jst. 375 MMfti iflbM t ptnr «1' j ot v Trstu, v nedeljo 18. novembra 1934. Posnezn Številka 20 Letnik XILX (t^ja, iivcetnfi pon^djd, vmk d-'' riandik« AiKktgi SI 20, L B&d ^opie. Dopte /a. Nefrsalrirtna plFira se ne sfrejemsjo. rokopM k - Odfovoral urednik: Prof, F. Peric — Lastnik Uskanvi Tis* tiskani« Edinost Naročji«! gnala za ir.«sec L 7.-^3 mesece polisi« L 3X— la celo leto L — 2i inozemstvo mesečno 5■ Teieion urednifiva la oprave 11-57- EDINOST Brokostl številke v Trsta ln okoiid po 90 cent — Oglasi m računajo « nt kolone (77 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 od sabvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi dcnirnlh uvodov mm po L S — MaM oglasi po 90 cent beseda, najmanj pa L X — Oglasi, naročnina In reklamacije se poiiljijo iskljnčoo nprav* Edinosti, v Trsta, rtiča s* ftančiška AslSkega itev. 90, L aadstfopfe. — Telefon medniitva In npmvo U-A Obreko^alcem Kdor prevzame javne naloge, jih ne zamore vedno omejiti po svojih, močeh in svojem času. Druga potegne drugo za seboj, vse vkupaj pa zajamejo javnega delavca Jkakor v vrtinec, iz katerega ni več rešitve. Kadar je nalog preveč, a moči in časa premalo, se mora zgoditi, da javni delavec eni ali erugi nalogi ne zadosti. Niti mu ni veano mogoče izbirati in razvrščati svojih nalog tako, da bi bile, če je že ireba, prikrajšane it tiste, ki so najmanj pomembne in nujne. Tako se gccH tudi meni. Tu ne bom govoril o drugih nalogah, a med naloge jav-inega delavca spada tudi ta, da brani svoje de^o proti nerazumevanju in obrekovanju. To je namreč ne w.ma njegova pravica, nego tudi akgova dolžuost. Ne gre toliko za njegovo osebo, za njegovo čast, kolikor za upravičenje in utrditev javnega zaupanja, brez katerega ne more posameznik irajno uspešro delovati in mora politična organizacija, ki je temelj njegovemu delovanju, prej aii slej razpasli. Priznavam: to svojo nalogo, obrambo svojega javnega dela proti nerazumevanju in obrekovanju, sem doslej preveč zanemaril. In vendar, vkljub škodljivim posledicam, se ponašam in se bom vedno ponašal s tem, da sem svoje skromne moči in svoj prekratko odmerjeni čas prej in rajši posvečal drugim nalogam kaker pa našemu domačemu boju. Danes pa moram vendar vsaj toliko izpre-govoriti, kolikor je neobhodno potrebno. KHka, ki se je vgaezdila v goriškem po-Ktičncm društvu pod ugrabljenim imenom «Edinosti», me napada v svojem glasilu «M alem listu*, ob več ali manj sramežljivem spremljevanju «Goriške stiaže», radi •^Jadranske banket in njene naslednice «Bpnke adriatike^. Očita jo mi, da sem bil za banko proti našim zadrugam in da sem tudi jaz temu kriv, da izgubi na^e ljudstvo ob polomu nesrečne banke par milijonov lir. Na to očitanje odgovarjam, da je lažnivo in obrekljivo in, da so tisti, ki rabijo < Mali Ust-* in «Goriško siražo» za Širjenje lal_ib oči'kov, lažnivci in obrekljive!. Resničnega konflikta interesov med našimi zadrugami in hanko v vprašanju onih 16 milijonov, ki jih je dala italijanska v I a. da, takšnega konflikta namreč, da bi se bil jaz mogel in moral odločiti za zadruge in proti banki ali narobe in up'ivatt za eno stranko preiti drugi s kakršnimkoli praktičnim uspehom, sploh ni bilo. V tem tiči prava zmota, kolikor gre za nerazumevanje, h prava zloba, kolikor gre obrekovanje. V svojem članku <-o» izmenjavi in šestnajstih milijonih*, v «EdinostU od 15. aprila 1923., sem razložil vso stvar in nihče ni nikdar in nik er ovrgel m-ejih stvarnih trditev in zaključkov. Napisal sem tisti članek v obrambo nobene banke, ne Jadranske banke ne Ljubljanske kreditne banke, (kajti šlo je za nbe), nego v obrambo resnice in svarilo našemu l>'>istvu proti fanatičnim »avajalcern in den? rgo&om, ks jim ni Edkdar dovolj nesreč, da bi radi njih večali zbeganost in razpaljevali ogorčenje in sovraštvo. Da je dovoilj prostora, bi prosil uredništvo, naj ponatisne ves članek še enkrat. Kakor ga je takrat narekovalo moje prepričanje in so ga odobravali moja vest in možje, ki jim ni za drugo nego za resnico in pravico, tako se jaz danes ž njim ponašam. ker ga ni zlahka bolj jasnega dokaza, v primeru roti očitanju, da se nista z enakim uspehom zavzeli za koristi naših zadrurf in s tem za koristi njina dolžnih srbskih, hrvatskih in slovenskih zavodov. Težave takšne akcije -so za razumnega in objektivnega presojevalca na dlani. A vznemirjati naše ljudstvo, ki ima itak pretežke skrbi, in ga begati, Češ ta in ta denar je bil namenjen tvojim zadrugam in se jim je odtegnil v korist bogatinov, — denar, ki je bil že od začetka namenjen v sanacijo dveh za narodno gospodarstvo vendar ne brezpomembnih denarnih zavodov, s katerima je vendar tudi zvezano naše narodno ime in neka) našega interesa, to po moji sodbi ni prav. Zaključujem te vrstice z izjavo, da jih nisem napisal v polemične svrhe, ne za •efce, ne proti nikomur. Napisal sem te vrstice zato, da po srvojih zelo skromnih močeh in po svojem poštenem prepričanju poučim našo javnost o resničnem stanju vprašanja.* Zakaj' mi «Goriška straža* očka prav samo 13 milijonov za »Jadransko banko* m ne »udi treh za »Ljubljansko kreditno banko*? Zakaj mi očita opozorite v na nase narodne ime in na naše interese samo glede prve in ne tudi glede druge? Če ni bilo nič našega narodnega imena in našega interesa pri stari « Jadranski banki*, zakaj je potem «Mali list* posnemal po nekeig, hrvatskem listu očitanje, da smo našo banko prepustili fašistom? Drugo očitanje je še bolj gorostasno. Ne more biti v zvezi z drugim nego z reklamo, ki si jo je »Banca Adriatica» delala za drag denar z oglasi v »Edinosti*. Koliko neumnosti in podlosti je hkratu v tem očitanju! Mari so poštenjaki okoli »Goriške straže* in «Malega lista* odklanjali oglase »Banke adriatike*, ker so vedeli, da banka slabo stoji, ali iz drugih vzrokov? Če so vedeli za .slabo stanje banke, potem je njihova krivda, da so molčali in dopuščali, da se naše zadruge in naše ljudstvo lovijo dalje na limanice. če pa niso vedeli za stalno stanje banke, potem morajo dopustiti vsaj možnost, da tudi uprava «Edinosti» ni vedela za to, in tej priznati pravico, da zavrne njihovo očitanje kot obrekljivo. Če pa so odklanjali ogTaise iz drugih vzrokov, kakšno pravico imajo po-tem se biti na prsa, češ, mi smo hoteli ljudstvo obvarovati škode?! Moje mnenje o oglasih je na kratko sledeče. Ako je oglas po vsebini dopusten, potem je njegova uvnstitev zgolj poslovno vprašanje. »Goriška straža* prinaša oglase «Ljubljanske kreditne banke*. Ne banka ne javnost ne pripisujeta temu tega pomena, da bi bilo upravništvo, ali celo uredništvo, nikar izdajateljstvo lista pretipalo banki vse stanje in poslovanje in imelo jamčiti za banko. Ko bi prelistah stare letnike vseh slovenskih ča:sopisoiv brez razlike stranek, koledarje »Mohorjeve družbe* in druge podobne publikacije, kto^ico oglasov medtem propalih podjetij bi našli, ki so morda razne »vo$e diJgove napravila prav na podlagi teh oglsjsOvl In vendar se ni še nikomur bila morala?! Tu se ne spuščam v vprašanje, koliko je napadanje denarnih zavodov in drugih gospodarstvenih naprav sploh koristno, posebno v obliki, ki se je med nami udomačila. Tu vprašujem le to, aH se prati sprejemanju oglasov uveljavlja že sama možnost, da bi mogli uplivati na oisanje teta, torej neka vrst inkompatibilnosti: potem bi za povsem in na vse strani nezavisen list morala veljati glede vseh oglasov; — ali se pa očita »Edinosti*, da so prav •samo oglasi «Banke Adriatike* zar^s uplivaK na njeno pisanje, — potem naj se pa to tudi določno z dejstvi razloži in dokaže! Drugače gre za prazno in t svoji zlobnosti podlo podtikanje. Za danes naj bo dovolj. Dr. Joofip W0f an. Poslanska zbornica sovanje o zunanji politiki vlade On. Giolitti glasoval proti vladi — Proraiun zunanjega ministrstva sprejet Rim, 15. V zbornici se je danes nada-1 jih je sklenila njegova vlada z rnozemjkimi 1 je val a razprara o proračunu zunanjega državami. Glede Reke omenja, da danes ministrstva. Državni podtajnik v prosvet-1 obstoji vprašanje, kako naj se prtstanisce nem ministrstvu on. GiuJiano zagotovi po- j gospodarsko dvigne. Glede Nemčije je on. slancu Bertacchi, da bo prosvetno mini-: MussoOini izjavil, da je Italija naklonjena strstvo poiskrbelo, da se zberejo zakoni in pristopu Nemčije k Društvu narodov, ukazi glede premeščanja ljudskošolskth i £a podpredsednika zbornice je bil izvo-učiteljev. On. Bertacchi toži, da so sedanji j jj^ OJL Paohicci z 286 glasovi, praznih je predpisi glede premeščanja teh učiteljev' ^^ ^^JdanUi 25 glasovnic; za tajnika pa zelo pomanjkljivi in da povzročajo zeio OIL Manaresi z 285 glasovi, praznih 29 gla-velike neprilike, Šolski skrbniki bi morah govnic. On. Paohicci ^ride na mesto on. imeti več oblas-U glede prepevanja vseh Orandija, ki je postaj državni podtajnik. onih okolnosti, ki jih ni mogoče navesti na kakem seznamu Predsednik naznani, On. Mussolku odgovori kot visoki ko- ^^M^St pL>«ostjo vstane misar za zrakc£k>vstvo J^T'Oolitti, ki izvaja v glavnem naslednje: na vprašanj glede zadnph letalskih ne-, ylada zahtevaIa ^„pnico samo z ■sreč {Znano ,e da se v zadnjem ca*u.zelo, ^ ^^^ p^litikjo, ^bi g^ovaJ množijo nesreče z vojaskamJetaJi, ki vlado k^paje Zbornica pozvana, da htevajo skoro vedno kako človeško žrtev.; } vsej vladni polttiki, torej pred- 5>lr^vnn v^ r-a^rvnisie tiiA vi a A omazno. s ' . .. - ___•• • .j- vsem o notranji, mora izgovoriti tu l5vojih prednikov. Giolittija to ter izjavi, da bo o tem vprašanj razprav- * P zgodovina bo pokazala kdo ima l>al obširneje pri razpravi o proračunu za ^ italijanskim narodom naj se ne zrakoplovstvo. Na visokega Wisa^a ,e ^ več, kakor da ne bi bU vreden stavil vprašanje le, da bi se na ta naern P ^osti, ki jo je vžhal vedno. (Mus-branil pred napadi javnega mnenja ^ P y U ^^ ■ imel obsedna Pri razpravi o proračunu zunanjega mi-! ^ . , ^ ' nisir>tva sta govoiila o zunanji politiki on. s anja.*j ....... - ~ " - — Nato je on. L)elcroix izjavil, da bo sicer Suvich in on. Bastianini. On. Marchi Gio- . , vanni in Dudan sta se odpovedala razvija-! glasoval za vlado, a hoče vendar podati nju dnevnih redov. On. Insabato, Broccar- j kra.tko ia odk>čno izjavo. Strinja se sicer z di, Sandrini in Ciano so predložili, vsak1 Mussohmjem, da tvon zunanja politika svoj dnevni red, v katerem se več aH manj važno vprašanje, vendar pa obžaluje, da hvali zunanja politika fašistovske vlade in bo zbornica glasovala o splošni politiki predlaga sprejem proračuna. ne. d\bl Se pre? D razpravljalo. On. Mussoltm trdi. da se je le redko kdaj Podrobnejše bo o tem razpravljal pri raz-vršila tako temeljita razprava o zunanji Pravi o proračunu notranjega mimstra. politiki ob tako velikem številu poslancev. Kritike je on. Mussolini rad poslušal; ni res, da so vsi poslanci izrazili zadovoljstvo z zunanjo pclitiko. Trditev on. Alfierija, da je zunanja politika fašistovske vlade originalna, ne drži. Zunanja politika fašistovske vlade je avtonomna, to se pravi, da sedanja vlada ne vpraša za dovoljenje drugih velevlasti, ali sme storiti kak gotov korak na polju zunanje politike. On Mussolini našteva še enkrat vse pogodbe, ki Predsednik stavi na glasovanje dnevni red on. Sandrini-ja: Zbornica odobrava zunanjo politiko vlade in preide k dnevnemu redu. Od 347 navzočih se udeleži poimenskega glasovanja 121 poslancev«, vzdrži se jih 26 (med njimi on Finzi, Forni Cesare, Gaspanotto, Orlandoi, Paratore, PasquaIino Vassallo); za glasuje 315, proti 6 (on. Fazio, GioHtti, Poggi, Rocca Massi-mo, Rubilli in Soleri). Vlada je stavila na glasovanje vprašanje zaupnice. Veliki »rotUoiBevttkt proces 320 oseb pred sodniki . Bivši komunistični poslanec Tomp obsojen na smrt - Obsodba se izvrši danes REV AL, 15. Pred nekoliko dnevi se je pričel tukaj proces proti boljševiškim agi-tatorjem, ki so obtoženi proiidržavne propagande na letonskem ozemlju. Ker je obtoženih 320 oseb, se lahko x. _ .. _ kultur0i z načelom človekoljubja, pa «Treba je dvigniti ugled zmagovite Italije; tud. ^ Pravim človeškim zakonom In vsako Italija ne sme sedeti več v zadnjem kotu ,prosimof J^e je tu logika? Jaz sem n. pri vratili na zavezniških konferencah,» pr ^^ krvavo razžalil in mu storil na,hujšo »o vzklikali fašistovski državniki. Fašisti krivico- In ker ie žal>ni reag.ra!, ga kHčem kom odpotoval oddelek «Kolašev» do Dolenje S2r^ naj se zberejo ob 9. uri pred gostilno pri Braniče in žal je gotovo vsem onim članom, j .Remeni hiši«, kjer se bo določil cilj. ki so se ustrašili slabega vremena. Kolaši so j g, D. Adria. Danes iako interesantna tekma pri tem izletu obiskali svojega nekdanjega metj družino Hazene «Iride» z Reke in družino marljivega člana in pevca gos. Lojzeta Lis- «Adrije» na društvenem igrišču Via Calvola jaka, ki se je pred kratkim zopet preselil iz -nasproti stolpu LIovdovega arsenala. Hazena-Trsta v Branico na obsežno posestvo, ki ga je tekma ženske družine sef prične ob 15. uri. podedoval po svojem pokojnem bratu. gosp. Ob 14. uri se bo odigrala moška hazenaška Lisjak in njegova cenj družina so nas tako lju- ttkma med moštvom M. D. Prosveta in moško bežnivo in gostoljubno sprejeli, da si niti od družino S. D. «Adria*. Tekma je združena z daleč nismo pričakovali takega prejema. Dasi velikimi stroški in prireditelji upajo, da bo razredčeni vsled nenavzočnosti vseh pevcev smo vendar zapeti marsikateri d>or v splošno zadovoljnost Braničarjev, ki so prehajali poslušati. Zlasti je bil to dan vesel;a za našega Lojzeta Lisjaka, ki je pristopil v «Kolo» kot ustanovni član- Srečni in zadovoljni, polni hvaležnosti gosp. Lisjaku in cenj. jakobu fižola, krom- oni sloves, kt vživa pred svetom 11 tmrn- ^ ^ koruze in ječmena 1277 kg., etri menijo, da krivice, ki s<* pti do danes frarovaii ^ Komenci 382 kg, Malodolci 95 prizadeli narodnim manjšinam, ne pridejo presercj 96 kg, Sečani 361 kg, Tomačev-v Svet' Ijani 163 kg, in Volčjegrajci — čeravno hudo Dotvs ki tfa ie poslal pred nekaj dnevi prizadeti vsled toče — 178 kg. Razen tega še J^ki nofm£ de ^Ilervill'e pari- L 19-80 h katerim ^ dodal g. Modrijan L 5.-, Ikemu Hstu «Temps» iz Nemč^ dokazu.e da ne ^ ^^e^olemale komensko in popolnoma nasprotno. Omenjem n<™ Na> b ^ otročičem. Zavednim Ko- pravi, da sov zadnjem času. vsi nemški hsti ^ ^ ^^^ t£>liko ^ polni člankov, v katerih «e popisuje posto- kodu§ni (lar kakor za vzvišeni zgled človeko- • _ f ■?!__l___—1-__t/ t •« rvr rt t €> m _ . « i i * C1_____ Gsnlilvo zavednost naših Krsševm I Iz tržaškega iivflenla Koncert pri Sv. Jakoba. Nocoj ob 20. uri ^ tatinskega dnevnika. Neznani zlikovci so točno priredi Pevsko društvo -Ilirija« v Trstu: ' predvčerajšnjim vtihotapili v stanovanja Campo S. Giacomo, 5 v dvorani »Delavskega j javnega uradnika Ivana Gubernali, stanujoCe-konsumnega druStvai« koncert s sledečim spo- ga v ^ici Toro št. 16, ter ukradli za 700 lir pe-redom; 1. A. Lajovic: Pastirčki, 2. A. Lajovic: riia in 0b!ek. BLiia, 3. Dr. G Krek: Idila, mešani zbori. 4. Dr. j _ jz sobe Marije Marangon, najerrnice v B. Ipavec: Čez noč, 5. E. Berow: Podoknica, javni hi§: v ulici S. Filippo št. 2, je predsinoč-baritnn solo Angel Kobau. 6. E. Adamič: Kje zmanjkal dežni plašč, vreden 350 lir. Ma- si dragi? 7. St. Premrl: Rože za Marijo, 8. E. rangonoVa je prijavila tatvino na policijskem Adamič: Jurjevanje, mešani zbori. 9. E. Ada- fcomisarijatu v uKci Sanita. mič: Ljubica vstani vpihni luč, M). E. Adamič: j ge 0 skrivnostni smrti mlade služkinje. Vče- Vanč zelenka jaše, moška zbora. — Odmor. — : raj preri gledovalec računov, 1 brigadir, 2 karabm rja in 1 civ lno oblečen policijski agent. Urez ko- pomazani ali pa odstranjeni (kakor pri nas Volaričev v Kobaridu!); celo verouk se vrsi v italijanskem jeziku. Tirolska propagandna sekcija naznanja, da bodo te pritožbe predložene Društvu narodov. Članek, ki ga je prineslo kakih 50 nemških fcstov zaključuje: ^Fašisti lahko* ponižajo tirolsko ljudstvo in ga napravijo bolj ne-■rečnega kakor so vsi zatirani Nemci, toda nikdar se jim ne bo posrečilo poitalijančiti to pleme čistih Nemcev!* Tako je fcorej pisalo okoli 50 največjih nemških dnevnikov in po njih je pisal tudi najuglednejši francoski list -«Le Temps». Tako skrbijo razni ministri kakor Časa ti (Gentile), Federzaoi, OvigKo ttd., da se dviga ugled Italije v inozemstvu. Poglavje o dvoboju > Znani poslanec Farinacci je zaslovel v italijanskem svetu po svojih izpadih napram vsakemu političnemu drugomišljeniku. Kdor ne Kisli v vsem tako, kakor on, ni pardona zanj pri g. Farinacciju Naravno ie torej, da prihaja •vuk hip v spore, sedaj s tem, sedaj z onim. Sedaj je v hudem spopadu z ravnateljem lista «Giornale d'Italia», vplivnim novinarjem, Vit-torio Vetturi-jem. Farinacci pa je odločen mož In posega, ko se je spri s kom, po skrajnem •redstvu: poziva na dvoboji Ima pa pri tem to smolo, da se nočejo dvobojevati z njim! Tako je tudi Vetturi odklonil Farinaccijev poziv na dvoboj. Svojo odklonitev utemeljuje ▼ «Gior-eale dltalia« z vrsto navedb, ki po njegovem mnenju iemljeio Farinacciju pravico do zahte- Vesti z Goriškega ral za Trst novo, močno in efektno enem dejanju: »Viharji duše*. Nastopijo najboljše moči dramatičnega esembla. Nudil se nam bo torej večer kar najlepšega umetniškega užitka. Razno ličnost sporeda je jamstvo vsakemu, da bo pri tej uprizoritvi res z zadovoljstvom sledil točki za točko. Blagi namen prireditve pa naj bo vsakemu v bodrilo, da pride v nedeljo 23. t m. v dvorano DKD pri Sv. Jakobu. Martinov večer priredi danes Svetoivsoska 1 ie več časa s strahom in trepetom pri a-podružnica šolskega društva v otroškem vrtcu kovali to tužno vest, kajti pokojnik je bo-pri Sv. Ivanu v korist refekcijt otroškega vrt- j lehal na neozdravljivi bolezni, vendar je ca. Začetek ob 20. uri. ' ■---------!---*1«« Obtožba Antona Bressana. Kot smo poročali v četrtkovi številki, je bil radi Št ran carje ve ga umora obtoženi Antoot Bressan izpuščen na svobodo, ker ni bik« dokazov, da bi bH on umoril oetrom« raaal Antona Štrancarja. Svojo oprostitev jo An' ton Bressan do&egel s tem, da je konečmal razkril razne skrivnosti ter dvignil svojo obtožbo naravnost proti goriškemu pod/ prefektu Nicolotti-jn. Tako je poročal iin« ski «Giomale d'ltalia», ne da bi povedai. kako se oglasi Bressanova obtežba proa goriškemu podprefektu. To skrivnost je razkrila četrtkova doba*, ki prinaša pod naslovom »Pilat it» Ijtidstvoo ttovodobarsko glup članek obrambo goriškega podprefekta. Toda zji danes nas zanima samo Bressanova obdolži t ev goriškega podprefekta, ki naj bi bil« glasom «Nove do>be» sledeča: a) da je (Sressan) dobil orožno dovoljenje od goriškega podprefekta; b) da je geriški podprefekt dal navodila, da naj se le nasilno postopa, ker ga bo itak on kril. Glasom «Nove dobe/ se je pokazala ta obdolžitev državnemu pravdništvu tako fantastična, da g. Nicolottiia sploh niti zaslišalo* ni. Mi sicer ne moremo vedeti. aH so ob dol žrtve resnične ali ne, toda za sedaj stoji dejstvo, da je pi^al «Giorna1e d'Italia», «da gre za škandal ki nr pokopan, ampak samo odložen». iz Delpinovega pašaiika. Goriška dežela je razdeljena pod modrim videmskim vodstvom v okraje, v katerih neomejeno ^Gospodarijo in stralvujejo ter vzgajajo sicven-sko ljudstvo v* italijanskem duhu razni paše, begi in age. Tako imamo v Brdih pašalik zdravnika Armando D'Ottonc-ja( ki se je nedavno spremenil v viteško okrožje. V vipavskem okraju pa pašuje zdravnik dr. Delpin, katerega 90 dosedaj bližje poznali m še bolj občutili naši Vipavci, toda pred dnevi se je preplavil s slapenskimi dogodki med vsem slovenskim ljudstvom v Italiji. Kedaj ba dr. Delpin za mnogoštevilne zasluge, ki si je stekel v Vipavi, postal vitez italijanske krone, kakor je to postal njegov tovariš Arman-do D'Ottone, nam ni znano. Skoraj gotovo, da se v kovačnici prefekta Nencetti,ja in posl. Pisenti-ja tudi za njega kuje viteška sablja. Sedaj pa čujte, ljudje božji, kako strahovito vest prinaša iz njegovega pašalrka včerajšnja «Voce di Gorizia»: V nerieljo «e je vršila v Vipavi prctiitalijanska prhedt-tev, ki je bila organizirana v kcrrst slo-veruskih iredentističnih beguncev. Cisti dobiček prireditve je bil namenjen za propagando v inozemstvu. Varnostna oblast ie uvedla preiskavo. Nam pa je znano sledeče: V nedeljo je uprizorila mladina vipavskega rzebraže-valnega društva narodno igro «Zaklad« v dvorani gospe Hrovatinove in čisti dobiček 1 je bil seveda, kakor povsod drugod, name* s njen društvu samemu. Povsod širom naše ' dežele se prirejajo take vrste prireditve. I Proti tem prireditvam naših dustev se je povsod mnogo rovarilo, toda dosedaj se še ni našel nikjer tak podlež, ki bi bil v stanu dvigniti tako gnusna obtožbo proti kakemu iz naših društev, to -se jc prvič zgodilo v središču Dc'pinovega pa^al'ka. Tudi mi zahtevamo, da se uvede in izvede temeljita preiskava, zahtevamo pa tucli, da se podlega denuncijanta in proa okaterja strogo kaznuje ter izloči iz srede našega ljudstva. Zaivoritev škofovske gLmnari'e. Z odlokom kr. šol. skrbništva v Trstu je bila v četrtek zatvorjena škcfovska gimnazija, češ da se nT vrdstvo šole ravnalr> po predpisih raznih kr. dekretov. Avtomobilska nesreča. V petek popol-dne se je vozila iz Idrije proti G-crici komisija za kolavdacijo cest, obstoječa vz Alojza Pabcr z Gorice, Lutman Mohorja tudi iz Gorice in učitelja Franca Mermolje iz Sv. Križa pri Ajdovščini. Avtomobil je vodil 25letni šofer Anton Rusjan iz M ose. V bližini Idrije ob Bači jim je prišel nenadoma nasproti voz, kateremu se je šofer hotel izogniti in se mu je tudi izognil toda v istem trenutku mu je odpovedalo- krmilo in avtomobil je zavozil v visok kup grušča. Mermolja je v^'ed sunka zletel iz avtomobila m si zlomil spodr/i del desne noge ter* se ranil nad levim očesom, med-Smrtna kosa. V petek ob 11. uri zvečer tem ko so ostali trije zadobili razne lahke je preminul po dolgi in mučni bolezni g. j poškodbe. «Zc!eni križa je prepeljal vso Ivan Kačič, ravnatelj goriške podružnice četvorico v Gorico in sicer g. Mcririoljo^v »Ljubljanske kreditne banke». Čeravno so goriško bolnico, kjer boi moral ostati kakTn njegovi mnogoštevilni prijatelji in znanci naše občinstvo znalo to upoštevati in se tekme udeleži v velikem številu, ker s tem tudi pokažemo Rečanom, da se tudi naš narod zanima za sport — kakor dragi narodi. Nogometna tekma ml. dr. ^Zarja» iz Rojana: S. L K. iz Magdalene. Danes popoldne se vrši na prostoru ljudskega zabavišča v Roianu, Na zdarl — «Ko- , ^v. M. Magdalene. Začetek točno ob 15. vol- ver ter se ustrelil'v prsa. Prihiteli so ljudje in nekdo je poklical telefonično na pomoč zdrav- Kdor se hoče prebiti par veselih uric, naj n« pozabi PODLISTEK. Collma: BREZ IMENA (170) Roman. mentarja! Čehoslovaška priznala svojim državljanom avstrijsko vojno posojilo Čehoslovaška republika je z zakonoma z dne 30. septembra t. 1. kcmčnoveljavno rešila vprašanje priznanja vojnega posojila. Čehosiovaški državljani morejo pod določenimi pogoji podpisati s svojim avstro-ogrskim vojnim posojiloro IV. posojilo čeli oslo vaške republike, ako položijo 75% nominalnega zneska istega v čehoelovaških kremah. V tem slučaju dobijo vrednotice IV. čehoslovaškega državnega posojila, ki se bo obrestovalo po odnosno po 5V2% za 75% položenega vojnega posojila, oziroma za v gotovini vplačano vsoto. Samo tisti lastniki obveznic vojnih poeo-jl, kateri prebivajo najmanj od 1. januarja 1924 na ozemlju čehoslovaške republike in katerih premoženje ne presega 25.000 če-hoslovaških kron, morejo dobiti pod določenimi pogoji za 15% zneska podpisanega avstro-ogrskega vojnega posojila državne obveznice po toda le do nominalnega zneska 125.000 kron, ne da bi pri tem morali vplačati nika k znesek " gotovini Zadnji in končiioAreljaroi rok za pod*"' y Aldbo«rgh-u sem m seznanil z sanje obeh goriomenjenih čehosiovasJun j yam ^ Tsaj ^ imen znana. Ko sem v ho- 6 tednov. _ S TOLMINSKEGA _ Tolminski karabinerski maršal št vedno nad seboj neke pametne n razsodne priti žaJje. njem komunist. Ko se je tu irudil zadniič taj- Ne jaz ne stric se ne marava vtikati v Vaše zadeve, dragi Noel, in mi smo popolnonaa uverjeni, da si ni gospa Vanstone zasluzila sovraštva, s katero jo Vaša upravitelja pre-tfania. Vendar pa Vam moram sporočiti, kaj pravi zdravnik. On meni, da bi Vaša navzočnost umirila bolnico, in nravi, da bi p risu. predao bi bilo preporao. Ker nt nboga gospa Lecount aikaka navadna dekla, aaopakni je res pridobila zasluge pri V« • pri V»$ejB očetu, tedaj bi mogH to žrtvovati zat ubogo žensko. Gospa Vsnstonc more pnti z Vami, naša hiša je dovolj velika, da « p m treba bati, da 4» prišla ▼ doliko z bolniško sobo. V Aldbourgh-u **m mm seznanil z osebo, ki poeojil zapade one 31. decembra 1924. J tel u vprašal po Vas, so luie tam neka mlada poveđafi, da sta-VaŠcga imena, ki je izginila. Ne da bi slutil, kdo je ta dama, sem ji poslal svojo karto in pet minut pozneje sem bil v družbi z najljubeznivejšim dekletom, kar sem jih kdaj videL In kdo mislile, da je bila? Starejša hči mojega in Vašega strica, Andreja Vanstoneja. Naši družini sta si bili odtujeni, toda poznal sem žalostno zgodbo iz Combe- Raven. Ima temne oči in lase in ono prikupno oddaljenost v občevanju, ki jo tako občudujem pri ženskah; naj se je i&d bratom zgodilo karkoli, Vam m-erokujem, da boste pri pogledu na gospico Vanstone omahoval: v svoji vztrajnosti hoditi po očetovi poti. Ubogo dekle mi je pripovedovalo svojo zgodbo zelo preprosto in naravno. Sedaj je v dragi službi za vzgojiteljico, m jaz, ki poznam ves svet, poznam tudi to družino, Tyr-rel iz Portland-Place, pri kateri je gospioa nekak družinski Član. Zasledovala je v Akt* botrrghu sestrino sled, ki da je morala iz družinskih razlogov zapustiti svojce. Več mi ni povedala. Pomagal sem ji po svojilk močen, toda brez uspeha, čudno je to, da je po oftisu Vaša se- danja gospa podobna mlajši gospici Vanston«. Ce bi ne imela strica in teto s seboj, bi skoraj sumil, da ste vzeli svojo sestrično. AK je morda tu ključ do tajne? Ne bodite liudi, da se šalim. Starejšo gospico Vanstone moram posetiti pri Tyrrelovih, ko pridem v London. Zares, to rod b no sem preveč zanemarjal. O ostali vsebini lista si morete napraviti poljubno sodbo, toda upoštevajte, kar seno Vam sporočil o gospe Lecount in da je tu ča» velike važnosti. Vedno Vaš Jurij Bartram. 2. Gospod John Lacombe, odvetnik, Juriju Bartramu, £squire. Lincoln Iim, London 6. sepL 1S47. Cenjeni gospodi Vašega pisma na gospoda Noela Vanstoneia lal, ne morem odposlati, ker mi le moj klijent pred nekaj dnevi sporočil, da se preseli v drug kraj, ne da bi povedal kam. Istočasno je dvignil pri meni večjo svoto denarja, tako, da mi bo težko kmalu pisal Hd. itd. oik politič. društva Edinosti, je takoj dal zapreti zasebnega uradnika Vidmarja, ker ga je j videl na cesti v pogovoru z njim. Mahrulil je Vidmarja s komunistom in ko sc je ta na to j svoio novo nenavadno politično opredelitev nasmejal, je sledilo vpitje. Sploh j^a ljubi, marešal, posebno one od njega politično osumljene, nagovoriti pri izpraševanju na orežni-ški postaji z glasom, ki ga uporabljajo Pev«^ pri glasbi pod označbo >lortissimo«. Zadnji čas je, da ga njegovi predstojniki odstranijo iz tega mesta, ako hočejo, da pri našem ljudstvu popolnoma ne izgine zaupanje v nadstrankar-sko stališče kr. karabinerjev. Tako je n. pr. znani pretepač, varovanec dr. Marsana in izvršilno nasilniško orožje tolm. fašja,. pretil g. Ediju Manfredu iz V olč, s požigom, pretepom in drugimi laskanji ter streljal iz revolverja po vasi. Na ovadbo g. Edija je sledila poravnava na orožniški postaji in je moral oni nasilnež lepo prositi odpuščanja. Da bi pa bil kdo v tem slučaju naznanjen zaradi zlorabe nošenja orožja od strani karabinerjev, nič straha. Saj je tako ganljivo videti, kako sc sprehaja gosp. marešal vsak dan v prijateljskih pogovorih z omenjenim ter drugimi enakovrednimi po trgu. Slabo špekulacijo je napravila sedanja ko-misarska uprava na občini. Tako je misleč, da so vsi člani Savojske hiše nizke ali vsaj navidne postave. Tako pa je njena visokost, vojvodinja d'Acsta, ki je v resnici visokost, imela priiiko videti pri obisku šolskega vrtca, preko špaiirja šolske mladine, razno umaza-rijo in nezdrave, zamazane barake, polepljenc s pozdravnimi oglasi kot z nekakim figovim perjem. Malo več obzira bi že lahko pokazala cbč.nska uprava napram visokemu gostu. Tako se je pa napravil drag slavolok, skozi kate-tega se je prišlo na neke vrste smetišče. Ves prostor tam okoli do cerkve in pa drevored do Petelinca je poln ostankov barak in odpadkov. L*boga meščanska šola v svoji eskimski baraki z zavidan;cm gleda na svojega razkošnega druga — otroški vrtec. No, pa sedaj, dokier je le burja, ni takih težav. Šolarji pač morajo držati zvezke na klopeh z rokami, da jih ne odpiha. Drugače bo, ko bo deževje ustvarilo pred šolo-barako drugo «Blatno je-zero»,» Sedanja komisarska občinska uprava kupuje vse mogoče stvari: drago mobilje, uniforme uslužbencem, cele tone enojezičnih tiskovin in drugo trike-treko, da bi pa poskrbela za večji dotok ljudstva v Tolmin, sedaj ko državni uradi eden za drugim izginjajo iz Tolmina, pa ji ne pade niti zdaleka na um. — Vse Gore prav do Gorice, nimajo nobenega živinskega sejma. Tolmin razpolaga z umetnim prostorom, ki je bil ustvarjen nalašča za sejmišče. Kako lahko bi bilo občinski upravi po zgledu drugih n. pr. kraških središč: Sežana, Du-tovl e i. dr. organizirati živinske sejme. Odveč se nam zdi pojasnjevati, kake koristi da bi to doprineslo Tolminu samemu. Omeniti hočemo le, da sedaj različni tuji mešetarji znajo predobro izrabljati nepoučenost naših ljudi po zakotn h gorskih vaseh glede tržnih cen živine ter si kupujejo ravno zaradi tega živino globoko pod dnevno tržno ceno. l-jud.e, ki ne gonijo živine na sejem v Gorico, ker je predaleč, bi jo pripeljali na tolminski sejem. Pa tudi oni kupci, ki ravno vsled pomanjkanja živinskih sejmov v naših krajih, n so dosedaj prišli v poštev, tako n. pr. iz bližnje Furlanije so nam izrazili svoje želje po ustvaritvi takih sejmov. t_ Velika nevolja vlada po celi tolminski ob-čini zaradi neenakomerne razdelitve družinskega davka. T »udje se ne jezi;o toliko zaradi res občutno visokih zneskov tega davka,, pač pa zaradi dejstva, da se je ta davek odmeril n- občini nekako *po perjateiih*, ne da bi se upoštevala resnična davčna zmožnost posameznih druz.n. _ iz učiteljskega stanu. V Podmclcu smo nesli te dni k zadnjemu večnemu počitku nad-učitela g. Ferdinanda Jelinčiča. Pokojni je bil eden izmed one stare generacije, ki je bila na enem in istem službenem mestu desetletja ter je tako v šolskem, društvenem in socijalnem življenju dotičnega kraja pomenila ena taka učiteljska osebost celo zase zaključeno kulturno epoho. Pred n;im analfabetizem in neznan e, za n,im novo duševno tekmujoče si življenje. Ali se nisi ti, predragi naš, umaknil, ker si predvideval, da se najbrže vračamo pri sedanj h razmerah v zapuščena in neraz-svetljena leta tvoje zgodnje mladosti?! V bližnjem Podbrdu sta pa med zadnjimi odpuščenimi učiteljskimi močmi biii prijzadeti kar dve učiteljici, dosedaj edini iz celega tolminskega okraja: g.čni Bratina in Trebše. Obedve dobro vesta komu se imata zahvaliti za odpustitev. Pa tudi vsak drugi njun kolega to dobro ve in se boji biti nameščen na pod-brški šoli pri tamkajšnjem šolskem vodju. To je celo leto deževalo ovadb in političih sumni-čenj na tolminskega nadzornika, za vsako malenkost, za redko parminutno zamudo in podobne dlake v jajcu, skratka ena sama dolga šikana, samo da bi se zadobila milost in priznanje nadzornikovo. — Obe očesi in pa še kurje na nogi pa mora zatisn.ti, seveda gosp. nadzornik pri g. Gorupu, oštirju, občinskem ta niku, capofašistu in pa malo, pa le bolj malo učitel;u v kebariškem kotu. Bogvari da bi učiteljsko društvo priredilo svoje skupščine^v šolskem poslopju. Zato pa je seveda lahko oštir-tajnik-učitelj Gorup iznesel ob počitnicah iz šolskih sob klopi ter tamkaj nastanil če-dadskega podprefekia z n'egovo družino na letovišču. — Suplentska mesta še vedno niso izpopoln ena, od letožn'ih maturantov ni skoro še nihče nameščen ter so tako nekatere eno-razrednice še vedno zpprte ter čakajo učitelja. _ V Modrejcah je padel pri nadzorovanju obnovitvenih del pri neki hiši znani domačin, stavbeni podjetn:k, Valentin Štrukelj iz Modrejc 5 m globoko na kamenite stopnice ter si pri tem poškodoval prsni koš in zlomil Štiri rebra. Vrleiru g. Štruklju želimo skorajšnjega ozdravljenja. Idrija. Prvo polovico tega meseca bodo idrijski rudarji lahko po pravici imenovali pe-rijodc praznikov. V petnajstih dneh je bilo samo JO delovnih dni in pet praznikov. Prvega -Vsi sveli , četrtega dan zmage, enajstega kraljev rojstni dan in dve nedelji. — Rudarji se vprašujejo, kako bodo izhajali brez zaslužka v tej draginji. Draži se vse: moka, sladkor, kava, slanina, olje; sploh vse, kar je nu|no potrebno za živl enje, ker je logično, da če bo slo to dal|e, se bo pričela dražiti tudi obleka in obuvaFo Cc se ne bo rudarjem povišala plača, jih čakajo to zimo Še težki dnevi. Druga leta je marsikdo še kaj malega pridelal, >aj naši rudarji po svoji dovršeni službi radi delajo na prostem, kar je koristno tudi z zdravstvenega siališča, da se navžijejo svežega zraka, katerega v jami in žgalnici tako pogrešajo. Vsak, Če le more dobi kje kako njivico, da si pridela malo krompirja, zelja ia (Dalje na IV. strani) Hali oglasi PISALNI STROJ «Kemington 10» čitljiva pisava, zadnji model, prodam K ure t Setteiontane 1 (SettefontaneJ 1483 HIŠA v Barkovljah, s tremi stanovanji, (tri sobe, kuhinja), v najlepši solnčni legi, blizu, kopališča, se proda radi odpotovanja po nizki ceni. Naslov pri upravništvu. 1479 KANARČKI «Harz» dobri pevci, (pojejo tudi ponoči), se prodajo po nizki ceni. Via Gat-teri Št. 23/111 1478 BABICA, diplomirana sprejema noseče. Govori slovensko. Na željo zdravniška pomoč. Tajnost zajamčena. Via Bosco 10/1. 1480 TAFETOVANJE, izdelovanje žimnic. Sprejemajo se vsakovrstna dela na domu in zunaj. Via Soli ta no 11/1. 1481 POZOR! Kupujem cunje od 0.80—1 L kg, vrv, arhiv ni papir, železo in kovine. Skladišče via Rigutti 3, Sklavnik 1476 LOVSKA puška. Drilling Hamerlees, se kupi. Ponudbe s ceno na naslov Zirmann Postoj- 1482 na. MIJENJA se stan sastoječ od dve sobe i kuhinje u i>v. Jakobu, sa jednakim ili većim u drugom kojem položaju. — Pismene ponudbe pod «Stan» ili informacije kod upravn.šiva. Brez posebnega obvestila. t i Danes ob 2230 nas je, previden s svetimi zakramenti, za vedno zapusti) naš ljubljeni soprog, oče, sin in bral; gospod Ivan Kačič ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke ▼ Gorici. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v nedeljo, 16. nov., ob 14 pop. iz hiše žalosti Via Angio-lina 32 v Gorici na tukajšnje pokopališče. GORICA, 14. novembra 1924. Marica Kači£ roj. Bćnedek, soproga. Marijana« Meta in Alenka, hčerke. Ivanka Kačič roj. Sušnik, mati. Jela dr. Gregorinova, Vera Kačič, sestri. Rodbini Benedek in prof. dr. Oregorin. SADJARJI! Ce hočete pridelati lepo in zdravo sadje poškropite v zimi vaša drevesa z \5% raztopino «Antiparassita» v vodi. To odlič- 1484 no sredstvo piodaja tvrdka «Vinogradia» Gorici, Via Carlo Favetti 6. L. PETRIč, mehanik Trnovo II. Bistrica priporoča cenj. odjemalcem svojo trgovino dvo- j koles in šivalnih strojev. Sprejema vsa, v to svrho spadajoča dela. V zalogi ima vedno vse nadomestne dele. 1474 NA PROMETNEM kraju Krasa ob železnici in ob cestah, ki vežejo Kras in Vipavo, se odda v najem, pod ugodnimi pogoji hiša, kjer je bila do sedaj staroznana gostilna. Hiša je pripravna za vsako obrt, gostilno trgovino ali mesnico. Odda se na,ra,e vdovi, v starosti od 25—45 let. Naslov pri upravništvu. 1444 Umrl je v Gorici v noči med 14. in 15. novembrom IVAN KAČIČ KAM GREŠ? K Maksu Guliču, ki je odprl gostilno »Bar Bayadera», Corso Garibaldi it j 32. Prodaja istrski refo&k in belo malvazijo« po L 2.80 liter, marsalo in vermoutk po L 5.60, tropinovec po L 14.—. Kuhinja i z gorkimi in mrzlimi jedili, vedno pripravljenimi. Kava expres in vsakovrstni likerji Specialitete gnjati pečene ▼ testu, po L 1.50 j porcija. Odprto do 1 ure popolnoči. Svoji j k svojim. 1451 ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, podružnice v Gorici. UČENKA za trgovino mešane stroke na deželi se išče. Naslov pri upravništvu. 1464 DVE HIŠI« ena večja, druga manjša, na Sušaku, z 1320 m® vrta, se prodata enemu ali dvema kupcema. Ponudbe na naslov: A. K. Boulevard 165. 1472 KROMPIR, debel, zdrav, kakor tudi hrastova drva in brinje kupujemo fco. vagon Julijska Krajina. Kmetijsko trgovsko društvo Trieste via Raffineria 4. 1473 FIANINO, s križanimi strunami, kovinasto mehanizem Renner, Studtgart, se preda via Solitario 25/111. 1477 3ABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 1459 V Gorici, dne 15. 11. 1924. Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Gorici KDOR ŽELI V JUGOSLAVIJI popolnoma varno in dobičkanosno naložiti denar, naj se obrne na Gospodarsko pisarno d. z. o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica 1. 36/2 GLASOVIKJE v vsakem stanju uglaštre, kupuje In cenL Pečar, Molino a vapore 3/H. opravlja, rst, Via ZA SUKNJE IN JOPE Novi dohodi tipov, po posebno ugodnih cenah. PSlOChS imit 1 o ruhovine, 120 cm . .L 46t- Breitschoanz «....« 48— K&IFOllSll svilen in volnen, barvan 130 cm n 52« Koštrunosto Mcfio i3o e«,. . .„ 85— JOfinJdStO Ill0£0 v vseh barvah. 85.— SealspMe sv»en. !•» cm ... „ J9— Seaispelacbe vom*,, 1% cm .. „ 96.— POUČIM kockan 130 cm. . .... tt 92.- volneno 130 cm ff 110.- Pelnche imit kožuhovine.....ff 120.- PelBche imit mačke, sove m- Bogata zaloga PODOLAK, DAHASKOV In SV1LEH1H Naznanjamo tužno vest, da je dragi ravnatelj, gospod Ivan Kačič v petek, dne 14. t. m. preminul. Gorica, 15. novembra 1924. Uradništvo Ljubljanske kreditne banke v Gorici m ALOJZIJ POVH urar in slafar Pl&zztt GaribcMi 2,1. o. Tel. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — korst vsakega je, da se prepriča o cenah. ZOBOZDRAVNIK MIRODILNICA MASŠIO FERLIN Sv. M. Kesi zgornja 2 Blvio. TeL m prodaja na debelo in drobno. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepUnih potrebščin. i Dr. LOJZ KRAIGHER § JJJ sptcialist za bolezni v ustih in na zobeh. ■■ * sprejema za vsa zobozdr. in zoboteh. opravila m v Gorici, na Travniku 20 (Piazza deiia " M Vittoria 20) od 9-12 In od 3-5. Z Proda se v Sloveniji vsled odpotovanja Iz Jugoslavije dobro vpeljana modna trgovina v centru mesta v lepem modernem lokalu z vso zalogo In trgovsko opremo. Vzkllcna cena Din. 200.000*—. Ponudbe pod „MODNA TRGOV.NA" na Aloma Company, Ljubljana. (689) tmmnwmmummuwmmnwmmmmmm nmmBmummummumam IGIUSEPPE SPECHAR - TRSTI I Via S. Caterina 7, vogal Via Mazzini | ■ • naznanja cenjenim odjemalcem, da je preje) | I veliko Izbera to- in inozemskega Hafia § I in Moik« In lenskn obleke po konkurente:* cenah. I L n molke m ženske obleke po konkurenčni cenah. Specialitete: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO. \umm nHUMmiHHiii fižola. Letos, žalibog, tudi tega na, saj bodo $e kmetje imeli svoje ka&Ce le v trgovinah vsled izredno slabe letine v vseh pridelkih. Na zgodovinski praznik sv. Ahaca in pod prejšnjo vladavino cesarjev, zdaj kraljev rojstni dan, se po že stoletnem običaju, našim rudarjem plača dnina; seveda brez doklad. Ne vemo, zakaj se v teh dveh slučajih uporablja še vedao fu-edvojna temeljna plača v znesku od L 2.60 do L 4.70 dnevao, kar je za sedanje razmere vendar smeino nizka svota. Ker se ta predvojna temeljna plača ne uporablja več v nobenem drugem slučaju, se naravnost čudimo, da se upošteva ravno y teh dveh slučajih. Da bi bilo upravi kr. rudnika ravno v teh dveh slučajih za par tisoč lir, je malo verjetno; verjetnejše se nam zdi, da je tuka; kako nesporazumljenje, katero bi bila dolžnost merodajnih faktorjev odpraviti Ko je pred vojno rudar na dva dneva imel svoI° temejjiio plačo, mu je odpadel samo akord, sedaj mu poleg tega odpadejo še družinska doklada in dnevnica L 5. Ker se mu razen tega upošteva še predvojna plača, prejme mesto L 14 do L 22, samo to, kar smo zgoraj omenili. Potrebno bi bilo, da bi se tudi ta krivica, katero že nekaj let trpijo idrijski rudarji, odpravila. __ Vesti iz I sire Mačkolje. (tatvina). Nekateri uzmoviči so v naši vasi prelomili sedmo božjo zapoved, noči od 12. na 13. t. m. so vdrli v stanovanje Jos. Št ar m in mu odnesli vso kuhinjsko opravo in na boljše perilo. Parovel Petru so odnesli 6 rjuh in dru£e kose perila. Roku Slavec so odprli oknee, a so se nadaljnega dela na;brže ustrašri, ker je bila spodaj žeiezna mreža. O «lačenbergerjih» ni nikakega sledu. Vsekakor so to zunan,i in ne domači grešnikL_ Loterijske številke izžrebane dne 15. novembra 1924. Bari 35 8 40 50 15 Firence 31 23 45 37 32 Milano 24 34 3 22 18 Napoli 3 58 26 15 86 Palermo 37 5 65 9 27 Roma 74 68 51 40 75 Torina 71 16 65 21 42 Vericzia 90 73 63 22 76 ml in umetnost Triaska gledališča. Nekoliko radi mraza, nekoliko radi občutno naraščajoče draginje so ostale tekoči teden gledališke blagajne občutno prazne. Gle^oli-iče «Verdi» kljub lepim komadom in dobrert u igran u ne privablja ljudi. Jutri v pon-deljek se uprizorijo že javljeni Čehovi «* se je sicer nekoliko opomoglo z Leharjcvo opereto «Cioclo», vendar m toliko, da bi moglo sanirati velike vrzeli, ki se pma;ajo pri vsaki drugi uprizoritvi Gledališče «Politeama» je nesrečno zadelo z uprizoritvijo «Moči usode*. Zato pa se je vodstvo navzelo z vso vnemo, da zaključi sezijo pre,pozno. V torek £redo namreč preko odra Meverberjevi «.Hu<*onoti>» z najboljšimi močmi. Med temi je znani tenorist SuJivan ter domačin Dcoaggio kot basist. KNJIGE ZA L. 1925 rGOa MATICE 4. Koledar. Koiedar je nat snjen v večji obliki kakor "no. Simpatično naslovno risbo je priredil na\__________, _ . za dvobarvni tisk Maksim Gaspari, ki se na belih platnicah zelo podaje. Grupacija kmetske druž ne, je prikupljiva. teleti je, naj bi =Gor. Matica* ohranila to platnico tudi za nadaijne le Lnike. Po običajnih mesecih je natisnjen v koledarju člantk o prDSveti, kateri so bile posvečene letošnje pub! kacije. Temu članku sledi drugi o prosveti: ^Mladenka in naobrazba*, nakar slede -Prosvetni žarki*. Sledi dr. Ivo Pregelje-va cSlavčja pestra*, kjer teži, da ob Soči ni več tako, kakor je bilo nekdaj. — V koledarju so natisnjene nekatere pssmi iz literarne zapuščine pesnika Simona Gregorčiča. Krasne co te pesmi. Vsak verz je kot iz kamena izklesan. Karakteristična je Gregorčičeva pesem: -Nikogar jaz se ne bojim*. Da bodo čitatelji lažje spoznali, kako je razni veliki pesnik mislil o dobrih in slabih ljudeh, podam tukaj doslovno ponatisnjeno: Nikogar jaz se ne bojisnl Boga ne, nc hudiča, nikogar jaz se ne bojim! L. e m u ( Bog sam nas ne zveliča, ae vzame vrag n*s sam, trdim. Zgodi se ti oboje pa, pač od Boga in pa hud ča, Če sodeluješ ž njim. A Bog je samo en, in dober on je in pošten: če ž niim deluješ, se ne boi, on bede zvest prijatelj tvoj. Hudičev pa je mnogo, ki iu':aj že so nam v nadlogo, v telesno pač in dušno kvar, povsod le v kvar in pa vsekdar. Duh zel je vsaka vabna stvar, Zdaj tfolt, xdai ženska, zdaj denar; — a kdo zli duh največji tebi? Ti sam si v svoji si osebi! Ti sam pač zlih duhov si cvet; in več ko pekel nas ta svet teh zlih duhov ima na sebi! Izženi vse iz sebe te, očisti glavo in srce, — po boš že tu na nebi! Gospod, ki hrani rokopise pokojnega pesnika. naj bi izbral najboljše in jih izdal, škoda, res, škoda bi bila, če bi se ti rokopisi ne objavili. Bi-li ne kazalo, da bi «Gor. Matica* izdalj. te nesmrtne zapuščine pesn'kove? Prizadeti gospodje naj bi o tem razmišljali! Fran Pire, znani priljubljeni misijonar na Gradu pri Mirnu — ki je bil izgnan iz naše dežele s pomočjo intrig oseb, od katerih bi se kaj takega ne pričakovalo — je priobčil v kolejarju članek «Prosvetno delo katol. mi-sijonov*. nakar slede velezanimivi članki znanega slovenskega pisatelja prol. dr. Vinkota Šarabo-na o svetem letu 1925, o svetovnih dogodkih v 1. 1923., o Jugoslaviji, o potresu na Japonskem, o indijskem apostolu Mahamotnu Gandi, o velebritanski razstavi, o velesejmih, o svetovni "poštni zvezi, o denarnih krizah nekdaj in sedaj, o vprašanju, ali se da komunizem izvesti, o bodoči vojski z bombami in plini, o smrtnih žarkih, o zanimivostih na*e zemlje, o mestu Melhizedeka-Jeruzalemu, o izletu na Mars, o turškem kalifatu, o Tttt-ankh-atnonu, o olimpijskih Igrah, o automobili ji, o severnem tečaju, o zračnem prometu itd. Ti Sarabonovi Članki so zelo zanimivi in Skoda bi res bilo, če bi uredništvo izpustilo kakega živinskih sejmov v naših krajih, niso do sedaj izmed teh spisov. To je res prav ljudsko berilo, tečna duševna hrana za preprosto ljudstvo. Alojzij Remec je spisal domačo povest «Paznik Pirnat*, nakar slede ovekovečanja med letom in poprej umrlih znamenitih slovanskih osebnosti. Če omenimo še, da je France Gorkič spisal aktualen članek o novih davkih in da koledar zaključujejo še drugi krajši članki — smemo biti z vsebino leto-šn ega koledarja prav zadovoljni. Slike bi bile lepše, če bi koledar bil tiskan na gladkem papirju. Letošnje publikacije «Gor. Matice* izredno ugajajo našemu ljudstvu. Iz Gorice poročajo, da je skoraj že cela naklada razprodana. Prav je tako! — Obenem smo izvedeli da «Goriška Straža* ni hotela priobčiti vabila na naročbo, pač pa je priobčila pred mesecem dni neslano in škodoželjno kritiko o knjigah, iz katere odseva vse poprej kot pa dobrohotnost. Res, značilno I _ »Ženski svet«. Izšla je ravnokar 11. številka tega izbornega glasila ženskih društev v Julijski Kra>ini s sledečo vsebino: Obrazi in duše. XVI. — Karla Grmek-Ponikvarjeva. — Gabri-jan in Šemibilija. — |J>r. Ivan Lah.) (Ncda-ljevanje). Knjiga življenja. — (Zvonimir Kosem). Samo še nekaj dni... — (Marijana Koka-Ijeva). Žene. — (Andreja-Vera). Še par Misli o mladi ljubezni — (A. C.) Čebela v družbi in službi človeka. — (P.) O varčnosti. — (Jak. Soklič). Epigram trgovki z dobrimi sveti. — (Črtomira). Izvestja. — V tretje leto. — Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Kuhinja. — Gospodinjstvo. — Iz naše skrinje. — Književna poročila. — Listnica uredn štva (v pril.). — Razgovori fv pril.). — Str. 259, 260, 261, 262, 263, 264. — Modna priloga. E. R. Burroughs: Tarzan in sce t. Splošna kn ižnica št. 38. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigama. 308 strani. Cena broš. 30 Din., vez. 36 Din. Po prvi knjigi Tarzanovih povesti »Tarzan, sin opice*, je sedaj izšla v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani kot 38. zvezek Splošne knjižnice že druga knjiga: « Tarzan in sveU. Po čudovito zanimivi in napeti prvi povesti, ki v bujnih in fantastičnih domislekih slika, kako je Tarzan, sin angleškega lorda, vzrasel kot re;enec velike človeške opice v afriškem pragozdu in se slednjič po raznih čudovitih 20letnih doživljajih srečal s sebi enakimi ljudmi, med temi z ljubeznivo Jano Porter.'ki ga s svojo milino in ženskim čarom naveže nase, popelje druga pravkar izišla knjiga Tarzana, opičjega človeka v široki civilizirani svet, predvsem v Ameriko. Na povratku iz novega sveta se križa Tarzanova pot z ono dveh ruskih vohunov, ki ga odslej neprestano zalezujeta. Dolgo in polno -pustolovščin je njegovo beganje, vsekakor filmsko menjavanje na^napetejših položajev in dogod- j kov. Amerika — Pariz — Alžir — Afriška 1 puščava — morje itd. so torišča Tarzanovih blodenj. Zavratnost njegovih zalezovalcev ga vrže zopet na obal njegove domače džungle j in v afriški pragozd. Osvobojen od obrez kul- j turnega sveta, živi Tarzan zopet nebrzdano v j džungli, skuša pozabiti civilizacijo in postane ' sledn iČ poglavar divjega afriškega plemena. Ko po iz ve tukaj za bajno me-sto zlata Opar, vdere po dolgotrajnih težavah Jn naporih v ruine tega mesta, kjer iztakne nove čudovite prebivalce, pol ljudi, potživali, z njihovimi čudovitimi običaji. Razne nevarnost' in napore mora premagati, dokler se po novih razočara-f njih ne vrne k sveriro opicam. A zopet poseže , veliki svet v njegovo usodo. Mila prikazen ; Jane Porter se zopet pojavi, Tarzan jo z zvi- j iačami in nadčloveškimi napori reši baš v J hiDU, ko bi v mestu Opar imela biti po verskih ceremonijah zaklana kot žrtev. Po idiličnih od toplote ljubezni prežetih preživetjih v pragozdu, se vrne Tarzan kot lord Grey-stoke s svojo ženo Jano nazaj v Evropo. Že ta kratek brezbarven oris zunanjih dogodkov te druge Tarzanove knjige kaže, da ;e roman «Tarzan in svet* prav ta^to, kakor prvi ^Tarzan, sin opice* od kraja do konca poln napetosti, najzanimivejših, pestrih dogodkov, in Čarobnih opisov pragozdnega življenja, tako, da bralec, ki je vzel knjigo v roke, je ne more odložiti, predno je ne zbere do konca. Tarzanove knvgc so v originalu in v tuje:ezičnih prevodih doživele tisoče in tisoče naklad: pa tudi slovenski prevod je vzbu: dil živahno pozornost Širokih krogov. Ka)ti prva knjiga »Tarzan, sin opice» je že malodane skoro razprodana. Prepričani smo, da se bo tudi druga knjiga, za katero je vladaio, se predno je izšla, veliko zanimanje, prav tako razširila, temveč, ker fe cena za obširno P*eko "»00 strani broječo, okusno opreml:eno knjigo (broš. Din. 30, vez. Din. 36) direktno neznatna. Knjigi se naročata pri založn:ci Zvezni knjigarni v Ljubljani in v vseh drugih knjigarnah. DAROVI «Narodna Čitalnica* pri Sv. Luciji ob Soči daruje L 100, . «šolskemu društvu*. Srčna hvalal Valenčič Marija daruj« L 5,— za «Šolsko druitvo». f Naša zavarovalnica^ „UNION" le odvedi! svetovna zavarovalnica DelniSKi kapital Fr. 20 Mlljonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, I. — Zastopniki se še sprejemajo. 2 Zlato, srebro, krone, »p 12 J % m % j platin, zobovje m k« poje 1 Zlatarno ALBERT POUHf t* Trst, Via Ha zini 46 J % # f#tuP«l!9tl &««!«>#£# GostilniSko posestvo z mesarijo na najbolj prometni točki Notranjske, na državni meji, obstoječe iz velike enonadstropne hiše, z gospodarskim poslopjem, lepim vrtom in zaprtim velikim dvoriščem. V hiši se nahaja staroznana gostilna z kegljiščem ter mesarijo in novo moderno klavnico. Kupna cena Din. 200.000. — Več se poizve pri gosp. Anrel Prevendar in drug, Rakek. 690 0GLASE m HALE OGLASE „JUTRO"-LJubljana najbolj razširjeni dnevnik Slovenije, 2U.0U0izvodov, prevzema po originalnih cen^b edini zastopnik za Italijo Cehovi« Josip, Trst — Viaie XX Se tembre 651 J*JJ= =TTBS3r S! Na obroke!! Moške in ženske obleke izdelane in po meri, bogata izbera tu- in inozemskega blaga, plaščev, paletots, površnikov, dežnih plaščev, obuvala, klobukov, ženskega perila itd. Lastna krolatnfca za ženske obleke. - Ceno in pogoji najudodnejši 11 Prvovrstna krojačnica za moške obleke Ulsle XXX oMre 3, LTeL 39-20 NB. Tvrdka ex .Prorvidtfnm*' VI« Ginna&lica iS ac )c združili z našo. vjen =um ZcbozdravniSki ambulatcrij D" CICERO v privatni kliniki v Postojni Tehnični ravnatelj Jak Fridmarn Vsako delo zajamčeno Cene zmerne Sprejema od d—ta In 16-19 Podružnici: (562) g Uipncl m 9 So. Petru na Krasu Direktni uvozi Skiadfšfe Upetia, mast!, slanln in sira. murna čreuesa prvovrstnih domačih in inozemskih tvrdk prodaja po konkurenčnih cenah TOFFOLI & Ce Trst - Via Maiolica 17 - Trs Telefon 36-92. (672 Tvrdka Inl Via Kazziai, vogal Via l Eatsraa Velika prodaja ob priliki vseh vrst bele in barvane volne, svile, bomb :ževine, kakor tudi nogavic, rokavic, paičolanov, cvetlic, čipk itd. _ p) tovarniških cenah — Veliki popusti!! Vse obuvalo, ki se nahaja v skadisču CORSO GARIBALDI št. 4 (tik kinematografa Royal) bo prodano vsled odpustitve trgovine z cčHKansKiiM popusti Najvišje cer.a plačujem sea w kun, zlatic, ■ m m lisic, dihurjev, vider, Jasbece*,mačK we-verje, krtov, divji* in domačih zajcev. D. UHNDSPACH Trsi, Via tesare fiafttisti si- ID 'L nadstr., vrata 13 (17) Sprejemajo se pošiijatve po pošti. Najboljši šivain! sfroli so HcjSoOsi materijal. I. R. I. iiiivacje Jamstvo. srezplačen pouk v vezenju, osebni stroji za šiv.inje i vezenje I* 570.—, lopni z dvema predaloma 720.—. Izbera inozemnih strojev po najziner- nejSih cenah. 7!->ga givaiiih strojev In potrrb^čin Cervelliui, Trst Vin G. cnrđuccl 27 Na zahtevo se pošljejo ceniki. Predno kaj nakupite, obiščite ¥@!iko skladi tvrdko lseui mmzi V.a Reti^rE šf. 1 — Via MaScanton It. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA t TRSTU ulica Ratiiaeria št- 7 ima v zalogi: Semena: Špinaćo «Vikloria» in «Viroslay* po L 6.50 kg, zgodnii nizki grah, seme salatine, solate, radića, ćcbulćck za sajenje, solatno peso itd. Detelje: Inkarnatno. domačo in litcerno. Trave: Laško ljulko, francosko pahovko, mačji rep in travniško bilnico. Umetna gnojila: 19% Tomaževo žlindro cColurocta*. 40—43% kalijevo sol, rudninski superfosfat in kalcijev cijanamid ali apneni dušik. Kmetijsko oro^e: pluge, šape, in drevesne škarje, štrpače, železne grablje, srpe itd. Amerikansko leptvo za sadno drevje: «Tree Stichy». Krma fea živino: koruzno moko, pristne otrobi klajno apno itd. Ptičja krma: ogorščica (ravizon), lufičeoi oves. . _ 2 ve plene (asbestae) tiakcc itd. Borana porodla. . 00305 .0JB023 .«»70 .33 30 .12^0 ogrskekrone ,•■•••••< avstrijske krone . . • • • • češkoslovaške krone . • • • • Cinarjt ........... leji marke .,,,«•••••• dolarji • francoski franki....... Svi arskl franki •neleškf funti papirnati.....1»7 beneč^ske (vojnoškodninke) obveznice . ?» -.13150 (H»15 00012 «910 371.55 13.— 88*311 447.— f*rrjm> Nepretrgani dohodi N. S7EINEI d. z o. z. um Geppo 17 - via Mano l Vogal Piazza Stazione. POrožne sobe 50 lazličnih vrst. Spolno sobe za eno osebo. Obedne sobe z usnjatimi stolic&mi, 20 različnih vrst- _ - , Pisarne, velikanska i/.beru. Sobane. Kuhinje popolne in posamezni deli. Pisalne mise in dni ga oprema za urade navedne in amerikanske mizice in stolice. Pohištvo, posamezni kosi po tovarniških cenah. Najboljši vir nakupa za preprodajalce, gostilničarje itd. Pošiijatve na deželo z jamstvom. M. STEINER d. z o. z. Via Geppa 17 — Via Pauliana t vogal Piazza Stazione. Velika skladišča v prosti luki brez carine. naznanja cenjenim odjemalcem, da se je preselila s svojimi bogatimi skladišči v velike prostore v Via C3rdu:ci št. 20 (Nova palača zavarovalnice * ~ sicurazioni Generali) STALNA RAZSTAVA. Privatna klinika Dr. OCEf^O Telefon 15 V POSTOJNI Telefon 15 za vse bolezni Izvzete nalezljive. ŽARKI 3C Kabinet za električno zdravljenje ~ Laboratorij za analizo Sobe z eno posteljo in skupne sobe z vsem modernim comfortom: Termosifone, svetloba, kopeli (S6i) Postrežba hitre in ekonomične pomori, v bližnjih vateh z lastnini avtomobilom. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA L I PODRUŽNICA V TRSTU I J CENTRALA V LJUBLJANI I Umio H ram Ikavbv VMJOt Tclcfoa: 5—18, 22-418 Glavnica in rezerve Dinarja 63.000.aQD"« Telefon: 5—18, 22—98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestne po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. : Jugoslavijo GORICA, Brefice, Cdje, Čenw»dj.Kimiij, Maribor RolprlHinlnelfii zrno Blagajna Je odpeta od t1/,—12l/a In od 147,-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::n: Sarajevo, Split :::::::