Pctnt no plačana e gotovini PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE S E I Posamezna Številka 1Q dlnajje? DELAVSKA ENOTNOST ^UBLJANA, 28. AVGUSTA 1953 GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE LETNIK KIL — ŠTEV. 35 Ob robu razprave o osnutkih novih gospodarskih uredb Samo kdor bo povečal proizvodnjo ima pravico do večjega dohodka je osnovno vodilo novih osnutkov Pred nami je kar precej obit- j za prav po obliki izpopolnjujejo a zbirka osnutkov novih gospo- naš gospodarski sistem in omogo-arskth uredb, s katerimi naj bi čajo, da bo gospodarski mehani-ttdalje izpopolnili naš gospodar- i zem bolj izpopolnjen, kot je bil sistem. Zaenkrat to zbirko doslej. To se pravi, da osnutki fredstavlja devet osnutkov, v novih uredb ne prinašajo neke ratkem pa bo to število še na-, nove smeri v našem gospodar-Gslo. Osnutki so dani v javno stvu, kakor jih skušajo tu in tam opravo, ki se je bomo delavci posamezniki pojasnjevati (zaradi ,edvomno udeležili. Najboljše bo, i slabega poznavanja stvari ali pa politike so gospodarske in politične. Z našim gospodarskim sistemom smo na celi črti poživili gospodarstvo, proizvodnost je po- rečju gospodarstva, misleč, da se bo gospodarstvo odslej kar smo po sebi razvijalo v socialistični smeri. Zaradi tega je med nami rasla (glej poročlo odbora za go- t otopel političen refleks in to je spodarstvo Zveznega izvršnega omogočilo vdor socializmu nasveta), povečal se je obtok blaga a Posežemo v razpravo organi-lrano, to je, da naše organizacije Področjih in po kolektivih j^rede javne razprave. Pred dne-p je o osnutkih razpravljalo tudi edstvo republiškega sveta P?ezc sindikatov Jugoslavije za l°venijo, ki bo o plodovih svoje oprave nedvomno obvestilo or-Z^izacije in članstvo. O tem °Wio poročali v naslednji številki. Vsekakor pa je pametno, da e Pogovorimo, preden preidemo ,a obravnavo posameznih uredb t° katerih naš list že piše), o zvokih, ki so narekovali izdelavo jj'1 osnutkov in o glavnih družino političnih obeležjih osnut-0y> oziroma namenu, ki ga v "°spodarstvu hočemo z novimi redbami doseči. ^ ZP o p olniti je treba naš gospodarski sistem . Takoj uvodoma je treba pove-da osnutki novih gospodar-, h uredb ne vsebujejo nobenih °ločil, s katerimi bi bila pred-J-dena drugačna osnovna smer v Gšem gospodarstvu, kot smo jo ^leli doslej. Slej ko prej je smer našega gospodar-,->L'a razvijanje socialističnih pro-}v°dnih odnosov na temelju nobene lastnine, ki jo upravno organi delavskega samo-^cvljanja pod splošnim javnim “tkorom v interesu gospodar-iih9a naPredka dežele. Ta smer tudi iz vsfh osnutkov novih e^b, ki s svojimi določili prav iz kakršnih koli nepoštenih namenov). Glavna značilnost predloženih osnutkov je v tem, da prinašajo določila, s katerimi se bo naš gospodarski sistem izpopolnil, da se bodo na temelju dosedanjih izkušenj odpravile v njem tiste razpoke, ki so dopuščale v gospodarstvu naši socialistični gospodarski osnovi tuje in celo škodljive pojave in da se bo sam sistem notranje gospodarsko usposobil kljubovati takim škodljivim tendencam in pojavom. Seveda pa je takoj treba povedati, da nimajo prav tisti, ki ob osnutkih novih uredb menijo, da so te uredbe potrebne zato, da se spremeni naša gospodarska politika, ki da je bila slaba, in prezro, da so te uredbe potrebne predvsem zato, da se utrdi v gospodarstvu naša dosedanja gospodarska politika, ki je že pokazala svojo življenjsko sposobnost in tudi obilico koristnih plodov. Koristi in prednosti našega gospodarskega sistema Vsekakor je naš dosedanji gospodarski sistem pokazal, da je primeren za uveljavljanje naše osnovne gospodarske smeri, dokazal je svojo življenjsko sposobnost in svoje dobre strani in ga je prav zato vredno izpopolnjevati in graditi. Koristi našega gospodarskega sistema in preko njega uveljavljene gospodarske ALI SE BO PONOVIL PIRECNIKOV PRIMER? Našel ie svojega otroka Pa mu ga nočejo vrniti se je Jakob Zagožen lz ty vne Pri Gornjem gradu po voj-šel rnil iz partizanov, ni več na-Vm v°jp družine. Pričel je poiz-Sq k]Va’ii in odkril je tole: Nacisti tiera^ °dpeljali ženo in otroke v V a™® taborišča. Zena je umrla tiagj^schwitzu, starejšega sina je Čiji . nE*še predstavništvo v Nem-Frann ga vrnilo v domovino, za de] ^e1:a' najmlajšega, pa je zve-fielgj-.3 živi pri neki družini v dovaih K° je poizkušal s posre- da skušajo sedaj nekateri nazadnjaški krogi v Belgiji s klevetami in blatenjem naše države vplivati na javnost, da bi otrok ostal v tujini in da ne bi nikoli videl svojega očeta? (življenje v naših trgovinah in \ trgih), kmetijska proizvodnja je živahneje zaživela. In tem gospodarskim uspehom se pridružujejo tudi politični. Množice delavcev so aktivno posegle v gospodarsko upravo in začeli smo temeljiteje razumevati gospodarstvo in socialistična družbena načela. Ustvarjeni so bili solidni pogoji za razvoj komune, ki je vsekakor osnovna enota socialističnega družbenega organizma. Socialistične ekonomske sile so se osvobodile na celi fronti in podrte so barikade birokratskih metod. Vse te koristi pomenijo popolno zmago našega gospodarskega sistema, ki je osnova zdravemu napredku socializma pri nas, in — ne bomo nič neskromni — če ugotovimo, da je prav v tej zmagi našega sistema obilo pomoči mednarodnemu delavskemu gibanju, ki na našem primeru spoznava, da vendar ni nujno, da postane revolucija žrtev svojih lastnih državno birokratskih pijavk. Dejstvo je namreč, da so za vse, ki so kakor koli, pa četudi z eno samo nitko povezani za napredek, naše gospodarske izkušnje zanimive in da jih zasledujejo z zavzetostjo in simpatijami. Ne prezrimo slabosti Seveda pa bi napravili nepo- i pravljivo napako, če bi ob teh razveseljivih uspehih prezrli slabosti, ki so še v našem gospodarskem sistemu in ki niso majhne.' Slabosti, ki so se v gospodarskem sistemu očrtovale zlasti v zadnjem času so celo tolikšne in take, da bi lahko kompromitirale sam gospodarski sistem, kljub vsem silno pomembnim uspehom, in nevarno škodovale našemu gospodarstvu, če bi jih pustili v sprotnih naziranj in prakse v ljanske brigade. V znanem parti-(Nadaljevanje na 2. strani) | zanskem taborišču pri Stari žagi DESETLETNICA USTANOVITVE LJUBLJANSKE BRIGADE POJDIMO NA GOLO! V času narodnoosvobodilne j bodo proslavili deseto obletnico vojne je bila Ljubljanska brigada ustanovitve svoje brigade. Iz ena znanih slovenskih partizan- j vseh krajev bodo prišli nekdanji skih enot. Odlikovala se je v št e- j vojni tovariši te in drugih parti-vilnih bojih na Dolenjskem, v zanskih enot. Razgovorili se bodo Beli in Suhi krajini, v Gorskem | o pohodih in bitkah, o tistih tež-Kotaru in drugod. Iz blokirane, j kih, toda slavnih dneh, ki so jih toda uporne in neporažene Ljub- j skupaj preživeli v partizanih, pa ljane so prihajali v to enoto ved- j tudi o naših današnjih prizadeva-no novi borci in se hrabro boje-| njih in našem delu. vali z okupatorji. Prvi komisar 1 Pripravljalni odbor za to pro-Ljubljanske brigade je bil tova- slavo je že dolgo na delu. V Ljub-riš Janko Rudolf. j ljani so uredili več izložb z doku- Te dni — 29. in 30. avgusta — j mentarnimi slikami iz bojev de-se bodo zbrali na Golem pri i sete brigade, razstavili so orožje Ljubljani nekdanji borci Ljub- itd. V mnogih sindikalnih in množičnih organizacijah pripravljajo skupinske izlete na Golo. Vsa Slovenija se pripravlja na veliko partizansko slavje na Okroglici pri Novi Gorici. — Delovni kolektivi bodo odšli skupno na Primorsko, da proslave priključitev Primorske k Jugoslaviji in desetletnico ustanovitve primorskih brigad. — Partizani na Lokvah v Trnovskem gozdu Z MESTNEGA SINDIKALNEGA SVETA V MARIBORU Oelmiio it nosilec soeiilisličiili odnosov Pred nedavnim je predsedstvo i nosti ali pa bi skušali v gospo- i premalo ukvarjale z razredno-Republiškega sveta Zveze sindi- ! darstvu uveljavljati socializmu političnim delom, premalo pa so k atov za Slovenijo poslalo našim j tuje metode.« se tudi zanimale za gospodarjenje organizacijam posebno pismo. V j Ko sem se zadnjič mudil na I v podjetjih. Ko so razpravljali o nemar. Tudi slabosti so dvojne j njem je med drugim zapisano ! Mestnem sindikalnem svetu v zaključnih računih za prvo pol-narave — politične in gospodar- j tudi tole: »Sindikalne organiza-! Mariboru, so mi povedali, da bo- let j e letošnjega leta, so ugotovili, ske. Med političnimi slabostmi, o cije so poklicane sodelovati in ! do sedaj v svojem delu bolj do- da je mariborsko gospodarstvo v katerih piše predvsem pismo zad- pomagati pri izpopolnjevanju go- 1 sledno uveljavljali napotila Tret- primerjavi z lanskim letom ponje seje predsedstva Republiške- spodarskega mehanizma in neiz- 1 j ega kongresa sindikatov. V mno- kazalo znaten napredek. Letos so ga sveta Zveze sindikatov Jugo- i prosno nastopati proti vsem, ki g ih organizacijah so namreč do- izpolnili polletni plan s 45,2 od-slavije za Slovenijo, je najnevar- ; bi v našem gospodarstvu zaradi slej obravnavali te stvari s pre- stotka. To je zadovoljivo, če po-nejša ta, da smo v sindikatih za 1 '~!'t " nemarili političen boj , bi v našem gospodarstvu zaradi ■! sebičnih in ozko dobičkarskih na pod- koristi zapostavljali interese skup- majhno prizadevnostjo. Sindikalne organizacije so t>5aem jugoslovanskega posla- t>ravjp v. Bruslju uveljaviti svojo 3o Qt , in zahteval, da mu vme-6ov0], ie dobil odklonilen od-aiih j P° nadaljnjih prizadeva-tfosepp? Jakob Zagožen vendarle •hegg da bo sredi prihodnjega Raf s°dna razprava. Kdo nai porečemo k temu? do 0+ °re zanikati očetu pravico Bori] ? In to očetu, ki se je °drajx„a,. °’ da bi njegovi otroci Turu ’ v sv°bodni domovini! Jote fiRi.ia je doživela gro-“elg;, . šlstične okupacije. Tudi Jenj t ^ljudstvo je tlačil ško-Born t-v t pr(y!i katerim se je Zagožen. Ali je prav. Slovenski izseljenci z Flt,ncije na obisku v v domovini °bisk p°nedeljek je prispela na uPitip -iSV°i° staro domovino Krgncja °krog 500 izseljencev iz Ha*;, jje. Ta i- .j____j skup: ncev v letošnjem letu. ?ajve{if]L 'I'3 ?bisk je eden — izSejjesKuPinskih obiskov na- >gi izselili V-S’ Eaši r°iaki- vsi v Francijo ki so že pred iet,i- ker v domovini za- , ni K;i„ , v aomovim za-:r.ancoskii? kruba. so zaposleni v ai>h je rudnikih. Večina od nk °stali 72 Zasavja, kjer bo-kbisk sn a obisku tri tedne. Ta PrOsvetnp °^ganizirala kulturno-fr®terih dPk‘•U'?tva v Metzu. v sPora7° 'Ulej0 naši izseljenci. nsko maTico S slovensko Izse’ NA ČIGAVI STRANI? Čudno vprašanje, kajne? Res, onega med nami ni nič delavsko, vedamo, da nas tarejo še občutne — delavski nekam tuje zveni, če nekdo vpra- nič socialistično. gospodarske težave in da ni dru- temu smo solidarnosti. Proti se delavci poklicani ša: na čigavi strani pa si? No, na Da, socializem je lahko samo gega izhoda, kot prebroditi jih na boriti, ne pa takim težnjam na-čigavi strani pa naj bom? Na de- delo zrelih delavcev in njihovih račun samoodpovedi. Mimogrede sedati. lanski vendar! Na strani vseh ti- pridnih rok ter nesebičnih src. povedano, nekateri o teh težavah Prav tisti, ki si socializem stih, ki pošteno delajo skupaj z Socializem — to je večje bogastvo že tako stereotipno govore, da predstavljajo kot lagodno življe-nami delavci za socializem. Kdo materialnih dobrin za delovne nimajo časa ugotoviti, kako ob- nje za sebe, ne glede na to, kako bi hotel biti na strani tistih, ki ljudi, to je večje in plemenitejše čutno so se v zadnjem času žive delavski sotovariši, pa se še delavcem slabo hočejo in ki jim duhovno obzorje delovnih ljudi: zmanjšale. Toda še vedno so te- po nečem razlikujejo od drugih: ni mar, ali zgradimo socializem bogastvi, ki ju ne kali izkorišče- iave. Vsi si prizadevamo, da bi vedno so pripravljeni nergati, prej ali slej, ali pa nikoli. Nihče valeč in njegova naduta, pa člo- jih zmanjšali. Toda — kako? Tu grajati, jadikovati nad težavami izmed delavcev. veško tako borna duhovna po- je pomembno razpotje, na kate- in iščejo vse mogoče krivce zanje, Toda, biti na strani tistih, ki doba. In kako to doseči drugače rem bi morali delavci biti kaži- zelo malo pa so pripravljeni res-iskreno delajo za socializem, tudi kot s trdim delom pridobiti si vse pot in usmerjati ljudi. Ena pot no prijeti za katero koli si bodi danes ni tako enostavna in lahka to? Druge poti za delavski rod ni, je — trdo delo in samoodpoved, delo in pomagati graditi, poprav-stvar, kot si včasih ta ali oni po drugi poti se tudi ne da tega ki rodi koristne in trajne uspehe Ijati, zdraviti. Jasno je, da vsak predstavlja. Res je, da delavcev doseči. za delavski rod. To je pot, po ka- izmed nas to ali ono potoži, toda danes za to nihče ne preganja, S tem prepričanjem smo se teri nam je hoditi. Druga pot pa pomaga stvar popraviti, izbolj-ker so za socializem, kot je to zagrizli v to delo. Da, dobesedno je pot sebičnega okoriščanja, sati, ker se zaveda, da je mogoče bilo pred našo osvoboditvijo. Za- zagrizli smo se, ker sicer ne bi iskanje zgolj osebne koristi, tipa- samo tako stvari spraviti v red. to ne izgube dela, kot so ga tedaj, dosegli že tako lepih uspehov, kot nje za tem, kako se pretolči skozi Priznajmo si. da je še nekaj zato jih ne preganja policija in smo jih doslej. Seveda smo trčili težave na tuj račun. To je v bi- ljudi, ki jih bolj vleče po drugi jih ne trpa v zapore, kot je to na težave, na veliko težav! Spo- stvu izkoriščevalska pot, pa naj poti in da včasih skušajo tudi bilo nekdaj. Ne, taki časi so pri prijeli smo se s temi težavami in po njej krene kdor si hoče, ki druge pridobiti zase, češ, kaj boš nas za vedno pokopani in se ne v znoju ter naporih jih čistimo z nikdar ne rodi drugega kot iz- vedno grajal, znajdi se! To je naši bodo nikdar več povrnili. In ven- naše življenjske poti. Toda boj s koriščanje. Te poti se nam je res- socialisitični graditvi eno najne-dar ni lahko biti med iskrenimi temi težavami je za naše delav- no izogibati. varnejših gesel, ker goji sebič- pristaši in poborniki za sociali- ske značaje, kar je ogenj drago- Res pa je, da je lagodneje od- nost, izkoriščevalnost, dobičkar-zem. Lahko pa ni zato, ker smo cen* kovini — kale nas. Toda spo- ločiti se za drugo. Toda ob tem stvo in predstavlja ostanek sta-sedaj delavci poklicani da s svo- PrUe^ smo se še z nečim — z se je treba dobro zavedati, da je rega sveta. In temu se je treba jim trudom in razumom ta soda- ost“"ki ^nh nazorov v nas sa- v™- kar ljudje imamo delo de- upreti - to pa seveda ni tako 7. . . rnih in v ljudeh v nah okolici. To lav s k ih rok in ce si nekdo nekaj lahko. Je pa edino pošteno in so- I Z P° S bl i* trd boj in ni ga moči tako pridobi brez dela, je to za njega cialistično! 7le op e,po °nl 9a pa hitro dobojevati. Za ta boj je po- napravil nekdo drugi, ki je po- Torej — na čigavi strani si? tudi nihče ne bo. Nasprotno, treben tenak delavski posluh in tem prikrajšan za to. Pa bodisi Na strani tistih, ki so krenili po mnogoka3 nam dela težave in zvesto delavsko srce. da je to posameznik ali skupnost, vrvi poti! To je pot zvestih de- prepreke v naših prizadevanjih Poglejmo samo en primer, ob In to je nesocialistično, ker na- lovcev, to je pot delavske bodočih marsikdaj tudi početje tega ali katerem se bije ta boj! Vsi se za- sprotuje osnovni delavski morali nosti in našega napredka. i mislimo, da veliko podjetij se ■ ustvarja večji del dohodkov v drugem polletju. ^ Vendar pa so se pri vsem tem pokazale v kolektivih tudi nekatere pomanjkljivosti. Pri pregledu zaključnih računov so delavski sveti posvečali osnovno pozornost dobičku, ki so ga računi pokazali, v njihovo vsebino pa se niso posebno poglabljali. V mnogih podjetjih imajo tudi neizkoriščena osnovna sredstva, ki bi jih lahko s pridom uporabili v nekem drugem kolektivu. — Mariborska podjetja so na splošno sicer trezno in pravilno izpolnjevala načrt investicij. Približno 45 odstotkov sklada za prosto razpolaganje so porabili v proizvodne namene. Bilo pa je tudi nekaj primerov, ko so ta sredstva neekonomsko trošili. Marsikje so zaključni računi pokazali, da so se v podjetju dogajale malverzacije, da je bila evidenca netočna, itd. Vse te stvari nam pričajo, da je bilo v sindikalnih organizacijah premalo političnega dela in odločnih stališč proti različnim cehovskim in drugim antisociali-stičnim pojavom, ki škodujejo razvoju delavske razredne zavesti. Na Mestnem sindikalnem svetu v Mariboru so sklenili, da bodo odpravili te slabosti. Ob gospodarskih uredbah in volilnem zakonu bodo člani razpravljali o razvoju našega gospodarstva, vlogi zborov proizvajalcev, o nalogah in dolžnostih ljudskega poslanca. Če bodo v sindikalnih organizacijah to nalogo uspešno rešili, bo mariborsko delavstvo še doslednejši nosilec in pobornik socializma in socialističnih odno^ sov ter bo znalo sproti obračunati z vsemi pojavi, ki tem odnosom škodujejo. IZ NAŠIH ORGANIZACIJ Odgovor naših rudarjev Mednarodni rudarski zvezi ŠKODLJIVI POJAVI d mednarodnem delniškem gibanju Centralni odbor Sindikata rudarjev Jugoslavije je poslal pismo Mednarodni rudarski zvezi, v katerem odločno odgovarja na spomenico, ki so jo sprejeli na zadnji seji te zveze o odnosu do sindikata rudarjev Jugoslavije. Spomenica Mednarodne rudarske zveze zahteva, naj se pošlje v Jugoslavijo posebna komisija, ki naj prouči razmere v rudarskem sindikatu. Potem, ko bo komisija sestavila poročilo, bo šele kongres Mednarodne rudarske zveze sklepal o tem, ali naj sindikat naših rudarjev sprejmejo v Mednarodno rudarsko zvezo ali ne. V odgovoru Mednarodni rudarski zvezi pravijo jugoslovanski rudarji, da ne morejo razumeti spomenice Mednarodne rudarske zveze drugače kot izraz nezaupanja in poskus, da bi se jugoslovanski sindikati podvrgli nadzorstvu in preiskavi nekega: tujega sindikalnega foruma. Na zadnji seji zveze se je jasno pokazala težnja nekaterih ameriških sindikalnih voditeljev, da bi svoje nerazpoložen j e in poglede na Jugoslavijo vsilili Mednarodni rudarski zvezi. Take težnje, pravi pismo jugoslovanskih rudarjev, izhajajo iz ideološke nestrpnosti in mržnje proti socialistični graditvi pri nas. Nedvomno zasluži spomenica Mednarodne rudarske zveze odločen odgovor. Jugoslovanski rudarji so nanjo odgovorili tako, kot taka spomenica zasluži. Spomnimo se samo, kakšen hrup je dvignila Ameriška federacija dela, ko so razpravljali o sprejemu Zveze sindikatov Jugoslavije v Mednarodno zvezo svobodnih sin- sindikalna zveza zagrozila, da bo izstopila iz Mednarodne federacije svobodnih sindikatov, če bi vanjo sprejeli jugoslovanske sindikate. V čem je bistvo stvari? Nazadnjaški sindikalni voditelji na Zahodu prav dobro vedo, da ne more danes trditi noben resen in pameten delavec, da naši sindikati niso svobodni. Boje se nečesa drugega. Delavci sami upravljamo tovarne, rudnike, gradbišča, skratka, vsa proizvodna podjetja. Imamo tako demokracijo, kakršno si pametni delavci lahko povsod žele. Seveda pa nimamo pri nas — in prav to moti nazadnjaške sindikalne vodje — več sindikalnih central, v katerih bi sedeli ljudje Topalovičevega kova. Teh res nimamo in nič si jih ne želimo. Mi imamo enotne sindikate,'ker ši vsi želimo čimprej zgraditi socializem. In to nazadnjake v delavskem gibanju moti, saj vedo, da bi težko sklepali sporazume v škodo socialističnega razvoja v svetu v organizaciji, v kateri bi' bili tudi jugoslovanski delavci. Strah pa ima velike oči in zato jugoslovanski sindikati, po mnenju nazadnjakov, ne smejo biti člani mednarodne zveze svobodnih sindikatov, jugoslovanski rudarji ne člani Mednarodne rudarske zveze. Vsak delavec, in ne samo jugoslovanski, prav dobro razume, da ne more biti govora o tem, da bi posebna komisija raziskovala, kakšni so naši sindikati. Komisija bi sicer morala potrditi le to — če bi gledala nepristransko — kar že ves svet ve. Kaj bi bilo, če bi se mi »predrznlli« in zahtevali,. naj mednarodna sindikalna komisija prouči razmere n. pr. v bi se ta »demokracija«, ki so je polna usta njenih sindikalnih vo-niteljev, pokazala v kaj čudni luči in naši bralci, ki budno zasledujejo razmere v tej ameriški sindikalni zvezi, to prav dobro vedo. Ne gre torej za to, ali smo »svobodni« ali ne, ali smo dovolj »demokratični«, da bi bili lahko člani Mednarodne zveze svobodnih sindikatov ali Mednarodne ■ rudarske zveze, gre le za to, da se nekateri nazadnjaki v Mednarodni zvezi svobodnih sindikatov boje zgleda jugoslovanskih delavcev, ki . so IZVRŠNI ODBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE ZDRAVILIŠČA V RIMSKIH TOPLICAH NI BIL DELAVEN Razrušili so stari odbor Sindikalna podružnica zdravilišča v Rimskih Toplicah je bila do nedavnega zelo nedelavna. Za tako stanje nosi največji del odgovornosti prejšnji izvršni odbor , , podružnice, ki v vsem času svo- sprejeh v mednarodne sindikalne jega obstoja (od 12. februarja do organizacije, smatramo pa, da bi|začetka julija 1953) ni sklical niti razvoju mednarodnega delavske- enega članskega sestanka. Tudi ga in sindikalnega gibanja mnogo odborniki so se v tem času sestali koristili Naša preteklost in seda-,samo enkrat, po volitvah, ko so si njost govorita za to. 1 razdelili dolžnosti. V TOVARNI »COLOR« SO ZACELI PROIZVAJATI NEKAJ NOVIH PROIZVODOV Mm\ $6 ram izuriti za nova ia Na nedavnem sestanku sindi- visoko dvignili prapor socializma. |kalne podružnice delavcev v To-Dokler bodo v mednarodnem Larni- barv »Color« v Medvodah k-r' «-e “rf di mi nismo nič kaj navdušeni, visJlh kvalifikacijah, ki so poda bi jim delali družbo. Nismo in trebne za dela na nekaterih dene bomo prosjačili, da bi nas I lovnih mestih. Shlad za pomoč socialno ogroženim delavcem Člani sindikalne podružnice Mariborske tekstilne tovarne so pred kratkim ustanovili poseben sklad za pomoč socialno ogrože- Predlog o skrajšanju delovne dobe rudarjem Posebna komisija Zveznega izvršnega svmta je objavila predlog nove uredbe o skrajšanju delovne dobe, potrebne za dosego pokojnine v nekaterih strokah, ki so združene s težkim in zdravju škodljivim delom. V tem predlogu so zajeti tudi rudarji. Predlog uredbe predvideva zanje znižanje delovne dobe na 26 let in mesece. nim delavcem. Iz tega sklada bodo dobivali pomoč tisti delavci, ki že dalj časa bolehajo ali pa jih je doletela kakšna nesreča. Delavci so se radi odzvali pozivu sindikalne organizacije in začeli zbirati prostovoljne prispevke za svoje dalavske sodruge. Pred kratkim sta dala svoj prispevek tudi. upravni odbor podjetja in sindikalna organizacija. V. B. Tovarna je v zadnjem času začela proizvajati nekatere nove proizvode. Ta dela pa zahtevajo odgovarjajočo strokovno izurjenost, ki je pa delavci še nimajo. Zato so poskrbeli za strokovni pouk in delavci, ki delaio pri omenjenih delih, bodo opravili izpite. Na izpite se že pripravljajo: opravljali pa jih bodo pred posebno komisijo, ki je že določena;-polkvali-ficirani delavci pa bode opravili izpite pred komisijo, ki jo bo imenoval delavski svet. ICo prebereš »Delavsko enotnost« jo posodi tudi svojemu tovarišu! Predsednik izvršilnega odbor podružnice P. M. je v podjetl11 'napravil še večje prekrške in ff bo moral zagovarjati pred f°' diščem. Ukvarjal se je z nepošte nimi stvarmi in ni imel >čaisa< l> sindikat. Tajnica sindikalne podružnic6 D. B. na zahtevo članstva ni b°' tela sklicati sestanka, da bi f3' menjali stari izvršni odbor in b' volili novega, zato je to storil o3#' zorni Ibor. Volitvam novega izvršnega 10 nadzornega odbora sindikalne P”! j družni sta prisostvovala tud' predsednik in tajnik Krajevne?3 sindikalnega sveta Laško tovariš3 Dane Doltar in Zvone Kampuš. . Nil TUJK TRŽIŠČU Na zadnjem zasedanju dela?'j skega sveta Tovarne usnja *&v rius« v Slovenskih Konjicah, s3 člani razpravljali tudi o prodaJ1 gotovih artiklov v inozemstv0, | Zaenkrat so prodali v BelgiJ0 večjo količino vratov in okrajceVi ■; računajo pa, da bodo stopili ’ trgovske' stike še z nekateri#1' drugimi državami. Tako bo še ' teku tega meseca odpotoval #3 velesejem, v Smirno komercial#1! direktor tovarne, da naveže str. ke s tamkajšnjimi trgovski#11! krogi. Razen svoje trgovine v Beogradu in Novem Sadu bo t' premirja na Koreji, polagoma plahni. v p,™sHn0n,lxna t)al-ini6m vzhodu Morda je imel zelo prav tisti, ki je zel° Lepo bi bilo, da omenite o vašem članku ljudi, ki so mi pomagali pri organizaciji Krvavice; komisar Vasilij, komandir Rudi, Zvone, Hiti, Stane Žitnik, — sami predani in požrtvovalni fantje. Sicer se pa je o Krvavici naše časopisje že razpisalo. Vas zanima Ljubljanska brigada. (Nadaljevanje na 5. strani) DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »TEKSTIL« LJUBLJANA JE RAZPUSTIL DELAVSKI SVET ZARADI ŠKODLJIVEGA POSLOVANJA IZ .GOSPODARSKO POLITIM1 VZHOV ie zahtevat kandidat za direktorja odpust partizanke »Mami" ZDRAVSTVENI DELAVCI NA OBISKU V LOŠKEM POTOKU KOLEKTIV TOVARNE »FRANC LESKOŠEK« SKRBI ZA STANOVANJA DELAVCEV Del dobička za stanovanja V samskem domu stanuje 150 delavcev. — Stavba je lepo opremljena in nudi delavcem udobna stanovanja. — V podjetju so del dobička namenili za vzdrževanje doma. Pred nedavnim je v »Mladini« i prostoren samski dom ob Stra-izšel članek »Povampirjena pre-1 zimskem gozdu. Stavba je lepo teklo st na straži«, ki opisuje ža- j urejena. Tu stanuje 150 kovinar-lostne stanovanjske razmere na ! jev, med njimi več kot polovica Jesenicah. Sklenil sem, da opišem, mladih delavcev, ki dan za dnem kako si kolektiv tovarne »Franc j obdelujejo težko železo za mosto-Leskošek« v Mariboru prizadeva ! ve, žerjave, hidrocentrale itd. V poskrbeti za delovnega človeka I Domu je 68 sob: 12 večjih, kjer in še posebej za mladino. j je po 3 do 5 postelj in 56 manjših V našem naselju so številne j s P? dvema posteljama. Sobe so stavbe družinskih stanovanj, zračne m lepo opremljene. Pozimi Dom igre in dela za najmlajše in 1 jih ogrevajo s centralno kurjavo. Tudi za osebno higieno je dobro poskrbljeno: razen umivalnic so v stavbi tudi kopalnice s toplo vodo. Podjetje »Tekstil« nima direktorja že odkar so zaradi malverzacij in drugih protizakonitih dejanj zaprli bivšega direktorja Ivana Avšiča, pri katerem so po aretaciji našli večje količine na nepošten način pridobljenega blaga. Seveda podjetje ne more poslovati brez dobrega in sposobnega direktorja. Zato so v »Tekstilu« poizkusili dobiti novega. Nekdo je v del. svetu priporočil Draga Štemberger j a, dosedanjega direktorja podjetja »Ljubljana-export«. O Štembergerju vemo le to, da je bil zapleten v tihotapljenje blaga, ki ga je vodil bivši načelnik Sveta za gospodarstvo Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani Edi Stefan, ki je sedaj v zaporu. Ko je Štemberger zvedel za predlog, je kot pogoj, da prevzame mesto direktorja v Tekstilu«, zahteval, da podjetje Delavski svet trgovskega podjetja »Tekstil« je odpustil dobro uslužbenko in članico delavskega sveta, da bi dobil slabega direktorja. — Članstvo sindikata je odpoklicalo delavski svet, razveljavilo odpust in izvolilo posebno komisijo, ki bo do izvolitve novega delavskega sveta upravljala podjetje nila. Pred kratkim pa so končno le sklicali sindikalni sestanek. Kolektiv »Tekstila« je razpustil delavski svet, preklical službeno odpoved tovarišici Miklavčevi in tako napravil konec čudnemu postopanju delavskega sveta, ki je v kričečem nasprotju z načeli socialističnega poslovanja. Na sestanku so izvolili posebno komisijo, ki bo do izvolitve novega delavskega sveta in prihoda novega direktorja pomagala pomočniku direktorja voditi podjetje. Na sestanku so izbrali tudi štiričlansko komisijo, ki bo ugotovila krivdo posameznih članov delavskega sveta. Prvi upoko eBCi rudnika Plese Nekdanji lastniki so jih grobo izkoriščali. — Naša oblast jim je omogočila zasluženi pokoj Že dve stoletji kopljejo v oko- ,Se nas obiščite! Sindikalna podružnica Uprave zaščito matere in otroka MLO Ljubljana je osnovala zdravstve-n° skupino, ki je obiskala Loški Potok. Skupina je tam izvršila 8Plošen zdravniški pregled do-)enčkov, šoloobveznih otrok in odraslih ljudi. Sodelovali so trije Plošni zdravniki, en otroški pravnik, dva rentgenologa, en sinekolog, dva zobotehnika, se-Oern medicinskih sester, dve ba-blci itd. , i Pregledali so 7 dojenčkov, 272 ...oobveznih otrok in 191 odra-*h- Izvršenih je bilo tudi 129 , btgenskih pregledov in 95 zo-ozdravstvenih pregledov. Razen tega so predvajali nekaj Ib«vstvenih filmov o negi do-oooka, osebni higieni itd., ki jih Val - dalo kakih 600 ljudi. Prebi-lci Loškega potoka so se na Vzdrževanje take stavbe je seveda precej drago. Da ne bi bila najemnina previsoka, je delavski koncu toplo zahvalili zdravnikom' svet tovarne odobril domu poseb-in ostalemu osebju za opravljeno i no dotacijo iz doseženega dobička delo in jih povabili naj še pridejo.1 podjetja. Š. F. Ljubljanska brigada na pohodu iz Bele krajine na nove položaje prej odpusti tovariši«) ^gelo H* Škofljice rudo. Ustniki rud-Miklavc-Mami. To svojo zahtevo mk* 50 ^ pogosto menjavali, je utemeljil s tem, češ da se po Yendar Je Mo vsem skupno to, informacijah, ki jih je dobil v ** d^?vce neusmll'ien0 »trgovsko-političnih krogih«, nje- lzk°r™A1 G1^h 50 na gov značaj ne sklada z značajem svoje dobičke delo v rudniku pa tovarišice Angele Miklavc. ; F večkrat zastalo V vrste rudar- . , 7 , ,.v . i jev so Dnhajali okoliški siromaš- Mami, kot kličejo večinoma; n} kmetje in bajtarji, ki so si Miklavčevo pozna domala vsa , moraIi velikokrat poiskati delo v Ljubljana kot partizanko, zaved-, drugih n^mkih aU pa celo v tuno ženo m mater. Leta 1941 je jinl Kadar je pričel rudnik Pleše poslala tri sinove v partizane t obratovatii s0 se navadno (eden izmed njih je bil proglašen vrniH na delo domov, kjer jih je za narodnega heroja), sama pa novj gospodar zopet izkoriščal. je delovala v Ljubljani m si pri- ° _____________________ dobila Spomenico 1941. leta. Po vojni pa že ves čas kljub bolezni Namiznoteniško aktivno dela v množičnih organi- . . zacijah in je odbornica Mestnega iGKlUOVdlljB tlCJOVSKlal ljudskega odbora ter članica iieliiylipnf*pv V fllplill Mestnega komiteja Zveze komu- USlUtiienCeV I u91jU n is tov. Na pobudo trgovskega pod Delavski svet je Štemberger- jetja »Špecerija« je bilo nedavno jev pogoj sprejel in odpustil Ma- j v Celju namizno teniško tekmo-mi, ne da bi se posvetoval z de- ■ vanje, na katerem so sodelovala lovnim kolektivom in ne da bi se moštva naslednjih trgovskih pod-posvetoval s sindikalno organi- jeti j: »Špecerija«, »Potrošnik«, zacijo. Niti en član delavskega »Celeia«, »Ljudski magazin«, »Ko- sveta se ni tej zahtevi uprl. Pred kolektivom pa so člani delavskega sveta skrivali svojo odločitev. Mami so o odpustitvi obvestili na bolniški postelj L Vendar pa je kolektiv zvedel za sklep o odpustitvi in med uslužbenci je zavladalo razburjenje. Delovni kolektiv se seveda s stališčem delavskega sveta ni strinjal. Sindikalna organizacija je za vse to dolgo časa ostala gluha in se ni zga- loniale-Živila«, »Tkanina« in »Galanterija«. Med moštvi je prvo mesto zavzela ekipa »Ljudskega magazina«, med posamezniki pa Zdravko Božičnik. Moštvo »Ljudskega magazina« si je kot ekipni zmagovalec priborilo srebrni prehodni pokal Mestnega odbora trgovskih delavcev — Celje, posamezni zmagovalci pa so prejeli praktična darila in diplome. S. K. IZ OKRAJA MARIBOR OKOLICA Odprli so nov dom onemoglih Prenovitvena dela so stala osem milijonov dinarjev. — V domu je sedaj sto oskrbovancev Pred dnevi so odprli v Viltužu pri Selnici ob Dravi nov Dom onemoglih okraja Maribor-oko-lica. Grad Viltuž je bil do druge svetovne vojne last kapitalistov, med okupacijo pa so se v njem Usta oJe vrnil šah, ki Ima polna Je uspelo Izpodriniti vpliv starega gal šah, s svojimi zahodnjaško usmer- Predstavniki Vzhodne Nemčije z * ' verskega nazadnjaka Kašanija in res j enimi ljudmi, jutri pa . . . Kdo ve, Olbrichtom na čelu in sovjetska vlada je tudi, da je njegove notranje pro- kaj bo prinesel jutrišnji dan? Dobro so se v Moskvi sporazumeli, da grame podpiralo veliko preprostih perzijskemu ljudstvu le, če bodo Vzhodni Nemčiji od 1. januarja 1954 jurskim j , —. *— -=— ------* —-— t- ~‘' v v, yciwjoAcmu ijuuauvu ic, ve uuuu »tuuam INemciJl uu i. januarja raoa kažs 9Iemem Pa vre m prav nič ljudi. Vendar so ti goloroki ljudje v zmagale tiste sile, ki se bodo oslonile naprej ni treba več plačevati repara- fhiaiu ’ , ,bi razburjenje v deželi odločilnem trenutku klonili pred le na svoje množice, ki bodo videle cij in da bo sovjetska vlada vrnila ti-a,.. prenehalo. Nihče si ne upa močjo vojske, ki je Mosadik ni mogel le blagor siromašnega perzijskega Nemčiji 33 podjetij v vrednosti 2700 pridobiti. ljudstva in nasprotovale vsakemu iz- milijonov mark. Odpustijo jim tudi Perzija je nemima. Danes je zma- koriščanju Perzije. dolg tovarn, ki so jih Rusi vrnili že lani. okupacijske stroške bodo zmanjšali na 1600 milijonov mark. Vzhodnonemški vladi so odpustili tudi plačevanje zasedbenih stroškov v tujih valutah, kolikor Jih od leta 1945 sem niso še plačali. Ni treba misliti, da je vlada Vzh. Nemčije prišla v Moskvo kaj zahte- Osem let je že od tega, ko so Hit- Nemčije. Predlagajo naj bi v šestih n Hz a ii a* V’v Moskvo°'so lerjevi generali podpisali brezpogojno mesecih sklicali konferenco, na kateri prišite m fe^vnaprej orforavlleno NemčhPnraVlJa11 ° mir0Vnl P0g0dW Z darito/k, n°aj bi vzhSnonemSkTvfad” emcijo. vrnilo izgubljeno zaupanje ljudstva ne upa : dan, in nekoliko trditi , tako V,?3 bi mlade nacionalne sile mtro odložile orožje. 0krog2vo? dogodkov v Perziji ?sVetii„rJe pa nam vsad tki SJi1® tudi njihovo ozadje. Angle-F°-ir=^isi pitejo, da so delnice an-, hdo^vS-Petrolejske družbe na borzi nenadoma poskočile. , ?h in tudi angleških pol-ktito ola |lavah de opaziti slabo pri- OB SOVJETSKI NOTI O NEMČIJI Malo iskrenih prizadevanj tke^gj.b^erJi anglo-iranske petrolej- Crf,Cu radostno Mosadikovem predajo svojih divizij, toda mirovne ta]eltmalu razvccPuf <"e ™ *e. ms.° pogodbe z Nemčijo še vedno ni, med- ,al se v »ruZvesellll? Ameriški kapi- L® k DO _rvi svet0vni volni pod- _ . I3 Perzijo ^^em času resno zanima pisali versajsko mirovno pogodbo že Tri zahodne velesile pa menijo, da P» Junijskem uporu, obenem pa naj iasthi dnhuL1;al?k0 se zS0di. da bodo sedem mesecev po kapitulacifi Je treba najprej organizirati volitve v bj utrdilo položaj vzhodnonemške «?Wko nieki iz Abadana romali v sea®m ™®secev p° kapitulaciji. vsenemški parlament. Ta naj sestavi vlade kot »edinega predstavnika svo- košatili gestapovci; sedaj je preurejen in bo služil onemoglim, ki so brez skrbnikov in jim je potrebna stalna zdravstvena oskrba. Prenovitvena dela so se pričela že v aprilu. Njihovo dosedanjo vrednost cenijo na nad 8 milijonov dinarjev. — V obeh nadstropjih je 54 sob za oskrbovance. Urejene so zelo lepo in opremljene z vsem potrebnim inventarjem. Poleg ostalih higienskih in sanitarnih naprav so v Domu uredili tudi sodobno kopalnico s toplo in mrzlo prho. Zdaj je v Domu 100 oskrbovancev, z Novim letom pa jih bodo sprejeli še več, tako da bo našlo v njem zatočišče 180 ljudi. Dom stoji na lepem kraju. Med temi delavci so bili tudi trije tovariši, ki odhajajo te dni V zasluženi pokoj. To so prvi upokojenci rudnika Pleše. Izmenoma so delali v njem nad 30 let. Večkrat so menjavali gospodarja, delali v drugih rudnikih in pod-< jetjih in si pri tem nakopali bo- Nad trideset let so trdo delali v različnih rudnikih. Zdaj gredo v zasluženi pokoj. — Od leve na desno: Marko in Janez Rejc ter Franc Dolničar lezni, tako da so morali predčasno zaprositi za pokojnino. Ureditev dokumentov ni bila lahka stvar, kajti v preteklosti na mnogih krajih službovanja sploh niso bili socialno zavarovani. Ce jim ne bi organi ljudske oblasti z razumevanjem pomagali, si ne bi mogli pridobiti svojih pravic do zasluženega pokoja. Toplo so se zahvalili vsem, ki so jim omogočili, da bodo redno dobivali pokojnino; v marsikateri drugi državi bi bili prisiljeni na stara leta beračiti. H. F. Mariborski delavci bodo šli na Okroglico V Mariboru se je doslej prijavilo že okrog 3000 delavcev za udeležbo na proslavi priključitve Primorske k Jugoslaviji in obletnice ustanovitve primorskih brigad na Okroglici. Vendar ti podatki še niso dokončni, ker prijave še vedno niso zaključene. Samo iz Mariborske tekstilne tovarne bo šlo na Okroglico 400 delavcev, iz Predilnice in tkalnice pa 200. Večina bo potovala na Okroglico s posebnimi vlaki, nekateri pa tudi z avtobusi. Medtem ko se je v.Mariboru namesto v Anglijo. V Per- Nemčija je razdeljena na dva dela, v[ado‘ s" katero'bi‘potem‘podpišali”mi- b°dne in demokratične Nemčije«, Preči, gagalo to, kar onazuiemo že od katerih so zahodnega zasedle za- rovn ’ Dn,ndbn y p >eriL,ča,sa na Srednjem vzhodu! hodne velesile, vzhodnega pa Sovjet- rovno P°g0db°' ♦“ “ ... uosi«b.ki kapital počasi, vztrajno in aka zveza. V vsakem delu Nemčije Vse to so seveda tuji računi. Kaj Ze na prvi pogled je razlika v sta- pa Nemci? T ta beg Pporaž #SS ISSilS »i ii£™ k= -= viauv. ia njihova stranka, saj Ima v vznoa- se križajo vsa nasprotja dveh naspro- V Londonu pravijo, da bi bila takšna ni Nemčiji zelo veliko somišljenikov, tulečih si sil. Vsa povojna zgodovina začasna vlada, ki bi bila sestavljena Prvak nemške socialne demokracije so jih načeli Rusi, da bi bili" enotni « da.io reševati z diplomatskimi figgsf^'dfabrSe1SnžaS ves mimUubm svet zlast^pa Nemško iudi‘ zahodnonemški^ ZgodTse' ce‘lo || )[f_ Shodit1,1 1Amer,kakPeer,TežkoPOlie ll teritS^^nf v^f Nemcev’: mtm- Ml0d11 koliko so Ta'nasnrntTa“vnlT Krat odstranjena nevarnost, da Yal>k0naierazvoi dogodkov v PeSji. Nemčlja ne postala druSa Koreja. nf.rJeti. Mr, °uS1Janja. toda vsemu ni ' • niki pridobili na svojo strah še kak- UM" hJrtP?r‘ v' nh . . . lačf^iZvlha0ddin!oTsekeDgomemb°ne oolf Predsednik s!?ialde™kratske stranke Obe strani zatrjujeta, da sta za so vse pomembne poli- smara, da bi morala Nemčija sodelo- »prijatelja Okrog se razprostira lep park, za potovanje na Okroglico prija-takoj za njim pa se pričenja gost j vilo toliko delavcev, pa se je v smrekov gozd, ki se vzpenja proti: Ljubljani, ki je znatno bliže vrhu Kozjaka. Novi Dom onemog- Primorski, prijavilo doslej vsega lih v Viltužu je gotovo ena naj- skupaj 2700 ljudi. S tem se revo-lepših socialnih ustanov v Slo- lucijonarna Ljubljana vsekakor veni j L G. G. ■ ne more ponašati.' ODZIV CELJSKIH KOLEKTIVOV NA RAZPIS MNOŽIČNIH ŠPORTNIH TEKMOVANJ TELESNOVZGOJNEGA DRUŠTVA »PARTIZAN« TEKMOVANJE ZA POKAL OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA Okrajni sindikalni svet v Ce- J 3000 tekmovalcev in tekmovalk. Iju je na poziv »Partizana« in po | Zmagovalci finalnih srečanj bodo prejeli lepe pokale in praktična darila, ki jih je pripravil Okrajni sindikalni svet. rti1Zehl Drn>n eePrav je v bistvu za- prizadeva, da bi postala Vzhodna ‘Ji Y. vaej vzhodni Nemčiji pokazali, vlado, ki bi bila izvoljena na svo-i zL CeI° PovkPrtmYnist Nekateri pa ve- Nemčija jedro nove združene Nemčl- da ”e a"’at„ra yzp° bodnlh vsenemških volitvah. Pod temi Sgrozii >P_Vedatl da je Washlngton le> zahodne velesile pa menijo, da ?“e vlade za svojega predstavnika, pogoji na ne kaže da bi bil predlog Blorhat«;k,Ih0sad';itu s nrekinitviio dl- mora biti združena Nemčija urejena Kazno 3e> da se svobodnih volitev v sovjetske zveze v' katerem zahtevajo veie,0-'NanYtlk,ov- »e bo šah zapustil P° Podobi Zahodne Nemčije. Pošiljajo Moskvi boje in vztrajajo na tem, naj ustanovitev začasne ner!ške vlade igeElU "51=™ mšrMM j, haiprej naj bi pripravili mirovno po- litve Izvesti pod mednarodnim nad- odlaga mirovno konferenco na pri- Sas Sto s^„-s&e ~ 5ssni.’y&Mur atčt mk svsasrviKTse budstvom iskreni E® ^' BLPIiF?,Vi a y,®?nem,ške v°u‘ve- na Nemčijo spada nedvomno v ta priza- bi pridobili na času in med tem tudi areni. Res je, da mu katerih bi izvolili parlament združene devanja. nu-a— —---- nemške volivce. sporazumu z vsemi telesnovzgoj-nimi organizacijami v mestu razpisal množična tekmovanja v osmih športnih disciplinah, ki se jih bodo udeležile mnoge sindikalne organizacije Celja in okolice. V načrtu je, da bodo na področjih Celja, Žalca, Rogaške Slatine in Konjic tekmovanja za naslov prvakov v nogometu, plavanju, keglanju, kajaku, streljanju in namiznem tenisu. Prvaki posameznih srečanj se bodo v finalnem delu tekmovanja pomerili za naslov prvaka Okrajnega sindikalnega sveta. Prve prijave kažejo, da se bo teh tekmovanj udeležilo kakih Nogometni turnir mariborskih kovinarjev V Mariboru traja že nekaj dni nogometni turnir, ki ga je organiziral klub mariborskih kovinarjev »Kovinar«. Na turnirju sodelujejo naslednja moštva: Tovarna kovinskih konstrukcij «Franc Leskošek«, Tovarna avtomobilov, Železniške delavnice »Boris Kidrič«, Železniške kurilnice. Mariborske livarne. Tovarne strojev »Remont«, Hidromontaže — Maribor in Elektroradio — Maribor. GOSPODARSKE NOVICE GOSPODARSKI ODBOR IZVRŠNEGA SVETA JE OBJAVIL V PRVEM POLLETJU LETOŠNJEGA LETA Poročilo o razvoju našega gospodarstva sp,darstv?ezveiznSab(1zvZršnega industrijska proizvodnja se je v prvem polletju, v primerjavi z istim sveta objavil poročilo o razvoju obdobjem lanskega leta, povečala za 7%. - Povečanje investicij v predelo-^pTv^poiiet/u^ieSJa^ff vaini industriji, prometu, gradnji stanovanj vpliva na povečanje števila zaposle-Porociio uvodoma ugotavlja, da ne delovne sile. Obveščanje javnosti o stanju in problemih našega gospodarstva so na gospodarski razvoj vplivali v tem času številni činitelji, j Samo zaradi padca cen na sve- bližno za nadaljnjih 100.000 de-kot so: začetek obratovama ne- . tovnem trgu in povečanega uvo- lavcev. +0^v-rl • ”0vl^. P0<:^etlJ (zlasti v, za žival, smo v gospodarskem le- Kot že rečeno, lahko pride do cl/w indUStnJ- ’ Posledi.ce lan-, tu 1952/53 izgubili na svetovnem pocenitve industrijskih proizvo-. o e ne suse in v zvezi s tem i trgu 51,6 milijarde dinarjev. Go- dov samo s povečanjem in poce-uvoz živil, zlasti pšenice, izdatki, spodarstveniki menijo, da bomo nitvijo proizvodnje. Tedaj pa bo-°arf'cino obrambo m opremo našo trgovinsko bilanco s tujino mo lahko začeli razpravljati tudi novih tovarn, ter končno izpopolnjevanje gospodarskega sistema, ki bistveno vpliva na porast proizvodnje, izboljšanje kakovosti in povečanje izbire blaga. Porast industrijske proizvodnje Industrijska proizvodnja se je v prvi polovici letošnjega leta povečala v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 7 %. (V Srbiji se je proizvodnja povečala za 5 %, na Hrvatskem za 11 %, v Sloveniji za 14%, v Makedoniji za 5 %, v Črni gori pa kar za 23 %. Industrijska proizvodnja se je za 3 % zmanjšala samo v Bosni in Hercegovini in to zaradi zmanjšanja proizvodnje premoga in zaradi pomanjkanja nekaterih surovin za druge gospodarske panoge.) Zlasti je narasla proizvodnja električne energije, nafte in nekaterih industrijskih predmetov, medtem ko se je proizvodnja tekstilne, tobačne in usnjarske industrije nekoliko zmanjšala. Znižanje proizvodnje v teh gospodarskih panogah gre na račun pomanjkanja surovin, v premogovni industriji pa na račun manjših potreb industrije, povečanega varčevanja in boljše kakovosti premoga. Treba je misliti na rezerve hrane, zlasti žita Kaj ugotavlja poročilo o letošnji letini? V poročilu je rečeno, da je letina nadpovprečna, nekoliko slabši je samo pridelek sladkorne pese. V zadnjem gospodarskem letu se je tudi precej povečalo število goveje in druge živine, kar nam daje upanje, da se bo v prihodnjih mesecih znatno povečala proizvodnja mesa, mleka, masti in volne. Da ne bi v bodoče spet zašli v podobne težave kakor ob lanskoletni suši, ko nismo imeli nobenih rezerv hrane, je treba ob letošnji dobri letini misliti na to, da ustvarimo čimvečje rezerve kmetijskih proizvodov, zlasti žitaric. Ukrepi, ki so potrebni za nadaljnji razvoj našega gospodarstva in izravnavo pasivne plačilne bilance s tujino Za dvig življenjske ravni prebivalstva je najvažnejše, da se proizvodnja še poveča in poceni. Samo tako lahko pride do ob-čutnejšega znižanja cen, kar si vsi tako želimo. Važna je tudi razširitev predelovalne industrije zlasti v kmetijstvu (izgradnja sušilnic, hladilnic itd.), ker bomo na ta način lahko zaposlili precejšnje število kmečkih ljudi, ki sicer silijo v mesta, kjer je trenutno dovolj delavcev. Da bi onemogočili vsakršne špekulacije in navijanje cen ter zagotovili zadostno prehrano je Zvezni izvršni svet tudi prepovedal izvažati nekatere kmetijske proizvode. Treba bo še mnogo prizadevanj in samood povedi, preden bomo uravnovesili letošnjo pasivno plačilno bilanco s tujino. lahko izravnali v dveh letih, vendar moramo v ta namen povečati izvoz za 25%. Nove tovarne, ki so že začele obratovati, ali pa bodo začele v najkrajšem času, nam bodo dale za izravnavo plačilne bilance s tujino okoli 79 milijard din. Povečanje investicij o predelovalni industriji, transportu in stanovanjski izgradnji V zadnjih letih smo investirali v izgradnjo ključnih objektov velike vsote denarja. Samo v tako imenovano ključno kapitalna izgradnjo smo n. pr. vložili v zadnjih šestih letih skupno 1.380 milijard, 202 milijona dinarjev. Ti objekti so v glavnem končani, vendar bodo dali občutne plodove šele čez nekaj časa, ko se bo povečal narodni dohodek v industriji in ko bo hitreje naraščalo število zaposlene delovne sile. V bodoče bo največji del investicijskih sredstev namenjen razvoju predelovalne industrije, modernizaciji prometa in izgradnji stanovanj, kar vse bo neposredno vplivalo na življenjsko raven prebivalstva. Število zaposlene delovne sile se je zaradi ugodne letine, začetka obratovanja nekaterih novih objektov in nove politike investicij že letos znatno povečalo (v gradbeništvu n. pr. za 8,3 %), v prihodnjih dveh letih pa se bo število zaposlene delovne sile dvignilo pri- TBETJI AGRE™ TERMOELEKTRARNE V MADŽARIH V prihodnjih dneh bo v termoelektrarni Madžari pri Skoplju začel obratovati še tretji, največ ji agregat z zmogljivostjo 10.000 kilovatnih ur letno. Termoelektrarna v Madžarih je doslej proizvajala z dvema agregatoma letno okoli 50 milijonov kilovatnih ur ('ektrične energije. Novi agregat, ki bo velikega pomena za elektroenergetski sistem Makedonije, bo omogočil letno proizvodnjo okoli 120 milijonov kilovatnih ur. TRETJI POVOJNI SEJEM V OSIJEKU V Osijeku bo ta mesec tretji povojni sejem, na katerem bo razstavljalo svoje izdelke več kot 200 večjih in manjših podjetij, ter kmetijskih zadrug iz vse države. Proizvajalci iz Slavonije bodo razstavljali predvsem poljedelske proizvode in izdelke živilske industrije, podjetja iz drugih republik pa razne industrijske predmete. Na sejmu bodo sodelovale tudi nekatere tovarne poljedelskih strojev, med njimi tovarna »Edvard Kardelj« iz Karlovca, ki bo razstavila centrifugalne črpalke in agregate za umetno namakanje. o zmanjšanju delovnega časa nekaterih zdravju škodljivih delih, zlasti v kemični industriji. Obveščanje neposrednih proizvajalcev o položaju in problemih gospodarstva Polletno poročilo o razvoju in napredku jugoslovanskega gospodarstva je prvo gospodarsko poročilo, ki bo prišlo v javno razpravo. V kratkem ga bodo dobile v obravnavo in pretres vse osnovne organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi. V bodoče bo vsak mesec objavljeno posebno poročilo o izpolnjevanju plana in sploh o stanju gospodarstva. Tako bomo lahko s kritiko, mnenji in pobudami sodelovali pri nadaljnji gospodarski politiki. To pa je nov in pomemben korak naprej v delavskem samoupravljanju, saj je tako neposrednim proizvajalcem omogočeno spoznati gospodarska vprašanja v celoti in na ta način sodelovati v gospodarskem življenju države. RAZVESELJIVA VEST TRGOVSKEGA PODJETJA NA-MA V LJUBLJANI KONFEKCIJA PO MERI NA-MA v Ljubljani, edino trgovsko podjetje v državi, ki lastno krojaško delavnico. — Moška obleka gotova v dveh dneh. Cene nižje kot pri zasebnih obrtnikih in v ostalih krojaških delav* nicah. — Tudi konfekcija, ki jo prodajajo v poslovalnicah NA-MA je izdelek lastne krojaške delavnice Trgovsko podjetje »Na-Ma« v Ljubljani je že pred meseci pripravilo prijetno presenečenje: podjetje ima namreč lastno krojaško delavnico, v kateri izdelujejo po naročilu moško, žensko in otroško konfekcijo. Vsakdo si lahko v tej delavnici, ki je edina tovrstna v državi naroči obleko, ki je gotova že čez dva dni, manjše kose pa izdelajo kar v enem dnevu. Tudi cene niso prevelike. Ko sem se zadnjič razgovarjal z nekim- uslužbencem podjetja, sem zvedel, da dela delavnica le za pokritje režijskih stroškov, zato pa so cene precej nižje kot pri zasebnih obrtnikih in v drugih krojaških delavnicah. Delo ene moške obleke stane na primer 3000 din. Skupaj z blagom, podlogo in pomožnim materialom ŽIVAHNA RAZPRAVA O OSNUTKU NOVE UREDBE O TRGOVINSKI DEJAVNOSTI Mesto trgovine v gospodarskem sistemu Načrt nove uredbe o trgovinski dejavnosti, ki je bil skupno z nekaterimi drugimi uredbami objavljen in dan v javno razpravo že pred časom, je rezultat dosedanjega razpravljanja o trgovini. Razume pa se, da pri tem ne gre samo za odpravo pomanjkljivosti in raznih napak, ki jih kaže trgovina, ampak tudi za na-dalnje izpopolnjevanje našega gospodarskega sistema in utrditev socialističnih načel v trgovini. Zato je tembolj nerazumljivo, da se je dosedanja razprava omejila skoraj izključno le na razglabljanje o možnosti decentralizacije dosedanjih trgovskih podjetij v samostojne prodajalne, na škodo ostalih določil uredbe. Zanimive bi bile na primer pripombe k določilom o odpravi nekaterih dosedanjih pomanjkljivosti in nepravilnosti v trgovini. (Ukinitev nakupovalcev in raznih nepotrebnih posredovalcev, ki so blago samo dražili, prepoved medsebojnega dogovarjanja glede cen, prepoved zadrževanja blaga v skladiščih v špekulantske namene itd.). Trgovine so izenačene d pogledu pravic in obveznosti do družbe Osnutek nove uredbe ukinja vse dosedanje razlike med raznimi trgovskimi podjetji, poslovalnicami industrijskih podjetij in kmetijskimi zadrugami ter jih popolnoma izenačuje. Prav tako veljajo enotni predpisi za vse ustanovitelje trgovskih podjetij in prodajaln, ki se jih morajo vsi brez izjeme držati. Niti eno trgovsko podjetje ali prodajalna ne more imeti prednosti pred drugim podjetjem odnosno prodajalno. Borbo proti monopolom v naši trgovini Dosedanji način trgovanja, za katerega je značilno manjše število podjetij z velikim številom poslovalnic ni dober, ker omejuje konkurenco in duši iniciativo trgovskega kadra in dopušča monopol. Nova uredba predvideva vrsto ukrepov, da se tak monopolizem v trgovskih podjetji zatre. Zato bo v bodoče osnovna Nova uredba ima za cilj odpravo vseh dosedanjih pomanjkljivosti in napak ter utrditev socialističnih načel v trgovini. — Dosedanja razprava se je omejila skoraj izključno le na razglabljanje o možnosti decentralizacije v trgovini na škodo ostalih določil uredbe. — Kakšne novosti prinaša uredba? Kakšni pa so še drugi ukrepi za odpravo monopolizma v trgovini? Sem spadajo ukinitev nakupovalcev, -posredovalcev in nepotrebnih trgovskih zastopnikov, prepoved medsebojnega dogovarjanja glede cen, prisilna razprodaja blaga, če se ugotovi, da ga prodajalna zadržuje zaradi špekulacije, odvzem dobička, ki ga ustvari prodajalna z nezakonito prodajo blaga itd. Samostojne prodajalne se lahko ustanavljajo povsod tam, kjer so za to potrebni pogoji, njihovega ustanavljanja ne smejo preprečiti ali prepovedati niti organi ljudske oblasti. Spričo gornjih določb je jasno, da se vsi, ki so proti decentralizaciji trgovske mreže, v bistvu zavzemajo za star način trgovanja, to je za monopolizem nekaterih večjih podjetij, ko so nekatera podjetja bogatela in si ustvarjala pretirane dobičke na račun potrošnikov. Določila glede zaslužka posameznih prodajaln Načrt uredbe določa, da je zaslužek trgovine razlika med nabavno in prodajno ceno. Trgovska podjeta v bodoče ne bodo mogla več razpolagati z večjimi denarnimi zneski, ki bi bili izven družbene kontrole. Kolikor bo prodajalna zaradi kakršnih koli razlogov dosegla razliko, ki bo večja od zneska, ki je potreben za kritje njenih stroškov, bo ta razlika predstavljala dobiček, ki bo podvržen obdavčitvi. Davčna osnova bo določena v družbenem planu okraja, mesta ali občine in bo lahko različna za razne trgovske stroke. Del sredstev iz davka na ta dobiček bosta morala okraj ali mesto obvezno porabiti za napredek trgovske dejavnosti na svojem področju, drugi manjši del pa bo šel za povečanje plačnega sklada trgovskih uslužbencev. Del tega denarja naj bi šel organizacijska enota v trgovini i tudi v poseben sklad, iz katerega prodajalna, medtem ko bodo j bi podjetje krilo morebitne iz-trgovska podjetja ostala samo še; Sube, ki bi nastale v poslovanju, pri zunanjetrgovski dejavnosti in i Ti ukrepi onemogočajo trgov-v trgovini na debelo. skim podjetjem in prodajalnam kakršne koli denarne manipulacije ali ustvarjanje pretiranih dobičkov, ki so šli doslej vedno na račun potrošnikov. V trgovini so se do sedaj dogajale mnoge nepravilnosti, največkrat zato, ker je bila pre-majlna kontrola s strani potrošnikov in pristojnih inšpekcijskih organov. Zato uredba določa, da se bo v bodoče v trgovini znatno povečalo nadzorstvo, ki ga bodo izvajali ljudski odbori preko organov tržne inšpekcije. Tem organom bodo pomagali tudi sveti potrošnikov pri okrajnem ljudskem odboru, ki jih bodo izbrali zbori volivcev. Sveti potrošnikov bodo imeli določene pravice, med njimi dajanje pripomb k obdavčenju presežka plačnega sklada trgovskih uslužbencev in pravico pregleda računov posameznih prodajaln. Sestankom svetov potrošnikov mora vselej prisostvovati tudi vsaj en član ljudske inšpekcije, predstavnik sveta potrošnikov pa se bo udeleževal sestankov delovnega kolektiva prodajalne ali trgovskega podjetja. Nova uredba prinaša še nekatera druga določila, ki so zelo važna za nadaljnji razvoj naše trgovine. Tako so v predlogu uredbe naštete trgovske' prodajalne po strokah, ki se edino lahko ukvarjajo s trgovino. Važna je tudi določba, da lahko nakupujejo blago v imenu podjetij samo uslužbenci podjetja, ne pa nakupovalci, ki bi živeli od provizije. Važnost nove uredbe je predvsem v tem, da ona uzakonjuje mesto, ki ga ima trgovina v našem gospodarstvu. V sindikatu trgovskih delavcev ob osnutkih še niso posebno veliko razpravljali z načelnih stališč in so se do sedaj omejevali le na nekaj manjših, nebistvenih pripomb. Morda se je prav zaradi pomanjkanja nekega jasnega načelnega stališča ob novih uredbah v mnogih kolektivih dosedanja razprava omejila na pusto in enostransko razglabljanje o posameznih manj važnih vprašanjih. stane moška obleka od 8000 d° 16.000 din. Kakršno blago se Pai izbere. Pri »Na-Ma« dobro vedo. da hočejo imeti ljudje danes do* bro in solidno izdelane oblek®’ zato dela v krojaški delavnici 3» najboljših krojačev. »Če pa želite obleko takoj,« Je prijazno nadaljeval uslužbenec »pa si jo izberite v naših pošlo* valnicah, saj tudi to konfekcij0 izdeluje naša krojaška delavni* ca.« Ker še nisem slišal, da ® kakšno trgovsko podjetje v nas1 državi samo izdelovalo konfekci* Poslopje poslovalnice trgovske0° podjetja NA-MA na Titovi ces» jo, sem ga res z zanimanjem po* slušal. Povedal mi je še, da s° v zadnjem letu prodali desetkrat več konfekcije, kakor prejšnj® leta. Zaradi solidne izdelave sprejemljivih cen! Zadnjič, ko sem slučajno prišel v »Na-Ma« pri pošti, pa sem ne* hote prisostvoval zanimivem0 razgovoru simpatične prodajalk®" v modri halji s starejšim mo$* kim. Iskal si je primeren plaš3' Menda je že tretjič oblekel plašč in se malce nerodno vrtel pred ogledalom. Ni se mogel od* ločiti. »Vzel bi ga. pa mi je pia* lo preozek, drugače pa mi je ze* lo všeč« »Škoda!« »Nič ne de/ je prijazno odvrnila prodajalk® »pridite jutri, v naši krojaški delavnici pa vam ga bodo v tei° času razširili.« Možak je zadovo* ljen odšel, prodajalka pa mi 1° povedala, da krojaška delavnic® v enem dnevu brezplačno iz po k1* željo kupcev in popravi kupljen0 obleko. Seveda so to malenkost* na popravila, kajti vsi nimam0 enako postave in vsak ima sv°i okus. Zdaj vem. da trditev »če hoče* te imeti dobro obleko, solidne izdelave in zmerne cene, se ogla* site v krojaški delavnici ali P® v eni izmed poslovalnic »Na-M®*1 kier boste postreženi po svoje?0 okusu in željah,« le ni samo tf* govska reklama, ampak tudi re®* niča. TOVARNE SLADKORJA SO PRIPRAVLJENE Zi! ZAČETEK PROIZVODNJE Tzgledi za letošnjo proizvodni0 sladkorja so dobri. Letos je sla®* korna pesa dobro obrodila. i*9 nedavnem posvetovanju prt1®* stavnikov jugoslovanskih tova?0 sladkorja, ki je bilo v Osijek0, so poročali, da so popravila v vse® tovarnah sladkorja v glavne"1 končana in da so vse pripravi je"0 na začetek proizvodnje. Z osnovnimi sredstvi gospodari o delovni kolektivi Morda smo doslej včasih le nekoliko preveč govorili in pisali o pravici d<> gospodarjenja zgolj kot o pravici, ne da bi razpravljali o njeni družbeno politični in ekonomski naravi Taka enostranost je bila nehote v potuho raznim naziranjem in stremljenjem, ki nimajo ničesar skupnega z delavskim gospodarjenjem, a jim je enostranska razlaga bila dobrodošlo opravičilo. Ko napadamo birokratske pojave v gospodarstvu, se tudi sklicujemo na pravico do gospodarjenja spet s poudarkom na pravici in prezremo, da je zloraba te pravice v njenem imenu še celo nevaren birokratski pojav, ki povzroča politično in gospodarsko škodo prav * tem, da se sklicuje na pravico, da bi lahko neovirano izigraval gospodarjenje kot družbeno dolžnost. Pravica gospodariti s splošnim ljudskim premoženjem, je namreč ena od najodgovornejših družbenih dolžnosti. Nosilci te pravice so delovni kolektivi proizvajalcev prav zaradi tega, da kot svobodni proizvajalci zagotavljajo tako gospodarjenje z družbenimi proizvajalnimi sredstvi, ki je v korist gospodarskega razvoja družbene skupnosti. Delovni kolektivi, ki dobro, uspešno izpolnjujejo to svojo temeljno dolžnost, so deležni samoupravnih pravic v polnem obsegu In družba njihovo samoupravnost ščiti. Družbeni skupnosti nasprotujejo stremljenja posameznikov in nekaterih kolektivov, posluževati se pravice do gospodarjenja le kot nekakšne »lastninske pravice«, ki naj bi jih opravičevala do gospodarjenja z družbeno lastnino v lastne zasebne koristi ali v neke navidezne »koristi kolektiva«. Neizpolnjevanje dolžnosti kot je gospodarjenje, ali »gospodarjenje«, kjer se skušajo uveljaviti le neke pravice ali celo zahtevki nasproti družbi in državi, lahko ogrozi družbene koristi in celo povzroči gospodarsko škodo. V teku razvoja je vzniklo vprašanje, ali je tak kolektiv še lahko neokrnjeno deležen samoupravnih pravic. Povod za tako razmišljanje je načelo, da je gospodarjenje z osnovnimi sredstvi pravica delovnih kolektivov, kj so dolžni to pravico izvrševati v korist družbene skupnosti, kateri tudi odgovarjajo za celokupno vrednost teh sredstev, s katerimi so upravičeni in dolžni gospodariti. To načelo naj bi namreč postalo pravno pravilo po načrtu uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarski organizacij, ki skupaj z načrtom temeljne uredbe o skupnem produktu gospodgarskih organizacij. Na podlagi socialistične pravice proizvajalcev do samouprave v gospodarstvu se uveljavlja pravilo, da z osnovnimi sredstvi gospodarijo delovni kolektivi sami in da so stvari iz teh sredstev v svobodnem prometu Državnj organi ne bi imeli nobene razpolagalne pravice s temi sredstvi Delovnim kolektivom naj pripada pravica, da uporabljajo, izkoriščajo osnovna sredstva in z njimi razpolagajo v okviru zakonitih pooblastil. Ko načrt uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvj skuša opredeliti to gospodarjenje, ga opisuje kot celokupnost zakonito določenih pravic. Gospodarjenje z osnovnimi sredstvi je namreč socialistično, če pripada neposrednim proizvajalcem in če je v korist celotne družbene skupnosti. Podjetjem osnovna sredstva omogočajo njihovo gospodarsko delavnost. Uporaba zakonitih pravic, ki skupaj sestavljajo pravico do gospodarjenja, je zato tudi dolžnost delovnega kolektiva in načrt predvideva nekaj obveznosti, ki naj zagotove vestno izvrševanje te pravice. Gospodarska organizacija je dolžna gospodariti z osnovnimi sredstvi v korist družbene skupnosti, z vestnostjo in skrbnostjo dobrega gospodarja racionalno, po njihovi namembnosti, pri čemer se mora ravnati po družbenem planu in zakonitih predpisih. V teh so namreč izražene splošne družbene koristi in samoupravnost proizvajalcev se mora izvrševati v skladu s temi koristmi. Kot dober gospodar mora gospodarska organizacija varovati in redno vzdrževati osnovna sredstva. Za njih celokupno vrednost odgovarja družbi. Vsako zmanjšanje te vrednosti jo dolžna nadoknaditi družbi, ki ne prizna nikakršno zmanjšanje vrednosti osnovnih sredstev za osnovo za zmanjšanje obveznosti, ki jih ima gospodarska organizacija do družbe. V načrtu je predvidena odškodninska odgovornost za gospodarjenje z osnovnimi sredstvi. Nastalo škodo trpi načeloma gospodarska organizacija sama in za kritje naj bi služili celo zaslužki delovnega kolektiva, ki presegajo minimalni sklad za plače. Kolikšna pomembnost se pripisuje pravici do gospodarjenja z osnov- j nimi sredstvi in njeni družbeno ko- ] ristni uporabi, se pravilno izraža v I predvideni določbi, po kateri bi bilo dopustno razpustiti delavski svet in upravni odbor, razrešiti direktorja podjetja ali uvesti prisilno upravo, i če bi se ugotovile hujše nepravilnosti I v tem gospodarjenju, zaradi katerih bi splošno ljudsko premoženje utrpelo škodo, članj delavskega sveta in upravnega odbora, direktor in ostali vodilni uslužbenci naj bi v takih primerih izgubili pravice kot pri uvedbi prisilne likvidacije. Družbeno koristno in zakonito gospodarjenje z osnovnimi sredstvi, ki so na razpolago gospodarski organizaciji, da lahko izvršuje svoje gospodarske naloge, zaradi katerih je ustanovljena, je zaščiteno tudi upravno- kazensko: za določene kršitve je določena kazen do 1,000.000 dinarjev, kaznuje pa se — gospodarska organizacija. Delovnemu kolektivu pripada pravica do gospadarjenja, ta .io je dolžan izvajati in. je tudi odgovorne, zato naj bi po načrtu sankcijo čutil neposredno kolektiv sam: denarne kazni, izrečene zoper podjetje zaradi prekrškov že sedaj obremenjujejo sklad za plače. Seveda s tem še ni izključena odgovornost prizadetih uslužbencev. Da se podjetju omogoči dobro gospodarjenje, jo predvidena nova ureditev amortizacije. Dosedanja niti 'ni bila docela namenjena vzdrževanju in obnavljanju obstoječih naprav. Le del amortizacije je temu služil, sicer Pa so z amortizacijskimi skladi razpolagali pristojni organi za finansiranje novih investicij. V skladu z načelom, da z osnovnimi sredstvi gospodari delovni kolektiv, naj bi ta tudi razpolagal z amortizacijskimi skladi, ki naj v bodoče služijo izključno za nadomeščanje, vzdrževanje in obnavljanje osnovnih sredstev. V te namene si ustvarja potrebna denarna sredstva z vplačevanjem v amortizacijski sklad Za vsako vplačilo v sklad mora biti določena njegova namembnost (za nadomestilo vrednosti ali za vzdrževanje) Tako si gospodarska organizacija sama ustvarja pogoje, da lahko dobro go- spodari in da je lahko deležna vseh pravic med katere spada tudi ta, da lahko proda stvari iz osnovnih sredstev. Ta naj bj bila v svobodnem prometu in bi jih lahko gospodarske organizacije prodajale in kupovale. Zaradi tega bi v osnovna sredstva v bodoče ne spadala zemljišča in objekti družbenega standarda. Prodaja sam8 pa bj bila možna samo socialističnim organizacijam: zasebnikom se ne bi smelo prodajati. Ta promet ne sme iti v škodo osnovnih sredstev Iztrženi znesek mora biti vplačan v amortizacijski sklad do višine neamortizirane vrednosti prodane stvari, če bi znesek ne dosegel tega dela, bi morala gospodaska organizacija kriti razliko iz sredstev, s katerimi samostojno razpolaga. Novemu podjetju priskrbi osnovna sredstva ustanovitelj. Od njega prevzame podjetje s sredstvi vred tudi vse pravice in dolžnosti, nastale zaradi nabave osnovnih sredstev. Že obstoječe gospodarske organizacije si morajo pridobivati potrebna sredstva sama z nakupom, z zgraditvijo ali z izdelavo, proizvodnjo v lastni režiji. T ta namen se lahko posiuži sredstev iz amortizacijskih skladov, dolgoročnih kreditov ail skladov s katerimi samostojno razpolaga. Gospodarse organizacije bodo za kritje splošnih družbenih potreb plačevale obresti od vrednosti osnovnih ter imeli le za svoje obratovanje. .. poslovanje potrebna sredstva hovo vrednost naj bi komisijsko tavljali okrajni (mestnil ljudski 00 bori. Kot rečeno v bodoče ljudski "j bori in drugi državni organi n« imeli nikakršne pravire več. raz" lagati in s svojimi odločbami r" ( porajati osnovna sredstva. Prav' , delovnih kolektivov, da ti z n J ■V*, gospodarijo, izključuje tako razP^A ga lilo pravico Razpolagali bodo lat * samo z osnovnimi sredstvi likvid,r”r nih podjetij Ta lahko ljudski nil°T preda v gosimdarjenje drugemu P°'( jetju alj proda To je edini prit0, neposrednega razpolaganja S,cer > . je osnovna naloga okrajnih (mestni ljudskih odborov kot organov loka .. skupnosti (komune!), da z reda1' nadziranjem zagotavlja zakonitost f »podarjanja. V ta namen je pred' dena posebua finančna (ali bi " bilo primernejše — gospodarska D L, spekci.ia kot organ za izvršev«11-. neposredne kontrole Njena nal‘»„ je z neposrednimi pregledi ug°‘jLi Ijati. kako gospodarijo z osnov" sredstvi opozarjati gospodarske , ganizacije na nepravilnosti, da s P vočasno oda:ranitvi jo preprečijo 'ma Ce bi ugotovila škodo, bi ljudske j, odboru predlagala izdajo potref>'„ ukrep ki ukrepov Če gre za segel v samoupravo n delavskega sveta , mora ljudski o njem odločiti v 15 dneh. sjcet e uevaie o Dresu oa vreanosn osnovam se ormirilo H« i* rvrDrJlnrr fina sredstev (nova oblika za zajemanje I inšpekcije zavrn 'Wt<11"* družbene akumulacije^. Obrestna me- *n8P®kcije zavrnjen ra bo za ysa podjetja enaka. Pri- I . V vsem načrtu uredbe o ?oSS«tere čakuje se, da bo tako določena ob-1 J©nju z osnovnimi sredstvi hd c ki so zavirale težnjo po stro-I ,0'-nem izobraževanju in dosegu i'slifikacij. Zviševanje zasluž-,0v v nekaterih panogah gospostva je povzročilo tudi nenadnosti med blagovnimi in *u Pni mi fondi ted vplivalo na '•sanje cen. — Predpisi uredbe 0 obdavčenju plačnega sklada obdavčenju plačnega skh pacajo del dobička skupnosti Plošne potrebe. Zniževanje cen v linjem času že dokazuje, da je l"5 ta uredba koristna, saj že predvidene koristne po- _ Kljub tej ugotovitvi pa še da-es lahko zasledimo v nekaterih ^•'jetjiih različna škodljiva pojmovanja te uredbe. Mnogokje si • a vse načine prizadevajo, da bi jo obšli in izigrali. Najprimer-o.jše področje za take škodljive r^kuse je seveda tam, kjer so e nejasnosti in vrzeli v naših (Odpisih. Tako področje je tudi j1'ni sistem, oziroma, določneje t, v0.' neurejena pojmovanja o valifikacijah. /V* • ltn več višjih nazivov, strokovno znanje pa ostaja isto j Tarifna politika je sestavni ye 1 delavskega samoupravljanja. njej uveljavljamo socialistična taoola nagrajevanja po delu, v rifni politiki moramo tudi pra-1 no vrednotiti delo vsakega po- i g i ” yJC lul i J nega kjioiciiia IH £u .Pjosrio strokovno izobraževanje t»iavcev pa je pogoj, da je urejen ..sistem pridobivanja kvalifi-aciJ in določanja kvalifikacij za kos amezna delovna mesta. j. u tri v v ii ti liicaua. in [j8}’tukaj je še veliko nejasnosii, rgijjh v nekaterih podjetjih izdajo za izigravanje predpisov. “isk.o .raj redno se dogaja, da & *jo ovrednotiti v podjetjih kat Ve^ takih delovnih mest, za fjJeta naj bi bil potreben kvali-ljar,ani delavec. Pri tem pa uvedli ai° to s formalnimi doka-bo]kne, da bi skrbeli tudi za iz-ga isanje delavčevega strokovneje , nanja. Poglejmo samo primer Vj e°vinarske stroke: v primerja-višai- etom 1952 so se letos poti^ ' netto plačni skladi za 21 In . rk<)v. hrnlln clrlnrU na -n kole: 16,8 % je več visokokvalificiranih delavcev, 20,4 % kvalificiranih in 9,9 % polkvalificiranih. Istočasno pa pričajo podatki iz organizacij, da število tečajev, izpitov im kadra, ki je prišel iz šol, ni bilo tolikšno, da bi opravičilo ta porast. To je bil torej »papirnat« porast kvalifikacij, saj je raven proizvodnje (količinsko in kakovostno) ostala skoraj ista. Kjer pa je več kvalificiranih delavcev, bi se moralo to vsekakor odražati tudi v popolnejši proizvodnji in ne le v višini plačnih skladov. Težnja navzgor, po višjih kvalifikacijah, je privedla tudi do neskladnosti znotraj posameznih strok in med njimi. Tako ima na primer naziv kvalificiranega delavca strojevodja parne lokomotive — prav tako kot delavec, ki upravlja navadno lokomobilo; ali pa tesač pri obdelavi hloda — prav tako kot tesar, ki mora po načrtu sestaviti ostrešje itd. Vprašanje je v tem: Za kakšno delo je potreben naziv kvalificiranega delavca in za kakšno ne? In dokler ne bomo znali odgovoriti na to vprašanje, ne bomo prav nič na boljšem, kot smo danes. Pogosto slišimo, na primer pripombe o tem, da je vsak obrtnik kvalificiran delavec, dočim je v industrijski proizvodnji še veliko nejasnosti glede določanja nazivov. Zdi se mi, da primerjava obrtnika in industrijskega delavca ni posebno posrečena. Kar poglejmo tale primer: mizar-obrtnik naredi najprej načrte za pohištvo, nato izbere les in ga obdela, sestavi posamezne dele, ki jih na to še polira in končno izgotovljeno pohištvo tudi sam proda. Koko ie pa v industriji pohištva? Delovni proces je razdeljen na posamezne operacije, pri katerih opravljajo delavci na vsakem delovnem mestu določeno fazo proizvodnega postopka. Tu je najprej inženir-arhitekt. ki izdela načrte in določi, kakšen les bi bil najprimernejši za obdelavo. Nato je več tehnikov, ki razdelijo proizvodni proces na posamezne faze; kvalificirani delavci obdelujejo material na različnih stopnjah proizvodnega postopka, vse do izdelave končnega produkta: pri tem opravljajo ogromen del dela priučeni delavci z nižjo strokovno izobrazbo. Ko je pohištvo gotovo, prevzame vskladi-ščenje in prodajo popolnoma drug oddelek v tovarni, ki se ukvarja zopet samo s tem. Razlika med obema — obrtnikom in industrijskim delavcem — je torej na dlani. (Mimogrede naj se omenim, da lahko iz tega tudi razberemo kako nazadnjaško, prav cehovsko, je geslo, da inženirji niso potrebni; menim, da jih bomo v industrijski proizvodnji vedno bolj potrebovali.) Kakšno znanje mora obvladati kvalificirani delavec? res mojster svojega dela. Obenem pa je specializacija v delovnem postopku že tolikšna, da je vedno več takih delovnih mest, ki zahtevajo zgolj priučenosti in ne naziva kvalificiranega delavca. Na primer za sestavo radijskega aparata je potreben kvalificiran strokovnjak, pri serijski proizvodnji posameznih delov radij- OB ROBU NEPRAVILNOSTI V POSLOVANJU ZDRAVSTVENE MENZE V LJUBLJANI lo je Mo stvari! Menza je bila gospodarsko zanemarjena. — Neodgovorne in samovoljne uslužbenke niso hotele poslušati nove upravnice. — Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko jih je odpustil in zaposlil nove uslužbenke, ki uživajo malo ugleda. — Spor med sindikatom in upravnico Zdravstvena menza v Ljub- ljani je bila ustanovljena pred dobrimi tremi leti in je edina te vrste v Sloveniji. V njej se hranijo bolniki, ki se zaradi šibkega ske^a aparata pa lahko on ra vi to finega položa a ali drugih 1 °P1 vzrokov ne morejo hraniti dru-vecmo del priučeni delavci; po-1 d Največji del stroškov njiho- P . . dobno je tudi v industriji obutve, kjer je delavec priučen samo za izdelavo določenega artikla in ga ne moremo primerjati s čevljarjem, ki sam izdela ves čevelj. Menim, da mnogokje grešijo tudi zato, ker mislijo, da je za naziv kvalificiranega delavca dovolj, če do podrobnosti obvlada svoje delo. To je pa premalo, kajti kvalificirani delavec mora poznati ves proizvodnji proces in material, ki ga obdeluje. Pri izdelavi nekega sestavnega dela za končni proizvod mora imeti pred očmi celovitost postopka in vedeti, kako bo služil tisti del, ki ga je sam izdelal. Povrhu pa mora seveda tudi dobro obvladati delo na svojem delovnem mestu. Pri vsem tem je tudi razumljivo, ci mora biti kvalificiran delavec prosvetljen in z nekoliko širšo izobrazbo kot si to danes nekateri zamišljajo. — To bi bilo, mislim, osnovno znanje, ki naj bi opravičilo naziv kvalificiranega delavca — jasne predstave o tem pa še danes nimamo. Vsekakor pa zahteva kvalifikacija obvladanje bolj zamotanega dela, za katero je potrebno večje znanje, kot najdemo to danes v praksi. Nihče nima ničesar proti izboljšanju ekonomskega položaja naših delavcev. Vendar mislim, da so za skupnost škodljivi poizkusi, doseči to izboljšanje na tak način, kot je težnja za višjimi nazivi, ne da bi pri tem skrbeli tudi za izpopolnitev strokovnega znanja delavcev in za izboljšanje proizvodnje. To se podjetjem lahko v bodoče, ko bo vedno manj administrativnih ostankov v gospodarjenju, bridko maščuje. ve prehrane krije mestni ljudski odbor iz svojega proračuna; višina prispevka vsakega abonenta pa je odvisno od višine njegovih prejemkov. Menza je vse do lanskega leta dobro poslovala in se abonenti niso pritoževali. Lani pa je bil nameščen za upravnika menze Alojz Oblak. Od takrat dalje v menzi ni šlo več poslovanje v redu. Poglejmo, kaj je napisano v poročilu o pregledu menze, ki ga je v začetku julija izvršil sanitarni inšpektor mestnega ljudskega odbora dr. Franta Mis: »Splošne higienske prilike v vseh prostorih so pomanjkljive: Povsod vladata nered in nečistoča. Pod nepočiščen, neoprane so tudi razne police v skrambah, kjer je posoda, in živila nepravilno razmeščena, kar kvarno vpliva na kakovost živil. Po higiensko nevzdrževanem stopnišču se pride v zanemarjene kletne prostore, kjer so razpadajoči pogradi za krompir, kjer stoje neočiščene prazne kadi od kislega zelja, a sodi, v katerih so bila vložena jajca, čakajo končni razpad«. Z živili so v tej menzi ravnali skrajno nepazljivo in malomarno: živila so se večkrat pokvarila. Upravnik je kupoval salato navadno za nekaj dni naprej tako, da se mu je je večkrat precej pokvarilo. Lani je pred zimo kupil precej čebule, od katere mu jo je precej zginilo v kleti. Nered in nečistoča sta vladala tudi v kuhinji, jedilnici in drugih prostorih. Med živili, poprom, papriko in drugimi začimbami je bilo mogoče najti ženske nogavice, glavnike itd. Menza je prišla zlasti v škripce lanske jeseni, ko so se zaradi NEPOPOLNI DOKUMENTI ZAVIRAJO izflfasifc delovnih Knllflc Veliko delavcev, ki so bili pred vojno zaposleni pri zasebnikih, ni bilo socialno zavarovanih in nimajo dokumentov V rudniku barita Pleše-Sitar-jevec je zaposlenih 140 delavcev, prijave za izdajo delavskih knjižic pa jih je predložilo samo 110. Kljub temu, da so komisije, upravni odbor, delavski svet, sindikalna podružnica in uprava rudnika vedno opozarjali, kako važno je, da so dokumenti v redu, so pri sestavljanju odločb ugotovili veliko nepravilnosti. Tako je komisija socialnega zavarovanja pri pregledu delovnih knjižic in dokumentov ugotovila, 19,4 y »T' brutto skladi pa za i Razvoj industrije gre v smer, | da 43 odločb nima priloženih pra-* dobril 6 mesecih (na-' ki zahteva, da je vsak delavec | vilno potrjenih dokumentov. Ove- rovile so jih samo priče in občinski odbori, kar pa ne zadostuje za izdajo nove delovne knjižice. Jasno je, da pri iskanju dokumentov niso mogli dobiti potrdila od podjetij, ki jih ni več, posebno pa od nekdanjih zasebnikov. Tako bodo mnogi delavci izgubili precej svojih službenih let. V stari Jugoslaviji so delali, niso pa bili socialno zavarovani. Ker sem prepričan, da bo takih primerov še več, menim, da bi bilo treba to vprašanje na nek način rešiti tako, da delavci ne bi bili prizadeti. H. F. suše podražila nekatera živila. Mestni ljudski odbor in abonenti so sicer povečali svoje prispevke, toda vse to še vedno ni zadostovalo. Upravnik Oblak je zato začel abonentom zmanjševati dnevne obroke hrane. S tem je seveda padla tudi njena kalorična vrednost. V menzi so začeli iz komercialnih vzdokov točiti vino, kar je seveda v zdravstvenih menzah strogo prepovedano. Sicer visokih režijskih stroškov in malomarnosti pa niso videli. Te stvari so klicale po temeljitih ukrepih. Revizijska komisija, ki je kasneje pregledala poslovanje, je ugotovila, da je imel Oblak v vsem tem času, ko so abonentom zaradi dozdevnega pomanjkanja denarja zmanjševali dnevne obroke hrane, naloženo v Narodni banki 2 milijona dinarjev. Za to vlogo ni nihče vedel. Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko je sicer večkrat ugotavljal, da so v menzi razne nepravilnosti im napake, vendar so Oblaka vedno samo opozarjali, naj izboljša položaj. Sele na stalne pritožbe abonentov je bil v začetku julija izvršen revizijski pregled celotnega poslovanja menze. Revizija je ugotovila številne pomanjkljivosti; na 11 straneh poročila o napakah in protizakonitosti v poslovanju menze, je med drugim rečeno, »da sta finančno in materialno knjigovodstvo v dosedanji obliki skoraj isto, kakor da ju ne bi bilo«. Ugotovili so tudi, da manjka 210.698 dinarjev. Odpovedi, o katerih niti sindikat, niti Upravni svet, nista vedela ničesar. Kdo so novosprejeti uslužbenci? Zaradi ugotovljenih napak je bil odstavljen upravnik Oblak in nameščena nova upravnica Mila Reich. Novo upravnico so v kolektivu sprejeli hladno, skoraj neprijazno in z odporom. Verjetno zato, ker je hotela na vsak način napraviti red v menzi. Vendar se je večina uslužbenk kmalu pomirila in se sprijaznila s tem, da bo treba odslej boljše delati. Le štiri se niso mogle navaditi reda in niso hotele izvrševati njenih nalog. Zato jim je Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko odpovedal. Prav tako je Svet odpustil zaradi ukinitve delovnega mesta in »soodgovornosti za stanje v menzi« tudi predsednika sindikalne podružnice Jožeta Mencingerja. Ti odpusti so povzročili v kolektivu precej vroče krvi. Tem večje razburjenje pa je nastalo, ko je Svet za ljudsko zdravstvo iin socialno politiko najel nove uslužbenke, ki ne vživajo dobrega ugleda. Nekateri so pričeli s pravo gonjo zoper upravnico in jo začeli obtoževati, da je ona predlagala, koga naj se odpusti družnice, ki ni bilo sposobno nepristransko presoditi nastalega položaja. Predvsem je treba ugotoviti da je Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko odpustil omenjene uslužbence zaradi nediscipline, brezvestnosti in zato, ker niso izpolnjevali nalog nove upravnice. Videti je, da so je kolektiv premalo zavedal, da je upravnik vendar osebno odgovoren za pravilno poslovanje v ustanovi. Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pa j s. r odpovednem postopku ravnal p—-cej samovoljno — nihče se ui posvetoval niti z upravnem svetom ustanove, niti ne s sindikalno podružnico, kar je vse graje vredno. Poleg tega je Svet z* ljudsko zdravstvo in socialno politiko zahteval, da uslužbenci, ki jim je bilo odpovedano, na mesta zapuste ustanovo. Upravni svet in sindikalna podružnica sta tej odločitvi nasprotovala, toda njiju ni nihče poslušal. Zato je nastal v ustanovi spor okrog odpovednega postopka, namesto da bi osredotočili pozornost na razmere, ki jih je treba v menzi urediti. Tako mislim, da je začela sindikalna podružnica z ostrim odporom proti upravnici zaradi formalnosti, ki jih je seveda treba pravilno izpolnjevati, namesto da bi ocenila prilike v podjetju in po tej poti dosegla z družbeno presojo to, da se razmere urede tako kot je treba. Z dosedanjim načinom golega formalnega iskanja zakonitosti, brez ozira na to, da to pomeni bežati od stvari, pa je sindikalna podružnica precej slabo opravila svojo družbeno poslanstvo. Precej občutno napako pa je napravil Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri izbiri novih uslužbenk. Kdo pa so te? Prvo so zaradi suma v njeno poštenost pred časom že enkrat odpustili iz menze. Ta pač ne sod E . sem ponovno. Poleg tega so najel?? še dve uslužbenki, mater in hčer. Slednja je bila zaradi raznih^ grehov po vojni že štirikrat za-* prta. S takimi uslužbenkami nova upravnica res ne bo mogla po- f praviti zanemarjenega stanja v menzi. V tem pogledu imajo v kolektivu prav, da se ne strinjajo z namestitvijo takih uslužbenk. Prav je, da se je ob tem sindikat zganil. Toda takoj moram povedati, da je čudno, da se ta sindikat ni nič zganil, ko je Oblak peljal menzo v propad, da se ni" zganil, ko so sedaj odpuščene uslužbenke rušile delovno disci- i plino in malomarno opravljale? svoje delo. Ob tem naj samo ponovim geslo tretjega kongresa sindikatov: Demokracija v odločanju, disciplina v izpolnjevanju. To načelo je sindikat dolžan braniti pred vsakim in se za njega veljavo povsod dosledno prizadevati. Ce bo opravil to svojo dolžnost, potem je pričakovati, da bo ob podpori in skrbnem nadzoru drugih činiteljev prišla zdravstvena in da je ona izbrala nove uslnž-1 menza do potrebnega ugleda in benke. Tako razpoloženje je za- da bo opravljala svoje poslan-I jelo tudi vodstvo sindikalne po- I stvo. ................................................................. ii'i-i.ii.ii:!l,i'i;:i;,iiii:iiii;niiNi[|i:iiiin[:iiin lll|IBlllllllllll|IIIIWI]||||llllllllllll*!llll|lilllll|illNI||||||l!ltlllllllllllll||W^ ^Nadaljevanje s 3. strani) Nooj'^ež.i0 situacijo smo imeli na o Nemška ofenziva je bi-56 Tn*-em razmahu. Imeli smo tutf, ler>ceo. Nosilo jih je >kul-štcle ,zaledjet Ljubljanske bri-{on' kulturniki je bil tudi °ljan*u,bar’ pesnik himne Lju-®e 2 e brigade. Pri Križu smo nerp,tZ-0SNaše borke*. »Vidite, tukaj sem slikana s svojimi tovariši.« Tovarišica Micka je najmanjša- med njimi, vendar po njenih spominih sodeč — najhrabrejša. *Na Ilovi gori smo jurišali za Nemci. Gonili smo jih proti hiši na samem, ko naenkrat začutim bolečino o nogi. Klecnem. Bilo je okrog dveh popoldne. Tovariš Lojze Goršič me je zavlekel za grm. Borba se je oddaljevala, ostala sem za neko skalo sama. Proti večeru je začel škropiti dež in izgubila sem zavest. Ko sem se prebudila, mi je padla iz hlač krogla. Prebila mi je kost o kolenu, krvavela sem močno in za trenutke izgubljala zavest. Žejalo me je strašno. Lizala sem kapljice, ki so se lovile na listih. S perilom sem si obvezala rano. V bližini je stokal ranjen partizan. S tem se je izdal Nemcem, ki so ga vrgli o hišo, ki so jo zažgali Ponoči je začelo snežiti. To je bil že drugi dan. Tisto noč sem srkala kri iz zavoja na nogi. Drugo jutro ie šla tik mene kolona Nemcev. Pričakovala sem jih s pištolo na sencih. Nato sem slišala v mi pomeni zelo veliko. Stanovala sem o mogočih in nemogočih luknjah, preden sem dobila tale sončni prostor. Če bi bila še enkrat mlada, bi zopet stopila o iz bližini otroško govorjenje. Proti ložili na nosila. Ker v diviziji ni- z5 nffise Pravice če bi ‘so imeli priprav za amputiranje bl° treba-< večeru sem začula težke korake. iKar bo, bol* sem rekla in zavpila na pomoč. Bil je tovariš Štefan. V prvem trenutku sem videla le nemško uniformo in sem že hotela streljati, nato so me zapustile moči. Tovariš Štefan mi je nudil prvo pomoč in me pustil še en dan samo. , Od časa do časa sem slišala na Cu-šperku nemško vpitje. V Gaber-jah je bil štab XVIII. divizije in borci so me prišli iskat. Iz nemškega območja so me zavlekli po hribu navzdol, nato pa so me na- mi je noga ostala, drugače bi jo bili odrezali, ker sem imela težko zastrupitev. Transportirali so me v Kočevski Rog in avgusta 1944 sem prišla v Italijo, kjer me je tovariš dr. Lavrič operiral. V tem razdobju se mi je rana ves čas gnojila. Leta 1944 decembra sem prišla v Split, kjer sem delala na Komandi splitskega vojnega področja. Nato sem odšla o Glavni Biograd na štab Slovenije, o moru.« Tudi sedai se še ne počutim , . , dobro, vendar delam po svojih i*™ tr™ °b š°abe: klical močeh v sekciji terenskega od- sem: ?Ne umikajte se, na juriš čez Tovariš Matevž Sivec, bivši namestnik komandanta ljubljanske brigade je danes komandant šole za dresuro psov o šiški. Kar pred mano urejuje svoje razbite spomine. >Moja najbolj zanimiva akcija je bila miniranje Štamnetovega mostu. Akcijo sem izvedel s prvim bataljonom in jurišnim bataljonom XVIII. divizije. Po bližnici je šel prvi bataljon in na Rupni- bora invalidov. Sem 100% invalid. Italijani so razpisali v Sodražici nagrado na mojo glavo — 10.000 lir in belogardisti so me prikazovali celo v filmskem žur-nalu, leta 1944. Pravil mi je prijatelj, ki je videl mojo karikaturo na filmskem platnu v kino Matica. čudno, da človek vse t zave tako hitro pozabi. Če danes razmišljam o naši borbi, se mi zdi čudovito lepa. Imam ■ petletno hčerkico in ona je danes moje najoečje veselje.* Še se pogovarjava s Fajdigovo Micko o perččih problemih teren- preseko!« in fantje so pregazili, nemške položaje. V desetih minutah smo zavzeli most in nismo vedeli, da se nahajajo pod njim belogardisti. V zadaj trenutku smo to opazili in jih zasuli z bombami. Nemci a ., protiletalskim topom zadeli o polno dne naši muli z eksplozivom. Peš in skrivaj smo znosili municijo do stebrov, jih minirali in tekom 20 minut je bila akcija izvršena. Zgodilo se je tik pred mrakom. Imeli smo /5 ranjenih, zaplenili pa smo protiletalski top. Enkrat sem bil ran jen o trebuh. Drugič pa sem bil ranjen v Iz našega osvobodilnega boje Komandant skrbno pregleduj položaj skega aktivističnega dela, o stano- 1 stegno pri napadu na Tržišče, sanjski stiski v Ljubljani in o Napad smo planirali za ?. uro ’rugih vsakdanjih stvareh. Ko zjutraj. Imel sem nalogo, da dam Ihajam, mi krepko stisne roko znak z raketami. Belčki so nas m pravi: >Vidite, tole stanovanje izzivali s harmonikami in so se drli, naj pridemo bliže, če si upamo. Takoj smo jim izpolnili želje. Vodil sem napad na cerkev, kjer so bili belogardisti najmočneje utrjeni. Že v prvih trenutkih sem bil ranjen, za hip me je zamenjal tovariš Vesel in že sem bil 'zopet v borbi. Razporedil sem borce na obe krili, o sredini pa je sekala težka breda. V trenutku smo obkolili belogardiste in čez 10 minut je tovariš Jaka Rojšek že sedel o avtu, ki smo ga zaplenili in se odpeljal na neko važno konferenco. Akcija je o celoti uspela in močno dvignila moralo naših fantov. Pokazali smo, da smo res udarna brigada. Moja žena me je spremljala ves čas v borbi. Sicer je res, da nisva bila skupaj, delala sva vsak na svojem področju, vendar me je vsepovsod spremljala topla zavest, da mi stoji ob strani žena. V Tržišču smo se dosita nahodili. Belogardisti so imeli tamkaj velike zaloge tobaka. Danes se ukvarjam z dresuro psov. Izredno zanimiv posel. Psi so čudne živali in veliko zanimivega odkrijem o teh lajajočih štirinožcih.* Cigareti sta dogoreli do konca, pomenek je končan in s tovarišem Matevžem se rokujeva. »Pridite si ogledat našo šolo. Pokazal vam bom, kaj vse zmorejo dresirani pst. Jutri odhajam na Golo. Dodeljen sem pripranlialnemu odboru za proslavo brigadnega praznika. Dobrodošli na GolemI* J. Roj « DELAVSKA ENOTNOST KULTURNI ZAPISKI „MIKL0VA ZALA“ na zgodovinskih tleh (Pismo s Slovenske Koroške) V soboto 15. avgusta so Slovenci i izmerite volje in tudi užaljenosti, Razstava partizanskih del slikarja Tomaža Kvasa V počastitev praznika primorskega ljudstva je priredila »Mladinska založba« v pasaži nebotičnika razstavo akademskega slikarja Tomaža Kvasa. Razstavljeni so partizanski motivi, podobe iz bojev, ki se jih je slikar Kvas sam udeležil. Z NAŠEGA FILMSKEGA PLATNA ,Vsi smo morilci Obsodba buržoaznega sodstva : u Okupirana Francija — buriuaznl svet v razsulu. Pruski škorenj, zlikan in nadut v svojem blesku, stoji na tilniku prega-žene Francije. Bobni bobnajo smrtni marš. Skupina nemških vojakov ve- iz Roža pripravili lepo prireditev »Mi-klove Zale«. Igrali so jo na prostem, prav na istem kraju. kjer se je l. 1478 začela tragična zgodba s srečnim koncem o Miklovi Zali. Igrali so na Mi-klovem travniku. Igra, polna očarljivih in toplih prizorov je na zgodovinskih tleh delovala na igralce in tudi na štiri tisoč gledalcev močneje kot pa v zaprti dvorani, ali kjer koli drugje na prostem. Vendar »Miklova Zala« za Slovence na Koroškem ni navadna igra. Mi si težje predstavljamo, kako je to ljudstvo odrezano od neposrednega kulturnega sodelovanja z našimi kulturnimi ustanovami, navezano je le na svojo literarno tradicijo in na- to, da jo prenaša in podživlja. Tu je ljudska igra. »Miklova Zala« že običaj. Ko sem med potjo srečal starejšega sivolasega moža, ki je bil tudi eden izmed tisočev gledalcev, je ves presunjen dejal: »Zal mi je, da sem gledal«. Vprašal sem ga, čemu. Povedal mi je, da je videl »Miklovo Zalo« že desetkrat in desetkrat in da ga vedno tako presune, da je potem ves zbegan in neurejen. Šepetalec tokratne prireditve me je opozoril na isto. Trdil je, da so nekateri ostali raje doma, zgolj zaradi močnih čustvenih doživetij, ki jim jih igra obudi. Če si predstavljamo, da je »Miklova Zala« tokrat v skrajšani obliki trajala približno od osmih zvečer do enih ponoči in da so ljudje ves čas napeto sledili, potem vemo, da ljudi veže na igro več kot zgolj obisk običajne gledališke predstave. Ko sem govoril z ljudmi o »Miklovi Zali« in videl, kako se vživljajo v svojo zgodovino, v svojo kulturo in v svoj svet, sem mislil na koroške bukovnike. Želja teh ljudi za kulturnim življenjem je tako močna, da neprestano »rastejo« ljudje, ki posvetijo vse svoje življenje kulturnemu razvoju. Iz hribov iznad Svaten, kjer so tokrat uprizorili »Miklovo Zalo«, se vidi proti krajem ob Vrbskem jezeru, kjer je kmetoval bukovnik Drabo-snjak. Ta kmet je za časa Marije Terezije jel pisati slovenske igre. Iznad Svaten se vidi tesna, a idilična dolina Spodnjega in Zgornjega Roža, kjer je potoval od sejma do sejma bukovnik Lisičnik in pel ter sam sestavljal neštete narodne pesmi. Ta od gora in hribov zaprt kraj ohranja še vs° tiste stare kulturne vrednote. ki se jih ljudstvo oklepa zlasti še sedaj pred vdorom sosednje tuje kulture. Posebnost te prireditve je zlasti v tem, da nastopajo ljudje, ki so »Miklovo Zalo igrali že čez tridesetkrat. Režiser Šime Martinjak mi je dejal, da ima lahko dve zasedbi, kajti vedo po dve ali tri vloge in lahko nastopijo ob vsaki priložnosti. Tako je tu vsak starejši igralec v pravem pomenu besede — bukovnik. Sam podoživlja in skozi leta in leta soustvarja gledališke like iz Miklove Zale. Prvič so z igro nastopili 1924. leta. Kasneje so pod vodstvom sedanjega režaserja šimeja Martinjaka nastopili v ljubljanski Drami, kjer jim je pomagal Oton Župančič. Z Miklovo Zalo so gostovali tudi po vojni v Ljubljani in sedaj jih vabijo v Trst. Če bi pisal o življenju posameznih starejših igralcev, bi moral pisati najrazličnejše anekdote. Okrog iger je vedno toliko razdražljivega ropota, toliko ne- PODJETJA NAJ KUPUJEJO DELA NAŠIH LIKOVNIH UMETNIKOV V »Biltenu«, ki ga izdaja Institut za likovno umetnost Jugoslovanske akademije v Zagrebu, sem bral, da so mnoga hrvaška podjetja kupila precej slikarskih in kiparskih umetniških del. Zdi se mi, da bi se lahko naša podjetja in predvsem podjetja iz postojnskega okraja, ki so na razstavi ob »Postojnskem tednu« odkupila bore malo umetniških del, ravnala po vzgledu hrvaških delovnih kolektivov. Kdo drug bi liko lepih in tudi težkih dogodkov, da bi. lahko vse te igralce prikazal kot poklicne igralce z vsemi čustvenimi doživetji, ki spremljalo sleherni stalne jši oder. Zadnja prireditev pomeni velik korak naprej od vseh prejšnjih. Zame je bilo presenetljivo to, da je oder obsegal nekaj desetin metrov. V dolini ob cerkvi je stala Serajnikova hiša v naravni velikosti, potem turški harem, ječe in tako naprej. Nastopili so Turki na konjih in zaradi velikega prostora so nastale pred gledalci prave konjske dirke. Tako so imeli znani koroški jahači možnost pokazati svoje spretnosti. Špicarjeva prireditev, ki si tu osvaja oder, ni ravno najboljša. V njej je še vse preveč romantičnih elementov. Vendar je v zasnovi in izvedbi, ki je nedvomno preveč razvlečena, takšna, da vžge preprostega gledalca, ki v igri ne zahteva psiholoških in realističnih fines, ampak se zadovolji z močnimi domišljijskimi in čustvenimi prizori. Ti romantični prizori so bili ali pretirani ali medli, vrednost in zanimivost pa je lahko našel vsak v tistih prizorih, ki so del vsakdanjega življenja tega ljudstva. Tako lahko prištevamo k najbolj uspe- Mali Michele oprezuje med vojaki, pobere odvržen cigaretni ogorek in izgine v ulico jazbin — stanovanj Dela, ki jih je Tomaž Kvas razstavil je skiciral že med borbo. Res je v njih še precej iskanja, tako v stilu, kompoziciji in barvi, vendar kažejo polno umetniško voljo slikarja, • nomer udarja nanje in v ozadju vi-upodobiti doživetja iz slavnih dni, dim o obrise industrijskega giganta Ljudje še vedno govore o tej pri- našega boja. Na razstavi vidimo par- izvora bede francoskega proletariata. reditvi. Režiserja še vedno obiskujejo tizane »V snegu«, »Zasedi«, Na noč- *'~1: *'*~*~'- ----—- — slovenski in nemški novinarji in žele . nem pohodu«, na »Premiku«, »Oddihu«, podatkov o njej. Igralci pa že »seče- : v »Patrulji« itd jo« travo, delajo v »gmajni« in vedo, da bo kmalu treba pustiti običajno delo in zopet — stopiti na oder. Morda v Trstu? V njih je že nemir pravih igralcev — to kar je za teboj je i pozabljeno, pot naprej in delo samo ] v bodočnosti... In že se oglašajo skrbi kako jih bodo sprejeli in razu- i meli na jugu naše domačije. Kdor; ima posluh za pristno umetniško pod- j oživljanje v skromnejših izraznih \ sredstvih pa jih bo sprejel s srcem, , in »Miklova Zala« bo tudi zanj pravo 1 doživetje. Franček Bohanec I ..VOJKOV VOD" Tednik, »Slovenski Jadran« v Kopru je za počastitev 10. obletnice ustanovitve primorskih brigad izdal knjigo spominov na Janka Premrla-Vojka j pod naslovom »Vojkov vod«, ki jo je napisal Vojkov prijatelj in vojni tovariš Ivan Renko. Knjiga je že v Um prizorom poroko, kjer so igrali prodaji. V dneh proslave pa jo bodo najbolj prepričljivo in doživeto Ob prodajali s posebnim spominskim H- 0om. Kn,i.ga obsepa m strani, ima reditev še bolj uspešna. 10 lustracij. Prizor iz filma »Vsi smo morilcu Ob potujoči razstavi reprodukcij Morda, so naši interesi močno . . ___ . „ lični. Ta se bolj ukvarja s tehničnimi, zmožna izdelati že presenetljivo verne novostmi, oni z gospodarskimi, zopet -'’**■** +n tretji posveča svoj prosti čas temu, da je na tekočem z vsemi važnejšimi športnimi dogodki. Vendar kljub tem osnovnim razločkom v razpoloženju ostaja potreba, da nismo popolnoma neuki tudi na kulturnih področjih. Pa tudi tu se naša pota zopet razlikujejo. Kot sodelavec na, domačih odrih ali v kulturno-prosvetnih krožkih, se je ta ali oni bolj poglobil v zakladnice domače in svetovne literature. Mojstri glasbenih kompozicij so se temu ali onemu približali že ob radijskih oddajah, v kolikor ni že kar obiskovalec koncertov. Končno pa naletimo tudi na take med nami, ki skrbno spremljajo dogodke s področja likovnih umetnosti, se vesele novih knjižnih izdaj te vrste ter postajajo stalni obiskovalci naših slikarskih in kiparskih razstav. Prav te dni sta bili odprti v Moderni galeriji v Ljubljani dve razstavi. V zgornjih prostorih razstava Albrecht Diirer: Portret Osvolta Krela »Slovenske planine v podobi« in v spodnjih prostorih (vhod s Prešernove ceste), »Razstava barvnih reprodukcij.« Mojstre, ki razstavljajo na pr,vi razstavi, vsaj nekatere med njimi, ta ali oni že pozna, saj so naši rojaki in nekateri med. njimi celo naši sodobniki. Nekoliko manj pa so nam morda znani mojstri, po katerih delih je izvršenih 100 razstavljenih barvnih reprodukcij. Ne ustrašimo se tega. Nedvomno se bomo najprej vprašali, od kod toliko število tako lepih re- Ker. je sodobna grafična tehnika vtis slike odločujoč moment slike. r - —......Prav tako je barva, ki je bila dotlej vezana na ploskev, zgubila svojo trdno omejenost nanjo, in se v pogumne jH potezi čopiča pričela drobiti. Tu bi mogli opozoriti na bodoči razvoj slikarstva v smeri impresionizma, slikanja optičnega vtisa trenutnega razpoloženja v naravi. Čustvenost baročne dobe je končno izgubila pravo mero in prešla v že kar pretirano čutnost takoimenovane rokokojske dobe. Ta pretiranost je nujno vzbudila, reakcijo in jo našla v umerjeni umetnosti dobe klasicizma in prisrčno sproščujoči umetnosti romantike. Še v času baroka je čutiti predvsem dvojnost umetnosti severnih in umetnosti južnih pokrajin. A že v tem času se končno le izoblikujejo karakteristične poteze posameznih dežel z njim lastnimi in njihovim razmeram ustrezajočimi potezami. Še bolj je to čutiti v XIX. stoletju. Značilno je tudi, da je vodstvo slikarskega razvoja, ki ga je dotlej vzdrževala Italija prešlo na Francijo. reprodukcije slik, je jasno, da je ta. način posredovanja dosti prikladnejši in tudi cenejši, kot prirejati razstave originalov, ki so po formatih često težko prenosljivi, včasih težko dostopni in bi s*> pri prevažanju iz kraja v kraj pri še tako veliki pazljivosti le kolikortoliko poškodovale. Z izborom barvnih reprodukcij pa je bilo možno zajeti slikarstvo časovno in zemljepisno zelo obširnega področja. Časovno nam predstavi ta razstava dela od 12. stoletja do konca 19. stoletja, torej do praga umetnostnega življenja, ki ga že sami spremljamo in ga bojno mogli pravilno razumeti in oceniti le, ko bomo spoznali iz kakšnih pogojev je zraslo in kakšne razvojne zakonitosti so vplivale nanj. Določene socialne, gospodarske, politične itd. . . . razmere _sooblikujejo danes moral pokazati več raz- goj?tT?namM UTtlCVdUjd do UStVdTjdTlJd Tldsifl jn kulture, si je med. številnimi, na-umetnikov, kot prav delovni ko- lopami, ki jih opravlja, stavila tudi lektivi naših zadrug in podjetij Lilija Bogomil , vsem narodom. O L L, ItC (Ki. ... / K* »K// V tudi razvoj umetnosti. Tako je logično, da nosi umetnost srednjega veka vse karakteristike svoje dobe. V slikarski in kiparski umetnosti je to predvsem služba cerkvi, v stavbarski umetnosti pa nastajajo poleg mogočno-fantastičnih katedral postojanke fevdalnih gospodov — gradovi, ki so danes ostali le še lepotni Okras pokrajine in zgodovinske priče preteklih stoletij. Z nastopom meščanstva so se tudi pogoji umetnostnega ustvarjanja spremenili. Značilno je, da je poleg verske vsebine postal sedaj pogosta tema tudi portret, to je, v onem, času čim vernejša podoba določenega človeka, da se je umetnik ozrl okoli sebe in se vživel v pokrajino, opazil je predmete vsakdanje uporabe in tudi to vnašal v slike. Pri tem je seveda nujno, da je umetnina postajala dosti bolj osebna. V srednjem veku nastopajo umetniki skoraj brezosebno. Podpisujejo se le redko. Ustvarjajo kot člani slikarskih, kiparskih in stavbarskih združenj, tako-imenovanih stavbarnic. V času renesančne umetnosti, kot imenujemo obdobje 15. in začetek 16. stol. v svetovni umetnosti, pa se razmerje med umetnostjo in umetnikom spremeni. Človek, ki je v tem času postal merilo vsega (humanizem!), kar se dogaja, je tudi v umetnosti nastopil kot določen umetnik s precejšnjo mero prizadevanja po lastni slavi in samo-uv eljavi jan ju. Tudi nagibi naročnikov so temu podobni. Mesta tekmujejo med seboj za čim lepši zunanji iz-gled, posamezniki si bahavo urejajo domove in se želijo ohraniti potomcem v podobi, itd. . .. Nov vzpon cerkvene umetnosti pomeni baročna doba, ob- opravila, včasih tudi z obiskom sli-enern pa je tudi v posvetni umetnosti • karske razstave. Morda mu bo sprva te dobe opažati nova stremljenja in pustil tak obisk Je medel vtis. Sča-nova prizadevanja. V tehniki slikanja soma pa mu bodo postale razstave je opaziti poteze, ki so postale usodne potreba in tako se mu bo skoraj pod-za celoten razvoj evropskega slikar- zavestno, brez truda širilo obzorje stva. To je predvsem novo razmerje Razstave pa bodo šele s tem dosegle do svetlobe, ki postane v delih kasnih svoj pravi namen: približati umetnost bakrotiskov prefinjen in za celotni ljudstvu. A. C. Ta skopo zajet prerez vzponov v razvoju slikarstva še daleč ne zajame vsega, kar bi že čisto povprečno vedoželjen obiskovalec želel vedeti. Vsakdo nima niti prilike, niti časa, da bi bral obširne knjige o razvoju slikarstva. Čeprav je na razstavi mnogo praznin, in manjkajo nekatera najvidnejša imena, vendar lahko obiskovalec razstave že po tem pregledu ujame marsikatero karakteristično potezo razvoja. Odkrile se mu bodo morda pokrajinske posebnosti, opazil bo značilne poteze severa in juga, morda se bo le nekoliko lažje vživel v vse slikarske poskuse neposredne preteklosti in ob tem poskušal razumeti tudi poskuse sedanjih slikarjev. Predvsem pa se bo, čeprav samo po reprodukcijah v naravni velikosti, spoznal z najrazličnejšimi deli slikarske umetnosti preteklih stoletij Morda je v tej ali oni sindikalni podružnici član, ki mu je prav likovna umetnost predmet posebnega zanimanja. Tako se bo ob živem pogovoru z njim lažje približati temu, kar bi sami radi vedeli o tej ali oni sliki, o tem ali onem umetniku. Kakor v svojo stroko zaverovani inteli-gent pogosto prav malo ve o poteku pariških revežev. In že se znajdemo v jedru dogajanja . .. Cigaretni ogorki. V naših razmerah ne pomenijo nič. Režiser Andre Cagatte se zna okoristiti z njimi. Kar tri značaje nam odkrije bogata zbirka »čikov« malega Michela. Michele zbira »črke«, ker je prepuščen samemu sebi in dobi zanje toplo juho v gostilni. Njegov brat Renč mu jih ukrade, ker bi se rad napil. In prostitutka zvrne kozarec vina vase. Renč ji je napil in ona ravnodušno pripomni, da ima več takih gosti-• vtjev. le da so bolj čisti kot Renč le Guen. In vse to so nam ob spretni režiji posredovali cigaretni ogorki. Renč le Guen se na posrečen način poveže s francoskim odporniškim gi-oanjem. Nepismen je, pozna le pariški cestni zakon: »Preživi se za. vsako ceno«. Tako ga je učila mati — pijanka, podobno živi sestra, ki se preživlja s prostitucijo. Pravijo mu, naj ubija, okupatorje. V roko mu stisnejo revolver in nihče mu ne pojasni v čem. je smisel njegovega boja. Renč ubija, ker s tem služi kruh, postane ubijalec in ne borec za svobodo. Take ljudi je najemalo francosko nacionalno meščanstvo za svoje gibanje odpora. To je pustilo na Renčju svoje posledice. Okupacije je konec, Renč pa je ubil prodajalca balonov. Renč se ne zaveda, krivde. Nekoč so ga hvalili za ubijanje. In sedaj . . . Državni zapori nekje v Parizu ali drugem francoskem mestu — kakor smrt. Bedijo do jutra. Strašne no Pazniki se priplazijo po prstih in » \ kovito odpro vrata. Zdravnik DW •. je na vrsti. Obdolžen je unlortlT.f.ry žene — podtikajo mu ljubico. Ni y znal ničesar. Trenutek pred emrtjo bo 8 svojim priznanjem utešil PeKri vest sodnikom, se bo skesali Ne. .. nično odgovori justici in duhovn in prezirljivo stopa mimo svojih w nikov v smrt. . Pazljivo, do podrobnosti sistem ubijanja. Ljudje trpe. Dri&JL ki si je prilastila pravico obsoditi c1, veka na smrt, obsoja tudi na Pre smrtne muke. Korzičan Gino je žrtev krvne osj^ te. Delavec Bauchet stanuje v jof&pl Hčerkica Lilli noč in dan kriči. f. nori in jo ubije. Melingre je epilep*K Posilil je dvanajstletno deklico in 1 zadavil. Drug za drugim gredo ti zl činci v smrt. Družbi je zadoščen pravici je zadoščeno in priporniki F-žigajo sveče pred njihovimi slike1* V njihovih očeh so junaki. So ti ljudje res zločincif In čf*.j kdo je kriv, da so postali taksK Film odgovarja. Melingreja so op^K rali — bolan je bil. Postal je člo**z Toda zdravniku nihče ne verjei** Baucheta ubijejo. »Laže je ubiti veka kot pa graditi stanovanja«, dr uje starka v krčmi. Uvel je v FJj s hčerko. Noč za nočjo je posM* njeno vpitje. Zmračil se mu je um ‘ prijel je za grebeljico ... Bogataš * posluša vpitja svojih otrok, ne živ* jami; bogataš ne prijema za grw* Ijico ... k. Paznik bere športno poročilo. sarski dvoboj. Zamorec udari naspi0, nika in ga ubije. Zaslužil bo ds** milijonov franKov ... Tudi Renč, Gino, Bauchet in drvfl so ubijali. Zaslužili so — smrt. Druz°° io rlrtlnčils, cnvnn i9hrrrna nrnstnrž * jv uubuviiu eurnu v&i/i u.riv .. ubijanje, naslaja se ob takih prizori^ Družba plača ubijalca, ker jo je 20 dovoljil. Torej: dovoljeno in ne. F dovolejno ubijanje. Takšen je Kdor ga prekrši se znajde v cel1P smrti. Družba, ki je izdelala takšne kone, je izvrgla tudi nekaj sentimfn talnih ljudi. Pomagati hočejo lju(*e* iz celice smrti., tolažiti jih. In ^ vedo, da je treba začeti zdraviti F koreninah. Niso zmožni vedeti kaj % kega. če bi vedeli, bi morali nastopJJ' proti svojim lastnim ljudem. Druz° ni sposobna rešiti tega vprašanja, o. šili ga bodo lahko le plebejci, Ijuar izven družbe. Iz njih bodo zrastli & vi zakoni, zakoni človeka. Renčjev zagovornik se je usmF malega Michela, Renčjevega brata, r ga je družba poslala »v prevzgoj™ brutalnemu kmečkemu tepcu. Se go. J res usmilili Omogočiti mu hoče horj Po prrf auasftu ubrrmjvnjc til kakS , prava pot? Je to tista pot. ki pripet, po pravi življenjski, poti. t v v- s poti? Kakšno usmiljenje in kakiJJ| {/I UVUi I V C- Hi f/l/l.. “' f h/ človeka med tiste sloje ljudi, ki % soja jo druge na smrt? Zgodba se ponovila. Po predmestjih bodo ro novi Micheli, in Michel, ki je pravi poti« jih bo pošiljal v »F?. vzgojo«, rasli bodo novi Renčji 1 Mičhel jih bo ubijal. Prava pot. Te poti ni v sočtltr družbe, ki je ustvarila zakone, po M terih so ubili ljudi iz celice s mr. j družbe, ki je ustvarila pogoje katerih ljudje prihajajo v celico smv.. hočete. Pripeljali so novega obsojenca Te poti, ta družba ne pozna. Spoznat — Renč ja. Celica kandidatov smrti. \ pa jo bo. občutila, ko bodo na to F, Značaji se tukaj očitujejo kot na : stopile plebejske množice — franco** dlani proletariat. In pregazile lažno mor(P* Noč je enaka dnevu, celice so ved- ■ Mali Michele nas gleda. NjeOFl no svetle — in vendar . . . Vsaka noč ; pogled je poln hrepenenja, pričah lahko prinese kandidatom smrti — vanja tega velikega dneva. Šesta številka ,NAŠE SODOBNOSTI Šesta številka »Naše sodobnosti« prinaša na uvodnem, mestu članek dr. Bratka Krefta ob šestdesetletnici Miroslava Krleže. »Splošne pripombe k narodnemu vprašanju«, ki jih je napisal Edvard Kardelj in predstavljajo prvo poglavje in razširjenje izdaje njegove knjige o slovenskem narodnem vprašanju, se v tej številki nadaljujejo in končajo. Lucijan Marija Škerjanc pa nadaljuje svoj esej »Apo-logia musicae artis«. r ______ r —. . Leposlovje je bogato zastopano dela na~ njemu tujih področjih, — predvsem s poezijo mlajših avtorjev, bodisi v tovarni ali tiskarni in si Prozna dela pa sta prispevala Mimi želi z obiski teh ustanov pobliže spo- Malenšek (novela »Sonce vzhaja in znati s podrobnostmi in morda tudi zahaja«) in Ivan Zorman (zadnje na-zgodovino posameznih strok, tako je daljevanje povesti »Agnus Dei«). tudi prav, da se ročni delavec tu in V Kroniki piše Tone Poto • ___i: ___S. r. J, 7,11/1*11« n*, V/IH1I tam sprosti svojega vsakdanjega S to Številko je »Naša sodobno* dopolnila prvo knjigo prvega let n V tisku je še dvojna 7. in 8. števil* 0 ki bo v kratkem izšla. S to dvoJL številko se bo tudi Časovno ure<*11 izhajanje te revije. KAJ BOMO BRALI Mladinska knjiga, je izdala zFfJL, Tivainovo zgodovinsko povest »aF Ijevič in berač«. V tej knjigi J\°( Ttvain pripoveduje o otroku revsc* iz londonskega predmestja in gleškem prestolonasledniku — o »F# dečkih, ki sta si podobna kot jrtu jajcu. Slučajno se snideta, zamen) obleki in s tem tudi za nekaj rnesec.-življenski vlogi. Čudoviti zapletljy0 napete dogodivščine, ki se kon razvozljajo v splošno zadovoljstvo blagor. Potokar o hrvaškem piscu Ivanu, Goranu Kovačiču. V Razgledih beremo »Apologio liberalnega humanizma«, v kateri ocenjuje Bogomil Fatur podobo Šte- _ fana Ziveiga, kot jo kaže ob svoji' rosti« (kakor jo je ocenil sam afln\y zadnji knjigi. Avtor J. J. pa raz- ima verno zgodovinsko ozadje AMj. pravlja o »Aktualnosti Shakespeara-vega Hamleta« in osvetljuje z zanimivimi podatki nekdanjo in sedanjo poniembnost te tragedije. Zgodba »za mlade ljudi vseh f\.J iti« i kakor in ie. ocenil s mn dFv, je 16, stoletja, Anglije revščine, n"’’ njaštva in nasilja., strahotnega treu Ijenja revnega ljudstva. Zgodba ‘ polna zdravega Tutainovega humor1 lFiiiiiiiimii»Wiiiiii^ 0 FILMSKI GLASBI KULTURNI RAZGLEDI Približno pol stoletja je preteklo, odkar so se začeli odpirati kinematografi in je nova, t. j. filmska umetnost, na mah preplavila svet. Po petdesetih letih približno je ta tako imenovana sedma umetnost postala človeštvu skoraj že tako potrebna kot vsakdanji kruh. Mnogo borb in truda je bilo potrebno, da si je ta najmlajša umetnost priborila v vrsti ostalih umetnosti mesto kot njim enakovredna. Ze od vsega početka je takrat še nemo dogajanje na platnu spremljala glasba. Posebni klavirski improvizatorji so navadno po svoje tolmačili in slikali na klavirju dejanja, ki so se vrstila na platnu. Orkestri, pianisti, večkrat tudi pevci ali različni zvočni ansambli so z odlomki iz že znanih glasbenih del spremljali posamezne filmske scene. Torej tudi nemi film se je posluževal zvočne kulise, tako nekako, kakor se poslužujem,o muzike na promenadah, v gostinskih lokalih in podobno, ne da bi jo morali poslušati, temveč da bi kot nekaka zvočna kulisa dopolnjevala mo- notonost in dala celotni sliki nek zvočni čar. Nekako pred petindvajsetimi leti se je pojavil zvočni film, najprej brez sleherne glasbene spremljave, kajti domnevali so, da bo glasba dušila govor igralcev na platnu. Glasba v prejšnjem smislu je postala filmu sedaj v resnici nepotrebna in znano nam je še, v kakšno krizo so takrat zašli mnogoštevilni godbeniki, ki so se za časa nemega filma preživljali z muziko po kinematografih. Toda tudi zvočni film ni shajal brez zvočne kulise, t. j. brez muzike. Le da je sedaj muzika postala pomembnejši či-nitelj in sestavni del samega filma ter tako rodila novo glasbeno zvrst, ki ji pravimo »filmska glasba«. Z rastjo in izpopolnjevanjem filmske umetnosti postaja tudi njena neogibna spremljevalka vedno bolj odločilen činitelj v tej umetnostni panogi. Z nastopom zvočnega filma so prišli pri tej umetnosti prvič do besede tudi komponisti, česar pri nemem filmu še ni bilo. Za vsak film posebej je bilo treba kom- ponirati posebno naročeno glasbo, ki so jo posneli na filmski trak ter je tako postala glasba del celotnega filmskega aranžmaja. Resnje se je torej začelo razmišljati o glasbi pri filmu šele z nastopom zvočnega filma. Toda če zasledujemo razvoj zvočnega filma, moramo ugotoviti, da ima glasba pri filmu še dokaj podrejeno vlogo. Nje smoter je, da izpopolnjuje v filmu razne praznine, omogoča različne prehode, slika in tolmači razne situacije itd. Skoraj nikoli se pa filmska glasba ne pojavlja v zaključni obliki, ki bi ji lahko dala umetniški pečat. Filmski glasbi je torej poverjena precej klavrna vloga svečne kulise, ki ne sme zaradi svoje podrejenosti stopati preveč v ospredje. Sicer bi vzbujala preveč pozornosti in odvračala gledalce od scene, ki tvori pri tej umetnosti osrednjo točko. Praksa po svetu je pokazala, da imajo kinematografisti (ali kakorkoli bi z odrejeno besedo imenovali filmske delavce) zelo naivne pojme o muziki: za filmsko uporabo jim ustreza najbolj takšna muzika, ki ne vsebuje nikakršnih problemov, ki je po strukturi fragmentarna, po značaju plehka, po zvočnosti pa čimbolj neopazna. Komponistu filmske glasbe so povsem vezane roke. Podrediti se mora predvsem zahtevam scenarija, in, kar je še hujše, okusu in zahtevam filmskih režiserjev, ki nimajo o muziki največkrat niti pojma, ali pa gledajo nanjo zelo naivno. Skratka: filmska glasba mora služiti neki drugi umetnosti in se zaradi tega ne more povzpeti niti na povprečno umetniško stopnjo. Razen tega sprejema poslušalec filmsko glasbo v mehanizirani obliki in ne more zato ta zvrst glasbe v tehnično še tako dovršeni obliki plem.enititi estetskega čuta poslušalca. Tudi na poslušalčev sluh ne deluje takšna glasba, pozitivno, kajti vsaka mehanizirana glasba, t. j. posneta na plošče, trakove in podobno, se kaj kmalu obrabi in si poslušalec ob poslušanju popačenih tonov kvari sluh. Kot podrejena zvočna kulisa ne sme biti fimska muzika obravnavana resno, ne sme stopati v ospredje in privlačevati nase pozornosti ter odvračati s tem gledalca od scenskega dogajanja na platnu. komponisti resne glasbe zelo otresajo tega pošla, t. j. pisanja muzike za film. Če pa srečamo kdaj na filmskem platnu ime kakega vidnejšega komponista, si moramo biti v svesti, da je za to odiozno delo prijel v stiski za denar. S filmom še tako dobra muzika živi in z njim tudi ugasne, zato ne more imeti komponist resne glasbe za to zvrst glasbe globljega interesa. Danes se v svetu ukvarjaja s filmsko' glasbo večinoma ljudje, ki so se za to glasbeno panogo specializirali, katerim ne pomeni glasba nekega višjega smotra, temveč jim služi zgolj kot sredstvo za pridobivanje denarnih sredstev. To so nekakšni glasbeni obrtniki. Zelo napačno pa bi bilo vzporejati filmsko z ostalo scensko glasbo, kot n. pr. z opero, kjer se glasba razvija tudi s scenskim dogajanjem, v tem primeru z dramo ali s komedijo. To je seveda nekaj povsem drugega. To sta predvsem dve umetniški prvini: muzika in drama, spojena v eno telo. V tem primeru ne more delovati nobena izmed ome- muzika brez drame ali komed0 Niti ni drama v tem prim^^ podrejena muziki, niti muz,'7 drami, temveč tvorita obe nostni panogi skupaj povsem s ,j mostojno glasbeno obliko, ki ' pravimo glasbena drama, bena komedija itd., ali z eno 0 sedo: opera, ki pa pomeni v 0 jlj benem pojmovanju najvišji c. vsega glasbeno-umetnostnega P zadevanja. Naravnost idealno ^ seveda bilo, če bi se tudi Pr* lefi mu našel način združitve elementov v eno celoto, (i bi v tem primeru moral nast & nujen obojestranski kompr0®tj, ki bi rodil povsem novo umm ško obliko v smislu filmske Pl° $ bene drame ali podobno. * , sfti tem primeru bi filmski £b® bila dana možnost odigranj« J*0f kega višjega poslanstva. imam pregleda, pa doslej $e ^ sem. izsledil, da bi se umetnost skušala približati ^ idealu. Pri vsem tem svojem ob' O kakem umetniškem poslan-1 njenih prvin ločeno druga od stvu filmske muzike ne moremo 1 druge. Drama ali komedija, ki se govoriti in je potemtakem tudi v operi odigrava na odru, je brez povsem razumljivo, da se vidnejši muzike nemogoča in prav tako ravnavanju izključujem seVfa)tO kar je povsem razumljivo, imenovane glasbene in tudi rt , filme, kjer igra glasba PrLjjt' stveno vlogo, ker so takšni J delani na že v naprej zasno glasbeni koncept. .iti) (Nadaljevanje v -prih. štev D R U 2 I K I ROG PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Kilo se io ott šoli mala 1 to ^nwdu bo konec počitnic. In Pet se bodo odprla šolska vrata, srca naših otrok pa se bodo aselile nove skrbi in dolžnosti. I , Starejši otroci so že vajeni j°.e> Pa vseeno nemirno pričaku-lejo prvega šolskega dne. V aHkih, ki pa bodo letos prvič Prestopili šolski prag, se meša ve-elJe in radost z drobcem neza-Pcmja in strahu. Minilo bo ne-al dni, otročički se bodo vživeli nov o okolje, pridobili novih to-jJrišeu in prijateljev, spoznali Cltelja in dobili zaupanje vanj. t Vendar je treba otroku oltij-ati prehod iz sveta igre v svet ela. Tega se starši zavedajo že a Prvih' korakov svojega malčka. . 2e majhnega otroka, ki nima * nobenih obveznosti, je treba Poučevati na red, čistočo, . lepo edenje. Lepi zgledi v družini Vlivajo seveda na otroka moč-^eie kakor pa nasveti ali pa celo ”raie. Otrok, naj. že zmlada sam P®zi na svojo čistost: umiva naj joke, pere zobe, k mizi na j, ne Prihaja neumit in nepočesan, v j nazani obleki. Otrokovo perilo ,n obleka naj bosta vedn» čista J! zašita. Vodo, milo, krtačo in *»anfco s sukancem naj otrok Qlmprej spozna. Malček naj se Pm umiva, sam krtači in prav v1 bilo, da bi si tudi sam poizku-a‘ kaj malega zašiti, da ne bo e<2«o odvisen od materine po-V10«. Ge se iz dneva v dan.pb-nuvlja ista dolžnost, paziti na •Vost svojega telesa, svoje oble-in celo igrač, potem postane 0 dolžnost, o kateri se sploh ne tovori. Ko otrok shodi, že kažejo del police ali predala, kamor spravlja knjige, zvezke in ostale šolske potrebščine. Prav tako mu odkažejo prostor pri mizi, kjer je največ svetlobe in kjer bo otrok lahko nemoteno pisal naloge in se učil. Razumljivo je, da mora otrok ta »svoj prostor» sam urejevati. Sam naj pazi, da so knjige lepo zložene, obleka čista in na svojem-mestu, igrače tam, kamor spadajo. Otrok naj vsako delo doume kot resno in važno, pa čeprav je majhno in navidez brezpomembno. Otrok, ki ljubi čistočo in red, se mnogo laže znajde v šoli. In razen tega tudi olajša delo učitelju. Zvezki takega otroka bodo lepo zaviti, urejeni in čisti, prav tako knjige in vse druge šolske potrebščine. Naj mati ne misli, da so vse te stvari brezpomembne, nekaj, kar ni važno za otrokov razvoj. Nasprotno. Ti nauki lahko odločilno vplivajo na otroka. Kakor se malček nauči v svojih prvih letih, tako bo nadaljeval kot odrasel človek. V otroških letih je življenje igra — med igro se otrok uči in spbznava veliko za življenje ko- ristnih stvari; med igro se uveljavlja v njem pojmovanje dolžnosti, dobro in slabo. Zato. ni težko vsaditi v otroka dobre lastnosti. Niti ni težko vsaditi v otroka zavest o potrebi reda in čistoče. Toda poudaril bi še enkrat, kar sem povedal v začetku: dober zgled v družini bo vplival na otroka bolje od vseh besedi. Razgovor s plesno dvojico, solistoma nemške državne opere Pred dneoi je zanesla pot novinarja Jerneja Roja tudi oai° plačan dopust, da naberejo v ljubljanski bar o Slonu, kjer je nastopala nemška plesna novih moči za bližnjo sezono. Ka-doojica Gertrude Pascha in Giinther Samuraj/, solista nem- ko [mate urejeno socialno zaoaro-fjfce Državne opere. Novinar se je z njima razgovorjal; prisluh- nanje? nimo njihovemu razgovoru, ki nam ga je Roj opisal o nekaj . boa člana sindikalne orga-skopih stavkih, iz katerih pa vendar diha toliko življenjske nizacije. v si umetniki so pri nas »r »-• • strokovno organiziram. Po desetih \Ietih umetniškega udejstvovanja ske cigarete znamke »Lux*, ki so lahko že računamo na skromno izdelane o Bolgariji in uvrščene rento. med najboljše proizvode nemške — Kako je z nemško povojno tobačne industrije. mladino? Stisk roke — vljudnostno — Živiva o središču Porurja, resnice povojne Nemčije. Barska plaža. Rdeči obrazi, rdeča luč, kričeče toalete — goli hrbti. Za pravo inozemsko vzdušje skrbijo inozem- Počitnice so končane. In zopet se bodo odprla šolska vrata k°tičsk ima svoj prostora. HODNIK Hodnik v našem stanovanju je nuje pod nami nenehno pritožuje. To rahlja živce stricu, ki stanuje nenavadno dolg in prostoren. O, dobro ga razumem. Njegove pod vami. Stric referent za sta-Arhitekt, ki je naredil zanj načrt, pritožbe so povsem utemeljene, \tistiko je zaradi vaše neubogljioo-je bil o resnici velik zapravljivec Recimo, da sestavlja, statistični [sti jezen name.. 'Ubogajete me! Če SD . stanovanju, kamor . Pozimi nadomestuje noaniK vui"si nuu njun %wsuu mi\uu, /w-vija igrače. Kasneje, ko zra- otrokom vrt veselja in iger, zaradi i kov, šumov in treskov — otroška m gre v šolo, mu doma od- česar seferent za statistiko, ki sta- simfonija,, ki se zarije v mozeg in pije kri. Slutim, kako grozi nesrečni referent za statistiko tja gor proti stropu: »Ponesrečeni osnutki ljudi. Antikulturni mrčes!* Skušajmo ga razumeti. Drugače ni slab človek. Okolje ga je naredilo takega. Zmeden je in živčen. Pozabil je, da je tudi širni imel majhne otroke. Zdaj ne razume več, da je otrokom potreben hodnik za igro, kadar 'zunaj dežuje. Samo na statistiko misli. Ti nesrečni otroci pa stopajo tej statistiki na glavo in tolčejo po njej. Nisem hotel imeti slabih odnosov s svojim sosedom. Poskusil sem kot oče uveljaviti avtoriteto pri svojih otrocih. plan. Komaj zastavi pero, že se \ne zaradi drugega,-vsaj zaradi prehodnih oglasi nad njim glasba krikov, po- Stiža! Res ne gre, da bi me referent za statistiko sovražil zaradi vaše poskočnosti. Če me boste ubogali, vam bom podaril čokolado!* Skoraj bi me podrli od navdušenja, tako so silili vame. »Čokolado! Daj Čokolado!* . Hotel sem psihološko izkoristiti ugoden trenutek. »Pa me boste res ubogali?* ■ Zatulili so enoglasno: »Bomo, bomb! Daj čokolado!* ' Dal sem jim obljubljeno slaščico '.tn ha hodniku je zavladal prekrasen enominutni ' mir, 'ki bi si ga lahko ogledali kot vzorec svetovni diplomat je. Ko pa je zdrknil poslednji košček čokolade skozi goltanec mlade generacije, je zopet zaorila na, , hodniku tista neugnana, in raz-; brzdana otroška simfonija, to pol Strogo sem jih poučil in zažugal: »Otroci, prepovedujem vam skakati po hodniku in kričati. Kajti zavedati se morate, da pod jim ne samo glasna, ampak zloglasna. Uvidel sem, da je mladost neuničljiva in da je niti čokolada, niti statistika ne moreta uničiti. Drugega dne sem srečal refe- 'stvaHrSpošiujie TŽi stmoStodmmoj6 Obubn?neSreča ,.e za^a Grčijo. Hud potres je uničil veliko mest. *ono prebivalstvo beži iz ogroženih krajev z bornim premoženjem, ki ga je moglo še rešiti vami_stanuje referent za: statisti- >Tervta za statistiko, ki se muči, pod menoj. /; kem loku, kak gali na, mojo avtoriteto (če sem jo niesvoo^elaim sploh kaj imel) in še dalje ska- ■ e- 'T mrmranje imen. Tik nad menoj se ločijo temne obroi in na globok vratni izrez padajo valoviti črni lasje. To je »Gertrude Pascha*. Njen mehki glas takoj prereže na dvoje zašiljen zvok jazz-trobente. Pijemo pristno »Mocco*, pomešano z imitirano »Divko*. Giinther Samuraij, Paschin partner pripoveduje: — Sva solista kolnske državne opere. Če hočeva čez počitnice dostojno živeti, morava nastopati v varietejih in barih. Prihajava z Dunaja in nameravava ostati o Jugoslaviji dva do tri mesece. Sicer je res, da bi lahko trenutno nastopala z dostojnimi solističnimi točkami na festivalu v Rec-klingliausenu v Porurju. Ravno sedaj, v juliju in avgustu, prirejajo delavski sindikati tamkaj festivale z opernim, gledališkim in baletnim sporedom. Recklinghau-sen je kraj, kjer porurski delavci — IVestfalci preživijo svoj oddih. Delavci na oddihu — to ne nese mnogoI Zato greva raje pogledat malo v svet. To, kar izvajava pred barsko publiko je morda le malo elegantno ali brutalno-elegantno, kakor hočete. V mislih imam »Begin* in »Pristaniško sceno* na Gershminovo glasbo. Svoje »Spit-zentechnike* Gertrude ne bo razkazovala barskim gostom in lakajem. Za to ji morajo ploskati ljudje, ki imajo umetniški okus in ne z alkoholom razdraženo do-mišlji jo. Pogovor se giblje v mejah nemške malomeščanske etike; v smeh za,gostoli Gertrude Pascha: — Trenutno je najbolj znana baletka o Nemčiji Anita Bell, ki hoče izpopolniti baletno šolo Viktorija Gsovskega, ruskega emigranta. Čudno, da imajo Rusi tako dober baleti Vaš folklor ima svetoven sloves. — Naši baletani trenutno uži- Sicer pa mi je presneto vseeno, če me pozdravlja ali ne. Življenje teče dalje in moji otroci rastejo, otrocih na Hvaležen sem arhitektu, ki je bil velik zapravljivec prostora in je Piske izdelal načrt za naš veliki hodnik. kali po hodniku ter kričali kot jesiharji. Poskusil sem pri miroljuben način: »Otročički, srčki moji! zlate! Lepo vas prosim, bodite Prav gotovo ljubi otroke, pridni in ne skačite po hodniku. Pik ec Nekaj okroglih IZGUBLJENI SIN Oče: Niti pare ti ne dam več. Od danes naprej si zame mrlič. Sin: Eh, očke, pa mi daj vsej za pogreb in za sedmino! PRI POROKI — Ali ste že bili kdaj kaznovani? — vpraša matičar ženina. — Ne, to bo moj prvi zakon... VSAK TEDEN ENKRAT — Z mojim možem kar dobro shajam, vendar pa pride vsak teden do majhnega prepirčka ... — O, pri nag pa ne! Moj mož prejema mesečno plačo: PRI ZDRAVNIKU Tovariš doktor, vi ste pa danes videti zelo utrujeni. Gotovo ste imeli že veliko nadležnih obiskovalk. — O, brez skrbi, vi ste prva! zato odgovarjam na vaše vprašanje konkretno. Koln je še danes prepoln raz-oalin in to seveda, vpliva na mladega človeka. Kriminalnost je cvetela do l. 194?, zdaj cveti pohlep po denarju. Dekleta trumoma odhajajo o inozemske varieteje. S tem v zvezi je bilo že veliko afer. Trgovina z belim blagom — o tem se je razpisala obširno svetovna publicistika. Cvet fantoo-st.va odhaja o tujske legije. Vietnam — Tunis. Francoski kapital dobro plačuje in stari »zeleni hudiči iz Cassina* se obnesejo tudi o džunglah in puščavah. »Tetka* Ju 52 zopet spušča iz svojega debelega trebuha nemške padalce — tokrat za interese francoskih mogotcev. Ta umazani krvavi denar! Globlje ne segata o stvar. V Nemčiji se rodi precej otrok, katerih očetje so pripadniki okupacijskih čet kolonialnega porekla.. Otroci temnega porekla so danes enakopravni z nemškimi otroci. Tudi literatura o zadnjem času veliko prispeva k pravilnemu razumevanju belo-črne ljubezni. Seveda je pa še veliko pristašev hitlerjanske rasne teorije, ki bi najraje uganjali Klu-Kluks-Klan. Vendar si upam trditi, da so v manjšini. — Kaj sodite o našem načinu življenja? — Ljubljana naju preseneča in ljudje nasploh. Ogledala sva si vašo »Narodno galerijo*, »Moderno galerijo* in Muzej. Vse na dostojni srednjeevropski višini. Mali narod in toliko umetniškega, in etnografskega, bogastva. Škoda, da je mrtva, sezona in ne moreva prisostvovati kakšni operni ali baletni predstavi. In ljudje. Vsi so dostojno oblečeni. Tega niti v »kulturni* Nem-ičiji o takšnem solidnem razmerju ne vidite. Elegance je pri vas manj, zato pa temveč ubranosti. — Kakšni so vaši umetniški nazori? — Umetnost pomeni nama prav toliko kot — denar. Eno sva poveza z drugim in se tega navadila. Greva za tem smotrom. Najina nasledna postaja je Trst. Potem greva v Rim in naslednje leto morava v Pariz. Pariz je najin sen. Gitarist in napovedovalec udari na gong in prekine naš razgovor. — Cenjeni gostje, začenjamo s programom! Nastopa, Veronika. Pleše čardaš... Bal etan n- solista odhajata v garderobo, še enkrat se roku iemo in Ciini er Samuraij vljudno pripomni: —Morda prideva čez leta ponovno v Jugoslavijo in se posvetiva prani baletni umetnosti. Morda. .. In niti sam ni oerlel o to. kar je rekel. . Jernej Roj ErSKine CALDVVELL 34 i^TOBAČHA cfS Z v ne niimT°?a ,nikomur rie bom dovolil, da bi Avg,, ,. urR-<; je dejal Jeeter. »Če bogataši Pustni1 Počej° kupiti mojih drv, jih tudi tu Nhk’ j**1 kdo zastonj vzel« pod u?ra Je Prgišče suhega listja, ga potisnil dim -ap. drv in zažgal. Listje se je vnelo in hati «, , ,e dvignil nad drva Jeeter je jel ma-Zaiei - klobukom, da bi razpihal ogenj, da bi drva- hil.*» n3 pot v Avgusto ni bila srečna,« je me-^šakni? 6 ,vem’ kdaj prej sem imel takšno smolo, še tai, rat sem lahko prodal drva, pa naj bo zastoh? Ppceni. Tokrat pa jih menda nihče niti nj ni maral.« n°čila’ :’az, pa hi se rada še kdaj vozila in pre-noč op V hotelu,« je dejala Bessie smeje. »To Počutili ijneniino preživela. V hotelu sem se trehq ze‘° dobro. Ti ljudje res vedo, kako je Gal, iTnati 2 žensko.« Vrnili d 80 da hi drva zgorela, da bi se v pene]°mov' listje je zgorelo in se spremenilo stovino ’ pa tndi ogenj je ugasnil. Grčave hra-JeeL?3- ni mogel zajeti-ga vrgpf ^ znova nabral večje prgišče listja nanj .na zadnje plamenčke tn jel metati Potem n-9 •0gen-i ie g°rel nekaj minut močno Jeetp -Je pod mokrimi drvmi ugasnil, hi vertpf stal in vse to žalostno gledal. Sam el’ kako bi drva zažgal. Tedaj pa je Dude vzel iz avtomobila malo bencina in polil drva. Velik plamen je švignil deset ali dvajset čevljev visoko. Kmalu pa se je polegel in pustil za seboj v jarku osmojena polena. »Hm, zdi se mi, da sem storil s to prekleto hrasto vino vse, kar sem mogel,« je rekel Jeeter in zlezel v avto. »Zdi se mi, da ni načina, kako bi se človek odkrižal teh vražjih drv. Ne morem jih ne prodati, ne zažgati. Menda se je sam vrag naselil v njih.« Odpeljali so se naprej in v vrtincu rjavega prahu kmalu prispeli na tobačno pot. Dude je vozil po globokem belem pesku počasi in trobil vso pot do doma. XVII. Ko so se vrnili iz Avguste, je začel Jeeter takoj snovati novo vožnjo z avtomobilom, in sicer v okraj Burke, da bi obiskal Toma. Iz pripovedovanja ljudi, ki so že bili tam, je posnel, da Tom z dobavami železniških pragov dobro služi. Ljudje, ki so po opravkih hodili mimo njegovega skladišča, in se vračali v Ful-ler, so pravili Jeeteru, da nihče ne zasluži toliko denarja kakor Tom. Jeeter je bil ponosen na Toma enako kakor na Duda. Sicer pa so ljudje o Tomu Lesteru malo vedeli. To je bil tudi eden izmed razlogov, da se je Jeeter hotel odpeljati tja. Predvsem bi bil rad zvedel, koliko Tom zasluži,, potem pa ga je hotel prositi, naj mu vsak teden pošlje nekaj denarja. Ne Bessie, ne Dude nista hotela ostati doma, dokler bi avto dobro vozil. Pot v Avgusto ni ne njima, ne Jeeteru niti najmanj zmanjšala veselja do vožnje z avtomobilom. Da so zvili prednjo os, razbili steklo, odrgnili barvo s karoserije, raztrgali sedeže ter ostali brez rezervnega kolesa in pnevmatike, vse to so smatrali za vsakdanje reči, ki se pač pripetijo avtomobilistom. Stlačen prednji blatnik in zlomljena zadnja vzmet sta jima lajšala skrbi. Po prvi nesreči, ko je Dude blizu Mc Coyja zavozil v voz in do smrti povozil zamorca, jih ni mogla nobena nesreča več spraviti iz ravnotežja, pa naj bi se zgodilo z avtomobilom karkoli. Drugo jutro je Jeeter kakor slučajno omenil, da bi se zelo rad odpeljal v okraj Burke obiskat Toma. Dude je pravkar polnil hladilnik. Ustavil se je, da bi slišal, kaj poreče na to Bessie. Molčala ie, in Dude je jel znova polniti hladilnik, tako da je tekla voda že čez rob. Jeeter je odšel, da bi počakal, da bi Bessie njegov predlog premislila. Odšel je proti zadnjemu koncu hiše, ko da se ji hoče skriti in ji pustiti dovolj časa, da bi se končno odločila, ali se odpelje tja ali ne. Ni pa odšel tako daleč, da ne bi videl avtomobila. Bessie je bila za njegovim hrbtom zmožna vsega, Jeeter pa ni hotel, da bi se mu z Dudom izmuznila in ga pustila doma. »Skoči v avto in brž se odpeljiva, Dude,« je zašepetala Bessie razburjeno in ga potisnila k avtomobilu. »Pohiti, da naju tvoj oče ne opazi.« Jeeter je stal pri vodnjaku in se zagledal v košeničico, zato ni opazil, da se pripravljata na POt. Ko je zaslišal, da Dude prižiga motor, je odhitel k avtomobilu. Dude pa je bil že pognal avto in zdirjal čez dvorišče proti tobačni poti. Dude je hitro obrnil prednja kolesa, zavil okrog cedre in na vso moč pognal avto čez jarek. Cez nekaj sekund sta bila že daleč, še preden je mogel Jeeter priteči do poti. Ustavil se je in gledal za njima. »Hm, kaj takšnega pa še nisem videl,« je rekel. »Ne vem, zakaj sta se odpeljala brez mene. Jaz pa sem bil z Bessie zmeraj dober, še predober. Kaže, da ljudje o priletnem človeku mislijo, da ni več navdušen za vožnjo z avtomobilom, pa se odpeljejo sami, njega pa puste doma.« Tako je stal in gledal za njima, dokler mu avto ni izginil izpred oči. Ada in Ellie May sta stali pred hišo in gledali, kako avto izginja v daljavi. Iz hiše sta prišli v trenutku, ko je avto že odpeljal. Tudi sami bi se bili radi odpeljali kam, čeprav jima niso dovolili sesti v avto, odkar ga je Bessie kupila. Jeeter je vzel v veži stol, sedel in čakal, da bi se vrnila. Vse jutro je tako presedel žalosten in molče. Ko ga je Ada poklicala h kosilu v kuhinjo, da bi pojedel malo sira in piškotov, se ni ganil s svojega mesta. Ni ga več hotela klicati, marveč se je vrnila v hišo. Hrane je bilo tako malo, da ji je bilo ustreženo, ko se ni odzval. Sira in piškotov, ki so jih prinesli iz Avguste, je bilo komaj za enega ali dva človeka, in če Jeeter noče jesti, bo ostalo vsaj več zanjo in za Ellie May. Za babico se ni niti zmenila, njej bo dala sirovo skorjo in drobtinice piškotov, ki bodo ostale njima. Jeeter je zmeraj jedel tako hitro, da nihče drug pri nobeni jedi ni utegnil priti do svojega deleža. Jedel je, ko da gre za njegove zadnje grižljaje. Ada in Ellie May sta sedli h kosilu in pustili Jeetera samega. On pa je čakal v veži. dokler se Bessie in Hude ^ pozno popoldne nista vrnila. Ko sta se približala, je vstal in odšel za avtomobilom do njegovega mesta pri dimniku. Še nikoli ni bil tako jezen; toda hipoma je na vse pozabil. Hotel je zvedeti, ali sta našla Toma. »Ali sta videla Toma?« je vprašal Bessie. »Kaj dela? Je poslal kaj denarja?« Tudi Ada je prišla, da bi kaj zvedela. Babica se je po svoji stari navadi stisnila za cedro, da bi tudi ona kaj videla in slišala. Pristopila je tudi Eliie May. »Tom sploh ni več tak, kakršen je bil, ko sem ga bolje poznala,« je rekla Bessie in zmajala z glavo. »Ne vem, kaj se je z njim zgodilo.« DELAVSKO GIBANJE PO SVETO PO KONGRESU EVROPSKIH IN KONFERENCI AZIJSKIH I stavka v trstu JE KONČANA SOCIALISTOV Odnos do kolonialnega vprašanja delavci so mmm Na konferenci azijskih socialistov v Haideradabu so veliko razpravljali o kolonialnem vprašanju in s tem v zvszi tudi o sodelovanju azijskih socialistov s Socialistično internacionalo. Takrat so azijski socialisti odkrito povedali, da se evropski socialisti na stockholmskem kongresu niso nič kaj določno izrazili v tem, za azijske narode tako važnem vprašanju. Pa poglejmo, kakšne so te spomenice Tretjega kongresa Socialistične internacionale o kolonializmu. Na vsak način so o kolonializmu na stockholmskem kongresu povedali nekaj več kot doslej. Prvikrat so jasno ožigosali zapostavljanje drugih ras v Južnoafriški uniji, govorili so o Keniji in gibanju Mau-Mau, obsodili so poskuse ustvarjanja Srednjeafriške federacije itd. Toda o vsem tem so govorili le bolj medlo, saj zahteve, ki so jih postavili v svoji spomenici o kolonialnem vprašanju, celo zaostajajo za tem, kar so zapisali Združeni narodi v svojo ustanovno listino. Ustavimo se samo ob stališču Socialistične internacionale do Kenije in gibanja Mau-Mau. Stockholmski kongres je najprej zapisal v svojo spomenico, da je treba pridobiti afriške narode za sodelovanje pri ukrepanju o organizaciji Mau-Mau. Potem pa šele govori o ukrepih za odstranitev gospodarskih in političnih razlogov za tako nizke mezde, lakoto ii> rasno diskriminacijo. Ne zveni to kot obsodba srditega odpora kenijskega ljudstva? Pričakovali bi od socialistov, da bi na prvem mestu obsodili britansko kolonialno upravo, ki je z brezobzirnim izkoriščanjem in zatiranjem povzročila takšen položaj v Keniji. Vse to je privedlo, da je ljudstvo poseglo po orožju, da bi ohranilo svoje osnovne življenjske pravice. Organizacija Združenih narodov pa je na lanskem zasedanju Generalne skupščine sprejela resolucijo, v kateri zahteva za kenijsko prebivalstvo pravico do samodločbe. Dokler ta pravica ne bo uveljavljena, naroča kolonialnim oblastem, naj zagotove neposredno sodelovanje domačinov v upravi dežele in jih tako pripravi na neodvisnost. Že primer Kenije torej dovolj zgovorno priča, kako nejasno stališče je zavzela Socialistična internacionala do kolonializma. Zato ni prav nič čudnega, če zro azijski socialisti s precejšnjim nezaupanjem na sodelovanje s Socialistično internacionalo. \£odje Socialistične internacionale bi morali zavzeti že bolj odločno stališče do kolonialnega vprašanja, če so hoteli, da bi se tudi azijski socialisti vključili vanjo. Za to pa si vodje Socialistične internacionale prizadevajo, saj je v njej le 36 socialističnih strank in od tega le dve izvenevropski. Internacionala torej še ni v pravem pomenu besede internacionala. Seveda pa azijskih socialistov ne bo lahko pripraviti k sodelovanju na osnovi takih spomenic. Zato azijski socialisti upravičeno grajajo internacionalo, da se le preveč zavzema za interese svojih držav. Na tiskovni konferenci, ki so jo azijski socialisti priredili po stockholmskem kongresu, so to tudi jasno povedali. Predstavnik indijskih socialistov, je dejal, da člani Socialistične internacionale posvečajo preveč pozornosti evropskim problemom. Primerjal je velik vtis, ki ga je na evropske socialiste napravil upor v Vzhodni Nemčiji in majhno pozornost, ki jo posvečajo na primer uporom domačinov v Afriki. Ne more biti V soboto zjutraj je bila končana | enotedenska stavka prometnih delav-: cev in uslužbencev tržaškega občin-f skega podjetja ACEGAT. Uprava je i v glavnem sprejela delavske zahteve ! in pristala, da jih bo upoštevala pri j sestavljanju novega delovnega raz-i poreda. dvoje meril, poudarjajo azijski socia- , pri tej stavki se je pokazalo, da so listi, eno za »komuniste«, drugo pa za bili tržaški prometni delavci ves čas »svobodni svet«. Na eni strani se ev- > stavke popolnoma enotni in niso ča-ropski socialisti močno bore proti so- : kali na navodila oportunističnega sin-vjetskemu imperializmu, med tem ko dikalnega vodstva, ki je v rokah in-zelo težko najdejo besede za obtožbo formbiroievcev. Kakšno vlogo so od-in obsodbo imperialističnih dejanj igrali ob tej stavki kominformisti, »svobodnega sveta«. smo pisali že v zadnji številki našega Tako je torej s kolonializmom in lista. Dodamo naj še to, da je občin-bojem proti njemu. Od tega, kakšno ska uprava v Miljah, v kateri imajo stališče bodo zavzeli evropski sociali- večino informbirojevci, takrat, ko so sti do tega vprašanja, je največ odvisno bodoče sodelovanje azijskih socialistov v Socialistični internacionali. Odnos do kolonialnega vprašanja je namreč danes merilo naprednosti socialističnih strank. delavci stavkali, organizirala reden ladijski promet med Trstom in Miljami. S tem so se postavili odkrito na stran podjetnikov in jih podprli v njihovih prizadevanjih, da bi stavko zlomili. VRENJE V FRANCOSKEM MAROKU Fzancosika kolonialna Milila ssal w esprediu Francija pogasila dano besedo. — Sultana Ben Jusufa so izgnali na Korziko. — Krvavi neredi. — Arabske države pozivajo na »sveto vojno« proti Franciji. — Pritožba Arabske lige Organizaciji združenih narodov zaradi dogodkov v Maroku LANIEL NE BO REŠIL FRANCIJE y Franciji počiva delo že cele tri tedni zasebni sektor. Stavka j posestih v Tunisu, Indokini, na Mada-ia nohudn socialistične i gaskarju jn zadnji čas še v Maroku, ! kjer *■—'---X---*------J; —J~~ -1-------'~ OSVOBODILNI BOJ V TUNISU 45 voditeljev pobegnilo iz zaporov Ob koncu prejšnjega tedna 60 francoske kolonialne oblasti v Tunisu sporočile, da je ušlo iz zaporov 45 voditeljev stranke Neodesfur, ki so jih zaprli ob nedavnih nemirih v Tunisu. Kolonialna policija je ujela le štiri ubežnike. Zadnji dogodki v Maroku so spet načeli vprašanje francoske kolonialne politike. Ni se še polegel hrup zaradi razmer v Tunisu, že se je zaostril položaj tudi v Maroku, tej najraiajši trancoski kolonialni posesti v Severni Afriki. Pred nedavnim so paše berberskih plemen odstavili maroškega sultana Mohameda ben Jusufa in postavili za novega verskega poglavarja Sidi Mohameda Mula j a ben Arafo. Prvič v zgodovini Maroka se je zgodilo, da je bila posvetna oblast ločena od verske. Sultan je namreč njihov verski in svetni poglavar. V istem času pa je prišlo v vrsti maroških mest do krvavih spopadov med sultanovimi pristaši in njegovimi nasprotniki. Francoska vlada se je morala odločiti, ali' naj zaščiti sultana, s katerim jo veže pogodba iz.leta 1912 — po tej pogodbi ščiti francoska vlada sultanovo oblast v Maroku — ali pa naj sultana vrže in postavi na njegovo mesto moža, ki bo poslušno izpolnjeval ukaze iz Pariza. V tem primeru pa tvega, da pridejo sultanu na. pomoč tudi plemena iz španskega Maroka, katerih verski in posvetni vladar je prav tako rabatski sultan. Še bolj pa bi razburila države Arabske lige, s katerimi zaradi nedavnih dogodkov v Tunisu niso v nič kaj »prisrčnih« odnosih. Če pa bi francoska vlada zaščitila sultana, bi morala dati Maroku večjo samostojnost, saj Mohamed ben Jusuf že sedaj ni hotel podpisati nekaj ukazov, ki so mu jih v Parizu naročili. Sultana tudi dolže, da je velik prijatelj maroške nacionalistične stranke Istiklal, ki zahteva za Maroko enako pravice, kot jih imajo članice Britanske skupnosti narodov. Maroškega sultana so odstavili in pregnali na Korziko. Na njegovo mesto so postavili Sidi Muhameda ben Arafo. Torej so le bili resnični glasovi, da so iz Pariza naročili paši Glauiju, naj tega postavi za verskega poglavarja Maroka. Tako je za francosko vlado zadeva trenutno rešena. Če pa bo to srancoski kolonialni politiki okrepilo pozicije ali ne, bo pokazala skorajšnja bodočnost. Napredni krogi dvomijo v koristnost takih mer. Prve posledice, ki francoski vladi ne bodo po volji, so se že pokazale. Liga arabskih držav je sklenila, da novega sultana ne prizna in se bo zaradi zadnjih ukrepov francoske vlade pritožila Organizaciji združenih narodov. Arabske države pa pozivajo ves muslimanski svet na »sveto vojno« proti Franciji, ki se meša v izključno verske zadeve Marokancev in krni že tako majhno samostojnost Maroka. V pariških uradnih krogih zatrjujejo, da je »Francija pripravljena iti zelo daleč«, če bo proti svoji volji obtožena pred Organizacijo združenih narodov zaradi maroških dogodkov. Pri tem mislijo na to, da bi celo izstopila iz OZN. Trdijo torej, da je maroška zadeva izključno francoska stvar in se nikogar ne tiče, kaj počno francoske kolonialne oblasti. Sicer pa je »izključna zasluga Francije«, da se poljedelstvo v Maroku modernizira in da se dežela kulturno dviga. M aro kanci pa — tako pravijo v Parizu — še mso zreli za samoupravo. Samo bežen pogled na spisek držav izvoznic in uvoznic Maroka nam odkrije, kje so pravi vzroki za take ukrepe, za katere se je francoska vlada odločila! Iz Maroka so 1950. leta izvozili v Francijo za 24 milijard frankov blaga, v vse ostale države pa za 38 milijard. Istega, leta je Francija prodala Maroku za 70 milijard frankov blaga, vse druge države pa za 45 milijard. Pri tem ne pozabimo na davke, ki jih plačujejo M aro kanci, pobira pa pariška vlada, na nizke mezde maroških delavcev in na to da je velik del francoskega kapitala zbežal pred nacionalizacijo v francoske, severnoafriške kolonialne posesti. Zato takšna zaskrbljenost francoskega velekapitala za Maroko! Velika stavka v Franciji, v kateri je še pred kratkim sodelovalo 4 milijone delavcev in uslužbencev, polagoma pojema. Francoski delavci so začeli stavkati že 8. avgusta, ker je hotela vlada sprejeti več ukrepov, s katerimi bi občutno znižali življenjsko -. raven francoskih delavcev in uslužbencev. Najprej so začeli stavkati delavci v nacionaliziranih tovarnah ter uslužbenci državnih ustanov. Pozneje pa se je stavkovni val razširil tudi na zasi se je začela na pobudo socialistične sindikalne zveze »Force ouvriere«, pridružili pa so se ji tudi katoliški sindikati. Končno pa se je stavkovnemu gibanju podredila tudi informbirojev-ska Generalna konfederacija dela. Vlada je kazala spočetka, da je trd no odločena, da ne bo popustila pred pritiskom delavcev, saj je izdala vrsto ukrepov, da bi stavko zadušila. Poštarje in železničarje ter še nekatere uslužbence javnih služb je mobilizirala in sklenila, da bo preganjala vsakogar, ki se ne bo odvzal mobilizacijskemu pozivu. Vendar ti ukrepi Danielove vlade niso zlomili stavkajočih in je bila vlada prisiljena kloniti in pristati na pogajanja s sindikati. Delavskemu pritisku se vlada ni bila sposobna resno upreti zaradi globljih gospodarskih nasprotij, ki tarejo sodobno francosko gospodarstvo. Francija je ena tistih držav, kjer se je kapitalizem začel kmalu razvijati. Zato je tudi večina tovarn zastarelih. V vojni je bilo mnogo industrijskih objektov porušenih, denarja za obnovo pa ni bilo. Dolarsko pomoč, ki ni tako majhna, zapravijo v vojni v Thdokini. Državni dohodki pa so zdaleč premajhni, da bi pokrili vse potrebe. Poleg velikih izdatkov za vojsko in za socialne dajatve izdajo zelo veliko za državno upravo. Zato ni nič čudnega, če se državni dolgovi vlečejo iz leta v leto in so dosegli že astronomsko številko ene milijarde dolarjev. DELAVSKO GIBANJE V ZDA 53.000 telefonskih uslužbencev stavka V Indiani stavkajo že 29 dni. — Spopadi s stavkokazi. — Stavka se je razširila še na 6 jugozahodnih držav ZDA V državi Indiani, eni izmed držav Združenih držav Amerike, stavkajo uslužbenci družbe »Indiana Bell Te-1 ep ho n e Co.« že 29 dni. Stavka se je razširila še na šest jugozahodnih držav ZDA. Zdaj stavka že 53.000 uslužbencev. V mestih Elwood in Alexandria v bližini Indianopolisa so stavkajoči vdrli v telefonske centrale in pregnali stavkokaze z dela. Končno je moral Laniel le popustiti. — Sporazum med vlado ifl sindikati je dosežen. — Stavka še ni končana. — Nevarno načeta enotnost stavkajočih delavcev je poskusil pokriti državni ! so, ker preganja vlada nekatere želefr --- -------—4— -—ničarje, ki so se udeležili stavke. P°' samezne strokovne sindikalne zveze =e sedaj pogajajo s posameznimi mm1' strstvi za enotno tolmačenje spora* zuma z vlado. Pokazalo se je namre°' da ga nekatera ministrstva tolmaču0 po svoje. Seveda vse to vpliva na da stavka v nekaterih strokah se tamkajšnji narodi vedno glasneje vedno traja, in odločneje zahtevajo neodvisnost. | Nezaupanje delavcev v to, ali Laniel se tudi močno boji sklicati par- 1 vlada izpolnila obljube ali ne, pa sku* lament, čeprav je že 229 poslancev to I šajo izrabiti informbirojevci v Gen®: zahtevalo, ker bi mu bilo zelo ne- j ralni konfederaciji dela, ki so doslej prijetno, če bi parlament razpravljal I sodelovali v stavki, sedaj pa pozival0 Laniel „ , primanjkljaj z zmanjšanjem socialnih dajatev. Delavci pa so se temu uprli. Seveda pa ni niti trenutek pomislil, da bi davčna bremena, prevalil na žepe velekapitala. Vsem tem težavam se pridružujejo še težave v kolonialnih Francoska vlada je organizirala vojsko, da bi zlomila odpor francoskih delavcev. — Vojska vzdržuje promet na pariških ulicah govi gospodarski politiki. Prav ; na nadaljevanje stavke. Tako je enot* ga skrbi, da bi poslanci naglas i nost stavkovnega gibanja precej na* Po šahovem udaru v Perziji so začeli zapirati vse Mosadikove pristaše in preganjati vsakogar, ki je podpiral bivšega ministrskega predsednika. — Šahovi pristaši snemajo v Teheranu napisno desko nad prostori perzijske socialistične stranke, ki je podpirala Mosadika o njegovi gospodarski politiki, tako ga skrbi, da bi poslanci i povedali, kaj mislijo o vladinih ukrepih v Maroku, ki so močno razburili tudi vso francosko demokratično javnost. Zato je moral Laniel popustiti. Pričel se je pogajati s sindikati. Prva pogajanja med sindikalnimi predstatvniki in vlado so se razbila, ker vlada ni hotela pristati na to, da ne bi kaznovala delavcev in uslužbencev, ki se niso odvzali mobilizacijskemu pozivu. Na drugih pogajanjih med vlado in predstavniki sindikalne zveze »Force ouvriere« in katoliških sindikatov pa je bil dosežen sporazum. Po tem sporazumu se francoska vlada zavezuje: 1. da se bo posvetovala s prizadetimi sindikalnimi organizacijami, preden bo določila, kako naj bi uresničili odloke, ki se nanašajo na pokojnine; 2. da bo pred 30. septembrom sklicala visoko komisijo za kolektivne pogodbe; 3. da bo vnovič proučila vprašanje nizkih mezd in zaslužkov ter brezposelnosti, preden bo izdala druge odloke, Vlada je tudi obljubila, da ne bo nastopila proti delavcem in uslužbencem, ki so se stavke udeležili. Sindikalni predstavniki, ki so se pogajali 7, vlado, smatrajo, da so poroštva, ki jih je dala vlada, zadostna in da je glavni cilj stavke s tem dosežen. Pričakovali so, da bo stavka končana, toda naslednje dni je stavkovni val le malo pojenjal. Podoba je, da delavci ne verjamejo vladinim obljubam, in hočejo imeti občutljivejše dokaze o vladini dobri volji. Nezaupljivi četa, kar lahko na ta ali" drugačen način izrabijo vladni krogi. Informbirojevci si predvsem obf* tajo pridobiti z gesli za nadaljevanj® stavke malo več političnega vpliva n® delavsvo ne glede na izid stavke. Zdi se, da socialisti niso do sedaj resn° reagirali na ta manever informbiro-jevcev. če se bodo ta nasprotja glede stavkovne taktike med sindikalnim1 centralami poglobila, lahko to razdvojenost izrabijo vladni krogi in delavce izigrajo. IZ SONČNE ITALIJE Piščanci za italijanske infomibirojevee Poziv pokrajinskega komiteja * Terni naj kmetje zbirajo piščance za KP Italije Pokrajinski komitet Komunistične partije Italije v Terni je pozval vse svoje somišljenike med kmeti, naj iz* bero najlepše piščance in naj jih skrbno vzgojijo, da bodo zrasli v ko* koši in peteline. Potem naj jih darujejo KP Italije, ki jih bo prodala in se tako vzdrževala. Po nekaterih dvoriščih v Terni se že sprehaja nekaj takih »informbiro* jevskih piščancev«, samo ne vedo, koliko jih je. Lahko se pa zgodi, da »e bo kmet premislil in takega piščanca prej vtaknil v lonec. Ne vemo, če so predvideli za take primere kakšn® posebne partijske kazni. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Odgovorni urednik-Roman Albreht. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1. — Dom sindikatov-Telefoni: uredništvo in uprava 23-031, uredništvo 22-538, uprava 20-04b-Pošt. pred. 284. Račun pri podružnici Narodne banke v Ljubljani 604-T-133-List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 dim četrtletna 120 din, polletna 240 din in celoletna 480 din. O B ROBU DOGODKOV O DELOVANJU NEMŠKIH NACISTOV Pota in dtp Hitlerjevih dedičev Iz dokumentov »slučaja Naumann« Letošnjega januarja je angleška policija odkrila v Zahodni Nemčiji široko razpredeno nacistično organizacijo, ki jo je vodil nekdanji Gobbeisov državni sekretar Naumann. Zaprli so Naumanna in šest njegovih pomočnikov iz »kroga gauleiterjev« in jih kmalu potem — izpustili. 20. avgusta pa so Naumanna ponovno zaprli. Prva aretacija ga ni prav nič izučila. Še vedno je zbiral okrog sebe stare naciste, jih pošiljal s »posebnimi nalogami« v razne desničarske politične stranke in skupine, še vedno je sanjal o »prerojeni nacistični Nemčiji« in nastopil je celo kot kandidat za bodoče volitve v zahodnonemški parlament. Zanimivo bi bilo pogledati nekoliko v zbirko dokumentarnega gradiva, ki so ga zbrale angleške okupacijske oblasti v Zahodni Nemčiji ob prvi Naumannovi aretaciji. Ti dokumenti odkrivajo prave namene nemških nacistov, njihove načrte za bodočnost, povezavo s tujino in nemškim velekapitalom, ki jim denarno pomaga, odkrivajo tako imenovano »nacistično nevarnost«, ki kot Damoklejev meč visi nad Adenauerjevo Nemčijo. Naumann se pojavi Dr. Werner Naumann je do svojega dvaintridesetega leta opravljal važne dolžnosti v nacistični stranki, 1941 pa je postal državni sekretar v Gobbel-sovem Ministrstvu za propagando. Na tem mestu je ostal prav do razsula Nemčije in ker je zvesto služil nacizmu ga je postavil Hitler v svoji oporoki za Gobbelsovega naslednika. Drugega maja 1945 je pobegnil iz gorečega in porušenega Berlina. Nihče ne ve, kje se je skrival v naslednjih letih. V jeseni 1950 se je nenadoma pojavil v Diisseldorfu in dobil mesto direktorja za izvoz pri firmi »Lucht, import — export« Herbert Lucht 1e bil referent za kulturna vprašanja v nacističnem Mi nistrstvu za propagando, kasneje pa se je ukvarjal s kulturo v propagandnem oddelku za Francijo. V Parizu se je oženil z belgijsko lepotico Leo van Dioe — imenovano »Sliki«, ki je po smrti svojega moža postala lastnica izvozno—uvoznega podjetja. »Sliki« je Naumanna rade volje sprejela v svoje podjetje. In ni se obnašala nasproti njemu kot podrejenemu uslužbencu. Podprla ga je, mu pomagala v mnogoštevilnih političnih spletkah, v nekaterih dokumentih pa se nam predstavi celo kot nekakšna Naumannova osebna tajnica. O Naumannovih prvih korakih in > figurah*, ki so potrebne ... Naumann se je ko j ob svoji ilegali-zaciji vpregel v voz nemškega nacizma, ki je bil tedaj še v zelo obupnem stanju. Začel je vabiti k sebi nekdanje preizkušene naciste, ki so se v povojnih letih zrinili na visoke položaje v številnih desničarskih strankah. 6. avgusta 1950 ga je obiskal dr Ernest Achenbach, poslanec Svobodne demokratične stranke v deželni zbornici in nekdanji uradnik nacističnega zunanjega ministrstva. (Svobodna demokratična stranka sodeluje z Ade-nauerjevimi klerikalci). Ohranilo se je nekaj zapiskov o tem sestanku v Neumannovem dnevniku. Naumann je takole opisal glavno misel sestanka: »Da bi nacionalsocialistom omogočili vpliv na politične dogodke je potrebno, da stopijo v Svobodno demokratično stranko in prevzamejo vodstvo stranke v svoje roke. Z 200 ljudmi lahko osvojimo vso pokrajinsko predstavništvo stranke. On (Achenbach) me hoče nastaviti za generalnega sekretarja.« Istega dne je tudi zapisal: »Mislim, da Adenauer v sedanjem položaju ne 'predstavlja najslabše rešitve za nas Narodu, ki so mu vzeli narodno samostojnost in s katerim upravljajo visoki komisarji, so po trebni ljudje — figure, ki v njihovem imenu nastopajo razne skupine.« Kako kratko in jasno: figure! In ta figura kancler Adenauer se je po Naumannovi aretaciji razhudil nad Angleži in dejal, da »ilegalno delo sedmih ljudi, za katerimi stoji še nekoliko desetin drugih, ne predstavlja nevarnosti za Zvezno republiko.« Druga figura, notranji minister dr. Robert Lehr (nekdanji vodilni nacist in zagrizen nasprotnik nemških delavcev) pa je dejal, da mu je bilo nacistično delovanje Naumanna in njegovih somišljenikov znano, ni pa temu pripisoval nobene važnosti. Ministri Adenauerjeve vlade niso zastonj »potrebne figure« v temnih načrtih namških nacionalsocialistov. Visoki zaščitniki: bog in velekapital Obrnimo nekaj strani Naumanno-vega dnevnika. Takrat ko je prvič obiskal Naumanna se je Achenbach hotel zriniti na stolček ministra za gospodarstvo v pokrajini Severna Reina — VVestfalija. Njegovo kandidaturo so podprli nekateri kapitalisti. Naumann je o tem zapisal: »Verjetno industrialci Haniel, Schpringorum in drugi podpirajo njegovo kandidaturo, a Pferdmenges in Roisch, kot vse kaže, podpirata Krščansko-demokratično unijo«. To mu je dejal Achenbach potem, ko mu je povedal, da se bo zavzemal za njegovo denaeifikacijo in obljubil, da čez nekaj tednov ne bo nihče več govoril o denacifikaciji. Potem pa se je Naumann kot dober kristjan spomnil še boga in ga ponižno poprosil za pomoč: »Daj bog, da bi bilo tako.« ... a to sem jazJ V Diisseldorfu živi Arno Brecker, nacionalsocialistični kipar. Naumann ga je obiskal in potem zapisal v svoj dnevnik: »Govoril mi je, da pozna samo enega človeka, ki bi lahko bil gospodar položaja; a to sem jaz. Samo jaz bi lahko izdelal program, v katerem bi bilo vse, kar je bilo dobrega v preteklosti in kar odgovarja današnjemu položaju. Moral bi se skriti v samoti in delati ...« >Krog gauleiterjev* in njihovi nameni To je bilo 20. avgusta 1950. leta. Naumann ni izgubljal časa. Zbral je okrog sebe stare vodilne naciste in tako je nastal »krog gauleiterjev« Razen tega pa je razpredel svoje niti v vseh desničarsko usmerjenih političnih skupinah, a najbolj se je zanimal za Svobodno demokratično stranko, ki jo podpira velekapital Doživel je nekaj prvih zmag. Užival je Spoštovanje in nadisti so ga začeli priznavati za voditelja. Bil je vodja gibanja, ki ni imelo članov s član- skimi izkaznicami, a kljub temu je njihov politični vpliv bil zelo močan. Bil je voditelj — ftirer — grajal je, ukazoval, svetoval. . . Kot pajk je omrežil mnogo strank in strančic. A »odločilni trenutek še ni nastopil«. Novembra meseca 1952. leta je govoril »krogu gauleiterjev«: »Osvojiti moramo položaje. Postopati moramo zelo spretno in dovoliti, da nas odkrijejo šele takrat, kadar bomo dovolj močni, da bomo odbili njihove napade. Ljudstvo naj se organizira po poklicih. Ustanoviti je treba vojna združenja, združenja majhnih trgovcev, beguncev, davčnih obveznikov. . . Govoriti moramo v občinah, bojevati se za mesto občinskega predsednika, ustanavljati nove občinske ustanove, prodirati v pokrajinske organizacije te ali one stranke — prodreti moramo v vse veje javnega življenja in ko bomo uspeli, takrat bo nastopil trenutek za ustanovitev Fronte enotnosti; takrat bomo lahko rekli, da obstoja neodvisna Nemčija . . . Ustanovimo močno skupnost, ki bo štela nekaj sto ljudi in mi bomo.postali sila, ki za sedaj res še stoji v ozadju ali nekega dne bo omogočila popolno uveljavljanje tistih idealov, za katere so padali naši tovariši.« Načrt je torej dokaj spreten. V meščanski demokraciji klerikalnega tipa, ki jo je uveljavila v Zahodni Nemčiji Adenauerjeva politična skupina — tudi izvedljiv. V buržoaznih strankah nacisti ne gledajo nasprotnikov, ampak ugodna tla za delovanje. Le socialdemokrat je jim odločneje nasprotujejo., jih nočejo spejemati medse, zato je tudi njihova protisocialistična propaganda tako zelo žolčna. Vsak, kdorkoli jim nasprotuje, je »komunist« in v splošni »protikomunistični hajki« sprejemajo njihova protikomunistična gesla tudi buržoazne stranke. Stran s starimi metodami Stare metode za dosego nacističnih ciljev ne veljajo več. Današnja Nemčija se razlikuje od one pod weimar-*~ko republiko. Naumann takole ugotavlja: »Stara stranka se mora za nekatere uspehe zahvaliti zastavam, govorancam, spoštovanju Ftirer ja . . . Vse to je bilo potrebno, da povečamo navdušenje, ki je omogočilo, da smo izvršili velika dela Ti zunanji znaki so bili tedaj neobhodno potrelDni, ker so bili povezani s simboli tedanjega časa. Če Blicher (eden izmed vodilnih nacistov) poskuša, da s pomočjo svojih poznanih ceremonij povzroča navdušenje, potem je to prav tako neumestno, kakor nemška himna po govoru kandidata Nemške stranke De-nichweilerja v Diisseldorfu, ki ga je poslušalo 150 ljudi.« »Mi nismo neofašisti,« nadaljuje Naumann, »kar je bilo nekdaj, je za nas preteklost. Mi hočemo razviti dalje idejo nacionalsocializma. Potrebujemo nove pojme, nov stil, nova gesla, če hočemo uspeti.« Ne bi se strinjal s tistimi nemškimi politiki, ki trdijo, da taki načrti niso nevarni. Dokler so se nemški nacisti zadovoljevali s starimi preživelimi Hitlerjevimi gesli, ki jih ljudstvo ni sprejemalo, ker je na svoji koži krepko občutilo njihov konec, toliko časa nemški nacizem res ni bil kdovekaj nevaren. Danes pa je stvar drugačna. Gibanje za preporod nemškega nacizma, katerega glavni zagovornik je Naumann, je zajelo dobršen del starih nacistov in nova gesla, ki vsebujejo nacionalne pa tudi socialne težnje nemškega naroda, niso tako nedolžna, kot se zdijo klerikalnim veljakom. Nacisti in parlamentarne volitve Naumannov dnevnik vsebuje tudi nekaj misli novega ftirerja o bodočih parlamentarnih volitvah. Takole pravi: »Prihodnji parlament bo prehodni in verjetno zadnji. Če je potrebno preprečiti prihod socialdemokratov na oblast, potem volite Svobodno demokratično stranko in druge stranke, na katerih listah bodo kandidirali nekateri dobri patriotje. Če pa želimo, da tudi naši predstavniki pridejo v parlament, potem moramo s pomočjo neke skupine na »listi neodvisnih«, kandidirati naše prijatelje. (Naumannova kandidatura kaže, da so ubrali to pot.) Tako bomo videli, koliko glasov imamo, naša predhodnica bo prišla v parlament, osebna varnost kandidatov bo zajamčena, ker bodo kandidirali na neodvisni listi.« Taka oprezna politika bi težko žela neuspeh. V kratkem času se je nacistom posrečilo, da so pridobili odločilen vpliv v Svobodni demokratični stranki, v Nemški skupnosti, Delovni skupnosti nacionalnih skupin. Nemški Reichs-partiji, Zvezi Nemcev predanih domovini in v številnih organizacijah bivših vojakov in esesovcev. V vseh teh organizacijah je okrog 20 ®/e vo- livcev, torej dovolj za »prvi udarec«, kakor imenuje Naumann sedanje obdobje nacističnega delovanja. In če še vemo, da imajo nacisti v rokah veliko časopisov, ki skozi politične, kulturne in celo športne vesti prodajajo nacistično ideologijo, potem spoznamo, da predstavlja nacistično gibanje, ki ga je vodil Naumann, resno nevarnost za Nemčijo in v končni obliki tudi za Evropo. O prijateljih po svetu, da o Mc Carthyju sploh ne govorimo Razen pristašev v Nemčiji pa si je nemško nacistično gibanje pridobile nekaj somišljenikov tudi v drugi a državah. V španskem fašizmu ima.io dobrega prijatelja; tam so imeli ne* koliko časa Skorzenyja. ki je skrbel za povezavo med Francom in glavnini nacističnim štabom v Nemčiji. Vdova Lucht, imenovana »Sliki«, je skrbela za povezavo z belgijskimi nacist-Naumann je nekajkrat potoval v Pariz in tam razpravlja! z nacistični usmerjenimi Francozi. V Kairu žh'1 nekaj nacističnih veljakov — voj n m svetovalcev v egipčanski vojski, K1 so si dopisovali z Naumannom. Razen zgoraj naštetih nacističnih skupin pa nemški nacisti najbolj c®7 nijo nazadnjaško skupino v ameriški republikanski stranki. V sedanjem P°' ložaju jim tudi lahko največ pomaga* Naumann veruje v »ljudske tri hunski lahko uničijo najmočnejši kapital?* Za takšne »tribune« smatra pokoj* nega Tafta in senatorja Mc Carthv.la' Takole pravi: »Taft in ljudje, kakršen je Mc Carthy so začeli boj, pri Ka' terem mi ne moremo stati ob strani* Potem snubi ameriške nazadnjak®-»Le skupno z Nemčijo bi lahko odpravili vse težave v svetu — amPa* samo z Nemčijo, ki jo vodijo zanesu1' ve, močne nacionalne sile tega naroda (torej nacisti).« Tako je torej z nemškimi nacist1* Napreden človek se resno zamisli na delovanjem Hitlerjevih naslednikov Tega pa nemški klerikalci niso storil • In težko, zelo težko, če bodo spl® kdaj kaj resnejšega ukrenili proti Pr. cistični skupini. Le socialdemokrata odločneje nasprotujejo nacizmu k\ sovražniku nemških delavcev in nem ške demokracije. In kolikor močnejs bo nemško delavsko gibanje, kolik® enotnejše, bolj politično in revoluci narno bo nastopalo, toliko več D upanja v hitrejši konec nacistične d varnosti v Nemčiji.