DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
@
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. - Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 18
Sobota, 3, marca 1934
Leto IX
Pojavljajo se nasprotniki
K ustanovitvi socialno-demokratične stranke
Socialno-demokratična stranka še ni ustanovljena. Izvršene so pa vse priprave za nje ustanovitev in tudi razpoloženje zanjo je po vsej državi med delavstvom in nameščenstvom izredno ugodno. Kaj pa naj nam dokazujejo drugega velike manifestacije za stranko po vsej državi.
Nasprotniki delavskega gibanja so izpočetka prezirali akcijo za ustanovitev socialno-demokratične stranke. Mislili so, da so »panali« delavstvo, da se delavstvo ne zaveda več svoje vloge v družbi ter da bo topo sledilo dogodkom in razvoju. To pričakovanje pa je bilo napačno.
Danes že lahko govorimo o strumnih vrstah delavstva, ki v svoji novi politični organizaciji zagovarjati socialne in politične pravice izkoriščanih krogov.
Ta globoka zavest je temelj, na katerem hočejo socialisti graditi svojo
stranko.
Že zadnjič smo omenjali, da nasprotujejo ustanovitvi naše stranke predvsem	'm	napredni kro-
gi v Dravski banovini. S tem nočemo reči, da so drugi meščanskopolitični *^rogi naklonjeni ustanovitvi naše stranke. Ne! Poudarjamo pa to, ker s? je te dni »Jutro« ostro obregnilo °h ustanavljajočo stranko. Prepričani smo tudi, da se bo ta borba nadaljevala javno in zakulisno, kar pa delavstva ne sme ne zbegati in ne ostrašiti. Za našo stranko namreč govore čisto stvarni razlogi, dočim na oni strani teh razlogov ni.
Kdor pozna »slovenski liberalizem«, ve, da se ta idejno in progra-matično ni nikdar mogel uveljaviti in kot politična sila ni prišel do Veljave. Njegovo življenje je bilo ^edno odvisno od konjunkture in kompromisov. Ta liberalizem ni nikdar imel posebnega svetovnega nazora, ne problema. Že pokojni župan dr. Tavčar, ki je bil pošten možakar, je nekoč v^ občinskem svetu ljubljanskem proti opoziciji karakteristično označil to stališče. Rekel je: »Sedaj imamo še mi imoviti večino, zato bo tako kakor mi hočemo; kadar boste imeli vi večino, bomo morali molčati mi.«
S temi besedami, ki so bile izrečene pred leti v ljubljanskem občinskem svetu, je dovolj jasno označena vsa politika, ves duh »slovenskega liberalizma«, ki se do danes ni izpre-menil. To je tudi vzrok, da se »slovenski liberalizem« ni mogel nikdar razmahniti do dejanske, ne samo fiktivne politične moči. Brez programa in problemov je, zato ne more imeti bodočnosti.
Socializem in njega problemi so Pa konkreten program, družabni, ®yetovni probl em. Kakorkoli ga ne-reakcija in kriči proti njemu,
vendar opažamo, da svet sam, J«zvoj sam sili in drvi nekam, •Mer se mora uveljaviti enakopravnost članov človeške družbe,
ki tf11 *u’ Pr* *cm velikern procesu, tfo« Požene do kraja	no
vatP0darstv°, hoče in mora sodelo-.1 tudi delavstvo, nameščcnstvo in VSl 'zkoriščani sloji družbe. Ne le znanstveniki in realni gospodarstve-njkj, ampak tudi najbolj reakcionar-ni elementi napovedujejo in slutijo
Razprava o državnem proračunu v Narodni skupščini
Za pol milijarde nižji od lanskega
Državni proračuni delajo vsem državam preglavice. Tudi državni proračun 1934-35 Jugoslavije ima svoje težkoče, ker gospodarstvo še vedno propada. Zaradi tega je tudi davčnih dohodkov manj.
Proračun je znižan v primeri z lanskim letom za 511,600.000 milijonov dinarjev.
Ta prihranek naj se pridobi z zmanjšanjem raznih kreditov in povišanjem nekaterih davščin.
Glede državnega uradništva pravi poročevalec,
da bo treba uradništvo še reducirati ali mu znižati prejemke.
Visoki državni uradniki, privatniki in tudi vpokojenci imajo pogostoma postranske dohodke kakor tantije-rre, nagrade itd. pri raznih družbah. Vse te dohodke je po načrtu treba znižati na polovico. Glede ženskih nameščenk pravi poročevalec, da se naj niih število zniža, pri čemer se pa mora vpoštevati ne le kvalifikacija, ampak tudi socialni ali rodbin-
ski položaj. Otroci in žene premož-! nih ljudi, višjih državnih funkcionar-i jev, zlasti brez fakultetne izobrazbe,
J se vbodoče ne smejo sprejemati.
; Upoštevati je treba socialne razmere ; nezaposlenih.
Zlasti težavno je prosvetno vpra-| sanje '
V	ministrstvu je okoli
1700 prošenj za učiteljsko službo.
Prihranke namerava vlada dalje ] doseči pri upokojencih. Upokojencem, j ki imajo postranske službe s primernimi dohodki, se bo pokojnina sorazmerno znižala.
Tudi trgovci zahtevajo pokojninsko zavarovanje. Zagrebški trgovski odsek trgovske in obrtne zbornice se posvetuje, kako naj se izvede zavarovanje trgovcev. Socialno zavarovanje naj bi bilo obvezno, čeprav ga drugod ne uvedejo. — Torej samo slovenski trgovski pomočniki ne ma-
rajo zavarovanjar
v
Avstrifski knezi in grofi v akciii
Z grozno reakcijo se v Avstriji zopet pojavljalo srednjeveški strahovi knezov in grofov. Dne 26. t. m. so imeli na Dunaju veliko zborovanje avstrijske in jeklene fronte. Predsedoval je shodu vojvoda Hohenberg (sin Franca Ferdinanda) in baron Pit-ner. Navzoči so bili knez Starhem-berg, grof Coloredo, grof Thurn in vojaški dostojanstveniki. V svojih go-jaški dostojanstveniki. V svojih govorih so zahtevali, da se odpravi revolucijski prod (državljanske svoboščine!, predvsem pa zakon proti Habsburžanom. Gospodje baroni in knezi zahtevajo krščansko pravno državo. — Tudi v Nemčiji so razglašali podobne deklaracije. Krščanska nravna država pa je seveda samo takrat, če imajo sami odločevalno oblast po načelu »voditeljev«.
Nova meitanska vojna v Avstriji!
Po zlomu pravičnega boja avstrijske socialne demokracije je avstrijska vlada prišla v težavnejši položaj, kakor je bila prej. Brez težav bi bila avstrijska republika, če bi ostala demokratična in ustavna, lahko dosegla v menarodni politiki neodvisnost in priznanje nevtralnosti, ker je bila ta zahteva simpatična. V sedanjem položaju se pa Avstrija nahaja v kaosu, v katerem se ji usilju-jejo z ene strani diktatorji, z druge pa imperialisti. Fašisti so pričeli po 28. februarju s svojo akcijo. Nad 2000 kresov so zažgali ta večer v znak
ofenzive po najvišjih hribih. Tudi z demonstracijami so pričeli, zlasti v Inomostu so metali bombe (plinske in druge) ob drznih demonstracijah. Grožnja fašistov se uresničuje in kanclerju Dollfussu, ki je zaigral ugodno priliko, bo akcija jako neprijetna.
V	mednarodni politiki se mnogo razpravlja o avstrijskem problemu.
Sosednje države, zlasti Mala antanta kakor tudi Francija, se boje,
; da bi zavladal v srednji Evropi italijanski imperializem, Italija in vse druge države pa se odločno upirajo,
; da bi Avstrijo zavojevala Nemčija in s tem dobila premoč v srednji Evropi.
Velik odpor še zbuja v mednarodnem svetu tudi tendenca po restavraciji Habsburžanov v Avstriji in I na Madžarskem.
Kakor se torej stvari v Avstriji I razvijajo, se bodo notranje borbe na-• daljevale. V tem primeru bodo mednarodne sile nedvomno odredile gospodarsko ali politično intervencijo, ki bo dekretirala, če se sporazumejo, avstrijsko politiko. V sedanjem položaju sili zopet v ospredje avstrijsko plemstvo in bivši c. in kr. generali. In to ne obeta nič prida.
Žal, da je avstrijski narod izigral svoje demokratične pravice ter se s tem izročil v igračo in špekulacije kapitalističnim velesilam, dočim bi bil lahko sam na podlagi široke demokracije uredil svoje notranje in zunanje politične razmere.
izpremembo gospodarskega sistema. Krčeviti napori, da se ohrani sedanji gospodarski sistem, ki je družabno nemogoč, tega procesa ne bodo preprečili, marveč so
le prehodna faza,
ki zavira naravni razvoj.
Socialistično delavstvo ima torej pozitiven program, po katerem hoče izboljšati družabni red, izpremeniti
ga v pravičnejšega, pospešiti naravni razvoj, cilj, h kateremu nujno silijo današnje družabne razmere.
Zaradi tega ima naše gibanje, naša bodoča stranka bodočnost in velik razmah. Pozitiven program ji je podlaga, dočim politične kreacije brez programa ne morejo nikdar doseči realne politične moči.
Sovražniki našega naroda
Italijanski fašizem je tisti, ki povzroča največje zmede v Evropi in ki najbolj ogroža mirno sožitje narodov na Balkanu. Nemški fašizem ob njegovi strani pomeni najresnejšo nevarnost nove vojne. Tega dejstva se zaveda ne le delavski razred, temveč tudi demokratične stranke po vsej Evropi. Čehoslovaška vlada n. pr. zatira v kali vsak fašizem, pa naj se pojavi z nemške ali s češke strani. Pri nas lahko rečemo, da celotni srbski narod odklanja fašistov-sko	Zavrača ga tudi
ogromna večina slovenskega ljudstva. Prav zato bi bilo treba, da se prepreči pri nas vsaka agitacija tistih ljudi, ki kar gore od navdušenja za nemške in italijanske fašiste in ki hočejo, da bi to barbarstvo zasužnjilo tudi naš narod. Prav sumljivo je to, da je gnezdo	fašiz-
ma baš ob naši severni meji — v Mariboru, koder najlaže seže vpliv hit-lerijanskih agitatorjev. Nemški fašizem meče ogromne vsote za razširjenje svojih celic v inozemstvu. Ni še dolgo tega, odkar je morala rumun-ska država energično iztrebiti gnezda fašistov, ki so začeli svojo akcijo z atentati in raznimi nasilstvi. Ni dvoma, da skušajo z denarjem tudi v naši državi najti elemente za svoje temne namene. Še nedavno se je odkril zanimiv slučaj, da je bil razkrinkan kot špijon človek, ki se je delal največjega nacionalista.
Pri nas opažamo, da se hoče fašizem poslužiti kot svojega orodja predvsem Narodne strokovne zveze, za katero agitirajo nekateri popolnoma v duhu nemškega nacionalnega socializma. Nekoč so voditelji Narodne strokovne zveze izjavljali, da zastopajo ista načela kot češki narodni socialisti. Češki narodni socialisti nastopajo skupaj s socialnimi demokrati proti vsakemu fašizmu. Pri nas se pa mnogi nekdanji narodni socialisti ogrevajo za hitlerijanstvo. Odgovorno vodstvo NSZ bi pač moralo jasno izjaviti, ali ie hitlerijansko ali ne. Če ni, kako more potem dopustiti, da razni ljudje v tisku in govoru proglašajo to NSZ za torišče in ognjišče hitlerijanskega nacional - socializma pri nas?
To razčiščenje je potrebno, ker ne gre, da bi se pri nas celo pod nacionalno firmo trpel pokret, ki ogroža naše socialne in narodne interese.
Neprijetne posledice razvrednotenja denarja na ČetioslovaSkem
400 milijonov izgube jugoslovanski prodajalci na Čehoslovaškem.
Čehoslovaška je znižala uradni tečaj čehoslovaške krone. Prodajalci na Čehoslovaško bodo izgubili skoraj 20% pri blagu, ki ni kupljeno pred 15. februarjem t. 1. Kupovalci blaga na Čehoslovaškem pa bodo imeli dobiček. Prejšnji tečaj krone je znašal v trgovini okoli 2.20 Din, novi tečaj pa znaša 1.85 Din. Dalje je pri Narodni banki vplačanih 63 milijonov dinarjev več kakor je obračunanih. Komu pripade ta dobiček, je sporno vprašanje. Čehoslovaška je s svojo devalvacijo hotela pomnoži i kroženje novcev, da s tem poživi go spodarstvo. * t v- *	"*u	’
Socialna vpraSanja v narodni skupStini
V	narodni skupščini je poslanec dr. Št. Bačič obsojal razmere v tekstilni tovarni v Oroslavju. Ob tej priliki je omenjal delavsko zakonodajo ter kritiziral delavske zbornice in socialno zavarovanje, češ, da so ti zavodi odgovorni za pomanjkljivo varstvo delavstva. Govornik je tudi zahteval, naj se izženo tuji delavci.
Minister socialne politike Pucelj mu je odgovarjal, da vlada skuša uveljavljati delavsko-varstvene zakone. V spornih Vprašanjih se pa morejo delavci obračati na sodišče.
Minister Pucelj je dalje napovedal
zakon o minimalnih mezdah,
ki ga svobodne strokovne organizacije in delavske zbornice že dalje časa zahtevajo.
Glede tujih delavcev izjavlja minister, da je v inozemstvu zaposlenih okoli 120.000 Jugoslovanov, do-čfm je pri nas le 40.000 tujcev. Ukrep v zmislu interpelacije ne bi bil primeren, ker bi sledil nanj
bridkejši odgovor.
*
» i *■ •'	■-	Delavske
zbornice in strokovne organizacij j e so pa mnpgo storile za delavstvo. Že leta 1929 so intervenirale za ohranitev socialne zakonodaje z uspehom.
Glede izvrševanja delavskovar-stvene zakonodaje so pa prvi čuvarji delavci sami. Nikdar ne smejo dopuščati, da se ti zakoni kršijo. To ni le njih pravica, marveč je njih dolžnost. Potrebno bi bilo le. da se določbe o kaznih za kršitve te zakonodaje poostre. Sedaj so določent; samo globe. Podjetniki bi se bolj bali zapora. Za izvajanje delavsko varstvene zakonodaje je pa potrebna tudi izpopolnitev obrtnega nadzorstva, ki ima sedaj mnogo premalo sredstev, da bi moglo precizneje poslovati.
Lobe in Torgler. »Jutro« je ponatisnilo neki razgovor bivšega predsednika bivšega nemškega parlamenta socialdemokrata Lobeja z novinarjem, ki da mu je izjavil, da odobrava sedanje razmere v Nemčiji. Nekateri inozemski časopisi so pa priobčili neko slično izjavo Torgler-ja, znanega komunističnega obtoženca v procesu radi požiga parlamenta. Torgler se kljub oprostitvi pred sodiščem še vedno nahaja v zaporu.
Dimitrov, Popov in Tanev izpuščeni. V lipškem procesu zaradi požiga nemškega parlamenta oproščene Bolgare Dimitrova, Popova in Tane-va je nemška vlada na ponovno intervencijo ruske vlade izpustila iz ječe. Vsi trije so z letalom odpotovali v Moskvo. Bivši komunistični poslanec Torgler ostane v zaporu in je obtožen v znanem Thalmannovem ve-leizdajniškem procesu.
Dogodki v Avstriji — igra z
ognjem
Nevarnost zase
V meščanskem in kapitalističnem časopisju so se obravnavali dogodki
v	Avstriji z neko sebično rezervo. Mnogo je že, ko je zapisal tuintam posamezni list, da bi bilo mogoče avstrijsko vprašanje rešiti tudi brez krvi, tembolj, ker so socialni demokrati in celo krščanski socialci v večini zahtevali parlamentarno rešitev
I krize, ki bi edino utegnila utrditi av-j strijsko neodvisnost. Kancler dr. i Dollfuss tega nasveta ni poslušal in ! je s svojo neoprezno politiko silno povečal nevarnost političnih intrig z namero, čigar vpliv zmaga v Avstriji.
V poštev prihajajo vplivi Mussolinija, Vatikana in Hitlerja«
Kancler dr. Dollfuss je svojo politično moč indirektno silno oslabil, ker se je izneveril demokratičnim strankam ter je iskal pomoči pri fašističnemu knezu Starhembergu (hajmveru). Stranke miru, reda in socialnega progresa so izločene. Nastopajo pa hajmerovski in fašistov-ski elementi. Oboji so stavili ultima-tum gospodu kanclerju. Kaj misli sedaj kancer v tej zagati niti njemu samemu ni znano. Gotovo pa je, da ga že danes boli glava zaradi nesmo-trene politike, ki so mu jo suflirali iz Rima in Budimpešte.
K tej avstrijski situaciji pravi angleški »Times«;
»Z dogodki v Avstriji je bila nestalnost v centralni Evropi še povečana. Kakorkoli naj se pripeti v kaki deželi, ki se nahaja tako centralno kakor ta, mora vedno vplivati na sosede, tembolj, ker se ena obeh velikih strank, hajmver, javno izreka za italijansko konstitucijo, dočim hočejo naciji (Hitlerjevi fašisti) domovino germanizirati. Dva magneta vlečeta ti politični skupini v nasprotne smeri. Kancler Dollfuss želi dobre odno-šaje z vsemi svojimi sosedi in dati Avstriji svojo lastno obliko stanovske ustave. Precej časa bo minilo, preden bomo mogli prav presojati, kakšen vpliv so imele grozovitosti minulega tedna na Dollfussovo avtoriteto.«
Angleški člankar vidi v dogodkih v Avstriji
veliko nevarnost ne le za Avstrijo, ampak za vso Evropo.
To je objektivna sodba, ki jo naletimo malokje, dasi pa nismo naleteli nikjer na bistvene konstatacije, namreč, da je bila borba avstrijskega delavstva zakonito opravičena, ne pa ravnanje režima.
Avstrijska fašistična reakcija se izšivlja
Avstrijski krStanskl socialci se sami razidejo
Stara avstrijska krščanskosocialna stranka se namerava sama raziti, da vstopijo nje pristaši v »domovinsko fronto«. To je nova meščanska stranka, ki bo skušala preprečiti vse druge stranke. Niso se pa še sprijaznili s knezom Starhembergom, vendar izročajo svojo usodo kanclerju in hajmveru.
Nova avstrijska ustava bo določala 50 stanovskih, 20 deželnih in 30 državnih svetnikov. Delavci bodo v teh svetih imeli malo besede.
Kancler dr. Dollfuss In knez Starhembero
izjavljata, da se je Habsburžanom z razlastitvijo in razdedinjenjem zgodila krivica. Z drugimi besedami: Oba bosta delovala za to, da se Habsburžanom vrne vsa posest in da pokličeta Habsburžane zopet na avstrijski prestol. Želita si pač oba lepše fevdalne čase.
Seltz In dr. Renner pred preiskovalnim sodnikom
Zaslišavanja dunajskega župana, mestnih svetnikov Danneberga in Breitnerja, kakor tudi bivšega kanclerja drja. Rennerja in drugih sodru-gov in funkcionarjev delavskih ustanov, je dovedlo do tega, da jih je reakcija' oddala v redni preiskovalni zapor.
Kakor vse kaže gre zato, da se je imetje delavskih ustanov odtegnilo zaplembi. S tem v zvezi je policija zaprla še pet funkcionarjev strokovnih organizacij. Oblast, kakor je ob-sebi umljivo spravlja v zvezo s pripravami revoluciie. V vso zadevo je zapletena delavska banka in dunajska občinska hranilnica.
Očividno je torej, da gre krščanskemu kanclerju in njegovi družbi za to, ker si ni mogla osvojiti imetja delavskih organizacij in ustanov. Dunajski župan in drugi sodrugi naj bo-j do kaznovani zato, ker so poskr-i beli, da si usurpatorji niso mogli pri-I svojiti imetja delavskih organizacij.
Podkancler Fey in knez Starhemberg ponujata sedaj delavstvu roko,
| ko sta nedavno še streljala nanje v borbi za ustavo, republikansko de-j mokracijo, svoje organizacije in socialne pravice.
Failstl hočejo goreti Sele v peklu
Na Dunaju je obstojalo delavsko društvo »Flamme« (Ogenj) za vpepe-ljevanje mrličev. To društvo je avstrijska vlada razpustila zaradi — pohujšanja. Vpepeljevanje mrličev je jako lepa in higijensko utemeljena uvedba, ipak se avstrijski režim osmeli ter razpusti društvo, ki je zgradilo že več krematorijev.
„Punktaški manevri" v narodni skupščini
med proračunsko debato
Poslanec dr. Josip Stažič je v debati o proračunu rekel, da hrvatsko vprašanje ne obstoja več. Zato naj bi se dr. Korošec in dr. Maček izpustila iz internacije, ker punktacije niso bile njiju delo. Prav primerno bi bilo, če se to zgodi za veliko noč.
Predsednik vlade Uzunovič je reagiral na opozicionalni govor. Rekel je, da poslanec nima pravice dajati izjav v imenu obeh internirancev, ker nima pooblastila za to. Deklaracije naj izdajajo sami o tem, kaj so storili in kaj ne. Njih izjave bi zaslužile pozornost. Če bodo krivci izjavili, da so deklaracije falzifikati, je sigurno, da bodo oblasti uravnale svoje postopanje po novonastalem stanju . . .
Opozicija je tu naletela na odpor predsednika vlade. Vendar ta odpor kaže, da je sporazum na podlagi malenkostnih formalnosti mogoč in morda ne več daleč.
Doma in po svetu
Pariški policijski prefekt in »Slovenec«. — 6. februarja je »Slovenec« z debelimi črkami zapisal: »Razrešitev Chiappea od vodstva pariške varnostne policije je silno razburila vso Francijo. Vzrok tega razburjenja je prepričanje vseh poštenih Francozov, da je bil Chiappe odstavljen zato, ker so se hoteli na ta način maščevati nam njim elementi levice, iz katerih se je rekrutiral generalni štab velegoljufa Stavijskega. Prefekt pariške policije Chiappe je namreč tisti, ki je Stavijskega in njegovo čedno družbo zasledoval že od 1. 1930. Da bi itak lahkoverni »Slovenčevi« naročniki vendarle ne zadvo-mili v to laž, jo je »Slovenec« objavil kot posebno avtentično poročilo svojega posebnega poročevalca. O istem odstavljenem prefektu, ki ga je »Slovenec« do zadnjih dni častil kot najpoštenejšega Francoza, ki da je postal nedolžna žrtev framazonov in socialistov, pa je priobčil »Slovenec« z dne 1. marca naslednjo vest: »Danes je začela poslovati parlamentarna anketna komisija v Stavijski-jevi aferi. Že pri prvem zaslišanju je prišlo do senzacionalnega odkritja. S francoske rivijere se je vrnil bivši pariški policijski prefekt Chiappe in bil pot prvi zaslišan. Pri tem zaslišanju se je ugotovilo, da je bil Chiappe intimen prijatelj Stavijskega in da sta večkrat skupaj večerjala ... V navzočnosti Chiappeja je Staviskij prosil Garata, da posreduje pri oblasteh v tem smislu, da bo na Korziki izvoljen Chiappejev zet.« V uredništvu »Slovenca« bodo seveda zopet hudi, da smo jih znova postavili na laž in da smo pokazali nov primer točnosti in resničnosti »Slovenčeve-
Tone Maček:
49
Stucai Kuih
Hodil je med razori in se veselil krepke rasti posajenega fižola, ki je že pripravljal cvetje, zgodnji krompir je že dozoreval, po lazah v vinogradu, katerega trsje je bilo že vse s slamo privezano k kolju, je bilo tu in tam posajeno zelje in korenje, da je bil izrabljen vsak prostorček, Julka mu je tudi s ponosom pokazala svoj cvetlični vrtič, posajen z mačehami, astrami, sabeljcatni in klinčki. Vanj je zagrebla tudi svoje cvetlične lončke s pe-lagonijami, fuksijami, rožmarinom: in majaronom. Par rožnih grmičev je ravnokar otresalo svoje zadnje cvetove in pripravljalo popje za nove. Marelice poleg hleva so se že vidno rdečile.
Francetu se je pri pogledu na vse to storilo milo. bele sedaj je znal ceniti vso to preprosto podeželsko milino. Kako lepo bi bilo. če bi mogel vedno ostati tu brez vseh skrbi. Da. če bi se dalo samo od te lepote, od teh cvetlic, vonjavega zraka in krasnega razgleda živeti. A vsako leto sredi zime so izčrpana že vsa živila in tedaj se pojavijo skrbi za obstanek. Premalo je tega, da bi se mogla družina vse leto preživeti, prisiljeni smo iskati zaslužka drugod.
Solnce je ravnokar zahajalo za kozjanskimi vrhovi. Sava je v dolini slepilno odsevala v večerni zarji, kakor da teče v globoki strugi samo čisto zlato. Visoke gore so metale v dolino svoje dolge sive sence in široko dolenjsko ravan je zagrinjal lahek vijoličast pajčolan, ki so ga tam daleč obrobljali pozlačeni vrhovi Gorjancev. Na vrhu Kuma se je ostro odražat od jeklenomodrega neba masivni stolp svete Neže. V grmovju: je kos začel drobiti svojo nežno večerno pesem. France je legel v mehko travo, prekrižal roki pod glavo in strmel v nebo, kjer so se druga za drugo začele prižigati zvezde. Ko se je znočilo, sta pa z Mihcem zlezla na skedenj in se zarila v sveže seno, ki je tako prijetno dišalo in šumelo, da sta se kmalu zazibala v prijeten sen.
V	pondeljek opoldne je France spočit in okrepčan zopet odšel na postajo. S seboj mu je dala mati culo posušenih črešenj. Kuhane in ohlajene so z vodo vred dobro hladilno okrepčilo. Obljubiti je moral, da čimprej zopet pride; in naj si ne dela preveč stroškov radi nje. tnu je zabičevala.
Na postaji ga je Janez že čakal. Bil je videti neprespan, vendar dobre volje.
»Zavškove sem1 že potolažil. Rekel senu . da pridem v jeseni gotovo po Meto. če pa jim je to predolgo, pa se lahko še danes preseli k meni.
No, pa so bili vsi zadovoljni in sedaj je spet mir v hiši.«
Zvečer sta bila zopet precej čemerna, ko sta morala tiste šihtne cape vlačiti nase. Gibanje i|a svežem zraku, tam zunaj po deželi, ju je prevz ° s prijetno utrujenostjo. V železniškem v()Z.11 ,e bilo vroče ko v peči in sta izstopila vsa oznojena, vrhu tega sta pa še nazaj grede stopila na par požirkov v Drnovškovo gostilno doli na hrastniski postaji. Tam je ravno družba mladih steklarjev s harmonikarjem1 praznovala običajni P|aV . deljek po plačilni nedelji. Bilo je tudi par deklet z njimi. In ne samo Janez, tudi France se Je enkrat z neko zavrtel. Vendar nista ostala dolgo, zavedala sta se, da čaka na nju zvečer naporno delo. Odšla sta precej dobrei volje.
»Pa niso napačni fantje, tile steklarji,« Jc ugotovil France, »čeprav jih na rudniku tako slabo
cenijo.«	. ... .	,	, ,
»Tega mnenja sem tudi jaz, tembolj, ker se z njimi še prilično dobro sporazumevam, s tisto malo nemščine, ki sem se je navadil pri vojakih. Ljudi je treba razumeti in z njimi sočustvovati, pa boš lahko v njih mnogo dobrega odkril.«
Doma sta še par ur legla in zaspala. Ravno toliko, da sta vstala potem vsa zmedena in okorna. Franceta je bolela glava, čeprav je.popil jedva dva kozarca.
ga« poročanja. V odgovor bodo naj-brže napisali nov plameneč uvodnik o morali Kajti nihčč ne zn& tako lepo pisati o morali kakor tisti, ki je nima.
Službeno pragmatiko za občinske nastavljence je sprejel po daljši, mestoma zelo ostri in živahni razpravi banski svet na svojem zadnjem zasedanju v Ljubljani. Razprava se je v glavnem tikala vprašanja občinske avtonomije in minimalnih mezd ter napredovanje uslužbencev. Načrt pragmatike je bil nato sprejet z večino glasov. Proti so glasovali zastopniki Ljubljane in s. Golouh.
Umesten poziv. Prejeli smo: Vaše vabilo, naj delavstvo shrani številke »Slovenca« z dne 13,in 14. februarja, je zelo konkreten izraz za.h-teve, ki se pri nas sploh zanemarja: zahteve po javnem spominu. Koliko grehov bi ne bilo mogočih v javnem življenju, če bi se javnost spominjala, če bi se vežbala v spominu. Naša meščanska žurnalistika, ki menja k vprašanjem stališče skoro dnevno, pa vežba javnost ravno k pozabljanju. V tem počenjanju je baš »Slovencu« priznati prvenstvo. Kdo se danes še spominja, da je pisal pred komaj nekaj meseci o Starhembergu, da je politik »z močno katoliško primesjo«? »Slovenec« je sam najbrže na to pozabil že naslednjega dne. Spomina, spominjanja, tega se priučimo! Potem bodo slične »primesi, marmelade« in druge omake iz »Slovenčevega« ter drugih listov kmalu nemogoča.
»Slovenec« je hotel citati citate v »Delavski Politiki«. Tej »Slovenče-
vi	želji je bilo ustreženo. Iz citatov so mogli čitatelji posneti, da smo imeli prav, ko smo »Slovencu« brali levite. Razvidi se pa iz tistih citatov tudi, kako se navedeni list sam tolče po zobeh. Pisava njegova je »diplomacija« prve vrste.
Vzajemnost jugoslovanskega in avstrijskega pokojninskega zavarovanja. S 1. januarjem I. 1. je stopila v veljavo konvencija o vzajemnosti socialnega zavarovanja med obema državama. Dne 27. februarja in naslednje dni so se vršila v Ljubljani pogajanja s pokojninskim zavodom v Ljubljani v svrho ureditve tega vprašanja.
Dimitrov o požigu nemškega parlamenta. Dimitrov, ki je bil v procesu oproščen, je izjavil v Moskvi, da je mogoče, da je Van der Lubbe zažgal restavracijo v državnem zboru, drugod v palači pa so morale zanetiti požar druge osebe, za katere pa Lubbe sam ni vedel. Najet je bil najbrže, da se s tem prikrijejo pravi storilci. Oproščen obtožbe je bil 24. dec. 1. leta.
»Arbeiter-Zeitung« v Brnu. Avstrijski socialistični begunci izdajajo v Brnu na Čehoslovaškem tednik »Arbeiter-Zeitung«.
že sedem in pol milijonov brezposelnih je v Nemčiji, odkar je nacionalni »socializem« »uredil« državo. Zakaj »Jutro« ne prinaša takih vesti, ki so resnično dognane in zanesljive?
DOBRE PREHRANE si ni mog<*e za. misliti brez Kathreiner Kneippove sladne kave s pravim .-Franckovim: pridatkom! ___
Ptuj
Ptujsko delavstvo se je po daljšem odmoru društvenega delovanja v četrtek zvečer v tolikem številu odzvalo vabilu delavskega kulturnega društva »Svoboda« k Predavanju o »Socijalni zakonodaji«, da je bila društvena dvorana do zadnjega kotička polna. V zelo častnem številu so bile navzoče tudi sodružice. Predavatelj sodrug dr. Avg. Reisman iz Maribora je poldrugo uro razlagal na posameznih primerili službovanja zakone iz delavske zaščite v Jugoslaviji, Kljub temu je delavstvo ves čas z največjo pazljivostjo in ponovnim odobra-anjem sledilo predavatelju. Uvodom pre-avania pa so se navzoči spomnili tudi dot , l1 žrtev avstrijskega delavstva za xn„av. Pravice ter so stoje proslavili njih 8an z vzklikom »Slava jim«. Tekom ene-Črm.^davanJa seveda ni bilo mogoče iz-lovn*1 ">ti najvažnejših določil našega de-Pred-i, Prava iti so zato delavci naprosili
8.	m^la. da bo prihodnji četrtek, dne Pre(j.,JCa. t. L predavanje nadaljeval. Po družni,. L Pu se k vrSI1 & sestanek po-ierem “Splošne delavske zveže«, na ka-Ptuisk Se k razmotrivalo žalostno stanje bile 1 biustnega delavstva, kateremu so skr, °Kr°mno znižane mezde, skupno letno udar° za Din IPOJkK). - in to še ni edini
arec. V tem oziru bo organizacija storila vse- da bruni delavstvo.
»Svoboda«, Maribbr. Prihodnje predavanje se vrši v sredo, dne 7. marca ob 20. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice, Maribor, Sodna ulica 9-II. Temo objavimo pravočasno v naših listih in na lepakih.
Upokojeni prvi državni tožilec g. dr, Ivan Jančič je 28. februarja izročil posle svojemu nasledniku. Na svojem področju je bil splošno priznan strokovnjak. Zadnja leta se je mnogo udejstvoval v raznih karitativnih društvih, pri celi vrsti teh društev je bil celo predsednik. Zavzemal je pa tudi zelo važne funkcije v organizacijah, ki posegajo jako aktivno v javno življenje.
Pevski zbor pekovskih pomočnikov je polagal v nedeljo na svojem občnem zboru račune o svojem delovanju v preteklem letu. Občni zbor je bil dobro obiskan, še bolj zadovoljivo pa je bilo poročilo društvenih funkcionarjev. Tem poročilom je sledila živahna debata o raznih vprašanjih notranjega društvenega delova
Maribor	^
Naborni obvezniki roj', letnikov 1907—1914, ki stanujejo v Mariboru, nso pa v Maribor pristojni, vendar želijo udeležiti se nabora v Mariboru, se pozivajo, da se zglase v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11, desno, soba štev. 4 med uradnim časom, najkasneje do 8. marca. S seboj je vzeti krstni list, domovinski list ali potrdilo o začasni nesposobnosti ter 5 in 20 Din kolek za prošnjo, da se od pristojnih vojnih okru-gov pribavi dovoljenje.
Glasbeno društvo železničarskih delavcev in uslužbencev v Mariboru
sklicuje svoj
9.	REDNI LETNI OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 4. marca 1934 ob 15. uri v dvorani hotela »Orel« (III. nadstr., vhod Slovenska ul.) s sledečim dnevnim redomi: 1. či-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo društvenega vod-
nja, ki je rešila vse zadeve končno l stVa. 3. Volitev novega društvenega
__ ^1___*_____J____________________Ion.	11	__ A	 z:
soglasno in nedvomno v korist še lepšega razvoja našega vzornega delavskega pevskega zbora. Peki so dosegli pod vodstvom novega vodje Čibica preteklo leto krasen napredek. Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen večinoma stari odbor z dosedanjim predsednikom, s. Bratušo, Določen je bil tudi že delovni program za bodoče leto. H koncu zborovanja pa so člani zapeli dve lepi Desmi, ki sta bili najlepši dokaz marljivega delovanja in napredka zbora. Tudi ta zbor pa je končal še s tem, da se je priglasilo zopet par novih naročnikov »Delavske Politike«.
Sedanji okoliš davčne uprave v Mariboru se je razdelil tako, da posluje za mesto Maribor posebna davčna uprava, ki nosi naziv »Davčna uprava za mesto Maribor«, za ostali del okoliša pa posluje druga davčna uprava, ki ima naziv »Davčna uprava Maribor-okolica«. Obe davčni upravi sta začeli poslovati s 1. marcem 1934.
odbora. 4. Slučajnosti. — Službe prosti člani se prosijo, da se občnega zbora z družinskimi člani polnoštevilno in točno udeležijo. — Odbor.
Mariborsko gledališče. Sobota, 3. marca ob 20. uri »Gospodična«. Globoko znižane cene od 15 Din navzdol. Zadnjič. — Nedelja, 4. marca ob 15. uri »Okence«. Globoko znižane cene od 15 Din navzdol. Zadnjič. — Ob 20. uri »Štambulska roža«. Znižane cene. — Premijera »Natalije«, učinkovite drame ruskega klasika Turgenjeva, bo ob začetku prihodnjega tedna. »Gospodična«, izborno in svojevrstno Devalovo komedijo uprizore v soboto 3. t. m. poslednjič v sezoni. Veljajo globoko znižane cene od Din 15.— navzdol. — »Štambulsko rožo«, Fallovo uspelo opereto, ki splošno ugaja, ponove v nedeljo, 4. t. m. zvečer. — Kot naslednjo otroško preiniiero pripravljajo Goljevo zabavno pravljično igro v štirih slikah »Jurček«. — Gledališki abonenti se obveščajo, da bodo dobili predstavo »Vijolice z Montmartra«, čim bo dobila gdč. Dru-zovičeva zopet dopust. Ta teden pa je zaposlena v Zagrebu.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
Celje
Zanimivo predavanje o fašizmu
bo imel v soboto, 3. t. m. v Delavski zbornici priljubljeni predavatelj s. Teply. Vrši se ob 8. uri zvečer. Pridite vsi.
Podružnica Delavske telovadne in kulturne zveze »Svoboda« bo imela v nedeljo, dne 4. marca 1934 ob 3. uri popoldne občni zbor. Svobodaši pridite vsi in točno!
Kranj
Potek občnega zbora podružnice Splošne delavske zveze Jugoslavije. V nedeljo, dne 18. februarja se je vršil občni zbor podružnice Splošne delavske zveze ob mnogoštevilni udeležbi članstva. Predsedoval je s. Krč, ki je podal tudi poročilo o delovanju podružnice v preteklem letu. Iz poročila smo posneli, da je podružnica napredovala in da zaznamenuje celo vrsto lepih uspehov. Najbolj se je izkazalo organizirano delavstvo v agitaciji pri volitvah v Delavsko zbornico. Uspeh ni izostal. Kranjski rezultat je razveselil vse zavedno delavstvo. Podrobnejše poročilo o agitacijskem delu in notranjih zadevah organizacije je podal s. Horvat, nakar je s. Podgornik referiral o finančnem poslovanju podružnice. Podružnica je imela lansko leto skoro 17.000 Din dohodkov in okoli 5000 Din izdatkov, centrala pa je prejela od podružnice 10.000 Din. Brezposelne podpore je izplačala podružnica malo manj ,jtajcor jooo Din, za tisk pa okoli 2500 Din. Lastnega premoženja izkazuje podružnica že okoli 2000 Din. S. Sever je po-j p,?ro^^a nadzorstva in predlagal, da se da odboru odvezo, kar je bilo tudi soglasno sprejeto. Pri volitvah novega odbora je bil v celoti .izvoljen stari odbor, v katerem se nahajajo ti-le sodTugi in sodružice: Predsednik Kerč Franc, nam. Pristov Franc; tajnik Sever Oton nam. Horvat Alojz; blagaj-nik Podgornik ljudvik, nam. Bizovičar Jože; odborniki pa so Bajželj Pavel, Valentin Ferjan, Stare Frane, Ozimič Milka, Jeraj Anica, Brezar Janez, štrekelj Slavko in Pravit Anton. V nadzorstvu so; Vrečko Franc, Po-ličar Peter in Vehovec Jakob. Občni zbor je obravnaval še razne predloge radi bodočega dela podružnice, nakar je predsednik zaključil zborovanje s pozivom na članstvo, da gre v tem letu vztrajno na delo.
Ali sl le poravnal narot-nlnoV Ako Se ne, stori takof svo|o dolžnost!
Jesenice
Zadeva odpovedi kolektivne pogodbe
Resolucija, ki jo je sprejel javni shod, dne 5. t. m. po predhodni proučitvi in odobritvi Saveznega sveta ter članskega sestanka SMRJ in so jo takoj naslednji dan izročili ravnavteljstvu KID zastopniki vseh treh tukajšnjih strokovnih organizacij, na direkciji še vedno ni našla nobenega od-meva.	,
Resolucija tolmači najpreje stališče delavstva do odpovedi, dalje naglaša, da vidi delavstvo v tej odpovedi nekakšno izzivanje, zatrjuje pa hkrati, da se ne bo 'dalo delavstvo zavesti na nikaka stranpota, kakor morda kdo želi, da bi imela potem oblast priliko za kako intervencijo. Zahteva dalje čimprejšnjo razjasnitev nepogodbenega stanja ter končno naglaša dobro voljo delavstva, da se zadeva mimo konča, opozarja pa hkrati, da delavstvo od svojih že itak močno okrnjenih pridobitev ne more ničesar več dati.
Članstvo SMRJ je že dvakrat razpravljalo na svojih sestankih o tej resoluciji in odgovoru, ki noče priti. Tako tudi na zadnjem sestanku dne 20. febr., kjer je z ogorčenjem vzelo na znanje poročilo, da tovarna z odgovorom še vedno zavlačuje. Izvolilo je takoj pct-člansko deputacijo, ki je pod vodstvom glavnega zaupnika odšla na direkcijo vprašat, kaj je z odgovorom. Sprejel jih te vratar, ter povedal, da g. teh. ravn. Dostal ne utegne in da je treba pol ure počakati. Deputacija je odgovorila, da nima namena čakati in je jedva pregovorila zbrano delavstvo, da ni kot en mož šlo po odgovor. Po tej izjavi je bila deputacija šele sprejeta in je v navzočnosti g. gen. ravn. Noota po polurnem razgovoru dobila zagotovilo, da bo dalo ravnateljstvo do 3. marca t. 1. pismeno svoje predloge. Zbrano delavstvo je poročilo depulaclje z nejevoljo vzelo na znanje in le organizacijski disciplini se je zahvaliti. da delavstvo ni odšlo na cesto in javno pokazalo, da zauonikii vrše samo njegovo voljo, da ga ne hujskajo, pač pa da ga dražijo tisti, ki 'bi morali z njim razgovarjati, pa nočejo. Če zaupniki ne bodo našli razumevanja pri vodstvu, tedaj bo vodstvo 'pač imelo opravka z vsemi delavci, ki pa niso kakšna neodgovorna banda, pač pa organizirana masa, ki dobro ve, kaj hoče.
Grofica Monte Christo je naziv filmski omereti, ki jo bo predvajal kino Radio v petek, soboto in nedelio 2.—4, t. m. ob 8. uri zvečer, v nedelio tudi ob 3. uri, oopoldne. V glavnih vlogah Brigita Helm in Wi!lv For-ster.	_______________
Guštanj
Ogromna udeležba pri zabavnem večeru,
kakršne v tukajšnjem Sokolskem domu še ni bilo. Dne 4. februarja je uprizoril diletantski odsek podr. »Svobode« in podružnica SMRJ v Sokolskem domu ob 3. uri po-
poldne burko v treh dejanjih »Zdravnikov strežnik«, po igri pa veselico s plfesom ter' srečolovom. Že pol ure »pred priČetkpm je; začelo občinstvo da blizu in daleč Ijšotnra dvorano. In že pred napovedano uro je bila dvorana tako nabito polna, da so morali novodošli oditi, ker ni bilo niti stojišča več prostega. Ta veličastna udeležba je bila za naše delavsko kulturno društvo ipravi triumf. Niti klevete, niti protiagitacija nekih nacionalnih frazerjev niso mogle preprečiti te manifestacije. Številno zastopani so bili vsi sloji, kakor delavci, kmeti, obrtniki in uradniki. Naša kulturna zveza lahko smatra to kot znak zaupanja. Nismo osamljeni, tudi okolica živi in čuti z nami. To je dalo zvezi novih upov in sil za dosego boljše bodočnosti! Zelo razveseljivo za nas delavce je bilo to, da so se te prireditve udeležili tudi uradniki, kateri so se nas doslej povečini izogibali Zato smo te z veseljem sprejeli v svojo sredo, ker zavedamo se, da spadamo skupaj, saj vsi služimo istega gospodarja in smo vsi enako izkoriščani. Sramota je res, da jugoslovansko delavstvo in uredništvo poleg domačih izkoriščajo še inozemski kapitalisti. Z nič manjšim veseljem smo sprejeli kmete in obrtnike, ker tudi ti v enaki meri čutijo z nami krivico in krizo. Zato spadajo v naše vrste dn jim kličemo; Dobrodošli! Upamo, da so se vsi počutili med nami kot prijatelji. Zato ni bilo videti nobenega temnega obraza, vse je bilo veselo in razigrano, da že dolgo ne tako. Pred1 pričetkom igre je s. Juh razložil cel program prireditve ter je v izbranih besedah pozdravil navzoče. Žel je silen aplavz. Nato se je pričela igra, ki je bila zelo dobro podana. Izzvala je veliko smeha. Med odmori je igrala godba delavcev in uradnikov, ki je žela obilo priznanja Takoj po igri se je pričel srečelov. Bil je res pravcati lov, ker so se za srečke kar pulili. Čez dobre pol ure je bilo vseh dvatisoč srečk prodanih, a šlo bi jih še enkrat toliko. Tudi ta srečolov ozir. dobitki so pričali, kaj zmore ljudska volja. Zato se tem potom vsem, ki so zbirali in ki so darovali dobitke, naj-prisrčneiše zahvaljujemo. Obenem pa pozivamo delavstvo, da kupuje izdelke le tistih obrtnikov, ki so tudi dali svoje izdelke za dobitke za srečolov. Veselica s plesom je trajala nožno v noč. Nekatere izmed) plavih je veselo razpoloženje preveč v oči bodlo, zato so skušali zanetiti prepir, a se jim ni posrečilo, ker so naši redarji vsakega, ki na opomin ni miroval, takoj postavili na hladno. Tako ie minila naša prireditev nad vse veselo in častno. Da se plavi radi tega razburjajo in jeze. že razumemo.
Fašizem proti Društvu narodov
Za diktaturo iašizma nad razdvojeno Evropo
Veliki fašistični svet italijanski je po referatu Mussolinija sklenil, da Italija izstopi iz Društva narodov, »če se v najkrajšem času ne reformirajo pravila, funkcije in cilji Društva narodov.«
Ta sklep utegne imeti dalekosež-ne posledice za vso Evropo.
Spominjajmo se na poslednja vojna leta! S te in z one strani so obe-čale tedaj vlade delovnim narodom, da je ta vojna zadnja. Iz te vojne mora iziti mednarodni red, ki bo v bodoče onemogočal vsakršno vojno. Na oni strani je obljubil Wilson ustanovitev »Društva narodov«. S te strani pa je zahteval Czernin »novo ureditev sveta«. Rezultat teh obljub je bilo Društvo narodov.
Tri fašistične države so, ki so pognale Društvo narodov v težko krizo.
Predvsem je ena japonska fašistično-militaristična vlada. Ta je izstopila iz Društva narodov, ker je Društvo narodov ugovarjalo roparskemu pohodu Japonske v Mandžurijo. Pozneje je izstopila iz Društva narodov na-cionalno-fašistična nemška vlada. Sedaj pa preti tudi Italija z izstopom. Ker Rusija in Amerika nikdar nista pripadali Društvu narodov, bi ostali, če izstopi Italija, le dve velesili, to je Francija in Anglija. Od sedmih velesil bi ostali v Društvu narodov samo še dve. S tem, to je jasno, bi bilo Društvo narodov razbito.
Kakšno reformo Društva narodov zahteva Italija?
Nedvomno
Italija ne želi demokracije Društva narodov in njega ustanov,
kakor je to zahtevala socialistična delavska internacionala. Mussolini se v svetovni politiki prav tako malo bori za demokracijo, kakor v svoji deželi. Italija zahteva nekaj drugega: ono, kar je hotela doseči že ob sno? vanju pakta štirih velesil. Zahteva namreč, da se uprava Društva narodov prenese na korporacijo, v kateri bodo zastopane samo velesile, in ne, kakor v Društvu narodov, tudi male
in srednje države. Italija zahteva obenem obnovo onega stanja, ki je bilo že v predvojni dobi:
»obnovo evropskega koncerta«
tedanjih petih velesil, ki so same odločevale o usodi Evrope. Ona oči-vidno želi tudi, da se odpravijo ali oslabe sklepi Društva narodov, ki vse države obvezujejo na solidarno akcijo proti državi, ki bi kršila pogodbe in ogrožala mir.
Zakaj zahteva Italija tak direkto-rij velesil, ki bi brez malih in srednjih držav lahko sam sklepal? Francija nastopa v Društvu narodov s svojimi zaveznicami: Belgijo, Poljsko, Čehoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo. V direktoriju velesil pa bi bila Francija osamljena.
Reforma, ki jo želi Italija, hoče izolirati Francijo
na ta način, da izključi njene zaveznice iz bodočega evropskega sveta. Zakaj zahteva Italija oslabitev sklepov, ki obvezujejo države na solidarno akcijo proti vsakomur, ki bi kršil pogodbe in ogrožal mir? Zato, ker je v Verzajlu zmagala Francija in ima tudi največ koristi od pogodb. Sklep dokazuje nedvomno globok prepad med Italijo in Francijo.
Zakaj je Italija napravila prav sedaj ta izpad? Dokler je bila Nemčija v Društvu narodov, je mogla Italija izkoristiti zase nesoglasje med Francijo in Nemčijo. Po izstopu Nemčije pa je Italija izgubila to možnost. S tem je bila Italija oslabljena napram Franciji v okrilju Društva narodov. Na drugi strani so pa po izstopu Nemčije iz Društva narodov nastala med Francijo in Anglijo nesoglasja o nadaljnjih korakih v vprašanju razorožitve. Italija, ki ima malo možnosti za akcijo, dokler sta složni Francija in Anglija, komaj čaka, da bi nastal med Francijo in Anglijo konflikt. Zato Italija smatra, da je ta trenutek ugoden za zahtevo po reformi Društva narodov, ki bi olajšala povratek Nemčije v Društvo narodov, izolirala Francijo od njenih zaveznic ter s tem okrepila italijanski položaj v mejah Evrope.
Italija išče za te namere povsod zaveznike. Zlasti njen izpad proti Franciji približuje Mussolinijevi Italiji Hitlerjevo Nemčijo. Italija se je že na zadnji konferenci za razorožitev protivila francoskemu načrtu, da se konferenca za razorožitev nadaljuje brez Nemčije ter s tem napravila veliko uslugo Hitlerjevi politiki. Italija pa izkazuje Hitlerju še drugo uslugo s tem, ker hoče ostati v Društvu narodov le, če se Društvo narodov reformira in s tem oslabi položaj Francije v Evropi. Na drugi strani je pa Italija iskala za svoje načrte podpore v sovjetski Rusiji. Povabilo Litvinova, da obišče Rim, je imelo očividno namen, da Italija ponudi Rusiji eno mesto v bodočem svetu velesil ter s tem pridobi Rusijo za reformo Društva narodov, Ta Mussolinijeva namera, kakor je opažati, pa ni uspela.
Ali more sicer Italija doseči svoj cilj?
Pravila Društva narodov se morejo izpremeniti le s soglasnim sklepom.
Pristanka za izpremembo, ki ga zahteva Italija, ne bo mogoče dobiti od Francije in nje zaveznic. Ali Italija morda kljub temu hoče izstopiti iz Društva narodov in ga razbiti?
Bodi že kakorkoli pristransko in nesposobno to Društvo narodov, ki so ga vodile ^
pa je vendar treba umeti, da bi njega razbitje imelo najnevarnejše posledice. Tistega dne, ko bi bilo razgnano Društvo narodov, bi se povečalo nezaupanje med narodi in intrige med državami ter oboroževanje države proti državi. Od tistega dne bi bil tudi mir v Evropi v nevarnosti.
Tako je sklep velikega fašističnega sveta povzročil v razvoju polno nevarnosti. Izšel je iz nesporazume-vanja med Francijo in Italijo. Sklep pa bo nasprotstvo še izredno poostril.
Po »R. N.«, Beograd.
Razno
Slovenski upodabljajoči umetniki so nedavno izročili banu Dravske banovine spomenico, v kateri zahtevajo, naj bi se postavka v banovinskem proračunu, ki predvideva 40.000 Din za odkup umetniških del, zvišala na 100.00 Din. V spomenici se navaja, da preživljajo slovenski umetniki veliko socialno krizo. Od 100 umetnikov jih ima komaj 30 kako skromno službico kot učitelji, dnev-ničarji, grafiki ali ilustratorji posameznih listov. Niti eden ne zasluži preko Din 2000 mesečno. Ostalih 70 se pa preživlja s priložnostno prodajo svojih del, kar pa ne donaša posamezniku niti 6000 Din letno. Umetniki zahtevajo, da bi se vse javne nabave umetniških del vršile pod kontrolo organizacije upodabljajočih umetnikov. Verjamemo, da umetnikom ni na rožcah postlano in da rabijo predvsem gmotne podpore. Te jim zaenkrat naše obubožano delavstvo ne more nuditi, radi jim bomo pa nudili moralno podporo, v kolikor bi jim mogli s tem koristiti. Želeli bi le, da bi umetniki ne ostali vedno tako ekskluzivni, da bi se pridružili malo bolj ljudstvu in posebej še delavstvu. Le umetnost, ki izvira iz ljudstva, bo našla v niem odziva. Na' pa ne zanemarjajo tudi samopomoči. Pisec teh vrstic bi si rad olepšal svoio sobo s kako originalno sliko, a je ne njr-re naenkrat plačati. Organizirali naj bi odprodajo na obroke. Tega načina odprodaje
vojne. V lanskem letu so vse države, od katerih so znane proračunske postavke, izdale za vzdrževanje vojaštva in oboroževanje skupno sto miljard francoskih frankov. Kako vrtoglava vsota. Pa se čudimo zakaj je kriza.
Mussolini in Japonci so si v laseh. Duce je zadnji čas objavil več člankov, v katerih opozarja beli svet pred rumeno japonsko nevarnostjo. Japonci se radi tega zelo razburjajo in zahtevajo zadoščenja.
Indija namerava izstopiti iz Društva narodov? V indijskem parlamentu je stavil centrumaški poslanec predlog, da Indija izstopi iz Društva narodov. Predlog bo zagovarjala velika večina opozicijonalnih poslancev. Predlog ima namen demonstracije protii Angliji.
Priprave na vojno ali na mir? V singapurski luki se je pričela dne 23. t. m. imperialna pomorska konferenca, ki ukrepa o akcijah v kitajskojaponskih vodah. Anglija se boji japonske ekspanzije, zato se pripravlja. — Gibljejo se pa tudi v Zedinjenih državah. Tam nameravajo zgraditi 120 novih vojnih ladij za 616,250.000 dolarjev (okoli 1 milijarde dinarjev). — Tako delovanje državnih oblasti izziva, povzroča oboroževanje, ne pa razorožitev.
Češka kmetska stranka za Rusijo. Nedeljsko glasilo češke vladne agrarne (kmečke) stranke »Venkov« je objavilo senzacijo-nalen članek o politični situaciji, v katerem pravi, da je treba čimpreje priznati Rusijo in skleniti tudi trgovske pogodbe z Rusijo. Glasilo najmočnejše stranke, ki ji pripada tudi ministrski predsednik Malypetr, po-vdarja, da ima ČSR velik interes na tem, da bi izvažala svoje industrijske izdelke v Rusijo in s tem znižala nezaposleost. Kot protiutež za češki izvoz bi baje lahiko uvažali važne produkte za češko poljedelstvo iz Rusije kot n. pr. Thomasovo moko i. t. d., kar potrebuje češko poljedelstvo in kar karteli-rani producenti v Nemčiji in Franciji Čehom drago prodajajo. K sodelovanju ČSR s Sovjetsko Rusijo mora pripomoči vlada z energičnim činom. — Zdi se, da je priprava ožjega sodelovanja z Rusijo bila tudi eden izmed razlogov, zakaj so šli dr. Kramarovi narodni demokrati nedavno iz vlade v Pragi. Gornji članek je baje oficijelno mnenje vlade, ker so ga razširili tudi po radiju.
I Anglija dobavlja Avstriji premog. Med j Anglijo in Avstrijo je sklenjena pogodba,
I po kateri bo dobivala premog za svoje železnice iz Anglije preko Trsta. Avstrija bo i izvažala v Anglijo les. Ali ni v srednji Evropi primernega premoga? r .	-
Med Anglijo in Rusijo bo podpisana v kratkem nova trgovska pogodba na pet let.
Gospodarski položaj Japonske ni zdrav. Dopisnik »Newyork Times« je imel s Stalinom razgovor o .političnem položaju. Stalin je izjavil: »Sovjetska Rusija bi bila priprav-
se poslužujejo tudi nemški in fran-
coski umetniki. Bolje bi bilo to kot nič.
*
Koliko je svet leta 1933 izdal za oboroževanje? Protiboljševiški general Denikin je imel te dni v Parizu predavanje o možnosti nove vojne. Za najkritičneje leto smatra on v tem pogsedu leto 1935. Odkar so Judje zapustili Egipt, to je za 3582 let, ie bilo samo 232 mirnih let, v katerih ni bilo nikjer
platno sukno i. t. d.
se dobi poceni v
Trpinovem bazarju
Maribor, Vetrinjska ulica
STARŠI!
OTROCI!
y
REPRIČAJTE SE SAMI!
NE ZAMUDITE TE UGODNE PRILIKE!
Pristopajte k zadrugi
r. z, z o. z. v Mariboru
Pristopnina zngša 5 Din, delež J25 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
ljena podpirati Društvo narodov v slučaju, če bi se ono resno zoperstavilo vsaki vojni j in podpiralo mirovne težnje. Največja ne-i varnost grozi zaenkrat od militaristične ak-I cije Japoncev in mi ne moremo drugega, ka-! kor da se pripravljamo, da bi se mogli po-| staviti čelo ob čelo z njimi. Japonci bi bili j zelo nespametni, če bi nas napadli. Njihov gospodarski položaj ni posebno zdrav in nji-j hove najbolj ranljive točke so Koreja, Mand-! žurija in Kina.« Nadalje je Stalin izjavil, da : je razvoj sovjetske trgovine z inozemstvom | odvisen od povoljnih kreditnih aranžmanov j in je dodal, da Sovjetska Rusija danes ni v | nobenem oziru več odvisna od nemške in-■ dustrije kakor še pred par leti.
Za deset milijonov funtov šterlingov I zlata nakopljejo vsako leto v ruskih zlatih j rudnikih. Sovjetska vlada je izdelala nov načrt, po katerem hoče proizvodnjo zlata j podvojiti, da bi na ta način lažje zadoščala ; plačilnim obvenostim v inozemstvu.
Ruska industrija se je osamosvojila, ta-| ko je izjavil na XVII. kongresu stranke sovjetski komisar za težko industrijo, Ordžo-nikidze. Ona že danes lahko pokriva vse svoje potrebe iz lastnih tovarn, vendar to , ne pomeni, je dejal komisar, da se hoče po-, polnoma emancipirati od inozemstva, temveč ; hcče sodelovati na povzdigi mednarodnega j gospodarstva kot enak z enakimi.
*
Prvi svetovni kongres raziskovalcev j stratosfere se bo vršil v kratkem v Moskvi in se ga bo udeležilo približno 120 oseb, ki i se bavijo s to novo panogo znanosti. Pred-I sedeva! bo kongresu najbrž belgijski profe-! so" Piccard, ki se je prvi dvignil s svojim balonom v stratosfero.
Angleški prestolonaslednik se bavi s
, nlBten’em in vezenjem. Na neki dobrodelni ! licitaciji v Londonu je bil za visoko ceno • prodan lep šal. ki ga je lastnoročno spletel waleški princ, ki se izredno rad bavi z žen-| skimi ročnimi deli. Tudi več drugih članov I angleške visoke aristokracije se odlikuje s to spretnostjo.	b *-
Kulturni pregled
Ljubljansko gledališče.
»Traviata«. Verdijeva muzika je lepa in v Ljubljani smo jo po presledku nekaj let sedaj zopet čuli. »Traviata« je zgrajena na podlagi libreta »Dama s kamelijami od Du-masa mlajšega. Dirigent Štritof je Travia-to« predelal, vendar muzikalno v glavnem ni ničesar spremenil, razen, da je vsled prenovljenega libreta črta! nekaj orkestralnih uvodov in koloraturo. v kolikor je bila le brezizrazno briljiranje z glasovno tehniko. Ta nova uprizoritev je bila v opernem gledališču lep dogodek in je bila kvaliteta podajanja nad povprečnostjo. Režira! je Bratko Kreft.	—u-	-
r
Znižujemo cene damskih plaščev
prej 490-
590
690■—	790-
890 —
sedal 450*-, 490'-, 590'-, 690'-, 750'
»e ni prepozno!
Zima že traja, izkoristite priliko, dol » o se boste veselili tako lagodnega nakupa!
Prepričajte se o starih cenah na tovarniških etiketah!
TIVAR-OBLEKE
Tiska L)ud»k» :nkjrna, d. d. v Mariboru, predstavite!) Josip Oitak ▼ Maribora. — Za konzorcij izdaja in arejaje Viktor Eriea ▼ Maribor«.