1978 so izobraže-valne skupnost v Ljubljani (skupna naloga mestne in občinskih izobraževalnih skupnosti) naprej štipendi-rale preko 250 štipendistov na pedagoški akademiji, Visoki šoli za telesno kulturo, na glasbenih šolah ih Gimnaziji pedagoške smeri, vendar je odliv prosvetnih delavcev v druge dejavnosti še vedno zelo močan. V perspektivi se bo precejšnje število učiteljev upokojilo; V gimnaziji pedagoške smeri je prek 150 štipendistov kar je solidna osnova za usmerjanje v tiste smeri štu-dija, kjer so kadrovske potrebe največje - v deficitarne pedagoške stroke. S pomlajevanjem pedagoških mest postaja vse bolj pereč problem stanovanj. Trenutne potrebe so v Ljubljani preko 50 stanovanj. Vsaka šola rešuje probem stanovanj po svoje, enotne stanovanj-ske politike v Ljubljani pa ni. - Treba bo skupno s samoupravno stanovanjsko skup-nostjo, stanovanjsko banko, izobraževalno skupnostjo in vzgojnoizobraževalnimi organizacijami izdelati kon-kreten program, ki bo učinkovit, če bodo sredstva za stanovanjsko gradnjo združena za pedagoške delavce v vsej Ljubljani. Občinska izobraževalna skupnost bo zato podprla prizadevanja Mestne izobraževalne skupnosti po enot-nem urejanju politike stanovanj v okviru vseh Ijubljan-skih občin. Večji problemi, ki ostajajo odprti so problemi glas-bene šole in DU Boris Kidrič, ki ima oddelke za osnovno izobraževanje odrasiih. Program glasbene šole je uvrščen v dodatni program, kar ne zagotavlja večjega širjenja programa in množičnejšega vključeva-nja otrok v glasbene šole. Zanimanje za glasbene šole je namreč mnogo večje, kot so dejanske možnosti glasbene šole. V glasbene šole je zajetih 11% osnovnošolskih otrok v Ljubljani. Poseben problem so neustrezni prostori glasbene šole. Poleg izobraževalne skupnosti bi morale učinkoviteje sodelovati pri razreševanju problematike glasbenega šolstva tudi občinska kulturna skupnost, oziroma ob-činske kulturne skupnosti v Ljubljani, saj se šole npr. v Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje učenci vseh Ijubljanskih občin (v Zavodu za glasbeno in ba-letno izobraževanje je 289 učencev \z izven Ijubljanskih občin). Za osnovno šolanje odraslih mora DU Boris Kidrič gostovati v večernem času v prostorih osnovne šole Tone Čufar, kar pa ni ustrezna rešitev. Za potrebe osnovnega šolanja že zaposlenih bo potrebno v priho-dnosti najti ustrezne rešitve (potrebno bi bilo zgraditi novo zgradbo za celotno Ljubljano, ki bi hkrati služila tudi za vse ostale potrebe DU Boris Kidrič - kot v drugih republiških središčih). Dosedanja prizadevan|a za vsebinsko in samoupravno preobrazbo vzgoje in izobraževanja v občfni Ljubljana Center Glede na srednjeročni družbeni plan razvoja občine Ljubljana Center za obdobje 1976/80 so bile postav-Ijene tudi glavne naloge in usmeritve na področju vzgoje in izobraževanja, ki so naslednje: - poglabljanje marksistične idejnosti vzgojnoizo-braževalnega procesa, razvijanje idejnosti in aktivnosti mladih; - izboljšanje materialnih in kadrovskih pogojev predšolske in osnovnošolske vzgoje in izobraževanja ter modernizacija prostora in opreme; - zagotavljanje enakih možnosti vključevanja mla-dine v vse smeri \n stopnje usmerjenega izobraževanja; - razvijanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti na na-,. čelih celodnevne šole in razvijanje male šole; - zmanjšavanje osipa v osnovni šoli; - povečanje kvalitete osnovnošolskega izobraževa- * nja in vzgoje; - organiziranje osnovnošolskega izobraževanja odraslih in zagotavljanje temeljnih pogojev dela izo-braževalnim organizacijam združenega dela, ki oprav-Ijajo izobraževanje odraslih in vključevanje teh organi-zacij v enoten izobraževalni sistem; - usposabljanje mladine in odraslih za naloge na področju splošnega Ijudskega odpora in družbene sa-mozaščite, ter zavarovanje zdravega okolja; - ugotavljanje kadrovskih potreb v občini za potrebe združenega dela in zadovoljevanje teh potreb v usmer-jenem izobraževanju z ustanavljanjem usmerjenega izobraževanja in centrov za družbenopolitično izobra-ževanje; - dodeljeno bo ustrezno število kadrovskih štipendij za zagotavljanje potrebnega števila pedagoških delav-cev; - ustvarjanje družbenoekonomskih pogojev s tež-njo, da se področje vzgoje in izobraževanja uveljavi kot del združenega dela in kot proizvodni dejavnik, kar bomo dosegli z uveljavljanjem dohodkovnih odnosov in svobodne menjave dela med delavci v združenem delu; - samoupravna interesna skupnost bo v srednjeroč-nem obdobju skrbela za postopno urejevanje material-nih in stanovanjskih vprašanj pedagoškega kadra; - dograjevanje sistema solidarnosti, vzajemnosti delovnih Ijudi pri uresnifievanju enotnega programa bbčinskih izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji. Glede na opredeljene naloge v srednjeročnem druž-benem planu občine Ljubljana Center je samoupravna interesna skupnost za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Center v sodelovanju z občinskimi in mestno izobraževalno skupnostjo Ljubljana v prvi vrsti skrbela za razvoj materialnega položaja vzgojnoizobraževalne dejavnosti in zagotavljanja s samoupravnim sporazu-mevanjem potrebna sredstva za delovanje vzgojnoizo- \z podatkov v tabeli 4 je razvidno, da nekoliko zaosta-jamo z načrtovanimi kvalitetnimi spremembami v osnovnem šolstvu predvsem v razvoju celodnevne osnovne šole. Po srednjeročnem programu naj bi prešli na ce\o-dnevno osnovno šolo dve osnovni šoli v šolskem letu 1977/78, dejansko, pa je prešla le ena osnovna šola s 6 oddelki in s 169 učenci, kar predstavlja 3,8% od vseh učencev v občini. Osnovni razlog za zaostajanje za predvidevanji je zakasnitev izgradnje načrtovanih ob-jektov. Tudi odpiranje novih oddelkov podaljšanega bivanja, v katere je vključenih 38,4% vseh učencev, kaže na dokaj ugodno stanje v razvoju osnovnega šolstva in pomeni najvišjo vključitev v oddelke podaljšanega bi-vanja v Sloveniji. Značilno za večino šol v občini Ljubljana Center je, da delujejo v sicer ugodnih pogojih ene izmene, ven- ^TAEELA: 5 braževalnih organizacij in je s tem vplivala na kvaliteto vzgojnoizobraževalnega programa. Zaradi širjenja programa in večjih potreb, kot pa jih dopuščajo finančne možnosti, pa ni bilo možno v celoti realizirati zastavljenih nalog. ¦1' . . dar pa ne v najbolj ustreznih pogojih (pretežno stare zgradbe). Z dograditvijo prizidkov iz programa samoprispevka I in adaptacijami,za katere je sredstva zagotovila občin-ska skupščina in s sredstvi združene 75% amortizacije nepremičnin, se bo stanje prostorskih zmogljivosti v letu 1979 bistveno izboljšalo. Izgradnja po programu samoprispevka I bo zaklju-čena do konca leta 1978 in zajema: prizidek z 8 učilni-cami, razdeljevalno kuhinjo, več namenskim prosto-rom in zakloniščem pri osnovni šoli Prule; prizidke z 8 učilnicami in telovadnico pri osnovni šoli Prežihov Voranc; prizidek s 4 učilnicami in večnamenskim pro-storom pri osnovni šoli Tone Tomšič in telovadnico pri osnovni šoli dr. Jože Potrč. S sredstvi za adaptacije si osnovne šole posodabljajo prostore predvsem z vidika prehoda na celodnevno šolo. .... TABEIA 4: Podatki po osncwnih šolah septembra. 1978 št. Stevilo učencev od tega v učni oddelki oddelltl PB odd. Stav. \rodmL admin. Stevi- Stev. 5te», OSNOVNE Pž v učniJ» uS-l v i pp 1 jutr. e.gtrJ podrui.8. " ientr.l pote. 00Š *™&u |°f* l^" l° kajii. 6SS toLk Solo M.POtrč 6oo 6oo 376 7o 2} - - 15 2,5 12 Ifidina - w - - 5»; m 56 2o - - 9 - - i,e 6o o,i i l M.VrhCJVnlk 66o - - 66o 2^8 28 2* - - 12 o,9 12 i Prežihov V - ! 956 6o7*}29arh.) 9}o }64 98 45 (2o+15!rh.) 14 - - 5,2 - - 12 RTUle - 7« - - 7ol ^78 46 24 - - 1} 1,5 12 T.Čufar - 6*1 - -^ 64i 354 94 22 - - 14 - 5,1 - - j 3 1 T.TcmSič - 25o - 169 419 31 42 lo } 6 1,4 12 Kl.oenter _;99__ 99 n - 1- j.tevec - I 4ol - - 401 I09 16 3? - - _2____=_ _r________^_ _=_________1_ _t__ IS CEMTEE - !».4}o - 169 '*.>99 1«13 4}4 169 - - 78 6 14,2 - - 7 12 DU Borls Kidrič; V šolskan letu 1978/79 je vključenih v osnovno šolo za cdrasle 292 slušateljev v 12 oddelklh Število uieneev .aknpaj Št«vilo učnlb oddelkov______________ —rm—I 1979—rm°--------*?tb------tvm-----1 r^Bo ~~ 0SN3VNA ŠOIA---------------------------------------------------------------.....-----------------Z------:--------------- 8 d. 4 a. 8 n. 4 n, 8 n. 4 n. 8 n. 4 m. 8 n. 4 m. 8.B. 4 b. dr.J.PotrČ 606 608 608 672 672 672 23 23 23 13 U lo tedim 551 539 539 588 588 588 21 2o 2o a 21 21 ' ¦ . , M.Vrh3Vnik 691 668 668 672 672 672 25 24 24 21 21 18 Prežihov V. 87o 895 895 9oo 9oo 925 33 35 35 36 36 37 .- =-• ^ Prule 723 ?O5 7o5 672 672 672 25 24 24 18 1S 15 '•¦^'•Vt;' T.Čufar 635 628 628 616 616 616 22 22 17 15 15 13 :'"' T.TcmŠiČ 429 429 429 448 448 448 12 lo lo 8 8 6 .' K. center x?o 99 99 99 99 99 15 13 15 1? 13 1? S K U P A J 4.675 4.571 4.571 4.667 4.667 4692 176 171 165 145 145 133 30 / dogovorl - »kupščlntkm prllogm Iz podatkov v tabelah 5, 6, 7 in 8 je razvidno, da bomo imeli v letu 1979 v celodnevni osnovni šoli pre-dvidoma 980 ufiencev ali 21,0% od vseh učencev.' Leta 1980 pa 1260 učencev ali 26,9% od vseh učen-cev. Od 7 osnovnih šol bo 5 šol prešlo na celodnevno osnovno šolo v letu 1979. V letu 1980 predvidevamo, da bo v oddelke celo-dnevne osnovne šole in podaljšanega bivanja vključe-nih že 47,6% vseh osnovnošolskih otrok v občini. Ti podatki kažejo na uresničevanje dogovorjene politike razvoja podaljšanega bivanja in celodnevne osnovne šole v Ljubljani. '.-... ; Nekateri kvalitatlvni kazalci vzgojnoizobraževalnega dela Priprava otrok na šolo Pripravootrok na šolo (malo šolo) so v občini Ljub-Ijana Center v celoti prevzele vzgojnovarstvene organi-zacije. Izvajale so jo v rednem delovnem programu TOFFTA; 6 _ Žtarilo ugenear v oddelklh podal.ičanaga bivan.ja _______________ " OSNOVNA ŠOIA MiWV kv^«.l * ^ TsvH.iuS. ^°° |» vkl.1už. c^MJVNA **->>-& 5 n. ZTin « I TTwT. 4 m. 1 BTbI5HnT dr.J.Potrč . 267 295 18,5 295 72 lo.7 72 72 lc,7 lLdina 23o 16o 29,7 16o 16o 27,2 16o 16o 27,2 M.VrhOVnik 2o4 24o 35,9 24o 216 32,1 216 1*4 21,4 Prežihov V. 290 344 38,4 344 368 4o,9 368 592 42,4 Pr^e • " ¦ 266 288 4o,9 238 144 21,4 144 72 lo,7 ^•^F . : J 31o 333 53,o 333 216 35,1 216 96 15.6 K aSter lo7 84 19'6 34 ** llt2 ^ 2" 5>* * 12 12 12,1 12 12 12,1 12 12 12,1 ; S K U P A J 1.686 1.756 38,4 1.756 1.236 26,5 1.236 972 2o,7 TABELA: 7 Štev. oddelkov podal.i.blvan.ia Čtevilo uženeev v COŠ________ ____________ OSNOVNA ŠOLA 1978 I 1979 I ]^5o T97S T9~79" 193o 8 n. 4 m. 8 d. 4 n. 8 m. 4 o. 8 m. 4 o. * 8 n. 4 a. % 3 m. 4 a. % dr.J.Botrč 12 13 13 3 53 - 308 45,8 3o3 308 45,8 I^dina I08 88 86 _____---- M.Vrhovnik 11 12 12 9 9 6 84 12,5 84 168 25,0 Prežihov V. l« 15 15 16 16 17 ___._- - P^uie ( .. 12 12 12 6 6 3 - - 168 25,0 163 252 37,5 T.Čufar -. ,c 14 14 97 7 4 - - i4o 196 31,a 196 252 4o,9 T.ltnnšič <:; • 4 3 32 2 1 118 176 41,o 176 224 5o,o 224 23o 62,5 K.center X1 lx 1X ......._. S K U P A J 78 78 73 52 52 43 118 176 3,3 316 98o 21,o 98o 126o 26,9 TftRFlA: 8 I Število oddelkov COŠ I __7 P3 t*COŠ ffl " ------- OSNOVNA ŠOA J157S___j 1979------------T5So— 1973 I iV/i Ir=a I 8 m. 4 m. 8 m. 4 m. 8 m. 4 o. __________: dr.J.Potrč _ - 11 11 11 48,5 56,5 56,5 Ledina ¦ ______ 29,7 27,2 27,2 M.Vrhovnik .-'/ ¦ _ _ 3 3 6 35,9 44,6 46,4 Pnežihov V. ,. > _ _ _ _ '_ 38,4 4o,9 42,4 Prule ' 6 6 9 4O,9 46,4 48,2 T.Čufar ¦ _ _ 5 7 7 9 53,0 66,9 56,5 •- v T.TcmŠiČ 4 6 6 8 8 lo 60,6 61,2 67,9 K.center \ - - - . - 12,1 12,1 12,1 SKUPAJ 4 6 11 35 35 45 42,2 47,5 47,6 preko vsega leta in v popoldanskem času s skrajšanim programom. Celoletna priprava na šolo je potekala v 16 oddelkih (386 otrok po podatkih za leto 1978). V popoldanskem času je deloval en oddelek cefo-letne priprave otrok pri WZ Stari Vodmat. V skrajšano malo šolo (120) je bilo vključenih 136 predšolskih otrok. Osnovni problem pri organizaciji skrajšane male šole je kader, ki opravlja to delo poleg redne delovne obvez-nosti in poleg različnih oblik razširjene dejavnosti vzgojnovarstvene organizacije. V perspektivi je treba zajeti v celoletno malo šolo vse otroke določene starosti. Učni rezultati osnovnošolsklh otrok Učne rezultate osnovnošolskih otrok v šolskem letu 1977/78 prikazuje tabela 2, učne uspehe in osip po posameznih osnovnih šolah pa tabela 3. TABEIA 2: UČNI KEZULTMT 06NCIVM0ŠOISKIH OTICK Število Napreduje Ne napreduje Pazred Odd. Učencev število % Število % ¦ 1 20 522 520 99,62 2 0,38 2 19 521 517 99,23 4 0,77 3 18 514 512 °9,61 2 0,39 . 4 19 583 578 99,14 5 0,86 5 23 624 616 98,72 8 1,28 6 21 625 605 96,80 20 3,20 7 21 593 586 98,82 7 1,18 8 21 543 536 98,71 7 1,29 SKUPAJ 162 4.525 4.470 98,78 55 1,22 7ABEIA 3: UČNI USPEHI IN OSIP Napreduje Ne napreduje Osip Š o 1 a štev. &te- % šte- % šte- % vseh vilo vilo vilo učerc-_______________oev__________________________________________ Ledlna 571 570 99,82 1 0,18 3 5,55 M.Vrhovnik 700 694 99,14 6 0,86 7 8,05 T.Tbmšič 432 424 98,15 8 1,85 3 7,32 dr.J.Potrč 618 611 98,77 7 1,13 3 7,32 P.Voranc 845 822 97,28 23 2,72 8 7,27 Prule 731 725 99,18 6 0,82 2 2,67 T.Čufar 628 624 99,36 4 0,64 4 4,40 SKUPAJ 4525 4470 98,78 55 1,22 30 5,64 K ugodnim učnovzgojnim rezultatom je poleg veli-kega prizadevanja pedagoških delavcev in izboljšanih materialnih pogojih za pouk (oprema, kabineti itd.) pripomogel velik odstotek zajetih otrok v podaljšano bivanje. V prostovoljnih dejavnostih sodeluje 77% učencev pod vodstvom 127 mentorjev-učiteljev in 18 zunanjih sodelavcev. Kar 40% učencev je vključenih v organizacijah in društvih izven šole. Vključenost otrok v prostovoljne dejavnosti bistveno prispeva k socialistični vzgoji mlade generacije. Poklicno usmerjanje vodijo na šolah komisije, ki sodelujejo z Zavodi za zaposlovanje. V letu 1977 se je iz osnovnih šol občine Ljubljana Center odločilo za na-daljnje šolanje na gimnaziji 278 učencev od 543 osmo-šolcev. Za šolanje na Pedagoški gimnaziji se je odlo-čilo 9 učencev, za Vzgojiteljsko šolo 4 učenci in za vojaške šole 6 učencev. Take poklicne odločitve so močan odraz zapostavljanjadoločenih poklicev; izrazit pa je pritisk na glmnazije. Pri nadaljnjem poklicnem usmerjanju bo treba to neugodno strukturo bistveno spremeniti. V redno šolsko prehrano je vključenih okoli 90% vseh otrok. Z razširitvijo celodnevne šole se bo pove-čala potreba po redni prehrani otrok v osnovni šoli. Poseben problem predstavljajo cene šolske prehrane. Samoupravne interesne skupnosti bodo morale temu problemu posvetiti posebno pozornost (regresiranje prehrane, zagotovitev osebnega dohodka osebju zapo-slenem v šolskih kuhinjah). Preskrba osnovnošolskih otrok z učbeniki in šol-skimi potrebščinami je v občini Ljubljana Center neu-strezno organizirana. Kljub družbenemu dogovoru, podpisanem v letu 1978, se stanje bistveno ni spreme-nilo. S krepitvijo fonda v knjižnicah za učbenike in z enotnim in skupnim naročanjem potrebnih knjig in šolskih potrebščin, naj bi šole pomagale znižati delež prispevka staršev. Ugodni rezultati skupnega nakupa in izposoje na posameznih šolah (npr.: Tone Tomšič, Prule) kažejo na postopno enotno organizirano akcijo v naši občini. Ugotovimo lahko, da starši niso naklonjeni izposoja-nju in rabi starih učbenikov. K izboljšanju stanja na tem področju naj bi prispevale tudi enote izobraževalnih skupnosti pri vzgojnoizobraževalnih organizacijah. ZAKLJUČKI IN PREDLOGI Doseženi kvalitativni rezultati razvoja vzgoje in izo-braževanja v občini Ljubljana Center v primerjavi s preteklimi leti so nedvomno pokazali, da je mogoč napredek tega področja le z vsestransko aktivnostjo vseh družbenih dejavnikov in ne samo, ter predvsem samoupravne interesne skupnosti same. V občini Ljubljana Center je potekal razvoj nekaterih dejavnosti (kot npr: odpiranje oddelkov podaljšanega bivanja), hitreje kot v drugih občinah v SR Sloveniji. Z odpiranjem novih oddelkov celodnevne osnovne šole se bodo odpirale nove možnosti povezovanja šole s krajevno skupnostjo, društvi, klubi, organizacijami združenega dela in drugimi. Vsebinska in organizacij-ska obogatitev programov ostaja ena od prvih skrbi samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobra-ževanje, kar bo zahtevalo dodatne napore pri zagotav-Ijanju sredstev za te programe. Po predvidevanju se v občini Ljubljana Center ne bodo bistveno povečale kapacitete osnovnih šol glede na odliv prebivalcev v nova mestna naselja, pač pa bo treba poskrbeti za sodobno opremo šol (kabinetov, učil, knjižnic, učbeniških knjižnic, telovadnic, rekrea-cijskih površin itd.) ter s tem prispevati k boljšemu znanju učencev, oziroma racionalizaciji vzgojnoizo-braževalnega dela. Izobraževanje ob delu, katerega sestavni del je osnovno izobraževanje odraslih zahteva od vseh dejav-nikov, posebno organizacij združenega dela, da ustva-rijo potrebne pogoje za izobraževanje odraslih v okviru celotne Ljubljane. Z dograjevanjem sistema samoupravljanja, pred-vsem z ustanavljanjem enot izobraževalnih skupnosti ob šolah, pričakujemo bolj neposreden vpliv uporabni-kov na celotno vzgojnoizobraževalno delo in vzgojnoi-zobraževalne programe. Izboljšati bo treba kadrovskostrukturoz učinkovitej-šim sistemom štipendiranja, boljšim nagrajevanjem pedagoških delavcev, boljšimi materialnimi pogoji šol, ter zagotavljanjem stanovanj za pedagoške delavce. Z ugotovljenimi potrebami združenega dela po stro-kovnih kadrih v občini Ljubljana Center bo možno vključiti usmerjeno izobraževanje v proces dogovarja-nja in sporazumevanja v okviru občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Center. Sočasno z ustanavljanjem enot, bo treba sprejeti statut občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Center in s tem dograditi celoten sistem samoupravlja- nja na področju vzgoje in izobraževanja na temelju zaključkov 8. kongresa ZKS, ter resolucije o svobodni menjavi dela. LJuMJana, ««p«»inb»r 1978 Izvrini odbor afcupMJn« SIS tm vzgojo in Izobraiavani« INFORMACIJA O STANJU V , ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA, Kl SO POSLOVNO LETO 1977 ZAKLJUČILE Z NEKRITO IZGUBO IN O STANJU V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA, Kl SO PO PERIODIČNEM OBRAČUNU ZA I. POLLETJE 1978 IZKAZALE IZGUBO I. STANJEVOZD, Kl SO POZAKLJUČNEM RAČUNU ZA LETO 1977 IZKAZALE NEKRITO IZGUBO Po zaključnih računih za leto 1977 je v občini Ljub-Ijana Center izkazalo izgubo 9 gospodarskih organiza-cij združenega dela in ena obrtna zadruga in sicer v skupni višini 29,744.089,63 din. Od prikazane izgube je ostalo nekrito 4,896.079,70 din v treh organizacijah združenega dela in eni obrtni zadrugi. Nekrito izgubo so izkazale organizacije: Skupna izguba din Nekrito din Technacommerce 3,661.478,66 1.952.357,91 Marketing 2,586.279,15 1.783.916,55 Alpe Adria TOZD GHL 755.346,39 755.346,39 ONPZ »Brana-__________________377.458,85___________377.458,85 SKUPAJ______________________7,380.563,05_________4,869.079,70 Zbor zadruge »Brana« je ob sprejemu zaključnega računa za leto 1977 in ugotovitvi izgube sklenil, da bo zadruga sama krila izgubo najkasneje do 30. 3. 1978. Izguba v ONPZ Brana je bila v skladu s sklepom zbora zadruge v zakonskem roku v celoti pokrita. Ostale tri organizacije - Technacommerce, Marke-ting in Alpe-Adria - TOZD GHL so bile dolžne ukrepati v skladu z zakonom o pogojih in postopku za sanacijo (Ur. I. SFRJ, št. 58/76) t. j. sprejeti sklepe o uvedbi sanacijskega postopka in sprejeti program ukrepov za odpravo vzrokov nastalih izgub in ukrepov za zagotovi-tev uspešnega poslovanja. Te organizacije bi morale od dneva predpisanega za predložitev zaključnega ra-čuna do dneva nadomestitve izgubljenih sredstev v višini izgube izplačevati akontacije osebnih dohodkov v višini z zakonom zajamčenih osebnih dohodkov, ven-dar so se vse tri poslužile možnosti, ki jo je prinesel zakon o dopolnitvi zakona o pogojih in postopku za sanacijo (Ur. I. SFRJ, št. 5/78) in vložile zahtevke za odložitev roka za izplačevanje z zakonom zajemčenih osebnih dohodkov. Izvršni svet Skupščine SR Slove-nije je na osnovi sprejetih kriterijev in po pozitivnem mnenju izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Center delovnima organizacijama Technacommerce in Alpe-Adria odložil rok za izplačevanje z zakonom za-jamčenih osebnih dohodkov za dva meseca, medtem ko delovni organizaciji Marketing rok za izplačevanje z zakonom zajamčenihosebnih dohodkov ni bil odložen. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je sma- tral, da delovna organizacija Marketing ssvojim ravna-njem pri pridobivanju oz. delitvi osebnih dohodkov, ki ni bilo usklajeno z načelom, da se lahko sredstva za osebne dohodke povečajo samo, če se poveča doho-dek oz. čisti dohodek, ni izvajala priporočil in sklepov IS skupščine občine Ljubljana Center, in odložitve roka ni priporočil. V nadaljevanju podajamo kratek pregled poteka po-stopka saniranja in rezultate poslovanja v posameznih organizacijah združenega dela. Delovna organizacija Technacommerce je v skladu z določili zakona o pogojih in postopku za sanacijo sprejela sklep o uvedbi sanacijskega postopka in se-stavila in sprejela sanacijski program ter oboje v za-konskem roku predložila v obravnavo izvršnemu svetu skupščine občine Ljubljana Center, prav tako pa je predložila tudi prvo poročilo o izvajanju sanacijskega programa. Iz predloženih gradiv je bilo razvidno, da je sanacijski program, zlasti glede ugotovitev vzrokov za izgubo oz. slabo poslovno uspešnost in glede zastav-Ijenega programa ukrepov za odpravo teh vzrokov, ustrezno izdelan. S sklenitvijo pogodbe in samouprav-nega sporazuma ssanatorjem »Invest banko« Beograd je bila v celoti pokrita nekrita izguba po zaključnem računu za leto 1977. Finančno poslovanje delovne or-ganizacije v. I. trimesečju 1978 je bilo bistveno izbolj-šano zlasti v smeri gospodarnejšega poslovanja in za-časne razporeditve dohodka in čistega dohodka. Izvršni svet skupščine občine LjubljanaCenter jesana-cijski program kakor tudi prvo poročilo o njegovem izvajanju obravnaval na seji dne 21. 6. 1978 in vzel oboje na znanje s tem, da je zadolžil delovno organiza-cijo »Technacommerce«, da skupaj s periodičnim obračunom za I. polletje posreduje tudi tekoče poro-čilo o izvajanju sanacijskega programa. Poleg tega pa mora posredovati tudi dopolnjen srednjeročni pro-gram ter predlog bodoče samoupravne organiziranosti v sklopu večje organizacije združenega dela. Iz posla-nega poročila o izvajanju sanacijskega programa ka-kor tudi priloženega periodičnega obračuna za I. pol-letje izhaja, da je poslovanje v letošnjem letu v skladu s predvidevanji v sanacijskem programu uspešno. Ob sicer zmanjšanem obsegu poslovanja (posledica ukini-tve zunanjetrgovinske dejavnosti kot samostojne osnove dejavnosti delovne organizacije), ki se kaže v absolutno manjšem celotnem prihodku, kot pa je bil dosežen v lanskem prvem polletju, je bil doseženi do-hodek več kot trikrat večji in začasno razporejen v SLOVENIJE IN SKUP3ČINE SFRJ 1978 DRUlBENOPOLITlCNI ZBOR 50 DELEGATOV DELEGATE DRUZBENOPOLITlCNEGA ZBORA VOLIJO DRUZBENOPOLITlCNI ZBORI OBClNSKIH SKUPSClN. DRU2BEN0P0LITICNIZBOR sploSne volitve DRUZBENOPOLITlCNE 0RGANI2ACIJE 12 DELEGATOV SKUPSCINA SFRJ ZBOR REPUBLIK IN P0KRAJ1N 88 DELEGATOV VSAKA SOCIALISTlCNA REPUBUKA 12 DELEGATOV VSAKA SOCIALISTICNA AVTONOMNA POKRAJINA 8DELEGAT0V VOLIJO SKUPSClNE SOCIALISTICNIH REPUBLIK IN SKUP-SClNE SOCIALISTlCNIH AVTONOMNIH POKRAJIN. ZVEZNIZBOR 220 DELEGATOV VSAKA SOCIALISTlCNA REPUBUKA 30 DELEGATOV VSAKA SOCIALISTICNA AVTONOMNA POKRAJINA 20 DELEGATOV VOLIJO ZBORI OB-ClNSKIH SKUPSClN VSOCIALISTlCNIH RERUBLIKAH. 30 OELEGATOV IZSRSLOVENIJE SAMOUPRAVNA 0 R G A N I Z I R A N 0 Stl 0 B 0 I N E LJUBLJANA CENTER r ' IH ¦¦LIKaVAHJE ZIIIBV SKUPSCfiE MCSTA UUIUHIIE MAJ 1971 ZIIR ZIHZMEH IEU SMl II lll2l(_lllTlElll II »01 lltM »l ~~~~ . 60 DELEGATSKIH MESI ZIORMl 30 OELEGATSKIH MES7 ' . , ' .'. 36 | 8 1 6 | 2 | 1 | 5 | 2 | | 30DELEG^SKIHMEST | | ¦ ¦.¦¦ ; .- ': "' t t t t t V t" ...... t :¦ .: 11 I 2 I 2 I 1 | 1 I 1 | j ' -H . . I 6 | i; ¦ ' - ^__^ ¦ ¦ t t t t —' I____^r _________ SKMOUPRAVNE i - 2 _> - > ! delegate drJIbenopolitiC- skupscina vsake obCinenaob- . IIillll llET INTERESNE SK-PNOSTI ~ ^^ ^_« _^L-2 _ L ! nega zborajkupSCine me- moCju mesta ljubljane delegira preoseonik izvrSnega IRItHtdRt »RUmuail g gg 2 = L5Eg=gS S§_ = | STA UUBLJ AK VOLIJO DRUZ- PO 6 DELEGATOVV ZBOR OBCIN ,_> ™tDSEDHIRIZVRbMhbA 1 vzgoja in izobra2evanje Ž S = _§5 _l= Ss=! 5L -?! BEMOPOLITlC«ZBORI SKUP- MESTA UUBUANE , . - . 3 PODPREDSEDNIKI 2. raziskovahje SKUPINE DELEGATOV, OBLIKOVANE PO I ' ' ' • ' • 11 CLANOV 3. kultura PODROCjlH ZDRU2ENEGA DELA________________l_____________I______________J_______________________________________________ '--------------------1--------------------• ; ZORAVSTVEHO VARSTVO ^--------- XX j| I _ .„-« __________^----------------- 5 socialno varstvo aHUrablllfl UDbln| LJUDLJHIiri bLHICn -_ no^iueiri iibdiuui nociui - otroSko varstvo ^_______ PREDSEDNIK SKUPSClNE 1 2 POOPREDSEDNIKA SKUPŠClNE UBCIII8RIIIPHHMIII UHbHHI - SOCIALNO SKRBSTVO ^^^^ __________________PREDSEDHIK ZBORA__________________________________ ___________ PREDSMIK ZBORA_____________________________________________PREOSEDNIK ZBORA_________________ u, I _ |g I I 'SiLosi. ZIIR Z1RU2ENEMIIU IoelegatskaI I Ml2l[NMITItNI ZIII I I delecatska I ZBIR HRAJEHNtU SKIPNISII W sg slslils^ -Sanjska 70DELEGATSKIH MEST MESTA PO 35 DELEGAtSKIH MEST tjl^i.l 40 DELEGATSKIH MEST gg l|iS=slll =5 _________tttttt ttttt TTTTTTtT KONFERENCE DELEGACIJ 3C 5 3 7 1 1 51 j tVtt tt ¦ j '^¦•^ -^^-V^. PODROCJE - • I __i i§>|§°_S _i SKUPAJ I ' .' ' .;.. oi- a; ~> a o^ lu^—) ljjcd _ cz> co r>i~>_____________ t . . , Z MANJ KOT 30 DELAVCI 255 38 10 109 U2 DROlBEIiPOUTlJjlE KRAJEVNA 5 g» | _ I s cK,jpAJ ' , ,:/: s,e».udelegatov------liFiirisrTrir—-nn- ™*E»«"" ~Tillli|iiiI . ;;:A .______________________________________________________________________________________________ C 7 D I_________________ >—_____________- " . - ,.:. IZVOLJEME DELE6ACIJE 249 63 U tt 2 1 399 SIN&1KAT DELEGACIJE 11111111 8 r: "¦ ¦ — — ---¦!¦¦ - — - . - — -__-_——_—. -_-_-___-_ ________ -___-_-___ , _-__________-__—, 4^ r ______________________ ______ _______ _____ ______ ______ ___ ____ _—__ __——_-_-—_-__— STEVILO OZD IN DELOVNIH SKUPNOSTI 505 101 51 151 2 810 %B DELEGATI 15 21 17 20 20 17 20 20 150 _________________BBEANIŽACIJE ZDRUŽENEGA DELfl IN DELDVNE 5KUPNDSTI 2SM KRAJEVNE SKUPNOSTI OBLIKOUANJE ZBOROV SKUPSCINE Sl • .. ¦ "' - -¦ '¦> ¦ ''.¦¦'• l ¦-- '. •"¦-•¦'¦• SKUPSCINA SB SLDUENIJE ZBOR ZIMI2ENE6A DEIA I I ZBOR OBČIN 150 DELEGATSKIH MEST POPODROCJIH ' _______________________________'__^_ VSAKA OBClNA IN VSAKA P05EBNA DRU2- ORUZBENOPOLITlCNA SKUPNOST IMA V • 90 l 18 l 13 | 5 | 1 | 5 1 18 1 | ZBORU ENO DELEGATSKO MESTO. f t DEtL EgIaTI t t f ~ | 7 | 4 I 2 I 2 I 1 I T| \ I ; t t t t t , t """J; I 'DELJGAT 1 C3 z ' ¦¦¦.'• " ¦•• ' > ^ - 3= CD I ",- - = L§ S^^iI=Ss 2- žz ! SKUPINA DELEGATOV, OBUKOVANA IZ S S= gg<^So[iJS=! i OUID DOIO NO *S I_______________ SKUPINE DELEGAT0V,0BUK0VANE PO __________PODRDCJIH ZDRU2ENEGA DELA_____________________| t I SKUPSCINA DBČINE UUBUANA CENTER ZBII ZUUlENEBA IEII Zlll KRMEVNIISKIPNOSTI ¦-------------—-----------------1----------------------------:-------------1 !- ¦-«¦¦¦:/ ¦ : . . ¦¦;¦ KONFERENCE DELEGACIJ . .; : "; ',r*/¦;--.' ,.V. DELEGACIJE - :, -;-- OELEGACIJE t t OZD INOELOVNE SKUPNOSTI ¦ . - KRAJEVNE SKUPNOSTI korist dela čistega dohodka za poslovni sklad. Del čistega dohodka za osebne dohodke je bil ob planira-nem zmanjšanju števila zaposlenih nižji kot v lanskem prvem polletju. Poprečno izplačani čisti osebni do-hodki delavcev so letos znašali mesečno 5307 din in so bill za 2,2% višji kot v lanskem I. polletju. Kot je nave-deno, finančni rezultati v letošnjem I. polletju kažejo pozitivno tendenco poslovanja, manj ugodna pa je realizacija druge naloge, za katero je izvršni svet zadol-žil delovno organizacijo, t. j. sestava dopolnjenega srednjeročnega programa ob upoštevanju opustitve nekaterih enot in pa predložitev predloga bodoče sa-moupravne organiziranosti v sklopu večje organizacije združenega dela. Dopolnjenega srednjeročnega pro-grama delovna organizacija še ni posredovala, o pove-zovanju v sklopu večje OZD pa potekajo razgovori v okviru SOZD KIT - Ljubljanske mlekarne. Glede na pomembnost organiziranja v okviru večje in stabilnejše organizacije združenega dela za nadaljnji razvoj delovne organizacije je nujno potrebno pospe-šiti postopek za novo samoupravno organiziranost in ga zaključiti do zakonskega roka (11. december 1978). Delovna organlzacija Marketing je v zaključnem ra-čunu za leto 1977 izkazala nekrito izgubo v višini 1,783.916,55 din. Skupna izguba je znašala 2,586.279,15 din, ki pa ni izvirala samo iz leta 1977, pač pa tudi iz preteklih let, vendar je delovna organizacija ni prikazovala. Ugotovljena je bila v letu 1977 s pregle-dom poslovanja, ki ga je opravila komisija za družbeno nadzorstvo Skupščine občine LjubljanaCenter in SDK, podružnica Ljubljana. Pretežni del ugotovljene izgube je bil pokrit že pred zaključnim računom v letu 1977 s sanacijskim kreditom Beograjske banke, poslovne enote Ljubljana, na podlagi jamstva sanatorja Poljopri-vrednega kombinata Beograd. Ostala nekrita izguba po zaključnem računu pa je bila pokrita s kreditom Beograjske banke na podlagi jamstvene izjave istega sanatorja v mesecu marcu 1978. Z izvajanjem sanacije je začela že v jeseni leta 1977 na podlagi priporočil komisije za družbeno nadzorstvo. Delovna organizacija Marketing je v skladu z določili zakona o pogojih in postopku za sanacijo predložila izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana Cehter program ukrepov za odpravo vzrokov nastalih izgub za zagotovitev uspešnega poslovanja. Izvršni svet je ta program obravnaval na 7. seji, dne 7. 6. 1978, in ugotovil, da je pomanjkljiv in da nezagotav-Ija uspešnega poslovanja delovne organizacije, ker v njem ne upošteva nastalih sprememb glede vključitve te delovne organizacije v SOZD Poljoprivrednega kom-binata Beograd in nadaljnjega razvoja Marketinga vtej asociaciji. Zato je zahteval, da ga delovna organizacija Marketing dopolni in konkretizira, pri čemer naj upo-števa, da mora program vsebovati in opredeliti ra-zvojne cilje delovne organizacije, da mora biti dolgoro-čen, da mora biti programu priložen s strani PKB Commerca Beograd potrjen ekonomski elaborat, ki je bil osnova za združitev Marketinga, ki je pridobila sta-tus temeljne organizacije združenega dela v delovni organizaciji PKB Commerce vSOZD PK Beograd, ter da mora določiti roke in nosilce za izdajanje posamez-nih konkretnih nalog. Poljoprivredni kombinat Beograd je v roku dostavil razvojni program plasmaja blaga tega kombinata v Ljubljani in SR Sloveniji, ki ga bo v pretežni meri izvajal preko Marketinga. S tem je Marketing samo delno zadovoljil zahtevi izvršnega sveta. Po ostalih podatkih se sanacija izvaja. V prvem pol-letju letošnjega leta je delovna organizacija zaključila pozitivno kljub temu, da je morala zaradi nepravilnih vknjižb iz prejšnjih let odpisati še 473.637,55 din, kar obremenjuje dohodek v omenjenem obdobju. Delovna organizaclja Alpe-Adria, TOZD GHL je v zaključnem računu za leto 1977 izkazala nekrito izgubo v višini 755.346 din. Poleg te temeljne organizacije je izkazala izgubo pozaključnem računu za leto 1977tudi TOZD Argonavti, Nova Gorica in sicer 4,847.427 din, medtem ko tretja temeljna organizacija združenega dela Turizem izgube po zaključnem računu za leto 1977 ni izkazala. Izkazana izguba je bila po predložitvi sanacijskih programov pokrita s sanacijskimi krediti sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Center (TOZD GHL), sklada skupnih rezerv občine Nova Gorica in Jugobanke Ljubljana (TOZD Argonavti Nova Gorica). Ti temeljni organizaciji združenega dela v okviru delovne organizacije sta imeli izgubo že tudi po zaključnem računu za leto 1976, čepravje bila takrat samoupravna organiziranost formalno drugačna. V letu 1976 še eno-vita delovna organizacija Alpe-Adria je po naknadnih ugotovitvah kontrole SDK zaključila poslovno leto z izgubo v višini 14,438.129 din. Poslovni rezultat vtakrat še neregistriranih temeljnih organizacijah, ki so se interno vodile ločeno, je bil sledeč: ___________________________________________________Izguba dln TOZD Argonavtl 10.170.752 TOZD Gostinttvo in hotelirstvo 3.588.578 TOZD Turlzem_________________________________________678.799 SKUPAJ____________________________________________14.438.129 Na osnovi sanacijskega programa je bila nekrita iz-guba tu pokrita s sanacijskimi krediti sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Center in Jugobanke. Sredi leta 1977 (30. 6. 1977) je bila registrirana nova samou-pravna organiziranost delovne organizacije Alpe-Adria, ki so jo sestavljale TOZD Gostinstvo in hotelir-stvo, TOZDTurizem, TOZD Hotelsko gostinski rekrea-cijski center Argonavti in delovna skupnost skupnih služb. Sanacijski program za kritje izgube po zaključ-nem računu za leto 1976 je predvidel prenehanjeTOZD Gostinstvo in hotelirstvo (GHL) zaradi ekonomskih ra-zlogov že v letu 1977 s tem, da bi se hotel Rab in Radovljica vrnila sindikatom, poslovna enota Kranjska gora se kot TOZD vktjuči v Avtocommerce, hotel v Selcah se odproda, poslovna enota Ljubljana pa se vključi v TOZD Turizem. Priključitev TOZD GHL v TOZD Turizem je bila registrirana šele 14. 3.1978 (dejansko je bila priključena le poslovna enota Ljubljana, medtem ko sta bili enoti Rab in Radovljica predani nazaj repu-bliškim sindikatom, hotel v Selcah prenešen kot osnovno sredstvo v TOZD Turizem, hotel Kranjska gora pa kot TOZD vključen v Avtocommerce Ljubljana). Se-daj sestavljata delovno organizacijo Alpe-Adria dve temeljni organizaciji združenega dela-TOZD Turizem in TOZD Argonavti ter DSSS. Kot je že navedeno, je izguba TOZD GHL in TOZD Argonavti, ki je bila izkazana v zaključnih računih za leto 1977, na osnovi sanacijskih programov pokrita. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je na seji dne 5. 4. 1978, ko je obravnaval sanacijski program delovne organizacije Alpe-Adria za pokritje izgube iz poslovanja v letu 1977 skupaj z eleboratom o organizi-ranosti DO Golfturist z Alpe-Adria v okviru SOZD SAP-VIATOR, sklenil, da priporoči skladu skupnih rezerv občine Ljubljana Center, da pokrije izgubo v Ijubljan-skem TOZD GHL, in se strinjal s tem, da izgubo TOZD Argonavti krijeta sklad skupnih rezerv občine Nova Gorica in Jugobanka. Tak sklep je izvršni svet sprejel s pripombo, da bo ponovno razpravljal o ukrepih za pokrivanje izgube, če se sanacijski program ne bo začel takoj izvajati. Po periodičnem obračunu za prvo trimesečje 1978 je TOZD Turizem izkazal ponovno izgubo v višini 5,449.628 din. V skladu s sklepom izvršnega sveta, sprejetem ob obravnavanju informacije o poslovanju gospodarskih organizacij združenega dela v občini Ljubljana Center v I. trimesečju 1978, je bila tako de-lovna organizacija Alpe-Adria, kakor tudi TOZD Turi-zem opozorjena na izvršitev nalog v zvezi z izvajanjem določil zakona o ugotavljanju in razporejanju celot-nega prihodka in dohodka, to je da ukrenejo vse po-trebno, da se izgube odpravijo in da v primeru izgub ob polletnih obračunih.ukrepajo v skladu z določili za-kona. V periodičnem obračunu za I. polletje 1978 je TOZD Turizem izkazal izgubo v skupni višini 18,564.242 din. Kljub sezonskemu značaju poslovanja temeljne orga-nizacije TOZD Turizem (Odlok ZIS o tem, kaj se šteje za sezonsko poslovanje organizacij združenega dela na področju gostinstva in turizma) je tuk. oddelek za go-spodarstvo in finance pozval TOZD Turizem, da glede na izredno visok znesek izgube podrobneje analizira rezultate poslovanja v letošnjem šestmesečnem ob-dobju, prouči odgovornost poslovodnega organa in posameznih delavcev in sprejme program ukrepov za odpravo vzrokov izgub. TOZD Turizem je posredoval analizo poslovanja za prvo polletje 1978 in program ukrepov za odpravo vzrokov izgub. V predloženem gradivu so kot glavni vzroki izkazane izgube navedeni: sezonski značaj turističnih storitev, neplačana realizacija iz turističnih poslov s Češko, naknadno ugotovljena nefakturirana in neplačana rea-lizacija (zaradi neurejenega računovodstva), likvidira-nje finančnih obveznosti in pokritje izgube gostinske poslovne enote v I. trimesečju. Odgovornosti poslovo-dnega organa za nastalo izgubo, kljub kritični oceni celotne situacije, delavski svet TOZD Turizem ni mogel ugotoviti. Glavni ukrepi za odpravo izgub, ki so po navedbah delno že izvedeni, delno pa bodo do konca oktobra, so: dobljena so vsa odgovarjajoča potrdila in odobrenja za poslovanje s češkimi kronami, s čimer so likvidirali saldo zamrznjenih čeških kron iz preteklih let; do konca septembra bo sklenjen samoupravni spo-razum s poslovnimi partnerji zaskupen nastop in prev-zem rizika na češkem tržišču; do konca oktobra bo organizirano in formirano predstavništvo v Pragi ter imenovan stalni delegat; v računovodstvu je bil zapo-slen nov računovodja in zamenjani trije neodgovarja-joči delavci; v poslovni enoti gostinstvo so bili zame-njani nesposobni kadri. Med ukrepi je naveden tudi »pričetek uvajanja poslovnih povezav ter sodelovanje za čim hitrejšo in kvalitetnejšo povezavo s turizmom SAP-VIATOR v zvezi s predstoječo integracijo«. Vsa prizadevanja za sanacijo izgub v TOZD delovne organizacije Alpe-Adria so izhajala iz nujnosti povezo-vanja delovne organizacije Alpe-Adria z večjo organi-zacijo združenega dela. Po neuspelih poskusih pove-zav v letu 1977 je končno v začetku letošnjega leta prišlo do priprave elaborata o organiziranosti Alpe-Adria v okviru DO Golfturist SOZD SAP-Viator. Predvi-doma naj bi bila združitev izvedena v maju 1978. Zaradi neuspelega referenduma v eni od organizacij v okviru SAP-Viator do realizacije te združitve še ni prišlo. Glede na to, da je povezava v širšo asociacijo združe-nega dela predpogoj za sanacijo delovne organizacije Alpe-Adria, ki izhaja iz vseh predloženih programov ukrepov za odpravo izgub, prepočasno izvajanje te naloge pomeni hkrati v določeni meri neizpolnjevanje sanacijskega programa. Stanje je v tem trenutku še toliko bolj težavno, ker je SDK z naknadnim pregledom zaključnega računa za leto 1977 ugotovila izgubo v TOZD Turizem v višini 6,139.286 din, ki je TOZD Turi- zem v zaključnem računu ni izkazal;in v TOZO GHL v višini 2,605.334 din (izkazana je bila le v višini 755.346 din in taka tudi pokrita). Zaradi visoke izkazane izgube po periodičnem obra-čunu TOZD Turizma v prvem polletju 1978 in ugotovi-tev naknadnih pregledov zaključnih računovTOZDTu-rizem in TOZD GHL za leto 1977 smo se s kontrolo SDK dogovorili za pregled periodičnega obračuna TOZD Turizem za prvo polletje letošnjega leta. Pregled še ni zaključen. Le tako bo mogoče ugotovitr točno višino izgube in realnost prikazanih ukrepov za njeno od-pravo. Kljub navedbam v programu ukrepov za od-pravo vzrokov letošnje polletne izgube, da gre za nor-malno planirano sezonsko izgubo, je le-ta bistveno večja od izgube v lanskem prvem polletju, ko je znašala polletna izguba celotne delovne organizacije Alpe-Adria 5,625.768 din. Porast izgub vsekakor ni v skladu s sanacijskim programom. II. STANJE V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA, Kl SO PO PERIODIČNEM OBRAČUNU ZA I. POLLETJE1978 IZKAZALE IZGUBO V letošnjem I. trimesečju je ponovno večje število organizacij združenega dela poslovalo z izgubo. Skupna izguba v 40 gospodarskih organizacijah je znašala 95,528.255 din, od tega je bilo 22,128.578 din izgube pri substanci. V organizacijah z izgubo je zdruv ževalo delo 4759 delavcev. Največji delež v skupni izgubi gospodarstva je imelo 9 trgovskih organizacij (42,7%), sledilo je 16 gostinskih in turističnih organiza-cij (37,1%), ena gradbena organizacija je izkazala 10,8% vse izgube, 5 komunalnih organizacij je ustva-rilo 5,6%, dve prometni organizaciji sta v izkazani jz-gubi bili udeleženi z 2,4%, 1,4% pa je prispevalo osta-lih 7 organizacij. Skupna izguba je znašala 3,7% do-hodka gospodarstva občine. Glede na to, da za prvo trimesečje v letu zakonske določbe o obveznem ukrepanju v primeru izgub ne veljajo, temeljne organizacije občinski skupščini niso posredovale predpisanih gradiv, s tem tudi ne obvestil o vzrokih izgub. Iz same strukture izgub po gospodar-skih dejavnostih je bilo moč ugotoviti, da je šlo v večini primerov za sezonski pojav izgub, pri temeljnih organi-zacijah zunanje trgovine pa za izgube zaradi izpada celotnega prihodka iz naslova kompenzacij in premij ter terjatev iz izvoza. Zaradi sorazmerno visokega števila organizacij z iz-gubo je izvršni svet skupščine občine LjubljanaCenter pozval vse organizacije, ki so poslovale z izgubo, da ukrenejo vse potrebno, da se izgube odpravijo in da v primeru izgub ob polletnih obračunih ukrepajo v skladu z določili zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka (Ur. I. SFRJ, št. 62/77). Rezultati poslovanja za letošnje I. polletje so poka-zali, da je z izgubo poslovalo še 11 organizacij od 40 organizacij, ki so v prvem trimesečju izkazale izgubo (Alpe-Adria TOZD GHL je vključen v TOZD Turizem) in 3 organizacije, ki v trimesečju niso izkazale izgube. Skupno torej 14 organizacij po periodičnih obračunih za prvo polletje 1978 izkazuje izgubo v višini 72,556.155 din, od katere je 25,111.535 din ali 34,6% izgube pri substanci. Skupna izguba teh organizacij predstavlja 1,3% dohodka gospodarstva doseženega v I. polletju 1978. Od skupno 14 organizacij z izgubo je 7 organizacij, za katere na osnovi odločil odloka o tem, kaj se šteje za sezonsko poslovanje organizacij združenega dela na področju gostinstva in turizrna (Ur. I. SFRJ, št. 43/78) v skladu z 58. členom zakona o ugotavljanju in razpore- janju celotnega prihodka in dohodka ne veljajo do-ločbe 55. in 56. člena istega zakona. To pomeni, da organizacije Emona Globtour, Alpe-Adria TOZD Turi-zem, Kompas TOZD Domači turizem, Kompas TOZD Inozemski turizem, Kompas TOZD Mejni turistični ser-vis, lnterexport TOZD lnex Potovalna agencija \n DES Enota Počitniške skupnosti Elektrogospodarstva niso dolžne ugotavljati vzrokov izgub, odgovornosti za na-stale izgube in ne sprejemati in posredovati pristoj-nemu organu občinske skupščine programa ukrepov za odpravo vzrokov izgub. Prav tako za te organizacije ne veljajo omejitve izplačil osebnih dohodkov. Ostalih sedem organizacij, ki so poslovale z izgubo, pa je dolžno postopati in ukrepati v skladu z navedenimi zakonskimi določili. To so organizacije Posrednik, Fer-romoto TOZD Kolesar, Gostinsko podjetje Ljubljana TOZD Grosist gostinstvo, Gostinsko podjetje Ljubljana TOZD Dom gostinskih delavcev, Mercator Velepre-skrba TOZD Steklo, MercatorTOZD Kavarna Evropa in Elektrotehna TOZD Elpis. Oddelek za gospodarstvo in finance je prejel gradiva o izgubah od vseh organizacij, ki so v polletju izkazale izgubo, iz katerih v nadaljevanju povzemamo vzroke izgub in ukrepe za njihovo odpravo. Posrednlk je enovita trgovska delovna organizacija, ki med letom skoraj vedno prikazuje izgubo, po zak-Ijučnem računu pa so rezultati pozitivni. Tako je že tudi v lanskem prvem polletju izkazana izguba znašala 474.510 din, ob koncu tretjega trime-sečja pa 705.926 din. Poslovno leto 1977 je delovna organizacija zaključila pozitivno, vendar iz zapisnika o pregledu zaključnega računa za leto 1977, ki ga je predložila SDK in je bil sestavljen v juliju 1977, izhaja, da je delovna organizacija poslovno leto 1977 zaklju-čila s še komaj pozitivnim finančnim rezultatom. Z doseženim dohodkom sredstevza lastni poslovni sklad in za sklad skupne porabe ni ustvarila. Poleg tega so bile ugotovljene visoke zaloge neidočega trgovskega blaga, ki mu bo potrebno znižati prodajne cene ali celo odpisati, kar bo ogrozilo že tako nizek dohodek. SDK ugotavlja, da bi morala organizacija združenega dela sprejeti kvalitetni in realni program ukrepov, med kate-rimi so najvažnejši: materialna aktivnost komercialne službe veleprodaje, skrajna štednja pri porabi poslov-nih stroškov in osebni dohodki delavcev le v odvisnosti od opravljenega dela. SDK tudi meni, da poslovanje na sedanjem nivoju ne daje izgledov za nadaljnji samo-stojni obstoj organizacije. Periodični obračun za prvo trimesečje letos je poka-zal 1,029.676 din izgube, ob koncu prvega polletja pa še 712.286 din. Zbor delavcev je na seji dne 4. 8. 1978 ob obravnavi polletnih rezultatov na osnovi kratkeana-lize vzrokov sprejel program ukrepov za odpravo iz-gube. Kot vzroke za izgubo so ugotavljali slabo prodajo v 'oddelku veleprodaje in doseganje nizke razlike v ceni, sorazmerno visoke akontacije osebnih dohodkov, neresen pristop do dela v oddelku veleprodaje in v nekaterih poslovalnicah maloprodaje in pa delno se-zonski značaj dela (večino dohodka ustvarja zadnje štiri mesece v letu). Ukrepi, ki jih navaja organizacija za odpravo izgube, so dokaj splošno formulirani od tega, da bodo morali resneje pristopiti k delu, znižati akonta-cijo OD na 90% in iskati možnosti za koriščenje notra-njih rezerv do ukrepov kot so: zvišati odstotek razlike v ceni, zmanjšati zaloge vsaj na polovico, zmanjšati stro-ške poslovanja, uvesti ažurnost pri pregledu prejetih faktur, uvesti prodajo na potrošniški kredit, nabavljati blago, po katerem je največje povpraševanje, takoj uvesti maloprodaje artiklov veleprodajnega blaga, treba je takoj izvesti kadrovsko sanacijo. Poslovodni organ je prevzel svoje dolžnosti 15. 1. 1978, vodjafinačno-računovodskeslužbe pa 1.1.1978. Ostalih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovor-nostmi ni bilo. Na predlog poslovodnega organa je bilo sprejeto, da se od 1. 9. 1978 prekinejo vsi dopusti, da se dohodek komercialistom obračunava posamično in da so vse poslovalnice odprte non-stop. Predvidoma naj bi na osnovi navedenih sprejetih ukrepov izgubo pokrili do 30. 10. 1978 in pričakujejo pozitivni rezultat koncem leta. V OZD Posrednik združuje delo 47 delavcev, ki so v letošnjem prvem polletju prejernali poprečno mesečno čisti osebni dohodek v višini 6547 din, ki je za 33,5% višji kot v enakem obdobju lani. Z razporejenimi sred-stvi za osebne dohodke so bila prekoračena po samo-upravnem sporazumu dogovorjena sredstva. Ob potr-ditvi periodičnega obračuna je bil sprejet sklep, da se do pokritja izgube izplačujejo akontacije osebnih do-hodkov v višini 90%. Delovna organizacija je na sklad skupnih rezerv ob-čine Ljubljana Center naslovila vlogo za kredit za izpla-čilo osebnih dohodkov, ker izguba presega razpolož-Ijiva sredstva rezerv in ne morejo kriti akontacije oseb-nih dohodkov za meseca julij in avgust. Ferromoto Maribor TOZD Kolesar je tudi organizacija, ki je v I. polletju 1977 izkazala izgubo v višini 239.852 din. Po zaključnem računu izgube ni bilo, v letošnjem prvem trimesečju pa je organizacija ponovno prikazala izgubo 822.701 din, ki je do konca I. polletja dosegla višino 4,421.533 din. Iz predloženega programa ukrepov za odpravo vzro-kov izgub, ki so ga sprejeli delavci TOZD Kolesar je razvidno, da so bili kot vzroki za nastalo izgubo ugo-tovljeni: delno sezonski značaj poslovanja z večjo rea-lizacijo v drugi polovici leta, izpad obsega prodaje zaradi restrikcij uvoza, začasno zaprtje dveh trgovin zaradi preureditve, preklici dobav blaga zaradi zamude rokov in s tem izpad realizacije, izpad planirane pro-daje peči za centralno ogrevanje, zmanjšanje dosežene razlike v ceni pri prodaji blaga in povečanje materialnih stroškov. Na zboru delavcev jn seji delavskega sveta TOZD je bilo ugotovljeno, da ni subjektivnih razlogov za slab poslovni uspeh. Ukrepi, ki so jih delavci sprejeli za odpravo vzrokov izgub pa so: prošnja ostalim TOZD v okviru Ferromoto za brezobrestni kredit, iz katerega bodo krili akontacije osebnih dohodkov in stroške te-kočega poslovanja; ustavitev nabave blaga zaradi zmanjšanja prevelikih zalog; razširitev asortimana blaga v maloprodaji z artikli, ki niso sezonskega zna-čaja; zmanjšanje materilanih stroškov; temeljita pri-prava na zimsko sezono; podpisali bodo samoupravne sporazume o poslovnem sodelovanin s proizvodno de-lovno organizacijo. Stanje v TOZD Kolesar je dokaj zaskrbljujoče, saj so se ob 42% porastu celotnega prihodka porabljena sredstva povečala za 56%, doseženi dohodek pa pred-stavlja le 11%'dohodka doseženega v lanskem I. pol-letju. V TOZD združuje delo 71 delavcev, ki so v I. polletju prejemali povprečne čiste osebne dohodke v višjni 5296 din. V primerjavi z lanskim polletjem je povečanje osebnih dohodkov 6,3%, dogovorjena sred-stva za osebne dohodke niso prekoračena. Med ukrepi za odpravo vzrokov izgub ni sklepov o morebitnem zmanjšanju osebnih dohodkov zaradi izkazane izgube. Dokaj splošen je tudi sklep, da bodo podpisali samo-upravne sporazume o poslovnem sodelovanju s proiz-vodno delovno organizacijo, pri tem pa ni konkretne navedbe organizacije niti opredelitve roka. Mercator Velepreskrba TOZD Steklo je že v letu 1977 v vseh treh obračunskih obdobjih izkazala izgubo in sicer v prvem trimesečju 1,793.000 din, ob polletju 554.174 din in ob koncu septembra 499.501 din. Zaradi neurejenega poslovanja, ki se je odražalo tudi v nega-tivnih poslovnih rezultatih takratnih temeljnih organi-zacij v okviru DO Steklo, je bila eden od ukrepov za sanacijo tudi nova organiziranost organizacije kot TOZD v delovni organizaciji Velepreskrba SOZD Mer-cator, ki je registrirana v začetku letošnjega leta. Zaradi dokaj visoke ponovne izgube v letošnjem l. trimesečju (6,124.430 din) je TOZD Steklo ob obravnavi poslovnih rezultatov sprejela program ukrepov za od-klonitev ovir za uspešno poslovanje in izvrševanje plana v letu 1978, ki ga je preverila in dopolnila ob obravnavi rezultatov po periodičnem obračunu za I. polletje 1978. Ob polletju je še vedno izkazana izguba, vendarv višini din 2,289.316 bistveno manjšaod izgube ob trimesečju. Kot vzrok izgube TOZD Steklo navaja premajhno doseženo razliko v ceni. Sama TOZD ugotavlja, da dohodkovno povezovanje na osnovi že sklenjenih sa-moupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelo-vanju z dobavitelji še ni povsem ustrezno in je po-trebno sodelovanje poglabfjati in izpolnjevati. Rezultat teh prizadevanj naj bi bile spremembe že sprejetih sporazumov in sprejem novih sporazumov, s katerimi bi dosegli realni izračun cene in s tem ugodnejše razmerje v delitvi skupnega dohodka s proizvajalci. Med ostalimi vzroki izgubc je tudi z zakonom ome-jena razlika v ceni pri uvoženem blagu in pa izpad prodaje zaradi adaptacije maloprodajnih prostorov. Iz obsežnega programa ukrepov in iz poročila o njegovem izvajanju izhaja, da išče TOZD rešitev v po-globljenem dohodkovnem povezovanju znotraj SOZD Mercator, kjer se dogovarja za oskrbo vseh organizacij znotraj SOZD z blagom, ki je predmet poslovanja TOZD Steklo in za povečan obseg te prodaje. Prav tako pre-dvideva tudi ukrepe za uskladitev svoje uvozno-izvozne dejavnosti, ki je odvisna od uveljavljanja do-hodkovnih odnosov in sklepanja samoupravnih spora-zumov med TOZD Steklo in proizvodnimi organizaci-jami na osnovi skupnega vlaganja, pridobivanja in raz-delitvi dohodka. Predvideni so tudi interni ukrepi, ki imajo namen izboljšati finančno disciplino in doseči večjo likvidnost s hitrejšo izterjavo in zavarovanjem terjatev, izboljšati delovno disciplino in zaostriti odgo-vornost za opravljanje nafog, ter aktivirati notranje rezerve na področju kadrovanja in materilanih stro-škov. Program ukrepov je dokaj konkretiziran z navedbo rokov za izvedbo in osebnih zadolžitev. Predvideva tudi mesečno zasledovanje in obravnavanje poslovnih re-zultatov in omejitev akontacij osebnih dohodkov za 5%. Prvo polletje je 176 delavcev v TOZD Steklo preje-malo poprečne izplačane čiste osebne dohodke v višini 5942 din, ki so bili v primerjavi z lanskim polletjem višji za 14,3%. Iz čistega dohodka razporejena sredstva za osebne dohodke presegajo dogovorjeno višino. Sredstva lastnih rezerv TOZD presegajo višino izka-zane izgube. Gostlnsko podjetje Ljubljana - TOZD Grosist go-stinstvo in TOZD Dom gostinskih delavcev sta dve temeljni organizaciji, ki sta edini v okviru gostinskega podjetja Ljubljana ob polletnem obračunu izkazali iz-gubo. Izguba v TOZD Grosist Gostinstvo je znašala 230.474 din, medtem ko je TOZD Dom Gostinskih de-lavcev izkazal izgubo v višini 98.655 din, Vzroki za izgube v obeh so glede na bistveno različni predmet poslovanja drugačni, kar je razvidno tudi iz predlože-riih programov ukrepov. TOZD Grosist Gostinstvo je nov TOZD, ki je nastal iz dela delovne skupnosti skup- nih služb in sicer iz komercialno-skladiščne službe v decembru 1977. Postopek za ureditev dokumentacije, s katero so priglasili vpis v register Okrožnega gospodarskega so-dišča, je tekel vse do 26. 7. 1978 tako, da ni bilo možno sklepati pogodb za dobave blaga pod pogoji za grosi-stično trgovino. Vzporedno s formiranjem TOZD ni bila zagotovljena potrebna viširta obratnih sredstev za nor-malno poslovanje. Ukrepi za odpravo vzrokov izgub so v predloženem sanacijskem programu, ki gajesprejel zbor delavcev, dokaj splošno definirani kot sledi: skle- * panje pogodb z dobavitelji na dohodkovnih odnosih, ¦ povečanje fizičnega prometa, povečati predelavo živil, s pravilnim razporejanjem delavcev doseči večji efekt dela, dnevno obračunavati gorivo, uvesti kartoteko av-togum, skrbeti za redno vzdrževanje osnovnih sred-stev, skleniti dogovor o dohodkovnih odnosih med TOZD in GG, postaviti prodajalno za izdelke oddelka Priprava živil, težiti za nakupovanjem blaga pri tistih'* proizvajalcih, kjer se lahko uredijo dohodkovni odnosi,' skrbeti za kvalitetni prevzem in kvalitetno izdajanje blaga, posvetiti posebno pozornost pri fakturiranju blaga in ukrepati sproti pri napakah, prilagoditi delovni čas potrebam TOZD, seznanjati delavce z delom ob strojih in z zaščito pri delu ter uvesti nagrajevanje po delu. Kot je \z navedenega razvidno je večina nalog takih, ki sodijo k normainemu načinu poslovanja, nji-hovo posebno izpostavljanje pa kaže na neurejeno poslovanje kot posledico začetnih težav v poslovanju TOZD. V TOZD Grosist gostinstvo združuje delo 20 delav-cev, ki so v polletju prejemali poprečne čiste osebne doh. v višini 4179 din. Razporejena sredstva za osebne dohodke niso prekoračila dogovorjenih. Sredstev last-2 nih rezerv nimajo, po samoupravnem sporazumu pa odgovornost za pokrivanje izgube nosijo vse temeljne organizacije. Njihova sredstva rezerv so bistveno višja od izgube obeh TOZD z izgubo v okviru Gostinskega podjetja Ljubljana. Ukrepov za morebitno znižanje osebnih dohodkov zaradi izgube niso sprejeli. Vzrok za izgubo v TOZD Dom gostinskih delavcev je . predvsem v povišanju cen komunalnim storitvam, to je v zvišanju stroškov, ki pa ni bilo pravočasno vkalkuli-rano v ceno stanarine. Šele s sklepom investitorjev, sprejetim koncem I. polletja, o ekonomski ceni stana-rine z vključenimi stroški komunalnih storitev je dana možnost, da se izgube v drugem polletju pokrijejo. V Domu je zaposlenih 10 delavcev, ki so v I. polletju prejemali poprečne čiste osebne dohodke 4253 din. Ukrepov za znižanje osebnih dohodkov niso sprejeli. Odgovornost pokrivanja izgube tudi za ta TOZD izhaja iz neomejene solidarne odgovornosti med vsemi TOZD Gostinskega podjetja Ljubljana. DES Enota počitniške skupnosti elektorgospodar-stva Slovenije prikazuje izgubo vsako leto po periodič-nem obračunu za I. trimesečje in tudi ob polletju. V letošnjem letu je bila izgutia ob trimesečju 20.305 din in po prvem polletju 18.464 din. Delavci so na zboru ugotovili, da je izguba nastala kot posledica sezonskega značaja poslovanja te enote, saj se domovi odpro šele v juniju mesecu in celotni prihodek ni mogel kriti stroškov vsega polletja. Ugoto-vili so tudi, da so vzroki za nastalo izgubo objektivnega značaja in poslovodni organ ni odgovoren zanjo. Pre-dvidevajo, da bo kot vsako leto izguba pokrita že kon-cem septembra in da ni potrebncj) sprejemati poseb-nega programa ukrepov. Enota počitniške skupnosti elektrogospodarstva Slovenije je uvrščena med organizacije, ki so glede na sezonski značaj poslovanja oproščene ukrepanja po določilih zakona o ugotavljanju in razporejanju celot-nega prihodka in dohodka. Mercator TOZD Kavarna Evropa je v letošnjem I. polletju prvič prikazala izgubo in sicer vvišini 318.204 din. \z obvestila o vzrokih izgube in programa ukrepov, ki so ga sprejeli delavci TOZD Kavarna Evropa in dru-gih TOZD v okviru DO Hoteli - gostinstvo je razvidno, da je bila izguba predvidena in je nastala zaradi adap-tacije poslovnih prostorov TOZD Kavarna Evropa, ki se je pričela 2. 12. 1977 in bo predvidoma končana v mesecu oktobru 1978. Glede na potek investicije in otežkočenost oz. bistveno zmanjšan obseg poslovanja je TOZD Kavarna Evropa sprejela finančni plan poslo-vanja za leto 1978, s katerim je bila predvidena izguba za leto 1978 v višini 1,743.000 din. S sklepom DS z dne 6. 12. 1977 delovne organizacije Mercator Hoteli -gostinstvo je bil sprejet tudi predlog pokrivanja izgube v TOZD Kavarna Evropa v letu 1978. Po kasneje spreje-tem programu za zmanjšanje izgube so bili deJavci, ki zaradi adaptacije začasno niso imeli pogojev za nor-malno delo, razporejeni na delo po TOZD v okviru SOZD Mercator in drugih gostinskih organizacijah. V čagu investicije bremenijo poslovanje TOZD poleg ostalih režijskih stroškov le osebni dohodki delavcev uprave, ki so sodelovali pri izvedbi investicije. Njihov dokaj visok poprečni čisti izplačani osebni dohodek v I. polletju v višini 7830 din je posledica kvalifikacijske strukture. Dogovorjena sredstva za osebne dohodke niso prekoračena. Kritje izgube je zajamčeno s skle-pom delavskega sveta in z določili samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator, po katerem se za kritje izgub porabijo poleg lastnih rezerv TOZD za izgubo tudi sredstva rezervnih skladov vseh TOZD v sorazmerju z višino njihovih rezervnih skladov. Sred-stva za pokrivanje izgub se dajo kot posojilo na podlagi pogodbe, s katero se določijo tudi pogoji za uporabo teh sredstev, roki vračila in drugo. Če ima TOZD izgubo po zaključnem računu, je dolžna sprejeti sanacijski načrt. Izguba TOZD Kavarna Evropa v I. polletju ne presega sredstev lastnega rezervnega sklada. Ukrepi za omeji-tev osebnih dohodkov niso bili sprejeti. Delovna organizacija Emona Globtour je turistična organizacija s sezonskim značajem poslovanja, ki v I. trimesečju in v polletju izkazuje izgubo. V letošnjem letu je znašala izguba ob trimesečju 3,824.934 din in qb polletju 7,766.701 din. Kot vzroke za izgubo navaja delovna organizacija v svojem poslovnem poročilu ne-plačane terjatve do inozemskih kupcev, obveznost po-krivanja vseh stroškov, ki so nastali v obračunskem obdobju ne glede na neplačane terjatve in pa neobra-čunano devizno stimulacijo. Ukrepov za odpravo vzro-kov izgub delovna organizacija kot organizacija sezon-skega značaja ni dolžna sprejeti, z gotovostjo pa ra-čuna, da bo izguba do konca septembra pokrita. Pri ,. lem upošteva rekordno visok dotok tujih turistov, ki je s pogodbami zagotovljen že tudi za tretje in četrto trime-sečje in kasneje za zimsko sezono 1978-1979. Ob 72% porastu celotnega prihodka v primerjavi z lanskim polletjem in ob 26,9% večjem razporejenem čistem dohodku so znašali poprečni čisti osebni do-hodki 128 delavcev 7207 din. Z razporejenimi sredstvi za osebne dohodke so bila dogovorjena sredstva pre-koračena za 5,1%. Stanje v Alpe-Adria TOZD Turizem, ki je ob polletju izkazala visoko izgubo, je obravnavano v prvem po-glavju te informacije med organizacijami združenega dela, ki so po zaključnem računu za leto 1977 izkazale izgubo. Kompas TOZD Inozemski turizem, TOZD Domači turizem in TOZD Mejni turistični servis so temeljne organizacije Kompasa z izrazito sezonskim značajem poslovanja in so kot take v prvem polletju oproščene obveznega sprejemanja ukrepov za odpravo vzrokov izgub. Le-te so znašale v TOZD Inozemski turizem 26,771.004 din, v TOZD Domači turizem 5,679.852 din in TOZD Mejni turistični servis 835.390 din. V vseh treh TOZD se je celotni prihodek v primerjavi z lanskim prvim polletjem sicer povečal, doseženi dohodek pa ni zadostoval za pokritje vseh obveznosti in je bilo razpo-rejeno bistveno več kot pa je bilo ustvarjeno. Vzroki izgub so predvsem neplačana realizacija, nizka pa tudi nerealizirana izvozna stimulacija, naraščanje stroškov, dolga doba med nakazilom tujega partnerja do vknjižbe na devizni račun organizacije, zmanjšanje me-njalne provizije in delno tudi omejitev kreditiranja po-tovanj v tujino. Predvidoma naj bi bile izgube ob koncu tretjega trimesečja bistveno manjše v kolikor ne že tudi pokrite. Poprečni čisti osebni dohodki 228 detavcev v TOZD Inozemski turizem so znašali v I. polletju 5733 din, v TOZD Domači turizem je 157 delavcev prejemalo po-prečno 5849 din, v TOZD Mejni turistični servis pa so znašali poprečni čisti osebni dohodki 197 delavcev 5722 din. Z razporeditvijo sredstev za osebne dohodke so bila dogovorjena sredstva prekoračena, pri tem pa je potrebno opozoriti, da so bili osebni dohodki pod poprečjem gospodarstva v letošnjem I. polletju, kar je povzročilo dokajšnjo fluktuacijo delavcev. Delovna organizacija Kompas kot celota je v doseda-njem razvoju dosegla z lastnimi vlaganji in visokimi bančnimi krediti velik napredek v preobrazbi od či-stega turističnega posrednika v delovno organizacijo z močno lastno hotelsko bazo, kar pa po drugi strani predstavlja dokajšnjo obremenitev za odplačilo kredi-tov in zaradi nizke akumulativnosti panogezmanjšanje možnosti vlaganja v poslovni sklad za nadaljnje nujno investiranje v obnovo poslovalnic in prevoznih sred-stev. Poleg tega tare delovno organizacijo Kompas stalno pomanjkanje obratnih sredstev, ki se sproti re-šuje z obratnimi krediti, kar zopet povečuje obremeni-tve. Sama delovna organizacija z lastnim izdvajanjem v poslovni sklad ne more sanirati navedenega stanja, zato bo potrebno najti rešitev v sodelovanju in dohod-kovnem povezovanju ter združevanju sredstev vokviru širše asociacije gostinsko turistične dejavnosti in v sodelovanju z banko. lnterexport TOZD lnex potovalna agencija je turi-stična organizacija, ki v obdobju od maja do konca septembra realizira cca 70% letnega celotnega pri-hodka, zato pričakuje zadovoijiv finančni rezultat po periodičnem obračunu za obdobje januar-september. Izguba, ki je v prvem trimesečju znašala 4,156.908 din, se je ob koncu polletja znižala na 3,641.048 din. Glavni vzrok izgube je že v navedenem sezonskem značaju poslovanja, občuten jedelež pa predstavljajo neizterljive terjatve v višini 2,458.972 din do firme »AIR SERVICE« iz Beljaka, za katero je bilo v stečajnem postopku ugotovljeno, da nima nobenega premoženja. TOZD lnex potovalna agencija pričakuje, da bo sezonsko izgubo lahko pokrila iz predvidoma visokega prihodka od prometa v letošnji turistični sezoni, na sklad skup-nih rezerv občine Ljubljana Center pa je že tudi naslo-vila vlogo za preventivni sanacijski kredit, ki naj bi izločil vpliv izgube zaradi neizterljivih terjatev do nave-denega inozemskega partnerja. Primerjalnih podatkov o poslovanju TOZD lnex v lanskem letu zaradi novesamoupravneorganiziranosti DO lnterexport v letošnjem letu ni, iz periodičnega obračuna za letošnje I. polletje pa je razvidno, da so poprečni čisti osebni dohodki 22 delavcev v TOZD lnex znašali 5649 din. Dogovorjena višina sredstev za osebne dohodke je bila prekoračena, ukrepi za zmanj-šanje osebnih dohodkov niso bili sprejeti. TOZD lnex potovalna agencija je kot turistična organizacija se-zonskega značaja oproščena obveznosti za sprejema-nje programa ukrepov za odpravo vzrokov izgub. Elektrotehna TOZD Elpis je manjša organizacija združenega dela, ki že od leta 1976 posluje z izgubo, vendar se le-ta ob koncu leta pokriva v okviru delovne organizacije Elektrotehna. V letošnjem prvem trime-sečju je znašala izkazana izguba 503.583 din, ob pol-letju pa že 878.783 din. Ob manjšem celotnem pri-hodku v primerjavi z lanskim prvim polletjem je bil bistveno manjši tudi doseženi dohodek in razporejeni čisti dohodek, pri tem pa so se poprečni čisti osebni dohodki zvišali za 10,2% in so znašali 5774 din. Dogo-vorjena višina sredstev za osebne dohodke ni bila prekoračena. PREHHD GOSPODRBSKIH OZD, KI SO PO PERI0DlLHEM CBRfiČLNU ZA I. POLLEHJE 1978 PRKAZfllE IZGUBO _ Celotnl doh. Index Doseženi dch. Index Razporejeni Index a izpl.OD Izguba Stevilo ° z D v 000 din 1-6.78 v 000 din 1-6.78 čisti doh. 1-6.78 na delavca v din zaposle 1-6.771 1-6.77 v 000 dln 1-6.77 meseanc nlh _____________________________________________________________________________________________ J dln______________________' "teerednik 39.298 215,5 2.499 125,9 2.833 145,4 6.547 712.286 47 Eterranoto TO2D KOlesar 54.652 141,7 407 11,0 3.306 122,1 5.296 4.421.533 71 Ljubljana TOZD Girosist Gcetlnstvo 17.145 - 1.243 - 937 - 4.179 230.474 20 Mercator Velepreskrba IDZD Steklo 190.902 93,5 9.441 73,5 9.372 84,7 5.942 2.289.316 176 CEE Bxrta PS Elektrogosp. - - 18.464 <3> Lj.TOZD Dcm gost.delavcev 849 104,6 468 108,3 404 100,7 4.2?' 98.655 10 Mercator TOZD Kavama Evropa 2.195 45,1 1.082 43,6 1.276 55,5 7.830 318.20-1 27 . Bncna - Glcbtour 87.319 172,4 144 - 7.080 126,9 7.207 7.766.701 128 " , Alpe - AJrla TOZD TUrizar 20.051 - - 2.461 - 4.148 18.894.445 67 *'' (podatki SDK) Rrpas TOZD Danačl turizeni 177.782 121,4 7.367 83,3 8.601 123,9 5.849 5.679.852 157 Kcnpas TOZD Inozemeki turizan 103.808 143,2 - - 12.688 152,1 5.733 26.771.004 228 Kcnpas TOZD Mejni turis- ti&ii servis 537.781 107,9 14.671 124,9 9.915 107,1 5.722 835.390 197 Interexport TOZD Inej: potovalna agencija 24.526 - - 1.138 - 5.64.. 3.641.048 22 Elektrotehna TOZD Elpls 8.183 83,4 746 41,9 1.228 89,6 5.774 878.783 24 ODLOK O OBVEZNI PRIPRAVI SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA S PROSTORSKIM PLANOM OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE OD LETA 1981 DO LETA 1985 Na podlagi 82. in 172. člena statuta občine Ljub-Ijana Center, v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugo-slavije (Ur. I. SFRJ, štev. 6/76) in upoštevajoč odlok o uvajanju obveznih priprav prostorsklh planov v SR Slovenlji (Ur. I. SRS, štev. 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne.. ......na seji zbora krajevnih skupnosti dne........ In sejl družbenopolitičnega zbora dne........ sprejela i ODLOK ¦¦¦.--. o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorsklm planom občine Ljubljana Center za obdobje od 1981 do leta 1985 1. člen S tem odlokom Skupščina občine Ljubijana Center skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupšči-nami drugih Ijubljanskih občin in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planira-nja določa obvezno pripravo srednjeročnega družbe-nega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Center za obdobje od leta 1981 do leta 1985 (v nadalj-njem besedilu srednjeročni plan). ., . . , 2. člen Srednjeročni plan se pripravi na podlagi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika druž- benega razvoja za obdobje od leta 1981 do leta 1985. ' Srednjeročni plan se izdela sočasno z izdelavo doku- mentov »Ljubljana 2000«. K pripravam za izdelavo in sprejemanje srednjeroč-nega plana se pristopi takoj. .. 3. člen Organizacije združenega dela, samoupravne intere-sne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samo-upravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi svojih srednjeročnih planov ter pripravi ele-mentov za samoupravne sporazume in dogovore o temeljih srednjeročnih planov skladno z načeli soča-snega, kontinuiranega in celovitega planiranja. S tem nosilci planiranja istočasno izpolnijo obvez-nost, ki izhaja iz določil 1. odstavka 5. člena odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center je, usklajeno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljub-Ijane in izvršnimi sveti skupščin ostalih Ijubljanskih občin, odgovoren za pripravo plana iz 1. člena tega odloka in za usklajevanje v občini, med drugimi obči- nami ter mestom. . . . . * ¦ .,- • ~ / ¦ 5. člen Nosilec izdelave strokovnih gradiv srednjeročnega plana je Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, ki mora pri pripravi gradiv sodelovati tudi z drugimi znanstvenimi in strokovnimi delovnimi organizacijami, Gospodarsko zbornico ter s pristojnimi upravnimi organi in služ-bami. Obseg in vsebina dela na izdelavi srednjeroč-nega družbenega plana občine bosta opredeljena z delovnim programom. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center bo usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih Ijubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane določil delovni program za izdelavo plana iz 1. člena tega odloka. Sredstva za izdelavo srednjeročnega plana se zago-tovijo v proračunu občine, lahko pa se tu združujejo na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev ali iz drugih virov. Skladno z načeli sočasnega, kontinuiranega in celo-vitega planiranja sklenejo nosilci planiranja samou-pravni sporazum o usklajenih delovnih programih in o medsebojno usklajenem pristopu k izdelavi strokovnih planskih gradiv. S samoupravnimi sporazumi in delovnimi programi se posebej opredeli tudi metodološka in usklajevalna vloga nosilca izdelave strokovnih gradiv srednjeroč-nega plana glede na sočasno pripravo planov samou-pravnih organizacij in skupnosti in obveznosti udele-žencev planiranja, da posredujejo potrebne podatke nosilcu izdelave plana. 7.člen Udeleženci planiranja bodo uporabljali skupno ob-vezno metodologijo in skupne minimalne obvezne ka-zalce, ki jih predpiše Zvezni izvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, izvršnimi sveti skupščin drugih Ijubljanskih občin po potrebi predpiše dopolnitev skupne obvezne metodo-logije in obveznih kazalcev, ki so za Ljubljano posebej pomembni. 8. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center us-klajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih Ijubljanskih občin in izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane predloži za plan iz 1. člena tega odloka: - skupščini občine osnutek smernic najkasneje do 20. septembra 1979, - udeležencem dogovorov o temeljih plana osnutek dogovora o temeljih plana najkasneje do 20. marca 1980, - skupščini občine osnutek plana najkasneje do 20. marca 1980, - skupščini občine predlog plana najkasneje do 31. oktobra 1980. Skladno z načeli sočasnega in celovitega planiranja bodo nosilci planiranja iz 3. člena pripravili osnutke posameznih faz svojih planov v rokih iz prejšnjega odstavka. Roki iz prvega odstavka so skladni z roki, ki jih določa Odlok o obvezni pripravi dokumentov »Ljub-Ijana 2000« in se bodo po potrebi uskladili s progra-mom priprave srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do leta 1985. Roki izprvega odstavka se bodo prav tako po potrebi uskladili s programorn priprave srednjeročnega pro-storskega plana SR Slovenije za obdobje do leta 1985. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA CENTER ., ttavilka: PREDSEDNIK SKUP»«INE O«tum: . , • . Miromlav SAMARDŽMA ODLOK O OBVEZNI PRIPRAVI DOKUMENTOV »LJUBLJANA 2000« Na podlagi 82. in 172. člena statuta občine Ljub-Ijana Center, izhajajoč iz smernic za uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center 1976-1980 v letu 1978 in v skladu z zakonom o temeljih slstema družbenega planiranja in o družbe-nem planu Jugoslavlje (Ur. I. SFRJ, štev. 6/76) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne.........na seji zbora krajevnlh skupnosti dne........In na seji družbenopolitičnega zbora dne........sprejela ODLOK o obveznl pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« Lčlen Dokumenti »Ljubljana 2000« so: - dolgoročni družbeni plan občin Ljubljana Beži-grad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljub-Ijana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljane, ki vključuje dolgoročni prostorski plan občin in mesta Ljubljane, - dotgoročni družbeni plan za območje medobčin-skega sodelovanja, - urbanistični načrti Ijubljanskih občin. Dokumenti »Ljubljana 2000« se izdelajo za obdobje 1981-2000 z vmesnimi etapami 1981-1985, 1986-1995 z elementi do leta 2000. 2. člen S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Center skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupšči-nami drugih Ijubljanskih občin in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planira-nja določa obvezno pripravo dokumentov: - dolgoročnega družbenega plana občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljub-Ijane z dolgoročnim prostorskim planom občin in me-sta Ljubljane ter - urbanističnih načrtov Ijubljanskih občin. 3. člen S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Center skOpno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupšči-nami občin, ki so se dogovohle o medobčinskem sode-lovanju in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planiranja določa obvezno pri-pravo dokumenta: - dolgoročnega družbenega planaza območje med-občinskega sodelovanja. 4.člen Dokumenti »Ljubljana 2000« se pripravijo kotdolgo-ročni plani na podlagi povezanosti ekonomskega, so-cialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000. K pripravam za izdelavo in sprejemanje dokumentov »Ljubljana 2000« se pristopi takoj. 5. člen Organizacije združenega dela, samoupravne intere-sne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samo- ^ upravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi elementov za dogovore o temeljih dokumentov »Ljubljana 2000« skladno z načeli sočasnega, konti-nuiranega in celovitega družbenega planiranja. Samoupravne interesne skupnosti, ki delujejo na po-dročjih posebnega družbenega pomena in večje ter pomembnejše asociacije združenega dela, ki jih dolo-čijo izvršni sveti občin in mesta Ljubljane, sprejmejo tudi sklepe o pripravi svojih dolgoročnih planov, skla-dno z načeli družbenega planiranja. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center je skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane in izvršnimi sveti skupščin drugih Ijubljanskih občin, odgovoren za pripravo dokumentov iz 2. člena tega odloka in za usklajevanje med občino in drugimi obči-nami ter mestom. Enako bo Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane in z Izvršnimi sveti skup-ščin občin, ki se dogovorijo o medobčinskem sodelo-vanju, odgovoren za pripravo dokumentov iz 3. člena tega odloka in za usklajevanje med občino in drugimi občinami medobčinskega sodelovanja ter mestom. 7. člen Zavod za družbeni razvoj Ljubljana je, skladno z določili »Družbenega dogovora o nalogah in vlogi Za-voda za družbeni razvoj Ljubljana«, nosilec izdelave strokovnih gradiv za dokumente »Ljubljana 2000«. Za-vod bo v pripravo gradiv vključil znanstvene in stro-kovne delovne organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti, pristojne upravne organe in službe. 8. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center do-loči usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih l|ub-Ijanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane delovni program za izdelavo dokumentov iz 2. člena tega odloka in usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih občin, ki so se dogovorile o medob-činskem sodelovanju in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane delovni program za izdelavo doku-mentov iz 3. člena tega odloka. 9. člen Sredstva za izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000« se združujejo na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev. Delovni programi sosestavni del teh sporazumov. Samoupravne sporazume o združevanju sredstev za izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000« bodo podpi-sniki samoupravnega sporazuma o usklajenem pri-stopu in naročilu strokovnih gradiv za izdelavo dolgo-ročnih planskih dokumentov »Ljubljana 2000« podpi-sali do 31. decembra 1978. 10. člen Skladno z načeli sočasnega družbenega planiranja sklenejo nosilci planiranja samoupravni sporazum o usklajenih delovnih programih in pristopu k izdelavi strokovnih planskih gradiv. S samoupravnimi sporazumi in delovnimi programi se posebej opredeli tudi metodološka in usklajevalna vloga nosilca izdelave strokovnih gradiv dokumentov »Ljubljana 2000« glede na sočasno pripravo planov samoupravnih organizacij in skupnosti in obveznost udeležencev planiranja, da posredujejo potrebne po-datke nosilcu izdelave dokumentov. 11.člen Nosilci planiranja bodo uporabljali dogovorno ob-vezno metodologijo in skupne minimalne obvezne ka-zalce, ki jih predpiše Zvezni izvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center, skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, izvršnimi sveti skupščin drugih Ijubljanskih občin in izvršnimi sveti skupščin občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju, po potrebi predpiše do-pofnitev skupne obvezne metodologije in minimalnih kazalcev, ki so za Ljubljano posebej pomembni. 12. člen Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center, us-klajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih Ijubljanskih občin in izvršnim svetom skupščine mesta Ljubljane, predloži: - skupščini občine osnutek .smernic najkasneje do 20. septembra 1979, - udeležencem dogovorov o temeljih plana osnutek dogovorov o temeljih plana najkasneje do 20. marca 1980, - skupščini občine osnutek plana najkasneje do 20. marca 1980, - skupščini občine predlog plana najkasneje do 31. oktobra 1980. Skladno z načeli sočasnega in kpntinuiranega plani-ranja bodo nosilci planiranja iz 5. člena prilagodili pripravo posameznih faz svojih planov rokom iz prejš-njega odstavka. Roki iz prvega odstavka bodo s posebnim sklepom po potrebi usklajeni s programom pnprave dolgoroč-nega in srednjeročnega družbenega plana SR Slove-nije. 13.člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA CENTER Stavilka: . PREDSEDNIK SKUPUlNC Datunu Mlroslav SAMAR02IJA OBRAZLOŽITEV k predlogom odlokov: - o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Centerza obdobje 1981-1985 in - o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«. Zborl občinske skupščfne so na 4. sejl v mesecu juliju 1978 obravnavali In sprejell osnutka obeh pred-laganih odlokov. Ob obr.ftfnavi osnutkov so delegati zborov podali prlpombe, ki se nanašafo na nasledn)a vpraianja: kako bodo v delo vključeni vsi strokovnjaki, ki lahko prispevajo svoj delež pri izdelavl strokovnih gradiv, kaj je z gradivom, ki je bilo pripravljeno v okviru prve faze »Ljubl|ana 2000« in zakaj deloma novi plan; kako bo potekalo financlranje nalog, kako pripravljatl plane v tlstlh samoupravnih interesnlh skupnostih in krajevnih skupnostih, ki tega dela ne bodo mogle opraviti same. Izvršni svet v zvezi s teml vprašanji daje po konzul-taciji z Zavodom za družbeni razvoj Ljubljane nasled-nja pojasnila: - Zavod za družbeni razvoj Ljubljane bo kot nosilec strokovnih opravil vključil v delovne skuplne prl izde-lavi dokumentov za pripravo srednjeročnega družbe-nega plana občine, kakor tudi dokumentov »Ljubljana 2000«, strokovnjake z razllčnih področij in dejavnosti - tako iz gospodarstva, univerze in drugih strokovnih in znanstvenih organizacij združenega dela kot tudi strokovna druitva ter občinske in mestne upravne organe. Po sklepu izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane mora Zavod za družbeni razvoj Ljubljane izdelati projekt za vključevanje ustreznih strokovnlh inštitucij in ga že pospešeno pripravlja; - Prva faza pripravljalnih del na projektu »LJub-Ijana 2000« je imela natnen izdelati In sprejetl pred-vsem vsebinska izhodliča dolgoročnega razvoja, medtem, ko moramo v tej fazl izdelatl konkretne plan-ske dokumente; - financiranje izdelave planskih dokumentov bo opredel)eno s posebnimi sporazumi, ki morajo biti podpisani do 31. decembra 1978; - samoupravnim interesnim in krajevnim skupno-stim bo pri izdelavi dokumentov nudil strokovno po-moč Zavod za družbeni razvoj Ljubljane in ustrezne službe občinske skupščlne; - vsa navedena in druga vprašanja bo sproti reše-val Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center koordinirano z Izvršnlm svetom skupščine mesta Ljubljane in izvršnimi sveti drugih Ijubljanskih občin. a) Predlog odloka o obvezni pripravi srednjeroč-nega družbenega plana s prostorsklm planom občine Ljubljana Center za obdobje 1981 do 1985 se od osnutka razlikuje v tem, da |e dopolnjen oz. spreme-njen 8. člen odloka. V predlogu odloka so spreme-njeni roki za predložitev plana iz 1. člena tega odloka, tako, da se za izdelavo osnutka dogovora o temeljlh plana In za predložitev osnutka plana v obravnavo skupščini skrajšuje rok za 2 meseca, t. j. od 20. maja 1980 na 20. marec 1980. Predlog plana pa mora izvršni svet predložiti skupščini v sprejem najkasneje do 31. oktobra 1980. b) Predlog odloka o obvezni pripravi dokumentov »LJubljana 2000« se od osnutka tega odloka razlikuje v delni spremembi besedila 6. in 9. člena ter spre-membi oz. dopolnitvi 12. člena. V 6. členu se razlikuje delno samo besedilo zad-njega stavka, ki se je v osnutku glasilo: »kl so se dogovorile...«, v predlogu pa se glasi: »ki se dogovo-rijo...« V 9. členu je določen nov rok za podpis samouprav-nih sporazumov o združevanju sredstev -31. decem-ber 1978. V 12. členu pa so vsi roki za pripravo dokumentov usklajeni z roki, ki so določeni v 8. členu predloga odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbe-nega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Center za obdobje od leta 1981 do leta 1985. Izvršni svet skupščine občine LJubljana Center )e predloga: - odloka o obvezni prlpravi srednjeročnega druž-benega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Center za obdobje od leta 1981 do leta 1985 in - odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« _ obravnaval na seji 27. 9.1978 in predlaga skupščini občine Ljubljana Center, da ju sprejme. LJubliana, 27. 9. 1978 . IZVRjNI SVET TEZE ZA DRUŽBENI DOGOVOR O DRUŽBENIH SVETIH V OBČINI LJUBLJANA CENTER IN ZA ODLOK O USTANOVITVI DRUŽBENIH SVETOV V OBČINI LJUBLJANA CENTER Zaradi zagotavljanja organiziranega družbenega vpliva na razvijanje demokratičnega samoupravnega in družbenega odločanja v delegatskem sistemu, zaradi organiziranega ustvarjalnega vpliva na razvoj sociali-stičnih samoupravnih družbenoekonomskih in politič-nih bdnosov, ter zaradi čimširšega družbenega vpliva pri oblikovanju in izvrševanju družbene politike, izvrše-vanju funkcije oblasti in opravljanju drugih družbenih zadev sklepajo: . " : Na podlagi 147. člena Ustave SRS........člena zakona o družbenih svetih (Ur. I........in 228. in 229. čiena statuta občine Ljubljana Center Ur. I. SRS, št. i 2/78) Skupščina občine Ljubljana Center, Občinska konfe-renca ZK, Občinska konferenca SZDL, Občinski svet ZSS, Občinska konferenca ZSMS, Gospodarska zbor-nica Slovenije - Medobčinski odbori za Ijubljansko območje, Ekonomski institut pri Pravni fakulteti, Zavod za družbeni razvoj Ljubljane, Združenje samostojnih obrtnikov občine Ljubljana Center, Ljubljanska banka DRUŽBENI DOGOVOR O ORUŽBENIH SVETIH V OBČINI UUBUANA CENTER 11:.. : • Lčlen . : :.*.-. S tem družbenim dogovorom se določajo podroČja družbenega življenja in dela v občini Ljubljana Center in upravna področja iz občinske pristojnosti na katerih se ustanovijo družbeni sveti. S tem dogovorom se določa tudi udeležence, ki sodelujejo v delu posameznih svetov. 2. člen V občini Ljubljana Center se ustanovijo družbeni sveti za naslednja področja družbenega življenja in dela: 1. družbeni svet za razvoj političnega sistema 2. družbeni svet za gospodarski razvoj občine. 3. člen Za upravna področja iz občinske pristojnosti se usta-novijo: 1. družbeni svet za vprašanje samoupravnega ureja-nja medsebojnih razmerij v združenem delu; 2. družbeni svet za vprašanje uresničevanja davčne politike. 4. člen V delu družbenega sveta za razvoj političnega si-stema sodelujejo: občinskaskupščina, izvršni svet, ob-činska konferenca ZK, občinska konferenca SZDL, ob-činski svet ZSS, občinska konferenca ZSMS. V delu družbenega sveta za razvoj političnega si-stema sodelujejo v skladu s programom njegovega dela tudi posamezne znanstvene in strokovne organi-zacije ter družbenopolitični in javni delavci kot posa-mezniki. 5. člen V delu družbenega sveta za gospodarski razvoj ob-čine sodelujejo poleg udeležencev iz 1. odstavka 4. člena še: Gospodarska zbornica- Medobčinski odborza Ijub-Ijansko območje, Ekonomski institut pri Pravni fakul-teti, Zavod za družbeni razvof Ljubljane, Ljubljanska banka. V delu družbenega sveta za gospodarski razvoj ob-čine sodelujejo v skladu s programom njegovega dela tudi posamezne znanstvene in strokovne organizacije ter znanstveni, strokovni in javni delavci kot posamez-niki. 6. člen V delu družbenega sveta za vprašanje samouprav-nega urejanja medsebojnih razmerij vzdruženem delu sodeluje poleg udeležencev iz 1. odstavka 4. člena tudi pristojni občinski upravni organ. V delu sveta sodelujejo v skladu s programorn njego-vega dela tudi strokovni in javni delavci kot posamez-niki. 7.člen ¦¦•'¦. ¦ y V delu družbenega sveta za vprašanje uresničevanja davčne politike sodelujejo poleg udeležencev iz 1. od-stavka 6. člena še: Gospodarska zbornica SRS - Me-dobčinski odbor za Ijubljansko območje, Združenje samostojnih obrtnikov občine Ljubljana Center in pri-stojni upravni organ. V delu sveta sodelujejo v skladu z njegovim progra-mom tudi strokovni in javni delavci kot posamezniki. 8. člen Družbene svete ustanovi občinska skupščina z odlo-kom, s katerim določi tudi njihovo delovno področje, sestav in način dela. 9.člen Ta družbeni dogovor začne veljati, ko ga podpišejo sooblaščeni predstavniki vseh udeležencev tega dogo-/ora, uporabljati pa se bo začel 8. dan po objavi v Jradnem listu SRS. U«v.: - Podpisnlki: •atum: Na podlagi.......člena zakona o družbenih svetih (Ur. I........), 228. in 229. člena statuta občine LJubljana Center (Ur. I. SRS, štev. 2/78) in....... člena družbeftega dogovora o družbenih svetih v ob- čini Ljubljana Center (Ur. I. SRS, štev........) Je Skupščina občine LJubljana Center na.......seji zbora združenega dela dne.......,.......seji zbora krajevnih skupnosti dne.......in na.......seji družbenopolitičnega zbora dne.......sprejela ODLOK O USTANOVITVI DRUŽBENIH SVETOV V OBČINI UUBUANA CENTER Lčlen S tem odlokom se ustanavljajo družbeni sveti v ob-čini Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: občina), določa njihovo delovno področje, sestav, način dela in druga vprašanja v zvezi z delovanjem družbenih sve-tov. 2. člen V občini se ustanovijo družbeni sveti za posamezna področja družbenega življenja in dela (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet občine) in družbeni sveti za posamezna upravna področja iz občinske pristojnosti (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet za upravno po-dročje). 3. člen Družbeni sveti občine dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z določanjem politike in pripravo odlokov in drugih splošnih aktov, samouprav-nih sporazumov in družbenih dogovorov ter obravna-vajo načelna vprašanja v zvezi z izvajanjem določene politike in izvrševanjem zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov. 4. člen Družbeni sveti za upravna področja obravnavajo vprašanja v zvezi z izvajanjem sprejete politike, izvrše-vanjem zakonov, odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov, obravnavajo na pobudo udeležencev v delu sveta predloge predpisov in splošnih aktov, ki jih izdaja upravni organ, obravnavajo način in pogoje pri uresničevanju pravic in interesov delovnih Ijudi in ob-čanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti pri delu upravnega organa. 5. člen . , ¦¦.¦", Družbeni sveti občine so: - družbeni svet za razvoj političnega sistema in - družbeni svet za gospodarski razvoj občine. Družbeni sveti za upravna področja so: - družbeni svet za vprašanja samoupravnega ureja-nja medsebojnih razmerij v združenem delu in - družbeni svet za vprašanja izvrševanja davčne po-litike. 6.člen Družbeni svet za razvoj političnega sistema obrav-nava vprašanja v zvezi z uresničevanjem političnega sistema v občini, vprašanja odnosov med občino in mestom Ljubljana, sodeluje pri pripravi odlokov in dru-gih predpisov ter splošnih aktov, ki jih s tega področja sprejemajo občinska skupščina, izvršnj svet in drugi organi v občini. 7. člen Družbeni svet za gospodarski razvoj občine obrav-nava vprašanja gospodarskega razvoja v občini in me-stu Ljubljani, predloge odlokov in drugih predpisov, s katerimi se urejajo razmerja, pomembna za gospodar-ski razvoj in izvajanje ekonomske politike v občini ter druga pomembnejša vprašanja na teh področjih. 8. člen Družbeni svet za vprašanja samoupravnega urejanja medsebojnih razmerij v združenem delu obravnava vprašanja samoupravne organiziranosti združenega dela v občini ter uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu, obravnava posa-mezna vprašanja in ugotovitve upravnega organa pri pregledu samoupravnih splošnih aktov temeljnih sa-moupranih organizacij in skupnosti v občini, daje predloge za ustrezno samoupravno organiziranost združenega dela, ter za uveljavljanje samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu. 9. člen Družbeni svet za vprašanja uresničevanja davčne politike obravnava vprašanja izvrševanja sprejete davčne politike v občini, spremlja aktivnost upravnega organa pri ugotavljanju premoženja delovnih Ijudi in občanov ter odmeri in izterjavi davkov, spremlja ustreznost sprejete davčne politike glede na ustavno načelo, da je ob zagotavljanju enakega družbenoeko-nomskega položaja delovnih Ijudi človekovo delo edina podlaga za prilaščanje proizvoda družbenega dela. 10. člen Udeležence v delu posameznega družbenega sveta določa družbeni dogovor o družbenih svetih v občini Ljubljana Center. Udeleženci v delu družbenega sveta določajo za delo v svetu delegate glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu seje sveta, na način, določen v njihovih aktih. Pcsamezne znanstvene in strokovne organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter znanstvene, strokovne in javne delavce, ki naj sodelu-jejo v delu družbenega sveta, določi glede na program svojega dela družbeni svet oziroma njegov koordina-cijski odbor. Družbeni svet oziroma njegov koordinacijski odbor lahko sklene, da v delu sveta glede na program njego-vega dela sodelujejo tudi samoupravne organizacije in skupnosti, ki niso udeleženci v delu sveta, kadar svet obravnava vprašanja, pomembna za njihovo delo ali za uresničevanje njihove funkcije. 11.člen Družbeni svet ima predsednika. Predsednika družbenega sveta občine izvoli občin-ska skupščina na predlog udeležencev v delu sveta. Predsednika družbenega sveta za upravno področje jmenuje izvršni svet občinske skupščine na predlog udeležencev v delu sveta. Predsednik družbenega sveta se izvoli, oziroma ime-nuje za 4 leta. Predsednik družbenega sveta sklicuje in vodi seje sveta, predlaga dnevni red seje in opravlja druge na-loge, za katere ga svet pooblasti. 12.člen Oružbeni svet občine ima koordinacijski odbor, ki skrbi za pripravo sej sveta, za izvajanje sklepov sveta, določa znanstvene in strokovne organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter znanstvene, strokovne in javne delavce, ki naj sodelujejo v delu sveta in opravlja druge organizacijske naloge po poo-blastilu sveta. Člane koordinacijskega odbora imenujejo izmed sebe udeleženci v delu družbenega sveta. 13. člen Družbeni svet dela na sejah. Družbeni svet občine lahko proučevanje posameznih ^strokovnih vprašanj iz svojega delovnega področja "zaupa strokovnim oziroma znanstvenoraziskovalnim organizacijam, lahko pa tudi posameznim strokovnja- kom oziroma znanstvenim delavcem. Družbeni svet občine lahko za proučitev posameznih vprašanj ustanovi komisije, delovne skupine in druga delovna telesa. 14. člen Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim podrobneje uredi organizacijo in način 6vo-jega dela, način obveščanja javnosti o svojem delu in druga vprašanja, pomembna za delo sveta. 15.člen Upravni organ občine, v čigar delovno področje spa-dajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet občine in strokovne službe udeležencev v delu sveta so dolžni opravljati strokovna opravila za delo sveta in mu zago-tavljati potrebno dokumentacijo in podatke ter druge informacije. Administrativno tehnična in določena strokovna opravila za delo družbenega sveta občine opravlja sekretariat občinske skupščine. 16. člen Strokovna in druga opravila za delo družbenega sveta za upravno področje opravlja upravni organ ob-čine, v čigar delovno področje spadajo zadeve, za obravnavanje katerih je ustanovljen družbeni svet. v K 17.člen -,'.¦¦' Sredstva za delo družbenih svetov zagotavlja občin-ska skupščina v proračunu občine, druge pogoje za njihovo delo pa izvršni svet občinske skupščine. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINA OBČINE LJUBUANA CENTER itavilka: PREOSEDNIK OatunK Miroslav S.mardilJ« OBRAZLOŽITEV K TEZAM ZA ORUŽBENI 0OGOV0R O DRUŽBENIH SVETIH V OBČINI UUBUANA CENTER IN ZA OD-LOK 0 USTANOVITVI DRUŽBENIH SVETOV V OBČINI UUBUANA CENTER Zaradi enotne in usklajene aktivnosti pri uveljavl|a-nju in dograjevanju družbenopolitičnega sistema so bili v letu 1974 v federaciji ter v republikah in avtono-mnih pokrajinah ustanovljeni sveti. Glede na dose-žene uspehe v delu zveznih in republiških svetov in glede na potrebe po zagotavljanju organiziranega demokratičnega družbenega vpliva v političnem si-stemu na organe oblasti, zlasti pa na upravne or-gane, naj bi se taki organi kot družbeni sveti usta-novill v vseh družbenopolitičnih skupnostih. Zakon o temeljih sistema državne uprave, sprejet aprila letos, je že predvidel družbene svete družbe-nopolitičnih skupnosti in družbene svete v posamez-nih upravnih organih oziroma za posamezna upravna področja. Sprejetje ustreznih sistemsklh zakonov o družbe-nih svetih je v zakonodajnem programu Skupščine SFRJ in Skupščine SR Slovenlje. Iz gradiva za pri-pravo obeh slstemskih zakonov izhaja, da se druž-beni sveti ustanovijo v vseh družbenopolitičnih skup-nostih in sicer kol sveti družbenopolitične skupnosti oziroma kot sveti pri posameznih upravnih organih oziroma za posamezna upravna področja. Gradivo opredeljuje vlogo, sestav in način dela družbenih svetov. Tudi statut občine Ljubljana Center, sprejet decem-bra 1977 opredeljuje v posebnem poglavju vlogo obeh vrst družbenih svetov. V naši občini je posebna delovna skupina pripravila teze za družbeni dogovor o družbenih svetih in za odlok o ustanovitvi družbenih svetov. Po mnenju izvr&nega sveta naj se še pred sprejetjem sistemskih zakonov organizira med predvidenimi udeleženci v delu družbenih svetov in drugimi zainteresiranimi sa-moupravnimi organizacijami in skupnostmi razprava o ustanovitvi družbenih svetov v občini. Predlagamo, da se delegati in delegacije, udele-ženci v delu družbenih svetov ter druge samoupravne organizacije in skupnosti aktivno vključijo v razpravo in tako aktivno sodelujejo pri oblikovanju aktov o ustanovitvi družbenih svetov v občini. '>...,.'¦ .•-¦-¦#.¦ ¦• . - . • Delovna akupina v.i V - ¦ OSNUTEK DRUŽBENI DOGOVOR O PRIDOBIVANJU SREDSTEV ZA OSEBNO IN SKUPNO PORABO TER O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA DOLOČANJE OSEBNIH DOHODKOV IN DRUGIH OSEBNIH PREJEMKOV DELEGATOV TER VOLJENIH IN IMENOVANIH FUNKCIONARJEV Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije in 579. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) so Skupščina SR Slovenije in njen Izvršni svet, skupščine občin, Skupščina mesta Ljubljane in Skup-ščina obalne skupnosti, Predsedstvo SR Slovenije, Ustavno sodišče SR Slovenije, redna sodišča, sodi-šča združenega dela, javna tožilstva, javna pravobra-nilstva in organi za kaznovanje prekrškov, družbeni pravobranilci samoupravljan]a, Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega Ijudstva Slovenije, Zveza slndfkatov Slovenije, Zveza združenj borcev NOV Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije In Zveza rezervnih vojaških starešln Slove-nije, Gospodarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenlje, izobraževalne skupnosti, razisko-valne skupnosti, kulturne skupnosti, zdravstvene skupnosti, skupnostf socialnega varstva, skupnosti otroškega varstva in Zveza skupnosti otroškega var-stva SR Slovenije, skupnosti socialnega skrbstva, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in njene enote, Skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji, telesnokulturne skupnosti, skupnosti za zaposlovanje in Zveza skup-nosti za zaposlovanje SR Slovenije, stanovanjske skupnosti in Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije ter Skupnost slovenskih občin sklenili družbeni dogovor o pridobivanju sredstev za osebno in skupno porabo ter o skupnih osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatov ter voljenih in imenovanih funkcionarjev. Lčlen S tem družbenim dogovorom udeleženci zagotav-Ijajo in usklajujejo samoupravno urejanje pravice do osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov dele-gatov ter voljenih in imenovanih funkcionarjev, ki opravljajo funkcije pri udeležencih. V ta namen dolo-čajo načela za opredelitev funkcij, na katere se ta družbeni dogovor nanaša, način pridobivanja sredstev za osebno in skupno porabo, skupne osnove in merila za družbeno vrednotenje funkcij in zahtevnosti dela na njih ter druge skupne osnove in merila za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov. 2.člen Delegati ter voljeni in imenovani funkcionarji, ki opravljajo funkcije, na katere se nanaša ta družbeni dogovor, imajo pravico do osebnega dohodka v skladu z načelom delitve po delu po osnovah in merilih, ki jih določijo udeleženci tega družbenega dogovora v svo-jih splošnih aktih v skladu z medsebojnimi samouprav-nimi sporazumi in tem družbenim dogovorom. Pravico do drugih osebnih prejemkov imajo po samoupravnih splošnih aktih delovnih skupnosti organov, organizacij in skupnosti, v katerih opravljajo funkcijo, če ni s predpisi ali s splošnimi akti udeležencev v skladu s predpisi drugače določeno. Delegati v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnostih, ki so v delov-nem razmerju v temeljni organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti in le del delovnega časa oprav-Ijajo funkcijo v skupščini družbenopolitične skupnosti oziroma samoupravne interesne skupnosti, obdržijo v tem času vse pravice in obveznosti iz delovnega ra-zmerja v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti. Udeleženci tega družbenega dogo-vora se bodo zavzemali za to, da temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti zagotovijo tem delegatom pogoje za opravljanje funkcije ter pravico do nadomestila osebnega dohodka in povračila stro-škov v skadu s 191. členom zakona o delovnih razmer-jih (Uradni list SRS, št. 24/77). 3.člen Sredstva za osebne dohodke delegatov ter voljenih in imenovanih funkcionarjev se pridobivajo oziroma določajo primerno načelom svobodne menjave dela. Pri tem se upošteva družbeno ovrednotenje funkcij in zahtevnosti dela na njih, predvideni obseg del in nalog, minulo delo in planirana rast osebnih dohodkov v skladu z rastjo družbene produktivnosti dela in drugimi kazalci, določenimi v letni resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije. Sredstva za prispevke in davke, ki se plačujejo iz sredstev za osebne dohodke, in sredstva za druge osebne prejemke se določajo na podlagi predpisov in samoupravnih splošnih aktov, ki veljajo za delavce delovnih skupnosti organov, organizacij in skupnosti, v katerih delegati ter voljeni in imenovani funkcionarji opravljajo funkcijo. 4. člen Pri družbenem vrednotenju funkcij in zahtevnosti dela na njih ter določanju osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatov in voljenih funkcionarjev bodo udeleženci upoštevali: - da je postopek kadrovanja delavcev na te funkcije družbeno dogovorjen in temelji na demokratično do-govorjenih načelih kadrovske politike; - da se v postopku za izbiro kandidatov za te funk-cije preverjajo njihova dosedanja družbenopolitična aktivnost in izkušnje, njihove delovne, strokovne in moralnopolitične kvalitete ter zaupanje delovnih Ijudi in občanov; - da velja za nosilce teh funkcij načelo rotacije ozi-roma reelekcije, da je njihovo delo stalno izpostavljeno oceni javnosti in da je pod nadzorom delovnih Ijudi in občanov kot tudi organov, v katerih delajo, oziroma, katerim odgovarjajo za svoje delo. Pri družbenem vrednotenju funkcij in zahtevnosti dela na njih ter določanju osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov imenovanih funkcionarjev bodo udeleženci upoštevali, da je tudi postopek kadrovanja delavcev na te funkcije družbeno dogovorjen ter da sta učinkovitost in uspešnost njihovega dela izpostavljena predvsem oceni organov, v katerih delajo, oziroma, katerim odgovarjajo za svoje delo. 5. člen Pri družbenem vrednotenju funkcij in zahtevnosti dela na njih bodo udeleženci, upoštevajoč določbe 4. člena, uporabljali te-le skupne osnove in merila: - družbenopolitična vloga, pomen in odgovornost funkcije; - zahtevnost del in nalog; - obseg del in nalog. 6. člen Udeleženci bodo zagotovili enotno uporaboskupnih osnov in meril iz 4. in 5. člena: - z medsebojnimi samoupravnimi sporazumi o skupnih osnovah in merilih za določanje osebnih do-hodkov in drugih osebnih prejemkov delegatov ter voljenih in imenovanih funkcionarjev, ki jih bodo skle-nili istovrstni organi, organizacije in skupnosti; - z medsebojnim sodelovanjem ter z medsebojnim preverjanjem in usklajevanjem vrednotenja posamez-nih funkcij med udeleženci različnih samoupravnih sporazumov in drugimi udeleženci tega družbenega dogovora, ki ne sklepajo samoupravmh sporazumov po prvi alinei tega člena. 7.6lon V samoupravnih sporazumih iz prve alinee 6. člena bodo udeleženci podrobneje razčlenili skupne osnove in merila iz 4. in 5. člena, upoštevajoč naloge, ki jih imajo ti organi, organizacije in skupnosti. Pri tem bodo upoštevali tudi družbenoekonomsko razvitost in druge posebnosti območja oziroma dejavnosti. Posamezne funkcije bodo udeleženci razvrstili vsku-pine. Pri določanju razmerij med funkcijami v repu-bliki, občini in posebni družbenopolitični skupnosti ter regiji, bodo upoštevali tudi posebna rtierila za posa-mezna območja, kot so: gospodarsko socialna struk-tura, geopolitični položaj, velikost območja in druga. Udeleženci družbenega dogovora, ki ne sklepajo sa-moupravnih sporazumov po prvi alinei 6. člena, bodo ta vprašanja uredili v svojih splošnih aktih. - - 8.člen V samoupravnih sporazumih \z prve alinee 6. člena bodo udeleženci določili tudi postopek preverjanja in usklajevanja vrednotenja posameznih funkcij po drugi alinei 6. člena. V občinah in posebnih družbenopolitič-nih skupnostih ter regijah bodo ustanovili koordinacij-ske odbore, sestavljene \z delegatov udeležencev teh samoupravnih sporazumov, ki bodo obravnavali pred-logeza uskladitev in dajali o njih svoja mnenja. V repu-bliki bo to funkcijo opravljala komisija za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora. 9. člen V samoupravnih sporazumih iz prve alinee 6. člena in splošnih aktih iz tretjega odstavka 7. člena bodo udele-ženci z medsebojnim sodelovanjem in usklajevanjem v smislu druge alinee 6. člena in 8. člena določili najod-govornejšo funkcijo in jo ovrednotili z ustreznim zne-skom. Ta znesek je izhodišče za ovrednotenje ostalih funkcij po osnovah in merilih iz 4. in 5. člena tega družbenega dogovora. 10. člon Pri določanju osebnega dohodka delegatov ter volje-nih in imenovanih funkcionarjev bodo udeleženci upo-števali ovrednotenje funkcije, ki jo delegat oziroma voljeni ali imenovani funkcionar opravlja. Ce voljeni ali imenovani funkcionar uspešno opravlja delo, tako kot je bilo predvideno v postopku za izvolitev oziroma imenovanje ter v skladu z osnovami in merili iz 4. in 5. člena, se njegov osebni dohodek določi v znesku, s katerim je ovrednotena funkcija. če je delo funkcionarja uspešnejše ali manj uspešno, se mu osebni dohodek poveča ali zmanjša po merilih in po postopku, določenih v samoupravnem sporazumu oziroma v splošnem aktu udeleženca. Tako ugotovljeni osebni dohodek funkcionarja se poveča za odstotek, s katerim se vrednoti njegova delovna doba, kot to določa samoupravni splošni akt delovne skupnosti organa, organizacije ali skupnosti, v kateri opravlja funkcijo. 11.člen Funkcionarju, ki je v zadnjih šestih ali dvanajstih mesecih pred izvolitvijo ali imenovanjem na funkcijo prejemal višji osebni dohodek, kot mu pripada po tem družbenem dogovoru oziroma samoupravnem spora-zumu in splošnem aktu udeleženca, se osebni doho-dek lahko posebej določi. „ - • 12.č1en Voljenemu ali imenovanemu funkcionarju, ki nepro-fesionalno opravlja funkcijo iz 4. člena tega družbe-nega dogovora, se lahko prizna za opravljeno delo nagrada. Višina nagrade je odvisna od ovrednotenja funkcije ter obsega in kvalitete opravljenega dela, ven-dar v enem letu ne more presegati dvojnega zneska poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Slo-veniji v preteklem letu. Voljeni ali imenovani funkcionar iz prvega odstavka tega člena lahko izjemoma prejema nadomestilo za opravljanje funkcije v skladu z obsegom in kvaliteto opravljenega dela, vendar največ do 25% zneska, s katerim je ovrednotena funkcija. Udeleženci bodo v medsebojnih samoupravnih spo-razumih in svojih splošnih aktih podrobneje opredelili merila za določanje nadomestila iz drugega odstavka tega člena. 13.C1en Da se zagotovi usklajena rast osebnih dohodkov delegatov ter voljenih in imenovanih funkcionarjev z ekonomskimi gibanji v republiki, se znesek, s katerim je ovrednotena funkcija, usklajuje ob koncu vsakega polletja za nazaj, pri čemer se upošteva rast družbene produktivnosti dela in gibanje osebnih dohodkov v gospodarstvu v SR Sloveniji. 14. Clen Če ni z zakonom ali z drugim splošnim aktom dru-gače določeno, ima delegat oziroma voljeni ali imeno-vani funkcionar, ki je v delovnem razmerju ali opravlja samostojno dejavnost in le del delovnega časa opravlja funkcijo, pravico do povračila izgubljenega osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov za čas, ko opravlja funkcijo. Delegat oziroma voljeni ali imenovani funkcionar, ki opravlja samostojno dejavnost, ima pravico do povra-čila izgubljenega osebnega dohodka v višini popreč-nega osebnega dohodka delavcev ustreznega poklica v SR Sloveniji, ki se ugotovi po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko. Udeleženci družbenega dogovora bodo v medseboj-nih samoupravnih sporazumih in svojih splošnih aktih podrobneje določili primere in pogoje, ko ima delegat oziroma voljeni ali imenovani funkcionar pravico do povračila, ter merila za določanje višine povračila. 15.člen Delegati ter voljeni in imenovani funkcionarji imajo pravico do drugih osebnih prejemkovoziroma povračil v primerih in v višini, kot je to določeno v samouprav-nih splošnih aktih delovnih skupnostj organov, organi-zacij in skupnosti, v katerih opravljajo funkcijo. 16. člen Če delegat oziroma voljeni ali imenovani funkcionar predstavlja organ, organizacijo oziroma skupnost, se mu priznajo stroški za prenočevanje v celoti na podlagi računa. Udeleženci bodo v svojih splošnih aktih opredelili, kdaj deiegat oziroma voljeni ali imenovani funkcionar predstavlja organ, organizacijo oziroma skupnost. 17. člen Udeleženci tega družbenega dogovora bodo iz sred-stev za osebno in skupno porabo delegatov ter voljenih in imenovanih funkcionarjev združevali sredstva za stanovanjsko izgradnjo, izobraževanje in druge skupne potrebe v višini, kot je to določeno v samoupravnih sporazumih o združevanju sredstev, ki so jih sprejele delovne skupnosti organov, organizacij in skupnosti, v katerih delegati ter voljeni in imenovani funkcionarji opravljajo funkcijo. 18.člen Delegat oziroma voljeni ali imenovani funkcionar, ki prejema osebni dohodek po 10. členu tega družbenega dogovora, ima pravico do osebnega dohodka še šest mesecev, v izjemnih primerih pa eno leto po preneha-nju mandata, če ni z zakonom drugače določeno. Udeleženci bodo v medsebojnih samoupravnih spo-razumih in svojih splošnih aktih natančneje določili pogoje, pod katerimi ima delegat oziroma voljeni ali imenovani funkcionar pravico do osebnega dohodka po prenehanju mandata. 19.člon Udeleženci družbenega dogovora se zavezujejo, da ne bodo izplačevali nobenih osebnih prejemkov na račun materialnih stroškov in sredstev skupne porabe, ki niso določeni s tem družbenim dogovorom, z med-sebojnimi samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti udeležencev ter s samoupravnimi splošnimi akti delov-nih skupnosti organov, organizacij in skupnosti, v ka-terih delegati ter voljeni in imenovani funkcionarji opravljajo funkcijo. 20. člen Udeleženci družbenega dogovora ustanovijo komi-sijo za spremljanje izvajanja družbenega dogovora. Komisijo za spremljanje izvajanja družbenega dogo-vora sestavljajo delegati, ki jih delegirajo udeleženci posameznih samoupravnih sporazumov iz prve alinee 6. člena tega družbenega dogovora, in udeleženci, ki ne sklepajo«medsebojnih samoupravnih sporazumov. Vsaka skupina udeležencev, ki sklepajo medsebojni samoupravnj sporazum, in vsak udeleženec, ki ne sklepa samoupravnega sporazuma, delegira po enega delegata. Komisija izvoli predsednika in njegovega namestnika iz vrst delegatov. Sestaja se po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Seje komisije sklicuje predsednik na lastno pobudo ali na pobudo udeležencev družbenega dogovora. Naloge komisije za spremljanje izvajanja družbenega dogovora so predvsem: - spremlja izvajanje tega družbenega dogovora in po potrebi predlaga udeležencem ustrezne ukrepe za njegovo izvajanje, - pripravlja predloge za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora, - daje predloge in mnenja za določitev in ovredno-tenje najodgovornejše funkcije ter za uskladitev zne-skov, s katerimi se vrednotijo ostale funkcije, v smislu 9. člena tega družbenega dogovora, - daje priporočila in mnenja v zvezi z uporabo 10. čfena tega družbenega dogovora, - obravnava predloge in daje mnenja za usklajeva-nje medsebojnih samoupravnih sporazumov in sploš-nih aktov udeležencev z določbami tega družbenega dogovora, - daje predloge za usklajevanje zneskov, s katerimi so ovrednotene funkcije, z rastjo družbene produktiv-nosti dela in gibanjem osebnih dohodkov v gospodar-stvu v smislu 13. člena tega družbenega dogovora. Komisija sprejme poslovnik, s katerim uredi način svojega dela. 21.člen Če komisija za spremljanje izvajanja družbenega do-govora pri obravnavanju in usklajevanju posameznih vprašanj ne doseže soglasja, o tem obvesti udeležence družbenega dogovora. Udeleženci se zavezujejo, da bodo vprašanja, o katerih ni doseženo soglasje, obrav-navali in o njih sklepali. Udeleženci družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo komisiji za izvajanje njenih nalog dali na razpo-lago potrebne splošne akte in vse potrebne podatke. 22. člen Ta družbeni dogovor je sklenjen med udeleženci, ki ga podpišejo, ko ga podpiše večina udeležencev, upo-rabljati pa se začne z dnem objave v Uradnem listu SR Slovenije. Za udeležence, ki podpišejo ta družbeni dogovor po njegovi objavi v Uradnem listu SR Slovenije, velja druž-beni dogovor od dneva, ko ga podpišejo. Družbeni dogovor podpišejo za udeležence njihovi. pooblaščeni predstavniki. 23.člen Udeleženci se zavezujejo, da bodo vtreh mesecih od dneva začetka uporabe tega družbenega dogovora sklenili medsebojne samoupravne sporazume iz prve alinee 6. člena tega družbenega dogovora in uskladili svoje splošne akte s temi samoupravnimi sporazumi in družbenim dogovorom. Pobudniki za sklenitev medse-bojnih samoupravnih sporazumov bodo: - Skupščina SR Slovenije in njen izvršni svet za sklenitev samoupravnega sporazuma med skupšči-nami družbenopolitičnih skupnosti, - Vrhovno sodišče SR Slovenije za sklenitev samo-upravnega sporazuma med pravosodnimi organi, - Pružbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slo-venije za sklenitev samoupravnega sporazuma med družbenimi pravobranilci samoupravljanja, -" republiški organi družbenopolitičnih organizacij za sklenitev samoupravnega sporazuma med ustrez-nimi organizacijami v republiki, občinah in posebnih družbenopolitičnih skupnostih, - republiške samoupravne interesne skupnosti in zveze samoupravnih interesnih skupnosti za sklenitev samoupravnih sporazumov med ustreznimi samou-pravnimi interesnimi skupnostmi. Ko se začnejo uporabljati samoupravni sporazumi in splošni akti udeležencev iz prvega odstavka tega člena, nehajo veljati sedanji družbeni dogovori o osnovah im merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom, voljenim in imenova-nim funkcionarjem. 24.člen K temu družbenemu dogovoru lahko pristopijo tudi drugi udeleženci, ki ga niso sklenili, če veljajo za nji-hove voljene in imenovane funkcionarje določbe 4. člena tega družbenega dogovora in se ne morejo vklju-čiti v ustrezne samoupravne sporazume, ki jih sklepajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. Za udeleženca, ki pristopi k temu družbenemu dogo-voru, velja družbeni dogovor od dneva, ko ga podpiše njegov pooblaščeni predstavnik. 25. člen Za spremembe in dopolnitve tega družbenega dogo-vora velja enak postopek kot za njegovo sklenitev. •> Obrazloiitev predloga družbenega dogovora o pridobivanju sred-stev za osebno In skupno porabo ter o skupnih osno-vah In merillh za določanje osebnih dohodkov in druglh osebnih prejemkov delegatov ter voljenlh in imenovanih funkclonarjev z dne 11.7. 1978. 1. Predlog je pripravljen na podlagi osnutka z dne 4. 4. 1978 in prlpomb udeležencev k temu osnutku. Med osnutkom in predlogom ni bistvenih vsebinskih razlik. 2. Namen družbenega dogovora je, da se zagotovi usklajeno samoupravno urejanje pravice do oseb-nega dohodka In drugih osebnih prejemkov delega-tov ter voljenih in imenovanih funkcionarjev, ki oprav-_ Ijajo funkcije pri udeležencih. V ta namen Je potrebno, da se z družbenim dogovorom določijo načela za opredelitev funkcij, na katere se nanaša družbeni dogovor, način pridobivanja sredstev za osebno in skupno porabo, skupne osnove in merila za družbeno vrednotenje funkcij in zahtevnosti dela na njih ter druge skupne osnove in merila za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov. Uporabo skupnih načel ter osnov in merll, določe-nih z družbenim dogovorom, naj bl udeleženci zago-tovili: - z medsebojnimi samoupravniml sporazumi o skupnih osnovah in merllih za določanje osebnih do-hodkov in druglh osebnlh pre|emkov delegatov ter voljenih in imenovanih funkcionarjev, kl bi ]lh sklenili Istovrstni organi, organlzacije in skupnosti; - z medsebojnim sodelovanjem terz medsebojnim preverjanjem in usklajevanjem vrednotenja posa-meznih funkcij med udeleženci razllčnih samouprav-nih sporazumov fn drugimi udeleženci družbenega dogovora, ki ne aklepajo medsebojnih samoupravnih sporazumov. Predlog družbenega dogovora predvideva, da skle-nejo medsebojne samoupravne sporazume: - Skupščina SR Slovenije in njen izvršni svet, skupščine občln In skupščine posebnih družbenopo-lltičnlh skupnosti; - pravosodni organi; - družbeni pravobranilci samoupravljanja; - istovrstne družbenopolitične organizacije v repu-blikl, občlnah in posebnih družbenopolitlčnlh skupno-stlh; - istovrstne samoupravne interesne skupnosti v republikl, občinah in posebnih družbenopolitičnih skupnostih ter regijah. Glede na svojo vlogo in položaj ter odgovornost za stanje v SR Sloveniji je vključen kot udeleženec druž-benega dogovora in samoupravnega sporazuma med skupščlnami družbenopolltičnlh skupnosti tudi Izvršni svet SkupšČine SR Sloveni|e. Udeleženci, ki ne sklepajo samoupravnih sporazu-mov (Predsedstvo SR Slovenije, Ustavno sodišče SR Slovenlje, Gospodarska zbornica SR Slovenije, Za-družna zveza Slovenije In Skupnost slovensklh občin) zagotovijo uporabo skupnih načel ter osnov in meril, določenih z družbenim dogovorom, neposredno s svojlmi splošnimi akti. Medsebojno sodelovanje ter medsebo]no preverja-nje in usklajevanje vrednotenja posameznlh funkcij med udeleženci različnih samoupravnih sporazumov in drugimi udeleženci družbenega dogovora, ki ne sklepajo samoupravnih sporazumov, naj bi se v obči-nah in posebnih družbenopolitičnih skupnostih ter* regljah zagotovilo preko koordinacijsklh odborov udeležencev različnlh samoupravnih sporazumov, v republiki pa preko komlslje za spremljanje izvajanja družbenega dogovora. 3. Funkcije, na katere se nanaia družbeni dogo-vor, so načetno opredeljene v 4. členu predloga. V medsebojnlh samoupravnih sporazumih In svojih splošnih aktih naj bi udeležonci določlll funkcije, kl pridejo v pofttev po teh načelih, in jih razvrstlli glede na družbenopolitično vlogo, pomen In odgovornost, zahtevnost ter obseg del In nalog. Prl določanju ra-zmerij med funkcijami v republiki, občinah in poseb-nlh družbenopolitlčnih skupnostih ter regijah bi upo-itevali tudi posebna merila za posamezna območja, kot 8o: gospodarsko-sodalna struktura, geopolitični položaj, velikost območja In druga. Zaradi usklajenega vrednotenja funkcij je po-trebno, da udeleženci družbenega dogovora skupno določljo in ovrednotljo najodgovornejšo funkcijo, ka- tere ovrednotenje bo izhodliče za ovrednot«n)e osta- lih funkcij v posameznih samoupravnlh sporazumih oziroma sploinih aktih. Delavcem na funkcljah, za katere ne velja opredeli-tev v 4. členu predloga, se določijo osebni dohodki po samoupravnih sploinih aktih delovnih skupnosti or-ganov, organizacij In skupnosti, v katerih delajo. 4. V medsebojnlh samoupravnih sporazumlh in svojlh splošnih aktih na) bi udeleženci določili tudl merlla in postopek za ugotavljanje uspešnosti deia in določanje osebnega dohodka glede na uspešnost dela funkclonarja, upoštevajoč specifičnost posa-meznih funkcij kot tudl speciflčnost dela v posamez-nih organih, organizacljah oziroma skupnostih. Kot merllo za določanje osebnega dohodka iz mi-nuiega dela naj bi se, dokler ni drugih meril, upošte-vala delovna doba funkcionarja in sicer tako, kot to določa samoupravnl splošnl akt delovne skupnosti organa, organizacije oziroma skupnosti, v kateri funkcionar opravlja funkcijo. 5. Zneski, s kateriml bodo ovrednotene funkcije, na) bi se usklajevall z rastjo družbene produktivnosti dela in gibanjem osebnlh dohodkov v gospodarstvu v SR Slovenlji ob koncu vsakega polletja za nazaj. Predloge za uskladltev bi dajala komisija za sprem-Ijanje izvajanja družbenega dogovora. - 6. Drugi osebni prejemkl delegatov ter voljenih In imenovanih funkcionar|ev na| bi se določali po sa-moupravnlh sploinih aktlh delovnih skupnosti orga-nov, organlzaci) in skupnostl, v katerih opravljajo funkclje. Predlog družbenega dogovora predvideva izjemo le za povračllo stroškov prenočevanja za pri-mer, kadar funkdonar predstavlja organ, organiza-cljo oziroma skupnost. 7. Delegatu v skupščlnl družbenopolitične skupno-stl oziroma v samoupravni interesni skupnosti, ki je v delovnem razmerju v temeljni organizaciji združe-nega dela ali v delovni skupnosti in le del delovnega časa opravlja funkci]o v skupščini družbenopolitične skupnosti oziroma v samoupravni interesni skupno-sti, je v smislu 191. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) dolžna zagotoviti nadome-stilo osebnega dohodka za čas, ko opravlja funkcijo, in povračilo stroškov v zvezi z opravljan|em funkcijo temeljna organlzacija združenega dela oziroma de-lovna skupnost. V vseh drugih primerlh morajo dele-gatom ter voljenim in imenovanim funkclonarjem, ki so v delovnem razmerju ali opravljajo samostojno dejavnost in le del delovnega časa opravlja|o funk-cijo, zagotoviti povračilo fzgubfjenega osebnega do-hodka in povračilo stroškov v zvezl z opravljanjem funkcije organi, organlzactje ozlroma skupnosti, v ka-terih opravljajo funkci|o. Predlog družbenega dogovora predvideva, da se funkcionarju, ki neprofesionalno opravlja funkcljo, lahko prizna za opravljeno delo nagrada, Izjemoma pa tudi mesečno nadomestilo za opravljanje funkcije. Višina nagrade oziroma višina nadomestila sta odvi-sni od ovrednotenja (unkcije ter obsega in kvalitete opravljenega dela. Višina nagrade v enem letu ne more presegatl dvojnega zneska poprečnega meseč-nega osebnega dohodka v SR Slovenijl v preteklem letu, višlna nadomestila pa |e omejena na največ 25% zneska, s katerim Je ovrednotena funkdja. 8. Družbeni dogovor bo sklenjen med udeleženci, ki ga bodo podpisall, ko ga bo podpisala večina udeležencev. Uporabljati se bo začel z dnem objave v Uradnem listu SR Slovenlje. Udeležencl, ki bodo pod-pisali družbeni dogovor, bodo v treh meseclh od nje-gove objave dolžnl skleniti medsebojne samo-upravne sporazume in uskladitl svoje splošne akte s teml samoupravnlmi sporazuml In družbenlm dogo-vorom. Za udeležence, ki bodo podpisali družbeni dogovor šele po njegovi objavi, bo družbeni dogovor veljal od dneva podpisa. K družbenemu dogovoru bodo lahko pristopili tudi drugl udeleiencl pod pogoji, določanimi v 24. členu predloga. POBUDA ZA ZAČETEK POSTOPKA - ZA PREDČASNO RAZREŠITEV INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA LUTKOVNEGA ' GLEDALIŠČA LJUBLJANA OBČINSKI SINDIKALNI SVET UUBUANA CENTER SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA CENTER Delavski svet Lutkovnega gledališča Ljubljana je na svoji seji dne 2. 7. 1978 sprejel sklep, da na pobudo vodij oddelkov LGL in v skladu s 520. in 521. členom ^akona o združenem delu, sproži postopek za pred-časno razrešitev tov. Štefana POTOČNIKA kot indivi-dualnega poslovodnega organa LGL s tem, da s svojo odločitvijo seznani zainteresirane dejavnike. S stališči DS je bila na seji dne 21. 7. 1978 seznanjena tudi delovna skupnost LGL in se je z njimi strinjala. V skladu z določili 521. člena zakona o združenem delu prosi DS LGL SKUPŠČINO OBČINE LJUBLJANA CENTER in OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV LJUBUANA CENTER, da do 20. septembra 1978 po-dasta svoje mnenje. V ta namen prilaga DS zapis ^vo-jih stališč, argumentacijo in nekatere dokumente, ki naj stvari pojasnijo. Na vašo željo vam lahko posre-dujemo še dodatna pojasnila in dokumente. S »Stališči DS o pobudi za predčasno razrešitev individualnega poslovodnega organa LGL« sezna-njamo še: SZDL Slovenije, MK Ljubljana, Komenskega 7/1 Družbeni pravobranllec samoupravljanja Lju-bljana, Celovška 185 Komlte občinske konference ZKS UUBLJANA Center Prešernova 26 Republiški odbor sindikata delavcev kuiture Ljub-Ijana, Komenskega 7/1 tov. Štefan POTOČNIK arhivLGL '' DELAVSKI tVBT LUTKOVNEOA OLBDALlM« LJUB- LJANA . - ' . Pradiadnlk: ' Matiai LOBOOA, I. r. STALIŠČA DS O POBUDI ZA PREDČASNO RAZREŠITEV INOIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA, UUBLJANA Vodje oddelkov v LGL (umetniški, likovni in te-hnični vodja) so 22. junija 1978 naslovili na delavski svet LGL pobudo za razrešitev individualnega poslo-vodnega organa. O tem je razpravljal DS na svoji 6. seji, dne 23. 6. in 7. seji, dne 2. 7. 1978. Dne 23. 6. 1978 pa je bila o tem obveščena tudi delovna skupnost LGL. Na ome-njenih sejah je DS LGL proučil upravičenost »po-bude«, zavzel svoja stališča in sklenil, da v skladu s 521. čl. zakona o združenem delu o tem obvesti pri-stojne organe in zaprqsi za njihovo mnenje. Na podlagi preverjanja materialov, ki so jim bili na razpolago (zapisniki s sej delovne skupnosti, delav-skega sveta, komisije za samoupravni delavski nad- zor...), so člani DS prišli do zaključka, da je pobuda vodij oddelkov za predčasno razrešitev tov. Stefana Potočnika kot individualnega poslovodnega organa LGL upravičena, saj so za tak postopek podani po-goji, ki jih določa 520. čl. zakona o združenem delu. Glede na določila posameznih točk tega člena DS ugotavlja: - pod tč. 3: da tov. Potočnik neutemeljeno noče izvrševati sklepov delavskega sveta in drugih samou-pravnih organov, ali jih izvršuje netočno in malo-marno oz. z realizacijo neupravičeno zavlačuje, ali pa jih sploh ne jemlje resno. Samo vdosedanjem kratkem mandatnem obdobju novo izvoljenegaOS, (od 23. 5. do 2. 7. 1978) je kar osem nerealiziranih sklepov tega samoupravnega or-gana, ki se nanašajo direktno na direktorja tov. Po-točnika, za katere so bili jasno postavljeni roki in s katerimi se je direktor strinjal. Poleg tega je nerealizirana tudi vrsta starejših skle-pov. S tem v zvezi je morala posredovati že komisija za samoupravni delavski nadzor, vendar brez pravih rezultatov. Nasprotno, na zastavljena vprašanja (zapi-snik te komisije z dne 9. 2. 1978) še do danes ni dobila odgovora. Na zahtevo DS, da vendarle pojasni zadevo, je tov. Potočnik odgovoril, da so zastavljena vprašanja preveč »bleda«. To je samo nekaj primerov iz zadnjega obdobja, veliko jih je ostalo nezabeleženih. - pod tod. 4: DS ugotavlja, da je tov. Potočnik pre-koračil pooblastila in ravnal skrajno samovoljno. Naj-bolj drastičen primer je »Židovska steza 1«. Tov. Po-točnik je namreč deloval mimo vseh samoupravnih organov LG (niti ni o tem kogarkoli obvestil), ko je naročil in plačal (kljub opozorilu sopodpisnika) idejni projekt za adaptacijo prostorov na Židovski stezi 1. (Prostor uradno še ni dodeljen LGL). Čeprav je v po-godbi kot rok izročitve dela naveden datum 30. 4. 78., tega projekta še do danes v LG ni nihče videl. Prekr-šek je razviden iz zapisnikov 1. seje komisije za sa-moupravni delavski nadzor z dne 25. 5. 1978, 2. seje iste komisije z dne 31. 5. 78. in prilog k temu zapi- _sniku. Zlasti pereč in stalno ponavljajoč je problem nea-žurnega in malomarnega sklepanja pogodb. (Razvi-dno tudi iz zaključnega poročila predsednika komi-sije za delovni nadzor). S svojim malomarnim pristo-pom do teh delovnih obveznosti povzroča tov. Potoč-nik svoji delovni organizaciji nepopravljivo moralno pa tudi materialno (največkrat nedokazljivo) škodo. Sodelavci nam uhajajo, mi pa jih nimamo s čim držati (brez pogodbe); kasnijo z dogovorjenimi roki ali pa jih moramo celo zadnji trenutek zamenjati. Zaradi ča-sovne stiske moramo pristajati na njihove pogoje ali pa menjati program. Posledica je padec kvalitete in dejstvo, da že dve sezoni ostajamo brez četrte pre-miere. (Štiri premiere so naša obveznost.) Podobno neažurno in neaktivno ukrepa tov. Potoč-nik tudi pri reševanju prostorskih problemov. Adapta-cija upravnih prostorov v Gosposki ulici se ni prema-knila z mrtve točke dokler ni delovna skupnost pove-rila akcije sindikatu. Adaptacija prostorov v kinu Mojca se kljub ponudbi Kinematografskega podjetja Ljubljana in intervenciji Kullurne skupnosti ne premakne z mrtve točke. (Po-sredovati je morala MK SZDL). Vabilu kinopodjetja na razgovor se po direktorjevih trditvah nismo odzvali »ker ni imelo smisla«. DS je bil seveda popolnoma drugačnega mnenja in je sprejel skfep, da se morajo sestati predstavniki Kinopodjetja, LKS in projektant. Sestanek naj bi organiziral direktor (s tem se je tudi strinjal), vendar sklep spet ni bil realiziran. V vsem tem času je direktor zatrjeval, da akcija »teče«. Tu pa že naletimo na problem obveščanja kolektiva, zainte-resiranih dejavnikov in javnosti. Prav zaradi skoraj popolne neinformiranosti, po krivdi tov. Potočnika, prihaja v zvezi s kinom Mojca do velikih nesporazumov. Skoraj identična je bila si-tuacija z dvorano Križank. DS se tudi ne more strinjati z vse preveč privatistič-nim načinom kontaktiranja tov. Potočnika, ki često zatrjuje.da se je za določene akcije »dogovoril«, da je program »javil« in ga »razložil,« ob tem pa nima v rokah nobenega dokumenta. Tak delovni princip go-tovo ni v prid normalnemu poslovanju, temveč vodi v anarhijo, ki je v LG Ljubljana dobila zaskrbljujoče razsežnosti. - pod tč. 5: DS ugotavlja, da zaradi neizpolnjeva-nja ali malomarnega izpolnjevanja delovnih obvezno-sti tov. Potočnika, kolektiv LG ne more ali znatno težje izpolnjuje svoj delovni plan. Treba je zapisati, da direktor v vsem svojem mandatnem obdobju ni predložil samoupravnim organom LG nikakršnega programa. LG za začetek sezone 1978/79 še vedno nima delovnega programa, ker tov. Potočnik kljub dogovoru in sklepu DS ni preveril in zagotovil termi-nov za gostovanja. Gostovalna politika je prav tako ena od »rak ran« naše organiziranosti, saj se za go-stovanja večkrat dogovarja tov. Potočnik mimo umet-niškega vodje, tehničnega vodje in samoupravnih or-ganov, kampanjsko, zadnji trenutek, ter s tem ovira in prekinja v naprej dogovorjene delovne programe. Po-sledica njegovih, često trmastih odločitev, je totalna dezorganiziranost. Zaradi stalne improvizacije, kot posledice takega ravnanja, je treba spreminjati pro-grame, in tako tudi sprejeti repertoarni sklepi dobijo povsem drugo podobo. Tak primer je prav letošnja sezona. - pod tč. 6: DS ugotavlja, da tov. Potočnik glede na določila 550. čl. zakona o združenem delu nene-hno krši tako svoje delovne dolžnosti kot pravice de-lavcev, ker ne obvešča kolektiva in samoupravnih or-ganov ne o rezultatih sej LKS, KSS, SSDG, ne o po-teku raznih akcij (kino Mojca, Križanke, Židovska steza...). ne o rezultatih sestankov, ki se jih udele-žuje kot voljen predstavnik LGL. Ne nazadnje je za-radi neinformiranosti ali nepopolne, netočne informi-ranosti zainteresiranih dejavnikov in javnosti, prizadet tudi širši družbeni interes. Neobveščenost, direktor-jeva samovolja in maiomarno poslovanje, ]e pripeljalo tudi do poslabšanja samoupravnih in medčloveških odnosov v kolektivu. Zato ni čudno, da je tov. Potoč-nik v stalnih sporih s samoupravnimi organi, saj nji-hovim ugotovitvam in sklepom zoperstavlja svoja neargumentirana, apriorna mnenja in stališča. Značilno zanj je tudi dejstvo (ki se da ugotoviti tudi iz zapisnikov), da skoraj dosledno izostaja prav s ti-stih sej samoupravnih organov, na katerih bi moral poročati o svojem delu ali uskladiti svoja stališča s težnjami in interesi kolektiva LGL. Tudi to je eden od vzrokov za česte, povsem nepotrebne nesporazume in spore. V povzetku DS ugotavlja, da tov. Štefan Potočnik ne izpolnjuje vrste nalog, ki bi jih kot direktor LGL bil dolžan izpolnjevati in, da zato rezultati njegovega dela niso zadovoljivi. Da ne izpolnjuje sklepov DS in drugih samoupravnih organov; da ravna večkrat sa-movoljno in celo v nasprotju z interesi kolektiva LGL; da o svojem delu in postopkih nepopolno, neredno in nezanesljivo obvešča samoupravne organe in kolektiv LGL; da je zato delo teh organov resno ovirano. Vsled takega samovoljnega ravnanja samoupravni or-gani z njim ne morejo konstruktivno sodelovati. Spričo večkrat neodgovornega ravnanja je tov. Po-točnik tudi odgovoren za zastoje in nekoordinirano delo v LGL, zaradi česar sta nevarno ogrožena obseg in kvaliteta dela. Poleg omenjenih čl. 520., 521. in 550. zakona o združenem delu je DS upošteval tudi določila 194. in 571. čl. istega zakona. S tako argumentacijo sproža DS LGL postopek za predčasno razrešitev tov. Štefana Potočnika kot indi-vidualnega poslovodnega organa LGL ter s svojo od-ločitvijo seznanja zainteresirane dejavnike in jih obe-nem prosi, da mu v tej zvezi sporoče svoje mnenje. Xm dalavski >v*t LOL Pradaadnik: . ' Matja* Loboda, I. r. GRADIVO ZA ZASEDANJE ZBOROV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Predlog za izdajo zakona o skladih skupnih rezerv, s tezami aca osnutek zakona Z zakonom o sredstvih rezerv (Uradni list SFRJ, št. 62/77), je predpisan način oblikovanja, uporabe in upravijanja s sredstvi rezerv v temeljnih organizacijah združenega dela, hkrati pa so uvedena načela združe-vanja sredstev rezerv za območje družbenopolitičnih skupnosti, ki jih je potrebno podrobneje razdelati v republiških predpisih. Sredstva rezerv, ki jih delavci v temeljni organizaciji oblikujejo iz čistega dohodka, se lahko poleg sanacije izgub uporabljajo tudi za tekočo likvidnost in za druge namene v poslovanju, določene z zveznim zakonom, zato je bilo potrebno pri pripravi predloga za izdajo zakona o skladih skupnih rezerv upoštevati načelo, da predstavlja sistem združevanja sredstev rezerv na ravni družbenopolitičnih skupnosti predvsem dopolnjujoč način zagotavljanja sredstev, ki bodo omogočala nemoteno izvajanje sanacijskih po-stopkov v primerih, ko je bil ugotovljen širši družbeni interes za sanacijo temeljnih organizacij z izgubo v poslovanju in hkrati nujnost, da med viri sredstev za sanacijo nastopajo tudi združena sredstva rezerv. Predlagana temeljna načela, na katerih bodo urejeni odnosi pri združevanju, uporabi in upravljanju sredstev> rezerv, so bila usmerjena predvsem k takšnim rešitvam, ki bodo omogočala letno usklajevanje potreb po zdru-ževanju sredstev v okviru sanacijskih postopkov z dru-gimi viri sredstev za pokrivanje izgub. Iz teh razlogov je predlagana tudi ureditev, ki omejuje namene uporabe združenih sredstev rezerv le na sanacijske kredite za pokrivanje nekritih izgub, za nadomeščanje izdatkov za prekvalifikacijo delavcev, za izplačilo osebnih do-hodkov v zajamčeni višini -vse vskladu s predlaganimi ukrepi v preverjenem sanacijskem programu, zazača-sno izplačilo akontacij osebnih dohodkov in za more-bitne druge namene, določene s statutom sklada y skladu z zakonom. Proces zagotavljanja sredstev za te namene naj bi odražal širšo družbeno solidarnost de-lavcev v primerih, ko nastopijo pri določenih temeljnih organizacijah združenega dela motnje v poslovanju, medtem ko naj bi sredstva za druge namene, določene z zakonom o sredstvih rezerv, zagotavljali z združeva-njem sredstev v okviru delovnih in sestavljenih organi-zacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti kot odraz ožjih interesov delavcev, ki so organizacijsko, dohodkovno ali poslovno povezani. ' Za uresničevanje navedenih načel so v tezah za izde-lavo zakona predlagane tri variantne ureditve izdelave in sprejemanja finančnega načrta skladov skupnih re-zerv predvsem z namenom, da bi v razpravah ugotovili, katera od predlaganih rešitev omogoča letno usklaje-vanje potreb po združevanju sredstev rezerv v okviru sanacijskih postopkov z drugimi viri sredstev za pokri-vanje izgub. Po osnovnem predlogu temelji izdelava finančnega načrta na podatkih iz periodičnih obraču-nov za devetmesečno poslovanje, kar predvsem omo-goča pravočasno pripravo načrta in odločanje delav-cev o obsegu združevanja in namenih uporabezdruže-nih sredstev rezerv hkrati s sprejemanjem zaključnega računa. Ker so ocene o finančnih rezultatih poslovanja v zaključnih računih na osnovi podatkov iz periodič-nega obračuna za devetmesečno poslovanje izredno nezanesljive, je v prvi varianti predvidena priprava in sprejemanje finančnega načrta skladov šele na osnovi podatkov v zaključnih računih. Navedena ureditev bi povzročila, da bi se zaradi neusklajenosti z roki, ki so predpisani v zakonu o pogojih in postopku za sanacijo, izdelava in preverjanje sanacijskih programov izredno podaljšala. Zato je v drugi variantni ureditvi predlagana rešitev, da se s finančnim načrtom v začetku leta določi le globalni obseg potrebnih sredstev rezerv za posa-mezne namene, medtem ko se v zakonu določi stopnja : združevanja sredstev rezerv v odvisnosti od ocen o materialnem položaju gospodarstva v obdobju, ko se zakon sprejema. Zakon o skladih skupnih rezerv naj bi bil prehodnega značaja in bi s postopoma čim manjšim združevanjem sredstev rezerv na ravni družbenopolitičnih skupnosti :-pospeševal združevanje sredstev rezerv v okviru delov-nih ali sestavljenih organizacij združenega dela. S sa- . nacijskimi krediti iz združenih sredstev rezerv na ravni družbenopolitičnih skupnosti naj bi v tem prehodnem obdobju predvsem zagotovili dokončno pokrivanje ne-kritih izgub v temeljnih organizacijah združenega dela, kjer so nastale motnje v poslovanju in s tem omogočili prevzemnikom sanacije združevanje sredstev za " izvedbo preverjenega sanacijskega programa. SKUPŠČINA TEZE SOCIALISTIČNE 27. 7. 1978 REPUBLIKE SLOVENIJE TEZE ZA ZAKON O SKLADIH SKUPNIH REZERV I. SPLOŠNE DOLOČBE ; Lteza •¦¦¦¦'-¦•-¦•¦ Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s področja gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: te-meljne organizacije) združujejo sredstva rezerv v sklade skupnih rezerv v občini in v republiški sklad skupnih rezerv po določbah tega zakona in odlokov, izdanih na podlagi zakona. .. • . .... 2.teza Skladi skupnih rezerv v občini in republiški sklad skupnih rezerv (v nadaljnjem besedilu: skladi) so pravne osebe s pravicami in obveznostmi, ki jih določa zakon oziroma odlok, izdan na podlagi zakona. 3.teza Sredstva skladov so sredstva rezerv, ki jih delavci v temeljnih organizacijah združujejo v skladih po določ-bah tega zakona in druga sredstva, določena z zakoni. Varianta: Ta teza se črta. 2. ZDRUŽEVANJESREDSTEVREZERVVSKLADE 4. teza Delavci v temeljnih organizacijah združujejo sred-stva rezerv v sklade na podlagi samoupravnega spora-zuma o združevanju sredstev rezerv v sklade. S samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka te teze se določajo zlasti: - medsebojna razmerja skladov, kriteriji razporeja-nja združenih sredstev rezerv med skladi in način ugo-tavljanja potreb po združevanju sredstev rezerv; - način priprave in sprejemanja finančnega načrta skladov; - pogoji in način terroki zavračilozdruženih denar-nlh sredstev; - način izdajanja certifikatov o združenih denarnih sredstev rezerv; - načini in pogoji uporabe združenih sredstev re-zerv. 5. teza Delavci v temeljnih organizacijah združujejo v sklade del sredstev rezerv, ki presega znesek enomesečnega osebnega dohodka delavcev, obračunanega na način, ki je določen s samoupravnim splošnim aktom, vendar ne več kot 50% celotnega zneska sredstev rezerv po zaključnem računu za predhodno leto. Znesek sredstev rezerv, ki ga delavci v temeljnih organizacijah združujejo v sklade, se ugotavlja vsako leto na način in pod pogoji, določenimi v finančnem načrtu skladov, ki je sprejet na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklade, oziroma določenimi z zakonom. 6. teza Republiški sklad določi v začetku leta na predlog občinskih skladov predlog finančnega načrta skladov za tekoče leto. S finančnim načrtom iz prvega odstavka te teze se določijo zlasti: 1. obseg sredstev sklada za posamezne namene iz 15. teze; 2. priliv sredstev sklada iz naložb v predhodnih letih; 3. stopnja združevanja sredstev rezerv temeljnih orga nizacij po stanju sredstev rezerv v zaključnem računu za predhodno leto; 4. pogoji in merilazaodobravanjesanacijskih kredi-tov za posamezne namene iz 15. teze; 5. načrt razporejanja združenih sredstev iz 1. točke tega odstavka med skladi; 6. pogoji uporabe in način vračanja sredstev skla-dov. Republiški sklad predloži najpozneje do 31. januarja tekočega leta finančni načrt skladov delavcem temelj-nih organizacij, ki združujejo sredstva rezerv v skladih, da ga sprejmejo. Finančnemu načrtu se priloži pročiloo uporabi sred-stev skladov v predhodnem letu. 7. teza Detavci v temeljnih organizacijah odločijo o sprejetju finančnega načrta skladov najpozneje do izteka roka za predložitev zaključnega računa za predhodno leto. 8. teza Če delavci v temeljnih organizacijah niso sprejeli finančnega načrta skladov v roku iz 7. teze, se višina združevanja njihovih sredstev rezerv v sklade določi z zakonom. ¦ - . " ¦>-¦-'.. 9.teza ' Ena tretjina sredstev iz drugega odstavka 5. teze se vplačuje v sklade najpozneje v petnajstih dneh, dve tretjini pa najpozneje v šestdesetih dneh po izteku roka za predložitev zaključnega računa. Temeljna organizacija vplača sredstva iz drugega odstavka 5. teze na račun sklada v občini, kjer ima svoj sedež. Varlanta I. k tezam 6. do 9. 6. teza Republiški sklad določi v soglasju z občinskimi skladi najpozneje v dvajsetih dneh po izteku roka za predložitev zaključnega računa predlog finančnega načrta skladov za tekoče leto in ga predloži delavcem v temeljnih organizacijah, da ga sprejmejo. S finančnim načrtom iz prvega odstavka te teze se določijo zlasti: 1. Obseg sredstev sklada za posamezne namene iz 15. teze; 2. Priliv sredstev sklada iz naložb v predhodnih letih; 3. Stopnja združevanja sredstev temeljnih organiza-cij po stanju sredstev rezerv v zaključnem računu za predhodno feto; 4. Pogoji in merila za odobravanje sanacijskih kredi-tov za posamezne namene iz 15. teze; 5. Načrt razporejanja združenih sredstev rezerv iz prve točke tega odstavka med skfadi; 6. Pogoji uporabe in način vračanja sredstev skla-dov. Finančnemu načrtu se priloži poročilo o uporabi sredstev skladov v prejšnjem letu. 7. teza Delavci v temeljnih organizacijah odločijo o spre-jemu finančnega načrta skladov najpozneje v tridesetih dneh po njegovi predložitvi. 8. teza Sredstva rezerv se vplačujejo najpozneje v 65 dneh po izteku roka za predložitev zaključnega računa na račun sklada v občini, kjer ima temeljna organizacija svoj sedež. 9. teza Če delavci v temeljnih organizacijah niso sprejeli finančnega načrta skladov v roku iz 7. teze, se višina združevanja njihovih sredstev rezerv v sklade določi z zakonom. Varlanta II. ktezame. do9. * ¦ * ¦.¦•¦¦*•!<*¦ 6. teza Republiški sklad določi v začetku leta na predlog občinskih skladov predlog finančnega načrta skladov za tekoče leto. S finančnim načrtom iz prvega odstavka te teze se določijo zlasti: 1. Obseg sredstev skladov za posamezne namene iz 15. teze; 2. Priliv sredstev skladov iz naložb v predhodnih letih; 3. Pogoji in merila za odobravanje sanacijskih kredi-tov za posamezne namene iz 15. teze; 4. Načrt razporeditve združenih sredstev rezerv med skladi; 5. Pogoji uporabe in način vračanja sredstev skla-dov. Republiški sklad skupnih rezerv predloži najpozneje do 31. januarja tekočega leta finančni načrt skladov delavcem v temeljnih organizacijah, da ga sprejmejo. Finančnemu načrtu skladov se priloži poročilo o uporabi sredstev skladov v predhodnem letu. 7. teza Delavci vtemeljnih organizacijah odločijo o sprejetju finančnega načrta skladov najpozneje do izteka roka za predfožitev zaključnega računa za prejšnje leto. 8. teza Temeljne organizacije obračunavajo in vplačujejo sredstva iz drugega odstavka 5. teze v republiški sklad po stopnji 7% od stanja sredstev rezerv v zaključnem računu za prejšnje leto, zmanjšanega za del sredstev rezerv, ki so jih namenile za pokrivanje nekritih izgub drugih temeljnih organizacij. Stopnje za obračun sredstev rezerv, ki se združujejo v občinske sklade, se določijo z odloki občinskih skup-ščin in ne smejo biti višje od 7%. Tgmeljna organizacija ne more združevati sredstev rezerv v občinske sklade, če ni poprej v celoti porav-nala svojih obveznosti iz prvega odstavka te teze. (Varianta: Ta odstavek se črta). Varlanta k 8. tezi: Temeljne organizacije obračunavajo in vplačujejo sredstva iz drugega odstavka 5. teze po stopnji 12% od stanja sredstev rezerv po zaključnem računu za prejš-nje leto, zmanjšanega za del sredstev rezerv, ki so jih namenile za pokrivanje nekritih izgub drugih temeljnih organizacij. 9. teza Ena tretjina sredstev iz drugega odstavka 5. teze se vplačuje v sklade najpozneje v petnajstih dneh, dve tretjini pa najpozneje v šestdesetih dneh po izteku roka za predložitev zaključnega računa. Temeljna organizacija vplača sredstva iz drugega odstavka 5. teze na račun sklada v občini, kjer ima svoj sedež. 10-teza •¦ Za vplačana sredstva rezerv temeljne organizacije izda sklad v občini, kjer so bila sredstva vplačana, certifikat o združenih denamih sredstvih. ' 11.teza Delavci v temeljni organizaciji, ki so združili sredstva rezerv v sklade, imajo pravico do povračila sredstev. Rok za vračilo združenih sredstev rezerv ne more biti .krajši od štirih let. * •-, . 12.teza .. Če sklad ugotovi, da sredstva rezerv ne zadoščajo za namene, določene s finančnim načrtom sklada, lahko sprejme sklep o najetju kratkoročnega kredita pri te-meljni banki ali pri drugi finančni organizaciji. Kratkoročni kredit iz prvega odstavka te teze mora sklad vrniti najpozneje v letu dni od najetja kredita na osnovi ukrepov, določenih vprvem naslednjemfinanč-nem načrtu sklada. 13.teza Združena sredstva rezerv v skladu se vodijo na po-sebnem računu pri Službi družbenega knjigovodstva. 3. UPORABA ZDRUŽENIH SREDSTEV REZERV 14. teza Sredstva skladov se dajejo v uporabo temeljnim organizacijam v obliki sanacijskih kreditov z obvez-nostjo vračanja. Ne glede na prvi odstavek te teze lahko delavci v temeljnih organizacijah odobrijo sredstva skupnih re-zerv temeljnim organizacijam brez obveznosti vračanja na način in pod pogoji, ki so določeni z vsakoletnim finančnim načrtom v skladu s tem zakonom. 15.teza Sredstva sklada se dajejo v uporabo: ¦ 1. Za pokrivanje nekritih izgub temeljnih organiza-cij, 2. Za kritje izdatkov prekvalifikacije delavcev, kadar v skladu s sanacijskim programom preneha potreba po delu določenega števila delavcev, oziroma kadar je potrebna njihova prerazporeditev v drugo temeljno or-ganizacijo, 3. Za izplačilo osebnih dohodkov v zajamčeni višini v temeljnih organizacijah, kjer je uveden sanacijski postopek oziroma, kjer je sprejet program ukrepov za odpravo vzrokov za izgubo v periodičnem računu, pod pogoji in na način, ki jih določa zakon, 4. Za začasno izplačilo akontacij osebnih dohodkov pod pogoji, ki jih določa skupščina sklada, 5. Za druge namene, doiočene s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev sklada v skladu z zakonom. 16. teza Združena sredstva v skladu se ne smejo uporabljati za investicije v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe. 17.teza Delavci v temetjnih organizacijah so udeleženi pri razporejanju prihodkov od uporabe združenih sredstev rezerv sorazmerno višini združenih sredstev. 18. teza Neizterljive terjatve skladov se odpisujejo v breme sredstev skladov v primerih redne likvidacije, prisilne poravnave in stečaja temeljnih organizacij, ki jim je bila odobrena uporaba združenih sredstev rezerv v obliki sanacijskega kredita in ga v celoti ali deloma ne morejo odplačati. Za zneske odpisanih terjatev iz prvega odstavka te teze se zmanjšajo obveznosti sklada za vračilo združe-nih sredstev rezerv v sorazmerju z deleži združenih sredstev. 19.t«za ' ... " Delavci v temeljni organizaciji lahko v obdobju od 30. juniju do 31. decembra tekočega leta umaknejo del neuporabljenih sredstev skladov v sorazmerju s sred- . stvi, ki so jih združili v skladih. Z neuporabljenimi sredstvi iz prvega odstavka te teze je mišljen znesek sredstev, ki ni bil uporabljen za na-mene, določene s finančnim načrtom sklada, zmanjšan za znesek sredstev, predviden za izplačilo z zakonom zajamčenih osebnih dohodkov in za začasno izplačilo akontacij osebnih dohodkov do konca leta. Zneske združenih sredstev, ki jih temeljne organiza-cije iz prvega odstavka te teze umaknejo iz skladov, lahko uporabljajo za namene, določene s tem zako-nom. v Varlantaktezi19: * V tretjem odstavku se črtajo besede »s tem« in se nadomestijo z besedo »z«. 4. UPRAVUANJE Z ZDRUŽENIMISREDSTVI REZERV 20. teza Združena sredstva rezerv v skladu upravljajo delavci v temeljnih organizacijah po svojih delegatih, ki jih delegirajo po postopkih in na način, določen s statu-tom sklada. 21.teza Organi upravljanja skladov so skupščina sklada, izvršni odbor in drugi organi, ki jih določi statut sklada. Mantat delegatov v skupščini sklada traja štiri leta. 22. teza Delavci v temeljnih organizacijah volijo v skupščino republiškega sklada po enega delegata iz vsake ob-čine. Število delegatovvskupščini skladaskupnih rezervv občini se določi z odlokom občinske skupščine. 23. teza Skupščina sktada sprejema statut sklada, sprejema samoupravne splošne akte sklada, določa politiko kre-ditiranja, določa način izdelave sanacijskega programa in merila za odobravanje sanacijskih kreditov, ugotav-Ija, ali je bil sprejet finančni načrt sklada v temeljnih organizacijah v roku \z tega zakona in sprejema poro-čilo o uporabi sredstev sklada, imenuje izvršni odbor in člane drugih organov sklada ter opravlja druge naloge, ki so določene s statutom sklada. 24. teza Izvršni odbor sklada izvaja sklepe skupščine sklada, pripravlja predloge sklepov, poročil in finančnega na-črta sklada, obravnava in sklepa o zahtevkih za odobri-tev sanacijskih kreditov in izvaja druge naloge, dolo-čene s statutom. 25. teza Sklad ima statut. > S statutom sklada so v skladu s tem zakonom dolo-čeni: ime, sedež in naloge sklada; način upravljanja in razpolaganja z združenimi sredstvi rezerv; način dele-giranja delegatov v skupščino sklada, njihove pravice, obveznosti in odgovornosti; način pripravljanja in sprejemanja finančnega načrta sklada ter predstavlja-nje in zastopanje sklada. "¦''- ''¦''¦ - 26. teza Strokovno administrativna, pomožna in druga opra-vila za sklad opravlja delovna skupnost sklada, če skupščina sklada izvajanja teh opravjl ne poveri pri-stojnemu organu družbenopolitične skupnosti, na ob-močju katere je sklad ustanovljen, ali drugim speciali-ziranim organizacijam. 5. PREHODNEIN KONČNE DOLOČBE 27.teza Skladi skupnih rezerv, ustanovljeni po določbah za-kona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70, 3/73, 18/74 in 24/77) prenehajo z dnem konstituiranja skladov skup-nih rezerv po tem zakonu. Pravice, obveznosti in sredstva skladov iz prvega odstavka tega člena se prenesejo na novo ustanovljene skiade skupnih rezerv z dnem konstituiranja skladov po tem zakonu. 28. teza Ne glede na določbe 27. teze vplačujejo temeljne organizacije pozaključnem računuza leto 1978 vrepu-bliški sklad 7% in v občinske sklade 6% od stanja sredstev rezerv v zaključnem računu za leto 1978. Sredstva iz prvega odstavka te teze se vplačujejo na račun sklada v občini, kjer ima temeljna organizacija sedež. 29. teza Združena sredstva rezerv iz 28. teze upravljajo do dneva konstituiranja skupščin skladov po tem zakonu. dosedanji organi upravljanja skladov na način, ki je določen z zakonom o skladih skupnih rezerv in uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70, 3/73, 18/74 in 24/77), uporabljajo pa se za namene, dolo-čene s tem zakonom. 3O.teza Skladi skupnih rezerv po tem zakonu se morajo ; konstituirati najpozneje v roku šestih mesecev od uve-Ijavitve tega zakona. 31.teza Z dnem, ko prične veljati ta zakon, preneha veljati zakon o skladih skupnih rezerv in uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70, 3/73, 18/74 in 24/77). 32.teza Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SOCIALISTICNA REPUBLIKA SLOVENIJA IZVR&NI SVET . , Predlog zakona ; ..•..¦• z vneMnimi amandmaji "' ¦ ' . 27. 7. 1978 ZAKON O ZALOŽNIŠTVU I. SPLOŠNE DOLOČBE v? Lčlen Za založništvo po tem zakonu se šteje izdajanje, zalaganje in razpečavanje knjig, časnikov, revij, katalo-gov, prospektov, plakatov, letakov, tiskovin, zemljevi-dov, separatov, brošur, učbenikov, učil, reprodukcij likovnih del, razglednic, koledarjev, fotografij, mikrofil-mov, diamikrokartic, muzikalij, gramofonskih plošč, tonskih kaset, video kaset, magnetofonskih in magnet-nih trakov ter drugih podobnih del, ki se razmnožujejo s tiskanjem ali na drug podoben način in so namenjene javnosti (v nadaljnjem besedilu: publikacije). Izvirna likovna deia, ki nastanejo z odtiskavanjem ali odlivanjem, se ne štejejo za publikacije po prejšnjem odstavku. Ž. člen Založniška dejavnost posreduje umetniška dela in druge kulturne vrednote, znanstvena dognanja ter splošno in strokovno znanje, bistveno prispeva k vse-stranskemu razvoju osebnosti in ustvarjalnih sposob-nosti detovnih Ijudi in občanov, k uresničevanju sa-moupravnih socialističnih odnosov, k razvoju kultur-nih, raziskovalnih, izobraževalnih in drugih dejavnosti, k zbliževanju kultur narodov in narodnosti Jugoslavije in k mednarodnemu sodelovanju. To družbeno vlogo opravlja založniška dejavnost še posebej z izdajanjem in zalaganjem novih umetniških del, del slovenske klasike, del pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti, domačih in tujihdružboslovnih del, zlasti marksističnih, temeljnih znanstvenih del; uč-benikov in drugih publikacij, potrebnih za razvoj izo-braževanja, znanosti in kulture; del, ki so namenjena predstavitvam naše znanosti in kulture v drugih repu-blikah in pokrajinah ter v svetu; najboljših de! drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti ter največjih do-sežkov duhovnega ustvarjanja drugih narodov. 3.člen Založništvo je dejavnost posebnega družbenega po-mena. 4.Člen ' Poseben družbeni interes pri opravljanju založniške dejavnosti se zagotavlja: - s posebnimi pogoji za ustanovitev založniške or-ganizacije; - s posebnimi pravicami, dolžnostmi in odgovor-nostmi ustanoviteljev založniške organizacije; - s sodelovanjem ustanoviteljev založniške organi-zacije, organov družbenopolitičnih skupnosti in druž-benopolitičnih organizacij, knjižnic in drugihzaintere-siranih organizacij združenega dela, avtorjev oziroma njihovih organizacij in drugih uporabnikov (v nadalj-njem besedilu: uporabniki) pri upravljanju in odločanju o vprašanjih založniške organizacije; - z drugimi oblikami družbenega vpliva v mejah in na način, kot to določajo ta zakon in akti o ustanovitvi oziroma samoupravni sporazumi med ustanovitelji za-ložniških organizacij. , 5.6len Delegati uporabnikov soodločajo v organu založni-ške organizacije, ki odloča o delu in poslovanju organi-zacije, v založniški organizaciji, ki ima manj kot trideset delavcev, pa z vsemi delavci. 6. člon Avtorji-ustvarjalci, katerih delo je povezano z založ-niško dejavnostjo, se lahko v mejah, ki jih določa ta zakon, sami ali v svojih delovnih skupnostih ali v svojih organizacijah ukvarjajo z založništvom ter sodelujejo pri upravljanju in odločanju v založniških organizaci-jah. Delovni Ijudje, ki kot avtorji trajneje sodelujejo z založniško organizacijo, imajo v skladu z zakonom, s samoupravnim sporazumom med avtorji in založni-škimi organizacijami ter samoupravnimi splošnimi akti teh organizacij pravico sodelovati pri upravljanju teh organizacij in v razpolaganju z rezultati skupnega dela. 7.člen Založniška organizacija ustvarja celotni prihodek: 1. s prodajo proizvodov in storitev na domačem m tujem trgu oziroma v okviru organizacije združenega dela 2. s svobodno menjavo aeia; 3. z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev; 4. s kompenzacijo, regresom, premijo, dotacijo ali na kakšni drugi podlagi, določeni z zakonom ali s samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom. Založniška organizacija ustvarja celotni prihodek na način \z 1. in 3. točke prejšnjega odstavka le, če je to v skladu z njenimi obveznostmi po samoupravnih spora-zumih v okviru svobodne menjave dela in z namenom družbenih sredstev, s katerimi upravlja. Tisti del celotnega prihodka, ki ga založniška organi-zacija ustvari s kompenzacijami, premijami, regresi, vrnitvijo davkov in drugih davščin, dotacijami in darili, kot tudi na drugi podlagi, določeni z zakonom, se v celoti uporablja za založniško dejavnost, če ni v za-konu drugače določeno oziroma, če ni namembnost dotacij ali daril drugačna. 8. člon Delavci založniške organizacije se kot izvajalci zdru-žujejo v samoupravno interesno kulturno skupnost. Založniška organizacija sprejme svoj plan in pro-gram razvoja^pri čemer mora upoštevati usmeritve in obveznosti, ki jih je prevzela s samoupravnim sporazu-mom o osnovah plana samoupravne interesne skupno-sti iz prvega odstavka, založniško politiko ter kriterije za združevanje dela in sredstev v svobodni menjavi dela te skupnosti. V okviru skupnosti iz prvega odstavka tega člena delavci založniških organizacij skupaj z delovnimi Ijudmi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost in z drugimi delavci, ki kot avtorji združujejo svoje delo z založni-škirni organizacijami, določajo način in obseg njiho-vega sodelovanja v upravljanju teh organizacij in raz-polaganja z rezultati skupnega dela. Samoupravni sporazum o vprašanjih iz prejšnjega odstavka sklenejo založniške organizacije z avtorji-sodelavci iz VII. poglavlja tega zakona neposredno ali po njihovih društvih. 9. člen Pri izvrševanju programov, odločanju o poslovni po-litiki in pri izvajanju ukrepovza dostopnost publikacije delovnim Ijudem in občanom, za vzbujanje interesa za te publikacije, za ugotavljanje in upoštevanje želja in potreb delovnih Ijudi in občanov založniške organiza-cije še posebej sodelujejo s knjižnicami, z organizaci-jami na področju vzgoje in izobraževanja in z društvi ter z drugimi organizacijami, ki svojo dejavnost name-njajo razširjanju kultumih vrednot in razvijanju kultur-nih dejavnosti delovnih Ijudi in občanov. 10. člen Založniške organizacije morajo spodbujati tako or-ganiziranje občanov (knjižni klubi, naročniški sveti, zbori kupcev publikacij ipd.), ki omogoča ugotavljanje potreb in interesov delovnih Ijudi in občanov za publi-kacije, in jim morajo ustvarjati pogoje za to, da svoje potrebe sporočajo in uveljavljajo. 11.člen Defovanje založniških organizacij je javno. Založniške organizacije morajo objaviti vsakoletni program založniške dejavnosti, poročilo o izpolnitvi tega programa na tak način, da se občani z njim sezna-nijo. Založniške organizacije v skladu z določbami tega zakona s svojimi samoupravnimi akti podrobneje dolo-čijo, kako bodo zagotavljale javnost svojega delovanja. 12. člen V vsaki publikaciji morajo biti poleg podatkov, ki jih zahtevajo predpisi o javnem obveščanju, natisnjeni na-slov publikacije (pri prevodih tudi naslov izvirnika), ime avtorja in soavtorjev, prevajalca, ilustratorja, opremlje-valca, urednika antologije, odgovornega predstavnika založbe, kraj in leto natisa oziroma razmnožitve, na-klada ter zaporedna številka vsakega ponatisa ali iz-daje oziroma podatek o dotisu. II. NOSILCIZALOŽNIŠKE DEJAVNOSTI 13. člen Z založniško dejavnostjo se lahko ukvarjajotemeljne in druge organizacije združenega dela, ki jim je to edina ali glavna dejavnost. Kjer ta zakon govori o založniški organizaciji, je mišljena temeljna ali druga organizacija iz prejšnjega odstavka. 14. člen Organizacije združenega dela, ki niso obsežene v prejšnem členu, ter družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, krajevne skupnosti, samoupravne inte-resne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije in društva ter druge druž-bene pravne osebe lahko zalagajo le publikacije, ki izvirajo iz njihove dejavnosti ali so ji namenjene, če je zalaganje takih publikacij predvideno v njihovih sa-moupravnih splošnih aktih. Zalaganje publikacij verskih skupnosti ureja pose-ben zakon. 15. člen Avtor lahko izdaja in zalaga svoja dela v samoza-ložbi. Občan lahko v samozaložbi zalaga tudi dela, za ka-tera je podedoval ali na drug zakonit način pridobil materialne avtorske pravice. ¦ .. ¦ - . ¦ ¦ ... \: ¦ T .._, 16.člen ;: Začasne ali trajne delovne skupnosti delovnih Ijudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, lahko zalagajo dela svojih članov, če je to v skladu s pogodbo o združitvi v delovno skupnost. člani delovne skupnosti iz prejšnjega odstavka dolo-čajo s samoupravnim sporazumom svoj delež prispev-kov k stroškom za založniško dejavnost in njegovo delitev ter zagotavljanje drugih obveznosti, ki jih do-loča zakon. III. USTANAVLJANJE ZALOŽNIŠKIH ORGANIZACIJ 17.člen Založniško organizacijo lahko ustanovi organizacija združenega dela, samoupravna interesna skupnost, krajevna skupnost, družbenopolitična skupnost, druž-benopotitična organizacija in druga družbena pravna oseba. Društvo lahko ustanovi založniško organizacijo za dosego svojih ciljev, določenih v statutu. Delovni Ijudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, združeni v začasno ali trajno deiovno skupnost, lahko ustanovijo založniško organizacijo, če je to v skladu s pogodbo o združitvi v deiovno skupnost. 18. člen Založniška organizacija se lahko ustanovi, če so za-gotovljeni potrebni kadri, prostori in oprema ter druga materialna sredstva za začetek dela in za izpolnitev najmanj triletnega programa dejavnosti založniške or-ganizacije. 19.člen Elaborat o družbenoekonomski upravičenosti usta-novitve založniške organizacije mora obsegati zlasti podatke o tem: - ali te dejavnosti ni mogoče opravljati v obstoječih založniških organizacijah, - ali bo nova organizacija zadovoljevala potrebe po založniški dejavnosti na posameznem področju druž-benega dela 4n na določenem območju in - ali so te potrebe trajnejše in tolikšne, da je zaradi njih utemeljeno ustanoviti založniško organizacijo. 2O.člen ¦. >. •'¦"¦-" Ustanovitelj si mora od samoupravne interesne skupnosti \z prvega odstavka 8. Člena, v katere po-dročje spada založniška dejavnost, priskrbeti soglasje o upravičenosti ustanovitve založniške organizacije. Č4 samoupravna interesna skupnost ne da soglasja, lahko ustanovitelj predlaga, da o soglasju odloči skup-ščina ustrezne družbenopolitične skupnosti. 21.člen Ustanovitelj lahko določi z aktom o ustanovitvi, da je potrebno njegovo soglasje k spremembam dejavnosti in sedeža založniške organizacije, k imenovanju in razrešitvi odgovornega urednika ter individualnega po-slovodnega organa ali predsednika kolektivnega po-slovodnega organa založniške organizacije. Če usta-novitelj v takem primeru v roku treh mesecev ne spo-roči svoje odločitve, se šteje, da se s predlogom založ-niške organizacije strinja. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za ustanovi-telje iz tretjega odstavka 17. člena zakona. 22. člen Če ustanovi založniško organizacijo več ustanovite-Ijev, uredijo svoje medsebojne pravice in obveznosti s samoupravnimi sporazumi. 23.člen •" ¦-* Se črta: ,. . ., , IV. ZALOŽNIŠKI SVET 24.člen Založniška organizacija ima založniški svet, ki ga sestavljajo delegati delavcev založniške organizacije, delegati ustanovitelja, družbenopolitičnih skupnosti, zainteresiranih samoupravnih interesnih skupnosti, socialistične zveze delovnega Ijudstva in drugih zainte-resiranih družbenopolitičnih organizacij, zainteresira-nih društev umetnikov in drugih društev, knjižnic in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupno-sti in drugih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: upo-rabniki). Z aktom ustanovitelja se po predhodnem dogovoru z zainteresiranimi organizacijami in organi v okviru so-cialistične zveze delovnega Ijudstva podrobneje do-loči, kateri uporabniki delegirajo svoje predstavnike v založniški svet in koliko jih delegirajo. Kadar ustanavlja založniško organizacijo ustanovitelj iz tretjega od-stavka 17. člena tega zakona, se ta vprašanja urede s samoupravnim sporazumom na predlog socialistične zveze delovnega Ijudstva. Če ustanovitelj preneha obstajati in nima pravnega naslednika ali če ustanovitelj ne določi v primernem roku, kateri uporabniki delegirajo svoje predstavnike v založniški svet, odloči o tem samoupravna interesna skupnost iz 8. člena tega zakona. v 25. člen Založniški svet je sestavljen po načelu ločenih sku-pin delegatov delavcev oziroma vseh delavcev, če šteje založniška organizacija manj kot trideset članov, in delegatov uporabnikov. Odločitve so sprejete, če so jih v enakem besedilu sprejeli delegati delavcev založni-ške organizacije in delegati uporabnikov. S statutom založniške organizacije se določi tudi usklajevalni po-stopek za primere, ko pri glasovanju ni doseženo so-glasje. Če tudi po usklajevalnem postopku ne pride do soglasja, pa bi to lahko povzročilo znatno družbeno ." škodo, lahko skupščina pristojne družbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku, ki jih določa : zakon, določi ukrepe družbenega varstva samouprav-nih pravic in družbene lastnine. 26. člen Založniški svet oblikuje predlog statuta, predlog " smernic za plan in elementov za sklepanje samouprav-nih sporazumov o temeljih plana in sprejema ptane, določa letne programe založniške dejavnosti, sklepa samoupravne sporazume za uresničevanje svobodne menjave dela, določa poslovno politiko in ukrep^ za njeno izvajanje, določa načela in merila kadrovske politike ter imenuje in razrešuje odgovornega urednika in individualni poslovodni organ ali predsednika kole-gijskega poslovodnega organa. 27. člen O vprašanjih, ki niso zajeta v prejšnjem členu, odlo-čajo delavci založniške organizacije s samoupravnimi sporazumi ali drugimi akti založniške organizacije v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. 28. člen , ; Določbe 25. člena tega zakona se uporabljajo tudi za organ, ki upravlja delo in poslovanje delovne organiza-cije, sestavljene iztemeljnih založniških organizacij, če ta organ odloča o zadevah iz 26. člena tega zakona. 29. člen V društvih, katerih namen oziroma naloga je zalaga-nje publikacij, odloča o planu in letnem programu založniške dejavnosti, o sklepanju samoupravnih spo-razumov za uresničevanje svobodne menjave dela, o ukrepih za izpopolnjevanje programa ter o imenovanju in razrešitvi odgovornega urednika organ, v katerem so poleg delegatov članov društva delegati uporabnikov iz prvega odstavka 24. člena tega zakona. S pravili društva se po predhodnem dogovoru z zainteresira-nimi organizacijami in organi v socialistični zvezi de-lovnega Ijudstva podrobneje določi, kateri uporabniki delegirajo svoje delegate v ta organ in koliko. Organ iz prejšnjega odstavka deluje po načelu loče-nih skupin delegatov članov društva in delegatov upo-rabnikov. Za ta organ se primerno uporabljajo določbe 25. člena tega zakona. V. SPREJEMANJEINUSKLAJEVANJE PROGRAMOV, SODELOVANJE ZALOŽNIŠKIH ORGANIZACIJ IN NJIHOVO POVEZOVANJE Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMIZDRUŽENEGA DELA 30. člen Založniške organizacije razgrnejo vsako leto pred-loge programov založniške dejavnosti in objavijo raz-grnitev v sredstvih javnega obveščanja; razgrnitev za naslednje leto objavijo najkasneje do konca prejšnjega koledarskega leta. Ko založniška organizacija določa letni program za-ložniške dejavnosti, mora obravnavati pripombe, ki so jih dale pravne osebe ter delovni Ijudje in občani k predlogu programa. 31.člen Založniške organizacije morajo vsako leto opraviti postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim med seboj usklajujejo programe založniške dejavnosti. 32. člen Založniške organizacije morajo vsako leto ob objavi programov svoje založniške dejavnosti navesti, ali so usklajeni po postopku iz prejšnjega člena. Založniške organizacije tudi objavijo, za kateri del programa svoje založniške dejavnosti so si zagotovile del dohodka v svobodni menjavi dela neposredno ozi-roma po samoupravnih interesnih skupnostih ali v ok-viru njih. 33.člon Določbe 30., 31. in 32. člena tega zakona se uporab-Ijajo tudi za organe, organizacije in skupnosti iz 14. člena tega zakona, kadar gre za publikacije, ki so namenjene tudi razpečavanju v javnosti. 34. filen Založniške organizacije v medsebojnem sodelovanju na temelju pogodb ali samoupravnih sporazumov izmenjavajo izkušnje, usklajujejo interese ter združu-jejo delo in sredstva za skupno opravljanje nalog, kot so raziskovanje trga, skupno uporabljanje in razvijanje knjigotrške mreže, obveščanje uporabnikov in drugi načini zagotavljanja javnosti delovanja, priprava za-htevnejših publikacij, zagotavljanje storitev papirne in grafične industrije, skladiščenje, zastopanje na tujem trgu, sodelovanje s tujimi partnerji in podobno. 35.člen Založniške organizacije se lahko združujejo v skup-nost za uresničevanje posameznih skupnih interesov v založniški dejavnosti, določenih s samoupravnim spo-razumom o združitvi v skupnost. r r . 36.člon Založniška organizacija se lahko s samoupravnimi sporazumi povezuje z organizacijami združenega dela papirne in grafične industrije, s knjižnicami ali njiho-vimi skupnostmi in drugimi organizacijami združenega dela, s katerimi so v uresničevanju svojih dolžnosti in razvoja povezane v skupnosti združenega dela za plan-sko in poslovno sodelovanje. V okviru teh skupnosti založniške organizacije usklajujejo z drugimi organiza-cijami svojo dejavnost in poslovanje zlasti zaradi ustvarjanja ugodnejših možnosti za phdobivanje do-hodka, zaradi urejanja menjave dela in tržnih odnosov, zaradi skupnega vključevanja v mednarodno delitev dela in podobno. Založniške organizacije se z drugimi organizacijami iz prejšnjega odstavka dogovarjajo o razvojni politiki in o skupnih temeljih plana ter o združevanju sredstev za projekte skupnega pomena. VI. USTVARJANJE CELOTNEGA PRIHODKA ZALOŽNIŠKIH OBGANIZACIJ S SVOBODNO MENJAVO DELA 37. člen Z neposredno svobodno menjavo dela ustvarja za-ložniška organizacija celotni prihodek od založniške dejavnosti na temelju samoupravnih sporazumov, ki jih sklenejo založniška organizacija, druge organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe in s katerimi usklajujejo svoje interese in potrebe na po-dročju založništva, ki so jim skupne. S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega od-stavka udeleženci predvsem določijo, kolikšen del ce-lotnega prihodka založniške organizacije bodo za do-govorjeno dejavnost zagotavljali v svobodni menjavi dela in pod kakšnimi pogoji, koliko in kako bo posame-zen udeleženec k temu prispeval ter kakšne so pravice posameznega udeleženca pri rezultatih dogovorjene dejavnosti založniške organizacije. 38. člen V okviru ali po samoupravnih interesnih skupnostih ustvarja založniška organizacija v svobodni menjavi dela celotni prihodek od tiste založniške dejavnosti, ki pomeni zadovoljevanje skupnih potreb in interesov, zaradi katerih je posamezna samoupravna interesna skupnost ustanovljena. 39. člen Samoupravne interesne skupnosti, v katerih založni-ške organizacije uresničujejo svobodno menjavo dela, v okviru svojih programov upoštevajo zlasti: - stopnjo družbenega interesa za posamezni del založniške dejavnosti; - del celotnega prihodka, ki ga je od te dejavnosti mogoče in primerno ustvariti po tržnih zakonitostih; - višino sredstev, ki jih je založniška organizacija namenila za to dejavnost iz dela celotnega prihodka po 40. členu tega zakona; - delež drugih udeležencev v svobodni menjavi dela. Postopek odločanja o udeležbi v svobodni menjavi dela založniških organizacij v okviru samoupravnih interesnih skupnosti oziroma po njih določajo samo-upravne interesne skupnosti s svojimi akti. 4O.člen Se črta. -'' " ¦' • '•¦ \ ¦"-¦ 41.6len Določbe od 37. do 40. člena tega zakona se primerno uporabljajo tudi za nosilce založniške dejavnosti iz 14. člena tega zakona. 42.člon • Sečrta. VII. PRAVICE AVTORJEV, Kl SODELUJEJO ZZALOŽNIŠKIMI ORGANIZACIJAMI 43. člen Pravico sodelovanja v upravljanju založniške organi-zacije pridobi avtor, ki s svojim avtorskim delom traj-neje ali pomembneje sodeluje z založniško organiza-cijo (v nadaljnjem besedilu: avtor- sodelavec). Šteje se, da avtor-sodelavec trajneje oziroma po-membneje sodeluje z založniško organizacijo, kadar mu je ta založila ali pogodbeno naročila avtorsko delo, ki terja vsaj leto dni avtorskega ustvarjanja, če niso v samoupravnem sporazumu \z 49. člena tega zakona določeni za avtorja ugodnješi pogoji. ,. 44. člen Avtor-sodelavec ima pravico enakopravno z delavci založniške organizacije in ob vzajemni odgovornosti odločati o delu in poslovanju založniške organizacije, o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene repro-dukcije, o dohodku, ki ga organizacija doseže z zdru-ževanjem dela sredstev in o razporejanju tega do-hodka. Avtor-sodelavec ne soodloča o medsebojnih pravi-cah, obveznostih in odgovornostih delavcevzaložniške organizacije pri delu (delovna razmerja), razen o osno-vah in merilih za razporejanje čistega dohodka in o tistih delih samoupravnih splošnih aktov o urejanju delovnih razmerij, ki se tičejo tudi pravic, obveznosti in odgovornosti avtorjev-sodelavcev v založniški organi-zaciji. Šteje se, da je avtor-sodelavec pridobil pravice in prevzel obveznosti in odgovornosti \z prejšnjih odstav-kov tega člena, ko je dal pismeno izjavo, da je sezna-njen s samoupravnimi splošnimi akti založniške orga-nizacije, s katerimi se urejajo tudi njegove pravice, obveznosti in odgovornosti, ter da jih sprejema. 45. člen Pravice iz prejšnjega člena uresničuje avtor-sodela-vec z enakopravnim sodelovanjem v vseh oblikah sa-moupravnega odločanja. 46.člen Avtor-sodelavec ima v skladu z naravo dela, s kate-rim sodeluje z založniško organizacijo in ob enakih ali analognih pogojih kot delavci v založniški organizaciji, pravico do povračil in nadomestit, ki štejejo med mate-rialne stroške. Avtor-sodelavec ima pravico enakopravno z delavci založniške organizacije zadovoljevati potrebe stanova-nja, prehrane, rekreacije, kulture, ustvarjalnosti in druge skupne potrebe s sredstvi skupne porabe založ-niSke organizacije, če te pravice ne uživa že pri drugi organizaciji združenega dela. I * 47.člen Phdobitev in trajanje pravic avtorja-sodelavca iz 43. do 46.člena tega zakona je odvisno zlasti od časa, potrebnega za njegovo avtorsko delo, od kvalitete in pomena tega dela in od prejšnjega sodelovanja avtorja z založniško organizacijo, ne more pa biti krajše od enega leta. 48. člen Kadar dohodek založniške organizacije z izdajo pu-blikacije preseže pričakovano višino, natemelju katere je bil dogovorjen avtorski honorar, ima avtor pravico do deleža na tako ustvarjenem čistem dohodku tudi v obliki sorazmernega dodatnega avtorskega honorarja. 49. člen S samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo v ok-viru samoupravne interesne skupnosti iz 8. člena tega zakona avtorji-sodelavci in delavci založniških organi-zacij, natančneje določijo pogoje, merila in način ugo-tavljanja, ali je avtor izpolnil pogoje iz 43. člena tega zakona in katere pravice iz 46. člena tega zakona pripadajo avtorju-sodelavcu ter kako se ugotavlja tra-janje pravic avtorja-sodelavca. S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega od-stavka se določijo tudi osnove in okvirna merila za višino avtorskih honorarjev ter podrobneje urede po-goji in obseg pravice do dodatnega honorarja po 48. členu tega zakona ter način uveljavjanja te pravice. VIII. KAZENSKE DOLOČBE • M 5O.člen Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek založniška organizacija, - če ne objavi svojega vsakoletnega programa, po-ročila o izpolnitvi tega programa (11. člen); - če izda publikacijo brez katerega od podatkov \z 12. člena tega zakona; - če ne razgrne svojih programskih osnov in pred-loga programa založniške dejavnosti v skladu s 30. členom tega zakona; - če ne opravi postopka za sklenitev samoupra-vnega sporazuma po 31. členu tega zakona ali če pri vsakoletni objavi programa založniške dejavnosti ne navede ali je program'usklajen v postopku iz 32. člena tega zakona. Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba založniške organizacije, če stori pre-kršek iz prejšnjega odstavka. 51.člen J . Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela iz 14. člena tega zakona, ki ravna v nasprotju z navedenim členom ali stori prekršek iz 3. alinee prejšnjega člena. Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 52. člen Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s 14. ali 30. do 32. členom tega zakona. Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. ' . 53.člen . . Z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek občan oziroma skupnost iz 16. člena tega zakona, ki izda, založi ali razpeča publikacijo v na-sprotju s 15. ali 16. členom tega zakona. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 54.člen Ustanovitelji morajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejeti akt iz drugega odstavka 24. člena tega zakona ali svoj akt z njim uskladiti. Ce je ustanoviteljev več, morajo sprejeti samou-pravni sporazum iz 22. člena v šestih mesecih po uve-Ijavitvi tega zakona. Ustanovitelji si lahko pridržijo pravico soglasja iz 21. člena tega zakona, če tako določijo s svojim aktom najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. 55. člen Založniške organizacije morajo uskladiti svoje sta-tute in druge samoupravne splošne akte z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi. 56. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se v SR Sloveniji preneha uporabljati temeljni zakon o založniških po-djetjih in založniških zavodih (Uradni list FLRJ, št. 44I49 in Uradni listSFRJ, št. 15/65). 57. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINA SR SLOVENIJE IZVRSNI SVET Štovllka: 65-1/78 LJubljana, dne 27. Julija 1978 NEKATERE KARAKTERISTIKE DA- NAŠNJEGA POLOŽAJA ZALOŽNIŠKE DEJAVNOSTI V SR SLOVENIJI Za razvoj založniške dejavnosti v SR Sloveniji v zad-njih dveh letih je značilno, da se je njen ekonomski položaj do določene meje sicer izboljšal, predvsem kar zadeva probleme tekočega poslovanja in likvidnosti, še nadalje pa ostaja nezadovoljiva stopnja akumulativno-sti. Na izboljšanje ekonomskega položaja so ugodno vplivali ukrepi iz zadnjih dveh let, med katerimi ome-njamo naslednje: - ponovna uvedba kreditov za pripravo in zaloge šolskih knjig in t. i. »družbeno angažiranje literature« (o tem, katere knjige se v to kategorijo uvrščajo odloča posebna komisija pri KSS) po beneficirani obrestni meri 3% - znižanje obrestne mere (na 6%) za potrošniške kredite za prodajo knjig na obroke - oprostitev 80% davka iz dohodka TOZD z obvezo, da celotni znesek oproščenega davka namenijo pospe-ševanju založniške dejavnosti - uvedba odkupa 300-600 izvodov posamezne knjige, ki jih KSS odkupuje in brezplačno distributira knjižnicam. Poleg teh ukrepov je pomoč založništvu predstav-Ijalo tudi subvencioniranje (KSS in v manjši meri drugi). Znesek, ki ga je v zadnjih dveh letih bilo mo-goče združiti za družbene subvencije je v letu 1976 kril le 41,2% potrebnih subvencij, 58,8% pa so krile za-ložbe z internimi subvencijami. V letu 1977 se je delež družbenih subvencijzmanjšal na 39,1%, delež internih subvencij založb pa narasel na 60,0%. Omenjeni ukrepi so za slovensko založništvo imeli naslednje finančne posledice: Povprečne obresti, ki so jih založbe plačevale, sio se od 10,1% v 1976 znižale na 7,4% v 1977. Razlika do normalnih obresti je znašala 1976 ca. 960.000 din, v letu 1977 pa ca. 4,380.000 din. Prihranek obresti je 1976 znesel 0,3%, 1977 pa 1,2% celotnega prihodka založb od prodaje knjig. Skupne družbene subvencije, ki jih je anketiranih 7 založb prejelo v 1976, so znašale 4,992.246 din, v letu 1977 pa 5,435.098 din. V istih letih so interne subven-cije za knjige pri teh založbah znašale: 1976 7,120.596 din in 1977 8,478.675 din. Družbene subvencije so 1976 znašale 1,57%, 1977 pa 1,47% celotnega prihodka za-ložb od prodaje knjig. (2a primerjavo: interne subven-cije založb so 1976 znašale 2,23%, 1977 pa 2,28% celotnega prihodka založb). Odkup knjig od KSS je nov ukrep, ki je uveljavljen v večjem obsegu šele leta 1977, ko je bilo odkupljenih pri 7 založbah za skupno 1,959.000 din ali 0,53% celot-nega prihodka. KSS od založb knjige odkupuje po lastni ceni in tako založbi povrne le dejanske stroške, ki jih je s proizvodnjo knjige imela, ne zagotavlja pa ji tudi sredstev za razširitev materialne osnove dela. Če poskusimo na osnovi zgornjih podatkov, kombi-niranih z novimi podatki iz priloge VII. oceniti učinek svobodne menjave dela na slovensko založništvo (ob upoštevanju subvencij, odkupov KSS, prihranka pri obrestih, oprostitve davka \z dohodka TOZD) v letu 1977, potem ugotovimo, da je skupni znesek olajšav bil 17,984.132 din ali 4,40% prihodkaizzaloženih publika-cij ( priloga VII). Če k temu znesku dodamo še skupen odkup knjižnic, ki jepopodatkih Matičneslužbev1977 znašal 7,140.000 din, dobimo skupen znesek 25,224.132 din ali 6,2% prihodka iz založenih publikacij (knjižnih). Učinek svobodne menjave dela je torej v tem trenutku še majhen in založništvo ustvarja 93% svo-jega prihodka s prodajo na tržišču. Učinek svobodne menjave dela se v sedanjem tre-nutku najbolj kaže v tistem delu založniške proizvod-nje, ki ga je potrebno subvencionirati. Izdajanje teh knjig je v sedanjem trenutku omejeno s količino sred-stev, ki jih je mogoče združiti pri KSS in drugih skup-nostih na eni strani in gospodarsko uspešnostjozalož-ništva, katera mu omogoča del dohodka namenjati internemu subvencioniranju na drugi strani. Za ilustracijo navajamo povprečno strukturo stro-škov za izvod subvencionirane knjige pri Cankarjevi založbi v letih 1976 in 1977 in še nekatere konkretne primere za posamezne knjige.2 1976 1977 ____________________________dln/lzvod %dln/l2vod% Papir, tisk in vezava 41,82 34 67,43 37 Nonorarji -¦¦ . 17,63 14 25,50 14 Režija založbe 52,26 42 67,24 37 ftabat_______________________12,07 10 21,66 12 Ekonomska prodajna cena 123,78 100 181,83 100 Znižana prodajna cena 80,73 125,16 Razlika - subvencija 43,05 56,67 Oristotek znižanja ekonomske cene______________35%___________31%_____ Podatki se v letu 1976 nanašajo na 20 knjig v 61.190 izvodih, v letu 1977 pa na 17 knjig v 47.165 izvodih. V povprečju je treba ekonomsko ceno znižati za ca. 1/3. ¦ Iz povprečne strukturne cene, kot tudi iz posameznih primerov, navedenih v prilogah, izhaja, da jestrukturni delež posameznih elementov zelo odvisen od zunanjih faktorjev, tj. proizvodnih cen in vrste knjige. Tako npr. stroški tiska, papirja in vezave variirajo od 28% do 42%, honorarji pa od 9%-25% v strukturi stroškov. Prodajne cene, to je najvišje še sprejemljive cene, predstavljajo le 44% do 78% ekonomskih prodajnih cen. Celotni prihodek od nekaterih knjig, potem, ko so v celoti prodane (kar lahko traja tudi 5 ali več let), ne pokrije niti stroškov tiskanja, v večini pj-imerov pa krije le stroške tiskanja in avtorski honorar ali njegov del. Med knjige, ki jih je potrebno subvencionirati, šte-jemo take, katerih priprava traja dalj časa (tudi več let), kot so to npr. leksikoni, slovarji, znanstvena dela, na-črtne zbirke prevodov iz jezikov drugih narodov (na tem področju v zadnjih letih pričenjamo zelo zaosta-jati) itd. Prav tako je treba subvencionirati tiste knjige, kjer zaradi nizke naklade ne moremo doseči ekonom-ske prodajne cene (sodobna domača književnost, znanstvena dela, učbeniki z nizko naklado ipd.) in knjige, ki bi kljub relativno majhni letni prodaji, morale stalno biti na voljo porabnikom (klasična in sodobna politična literatura in družboslovje, strokovna dela, slo-varji, mladinska literatura itd.). Posebno kategorijo knjig, ki bi jih bilo treba subvencionirati, tvorijo dela, ki jih je sicer mogoče proizvajati in tudi prodajati po tržnih pogojih, bi pa z znižanjem prodajne cene dosegli neprimerno širši krog porabnikov (npr. splošni leksi-kon, priročniki za izobraževalni proces vseh stopenj itd.) Te vrste knjig doslej še ne subvencioniramo in bi zanje bila tudi potrebna zelo velika sredstva. Kompleks svobodne menjave dela v založništvu je v sedanjem trenutku še nepreizkušen in nedorečen. Od-nosi se oblikujejo na tradicionalnih osnovah, ki jih bo treba v prihodnje uskladiti s težnjami po oblikovanju novih odnosov v svobodni menjavi. Vsekakor pa bo treba pri teh novih odnosih upoštevati vse elemente, ki bodo na eni strani zagotavljali splošno dostopnost knjige, na drugi strani pa založništvu omogočali ustre-zen razvoj, potreben za izpolnjevanje srednjeročnih in dolgoročnih nalog na področju knjige. Iz izbranih po-datkov pa nedvomno izhaja, da bo prehajanje založniš-tva iz tržnih pogojev v odnose svobodne menjave dela v prihodnjih letih lahko le postopno in bo odvisno od matehalnih možnosti združenega dela. ' Podatkl, kl |ih navaiamo v tam gradlvu, «o blli ibr.nl z ankato GZS pri 7 •lovantktti založbah (Cankar)ava založba, Orzavna založba Slovenl)«, Mladlnska knjlga, Llpa, Partizantka knjlga, Pomurtka zalozba in Tehnlaka zalozba Slova-ni]«). Citirani podatki torej ne prlkazu|e|o celotne tlike, »o pa dovolj iluslratlvni In raprezenlatlvnl, da iz njlh lahko tklapamo. Podrobn«jilh podatkov v kratkem času ni bllo mogott zbrati. 1 Prlm. priloga 2, 3, 4, 5. Podatfcl to zalati Iz zakljuinih računov za lato 1976 in 1977 in iz plana za leto 1978 Cankarjav« zalozbe: V prihodnjem obdobju bo treba v okviru nastajajočih novih odnosov ohranjati vsaj tiste ugodnosti, ki jih založništvo kot panoga sedaj ima. Vsako zmanjševanje teh ugodnosti (npr. omejevanje kreditov) bo imelo ta-kojšnjo posledico v zmanjševanju založniških progra-mov predvsem na tistih področjih izdajanja, ki so za celotno družbo najbolj zanimiva. V prilogi VII. so zbrani nekateri podatki, ki govorijo o rezultatih poslovanja slovenskega založništva v letu 1977. Podatkov podrobneje ne komentiramo, ker od- govori na anketo niso bili enotni in tako tudi zbrani podatki niso popolni in v celoti primerljivi med sabo (pri podatkih o številu prodanih izvodov do konca leta v rubriki 1.6 in podatkih o vrednosti zalog iz preteklega leta v rubrikl 2.9 manjkajo podatki Mladinske knjige, ki bi bistveno spremenili sliko, prav tako so neenotnt in nepopolni podatkl o porabljenih sredstvih za propa-gando, marketing in prodajo itd.) Zaradi kratkega roka podatkov ni bilo mogoče dopolniti, oziroma ponovno zbrati. * I ' ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV 1. VPRAŠANJE: Zakaj skupnostl za varstvo zraka v Ljubl|ani nlso ustanovljene, čeprav se morajo skupnosti po zakonu obvezno ustanoviti? ODGOVOR: Iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne intere-sne skupnosti za varstvo zraka Ljubljana je na svoji seji 15. 6. 1978 razpravljal o rezultatih podpisovanja samo-upravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za varstvo zraka Ljubljana. Iniciativni odbor je ugotovil, da kljub dejstvu, da se je akcija začela že v drugi polovici leta 1976 v občinah Bežigrad, Center in Moste še vedno ni podpisalo samoupravnega sporazuma tolikšno število predvidenih podpisnikov, da bi bili dani pogoji na usta-novitev SIS. Po predlogu samoupravnega sporazuma so pogoji za ustanovitev SIS podani, ko podpiše ta samoupravni sporazum 2/3 predvidenih podpisnikov. Opozoriti velja, da je Izvršni svet skupščine mesta v preteklih dveh letih nekajkrat razpravljal o tej proble-matiki, prav tako so skupščine občin posredovale za podpisovanje v delovnih in drugih organizacijah. Nedvomno je v Ljubljani potrebno ustanoviti samou-pravno interesno skupnost, za zadovoljevanje potreb in interesov ter usklajevanje dela na področjih varstva človekovega okolja (zraka, vode, hrupa, itd.). Komite za urbanizem in varstvo okolja pri Izvršnem svetu skup-ščine mesta Ljubljane si bo prizadeval, da do usta-novitve takšne skupnosti pride čimpreje. 2. VPRAŠANJE: Če je in kako )e v okviru programa v samoupravnl interesni skupnostl družbenih dejavnosti upoštevano in reševano vprašanje prostorov TVD Partizan - Na-rodni dom? 3. VPRAŠANJE: V dnevniku DELO |e bil 1.12.1977 objavljen članek z naslovom »Nezgrajeni objekti«. Telesnokulturna skupnost občine Ljubljana Center načrtuje v svojem 5-letnem planu izgradnjo športno-rekreacijskega centra na letnem telovadišču v Tivoliju v zameno za prostore Partizan - Narodni dom. V novem prostoru naj bi dobili prostore poleg Parti-zana Narodni dom še aktivi za Športno rekreacijo v OZD, krajevni skupnosti in šolska športna društva iz občine Center. Že leta se ubadata z reševanjem telovadnlh prosto-rov dve šoli, ki sta v neposredni bližini načrtovanega športnorekreacijskega centra, med njima bo gimna-zija Ivan Cankar, z opustitvijo telovadnice v Naro-dnem domu ob dosedanjo zasilno možnost pouka telesne vzgoje. Zato vprašujemo ali načrtovalci (Tele-snokulturna skupnost občine Ljubljana Center), ali občinska skupščina Ljubljana Center ali ustanovitelj šole (Skupščina mesta Ljubljane) snujejo rešitev za obe šoli, da bi mogli normalno opravljati predpisane ure telesne vzgoje in kakšna je ta konkretna re&itev? jODGOVOR: Telesnokulturna skupnost občine Ljubljana Center: V samoupravnem sporazumu oosnovah plana tele-sne kulture v občini Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 planiramo izgradnjo Rekreacijskega centra Tivoli. V programu za rekreacijski center so predvideni tudi prostori za TVD Partizan-Narodni dom. To je tudi ra-zlog, da telesnokulturna skupnost občine Ljubljana Center zagotaylja TVD Partizanu-Narodni dom samo finančna sredstva za redno dejavnost in ne tudi za obnovitev oz. adaptacijo prostorov. TVD Partizan se bo moral namreč iz prostorov Narodne galerije, ki jih uporablja, umakniti. Z dograditvijo Rekreacijskega centra Tivoli pa. bo delno rešen pereč problem vadbe KS, ŠŠD, VVZ in drugih. Pri tem zlasti upoštevamo, da sta gimnazija Ivan Cankar in Ekonomska srednja šola brez svojih telovadnic in tako ne moreta izvajati programa redne telesne vzgoje in ŠŠD. Ob izgradnji omenjenega ob-jekta bo rešen tudi problem telesne vzgoje v omenjenih srednjih šolah, ki do svojih telovadnic, zaradi specifič-nosti iokacij, verjetno nikdar ne bosta prišli. dogovorl - ikupščlnmkm prllogm /71 DOGOVORI, SKUPŠČINSKA PRILOGA - Ureja sekretariat Skupičine občine Ljubljana Center, tisk ČGP DELO, Ljubljana, 5. oktobra 1978___________________________________________________________________________